Inserati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 Se se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. ltokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje. Vredništvo jo na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Po pošti prejemau velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji velja: Za celo leto Za pol leta 13 gl. - 0 „ 50 3 „ 30 1 „ 10 kr Političen list za slovenski narod. Za četrt leta . Za en mesec . V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gl. več na leto. Izhaja vsak dan, izvzemši delje in praznike, ob '/jO popol/fne. Deželni zbor kranjski bode imel jutri svojo peto sejo. Najslavnejša točka dnevnega reda, ki ga na koncu objavljamo, jo prememba volilnega reda za deželni zbor. Dotično poročilo deželnega odbora in del postavo smo že zadnjič objavili, konec postave smo natisnili danes. V političnih krogih pretresajo vprašanje, kaj bodo pri tej priliki storili naši veliko-po-sestniki? Ali se bodo obravnave vdeležili, ali pa bodo šli iz zbornice in s kujanjem svojim postavo zabranili? Opomniti nam je, da je za veljavo sklepanja o premembi volilnega reda potreba navzočnosti treh četrtink vseh poslancev, kterih morate potem dve tretjini glasovati za njo. Ker deželni zbor kranjski štejo 37 udov, mora biti navzočih najmanj '28 poslancev in od teh morate vsaj dve tretjini pritrditi nasvetovanim predlogom. Narodnih poslancev je 25, s knezoškofom pa 26; prememba volilnega reda bi se toraj nikakor no mogla izvršiti, ako bi poslanci velikega posestva zapustili zbornico. Vendar pa velja to le za sklepanje v drugem in tretjem branji, odseku pa se postava lahko izroči z navadno večino, in zato se iz prihodnje seje še nikakor ne bo moglo sklepati, kaj bodo storili naši veliki posestniki, ko bode odsek, ki se bo jutri volil za pretres te postave, stavil svojo predloge. Vendar pa se nam ne zdi verjetno, da bi se poslanci velikega posestva pri pretresanji te postave umaknili iz zbornice. Glavni premembi ste le ti, da zadobe volilno pravico vsi, ki plačujejo po pet goldinarjev direktnega davka, in da vsak volilni okraj, vsako mesto ali trg voli doma. Ti premembi pa tako vstrezate željam ljudstva, daj ima nihče ne more nasprotovati, ki hoče veljati za ljudskega prijatelja. Kavno nemško-liberalna stranka pa kaj rada povdarja, da lo ona varuje in brani ljudske koristi in da smejo ljudje le od nje pričakovati zboljšanja dosedanjih neugodnih razmer; zato je v državnem zboru z nekakim ponosom glasovala za volilno pravico petakar-jev, in zato so tudi v deželnih zborih, kjer imajo oni odločno večino, kakor n. pr. na Stajarskem, v tem smislu spremenili volilni red deželnega zbora. Kavno štajarski liberalci pa so vzor za poslance našega velikega posestva, kterih vodja baron Apfaltrorn je v ozki dotiki ž njimi, zato menimo, da jih bodo tudi glede volilne premeinbe posnemali ter po njihovem zgledu no samo vdeleževali so njenih obravnav, ampak da bodo za omenjeni premembi celo glasovali. Ako bi drugače ravnali, bi no mogli več trditi, da so liberalci, ampak pokazalo bi se, da jih vodi lo sebičnost, in prišli bi zarad tega pred svetom ob ves svit pravih ljudskih prijateljev, s kterim se tako radi ponašajo. Prišli bi pa tudi v nevarnost, da se zamerijo nekterim svojih volilcev in da zgube še sedanjo poslaniške sedeže. Nekteri veliki posestniki, ki so dosedaj volili liberalne kandidate, so v resnici liberalni in gore za razširjenje volilne pravice in za vse, kar ljudstvu ugaja. Ko bi ti videli, da njih poslanci nasprotujejo postavi, po kteri naj se volilna pravica priprostega ljudstva razširi, in da se še nečejo vdeležovati njenega postopanje, bi iz tega pač zadostno spoznali, da iščejo lo svoje moči in lastnega dobička, ter bi se od takih sebičnežev zaničljivo proč obrnili. Eavno zadnja volitev pa je pokazala, da ni ravno treba dosti odpadov, ampak da nemško-libe-ralno veliko posestvo zgubi vso svoje zastopnike v deželnem zboru, ako jim le pet dosedanjih volilcev odpade ter se pridruži narodni stranki. V to nevarnost se naši veliki posestniki pač no bodo hoteli podajati, zato menimo, da se premembi volilnega reda ne bodo upirali. Obravnava o volitvi velikega posestva ne stoji na dnevnem redu jutranje seje, dasiravno jo poročilo že natisnjeno in razdeljeno. Ker so namreč tudi zoper volitev g. Deva v Or-nomlji nekteri pomisliki, zarad kterih se bode tudi ta volitev izročila poverilnemu odseku v preiskavo, mislijo naši poslanci, da bi bilo najprimerneje obe volitvi obravnavati enega dne, da se zarad kratko odmerjenega časa ne boste dve seji potratili s potrjevanjem volitev. Iz tega vzroka utegne toraj obravnava o volitvah velikega posestva še lo tedaj priti na vrsto, ko bode poverilui odsek dovršil razpravo o volitvi črnomaljski. Kazim tega pa čujemo, da se g. Savinšek, ki je iz javnih listov izvedel, da bi se imel po nasvetu poverilnega odseka poklicati v deželni zbor kot poslanec velikega posestva, brani poslanstvo sprejeti, bode moral morebiti poverilni odsek še nekoliko spremeniti svoje nasvete, da ne bode zastonj poslanstva ponujal možu, ki bi ga takoj zopet odložil, ter si s tem le napravljal nepotrebnega dela. Liberalni nemški listi se silno hudujejo nad narodno večino našega deželnega zbora, zlasti pa nad poverilnim odsekom in njegovim poročevalcem dr. Papežem, kakor da bi bil le iz samovoljnosti in iz sovraštva do Dežmana in Schreya sklenil zavreči njuno volitev. Toda odbor predlaga, da naj se poleg imenovanih dveh zavrže tudi še volitev dr. Maura. Kdo bo pa rekel, da tudi uničenje to volitve izvira iz sovraštva do dr. Maura, ki jo še le nedavno v našo deželo prišel in nobenemu ni nič hudega storil? Poverilni odsek se je strogo držal postavnosti ter je vsestransko preiskoval veljavnost oddanih glasov. In ko je našel, da so štirje glasovi neveljavni in so morajo toraj odšteti, pokazal jo konečni račun, da Dežman, Maur in Schrey so dobili premalo glasov, da bi bila njih izvolitev veljavna. Glasov, ki jjk je komisija narodnjakom zavrgla, odsek na rodnim kandidatom ni vštel, kakor trdi „Laib. Wochenblatt", ampak poročilo te reči lo omenja v dokaz, kako samovoljno je ravnala volilna komisija, ki je neveljavne glasove svoje stranke sprejemala, veljavne glasove narodnjakov pa odbijala. Sicer bode pa volilni odsek imel še drugo priliko pokazati svojo nepristranost. Na dnevnem redu jutranje seje je tudi volitev g. Deva, ki naj se po nasvetu deželnega odbora v pretres izroči poverilnemu odseku. Prepričani smo, da bode poverilni odsek tudi to volitev z enako ali pa še večjo strogostjo in natančnostjo preiskoval, kakor volitev velikega posestva, in da tudi nje no bode priporočal v potrjenje, ako zasledi kako nepostavnosti, dasiravno se pri tej volitvi gre za narodnega poslanca. Naši nasprotniki naj nikar ne pravijo, da narodna stranka meri z dvojno mero. Omenjati nam je še dveh važnih reči, ki ste na dnevnem redu jutranje seje, namreč predlog dr. Zamikov o premembi mestnega statuta ljubljanskega, in oddajanje službe deželnega računovodje. Prejšnji deželni odbor je bil to službo po razpustu deželnega zbora lo nekoliko tednov pred svojim odstopom že oddal in sicer nekemu deželnemu uradniku, ki po trditvi „Laib. \Yrochenblatta" narodni stranki ni po volji. Deželni glavar grof Tliurn pa je ta sklep deželnega odbora vstavil, češ, da 011 več nima pravice to službo oddajati, ampak da sc mora to prepustiti deželnemu zboru. Ker se je odbor zarad tega repenčil, predložil je deželni glavar to reč cesarju samemu v rešitev, ki so pa nedavno odgovorili, da ima edino lo deželni zbor pravico razsojevati, ali je deželni odbor prav ali pa napačno tolmačil kak sklep deželnega zbora, da so ima toraj reč v konečno rešitev izročiti deželnemu zboru. V jutranji seji bo tudi, kakor čujemo, g. poslanec KI 1111 zbornici predložil načrt postave, s ktero se vravnava izdavanjo ženitovanjskih oglasnic v vojvodini kranjski. Naše občine že zdavnej silno zdihujejo po taki postavi, in skranji čas je, da se vstreže njihovim željam. Iz teh kratkih opazk je toraj razvidno, da bode zares jutranja peta seja ena najvažnejših letošnjega zborovanja. Celi dnevni red se glasi: 1. Branje zapisnika 4. seje deželnega zbora dne 17. septembra 1883. 2. Naznanila zborničnega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o tem, da se navsetujejo trije, izmed kterih se ima eden imenovati upravnikom tukajšnjo prisilne delalnice. 4. Poročilo deželnega odbora o oddaji službo deželnega računovodje. 5. Poročilo deželnega odbora o zgradbi mostu čez Kolpo pri Vinici. 6. Poročilo deželnega odbora, zadevajoč noktore prenaredbe deželnega volilnega reda. 7. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za mesti Eadovljica-Kamnik in za trg Tržič. 8. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za kmetske občine Črnomelj-Metlika. 0. Vtrje-vanje samostalnega predloga deželnega poslanca gospoda dr. Zamika zarad poprave statuta mesta ljubljanskega. 10. Poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada slapske sadje- in vinorejske šole za 1. 1884. 11. Ustna poročila finančnega odseka: a) o proračunih ustanovnih zakladov za 1. 1884. b) o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1882. c) o računskih sklepih deželnih dobrodelnih zakladov za 1.1882. d) o proračunu gledališkega zaklada za 1. 1884. in računskem sklepu za 1. 1882. 12. Ustna poročila finančnega odseka o peticijah: a) Franc Baic-a za miloščino; b) Anton Kumer-a, da bi se djal v pokoj; c) dr. Karol Gestrin-a za denarno podporo za mladoletno Marijo Tekavčič; d) Marije Ulrich za miloščino; e) Julijane Diirfeld za povekšanje pokojnine; f) Ane Zen-trieh za podaljšanje miloščine; g) Marije Sapletou za miloščino njenima hčerama Marija in Vilje-niina; h) Primoža Dolar-ja za miloščino; i) Matije lliti-ja za pokojnino; j) občine Berce za podporo; k) Neže Guri za odpis bolnišničnih stroškov po Osvaldu Guri-ju; 1) Uršule Zanoškar za podaljšanje miloščine. Pmiicmhn deželnega volilnega reda. § 27. Kadar je volilski imenik za mesta in trge po zvršeui razsodbi o reklamacijah v čisto dejan, mora predstojnik neposredno višjega cesarskega političnega oblastva volilcem izdati izkaznice, na ktere je zapisati zaporedno številko dotičnega volilskega imenika, volilčevo ime in stanovišče, potem kraj, dan in uro, kedaj se prične volitev. V mestih s svojim štatutom se izdavanje nakaznic sme izročiti županu. Volilcem je izkaznice vročati v njih stanovanji; vročevanje se sme izročiti županu. V tistih slučajih, kadar bi se iz kterega koli vzroka izkaznice ne bile volilcem vročile vsaj 24 (ur pred volilnim dnem, pozvati je volilce, kakor je v tistem kraji navada, da naj sami osobno pridejo po izkaznice. § 29. Za volitev poslancev kinetskih občin mora politično okrajno oblastvo, kakor ukazuje § 14., po številu pričujočega stanovništva, kakor se je našlo pri zadnjem popisovanji ljudij, določiti, koliko volilnih možje izvoliti vsaki občini njegovega okraja, naj ustanovi dan in uro tej volitvi, ki se mora vršiti v občinskem okoliši, v čisto dejati volilske imenike po dovršeni razsodbi o reklamacijah, imenovati volilnega komisarja. da bode vodil volitev, ter pravočasno županu na znanje dati te naredbe. Zupan mora takoj vse, ki imajo volilno pravico, povabiti k volitvi, naznaniti jim, kteri dan in ktero uro in v kterem po njem določenem lokalu bode volitev, ter zvršiti volitev ob napovedanem času. Volilna komisija je sestavljena iz volilnega komisarja in županstva. § 30. odpada. § 31. odpada. § 33. Politični okrajni predstojnik mora v vsaki občini potrditi, da so se volilni možje zakonito izbrali, in ako se ne razodene potreba nove volitve, ktero je takoj ukazati z dodanimi vzroki, izbrane volilne može postaviti v volilski imenik, kterega je spisati po § 22. § 34. Kadar so volilni možje izbrani po vseh kinetskih občinah kakega okraja in je torej dovršen imenik volilnih mož, mora politični okrajni predstojnik izbranim volilnim možem narediti in vročiti po ukazu § 27. spisano izkaznice za volitev poslancev. Vročevanje izkaznic se sme izročiti tudi županu. Imeniki volilnih mož tistih okrajev, kterih uradni sedež ni ob jednem tudi volilni kraj, je s pismi o volitvi volilnih mož poslati predstojniku političnega okrajnega oblastva, ktero ima sedež tam, kjer se bode volilo za volilni okraj, ter od njega je zvedeti in na izkaznico postaviti, kje, kteri dan in ktero uro bode volitev. § 47. Kadar so vsi pričujoči volile: oddali svoje glasove, mora predsednik volilne komisije izreči, da je glasovanja konec, volilna komisija in volilni komisar morajo podpisati dvojni gla-sovnik ter takoj začeti preštevati glasove. Kadar so vsi glasovi prešteti, mora predsednik volilne komisije takoj naznaniti, kdo je izvoljen, in, ako volitev poslančeva z opravljenim voljenjem še ni dokončana, dostaviti, da se bode skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj dozvedel v glavnem volilnem kraji. § 48. Za izvoljenega poslanca naj se šteje tisti, kdor ima zase več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Ako ima nadpolovično večino glasov zti-se več osob, nego je voliti poslancev, tedaj o tem, koga je šteti za izvoljenega poslanca, razsoja pretežnejša večina glasov, in kadar bi jih imelo več po onoliko glasov, razsodi žreb, kterega vzdigne volilne komisije predsednik. § 49. Kadar se ni dosegla nadpolovična večina, tedaj je napraviti ožjo volitev glede tistih poslancev, ktere je še voliti. § 50. Pri ožji volitvi smejo volilci svoje glasove dajati samo tistim, kteri so pri prvem preštevanji glasov dobili relativno največ glasov za onimi, ki so dosegli nadpolovično večino. V ožjo volitev je dajati vselej po dvakrat toliko mož, kolikor je še voliti poslancev. Kadar je onoliko glasov, razsodi žreb, koga je dejati v ožjo volitev. Vsak glas, kteri pri ožji volitvi pripade komu takemu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, naj bode neveljaven. Ako so pri ožji volitvi vsi oddani veljavni glasovi med vse v to volitev vzete osobe razdeljeni, tako, da vsakemu izmed njih pripade polovica vseli glasov, tedaj o tem, koga izmed njih je šteti za izvoljenega poslanca, razsodi žreb, kterega je vzdigniti predsedniku volilne komisije. Ako se razven tega slučaja ne doseže nadpolovična večina, tedaj je ožjo volitev nadaljevati, dokler se za vse poslance, ktere je voliti, ne doseže nadpolovična večina glasov ali zgoraj omenjena jednaka porazdelba glasov med vse v ožjo volitev vzete osobe; v tem zadnjem slučaji konečno razsoja žreb. Tisti, ki imajo pravico voliti, pa pri prejšnjem voljenji niso oddali svojega glasu, no smejo se za tega delj izključiti, da bi o sledečem voljenji ne zvrševali te svoje pravice. § 51. Kadar je potrebno število poslancev izvoljenih, potem se konča volitveni zapisnik, kterega podpišejo člani volilne komisije in cesarski komisar, prideno se mu v pričo vseh gla-sovniki in listi, na kterih so se šteli glasovi — pri volitvi poslancev za kmetske občine pa tudi volilna pisma o izbiranji volilnih mož — in vkupno naj se potoni zapečati vse ter zunaj napiše, kaj je notri, in izroči naj se cesarskemu komisarju, da pošlje deželnemu načelniku. Ako se pa glasovanje za jedrio in isto po- slanško volitev vrši v več volilnih krajih in no samo v jednem, naj volilni komisar pošlje vo-litvena pisma deželnemu načelniku, ako je sedož političnoga deželnega oblastva glavni volilni kraj, razven tega pa tistemu političnemu uradniku, kteremu je naloženo sestaviti rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj. Ako volitvenih spisov ne podpišejo vsi člani volilne komisije, tedaj naj se vzrok temu zapiše v volilni zapisnik. § 52. V onih slučajih, kadar se glasovanje za jedno ter isto poslansko volitev vrši ne samo v jednem, ampak v več volilnih krajih, naj v glavnem volilnem kraji v to pooblaščeni uradnik iz dospelih volitvenih pisem (§ 51) sestavi ter spiše rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj. Ta uradni posel zvršiti pristoji na sedežu političnega deželnega oblastva uradniku, kteremu je deželni načelnik to naročil, v drugih glavnih volilnih krajih pa okrajnemu glavarju, v čigar deželni okraji leži glavni volilni kraj, ali kteremu je načelnik to opravilo odkazal. Koga je šteti za izvoljenega, to določujeta §§ 48 in 50; ako pri volitvi pride do tega, da' mora razsojati žreb; tedaj mora uradnik, ki je pooblaščen v zgoraj omenjeni uradni posel, povabiti dva volilen, ki se udeležujeta volitve, v pričo njiju potegniti žreb ter narediti zapisnik, kterega je podpisati tudi obema pri tem udeleženima volilcema. Ta uradnik mora, ako je treba (§ 49), ukazati ožjo volitev po vseh dotičnih volilnih krajih in volilnih zborih ter po nje zvršitvi postopati na isti način, da pozve nje glavni rezultat. Ko je določen konečni skupni rezultat, jo o tem spisani konečni zapisnik z vsemi od volilnih komisij dospelimi pismi poslati deželnemu načelniku. Ako je bilo treba ožje volitve, velja to tudi o vseh to naredbo utemeljujočih pismih. Člen II. Mojemu ministru notranjih stvarij je naročena tega zakona zvršitev. V Ljubljani dne . . . septembra 1883. Politični pregled. V Ljubljani, 24. sept. Avstrijske dežele. 1« Gorice, 22. septembra. Danes je bil deželni zbor zaključen z živio-klici na presvitlega cesarja, zbrani so tedaj le deželni zbori na gorenjem-Avstrijskem, na Koroškem, Kranjskem in v Galiciji. — Marski deželni zbor začne zborovati 25. t. in.; a tržaški deželni zbor 8. oktobra. Posnemanja vredna je peticija jtraskega, mestnega kolegija, ki jo bodo vladi in državnemu zboru predložili, naj se vžitnina odpravi od lesa, premoga, koksa in druge kurjave, zato naj se pa naloži na lihovine (spiri-tuose), kteri sedaj na pražkih mitnicah vžit-nine ne plačujejo. Solnograska dežela bode menda prva, ki bode poskusila z društvom, ki je brezpogojno potrebno, ako hoče katoliška stranka iz svojih programov stopiti na praktično polje v živo delovanje. Poslanec Lienbacher je razposlal po deželi okrožnico do vseh posestnikov, v kteri vabi kmetovalce in zemljiščne posestnike brez razločka politiškega mišljenja, da naj pristopijo k agrarnemu (poljoznanskemu) društvu, čegar pravila je vlada z dnem 16. avgusta št. 4741 potrdila. V ti okrožnici pravi Lienbacher, da je kmečkega rodu, sam posestnik, od 1. 1870 žo v dež zboru in od 1. 1873 zastopa kmečke občine v drž. zboru, uradnik pri pravosodji je pa žo 37 let, in med tem časom je dobro pre- vdaril, kako potrebna da je preosnova nekterili sedaj veljavnih poljeznanskih pristav. — Kakor brž se oglasi dovoljno število domačih posestnikov, hoče on sklicati osnovalni občni zbor. Najimenitnejša paragrafa teh pravil se glasita: § 1. Namen. Agrarno društvo hoče se posvetovati, kako bi se varovala korist poljedelstva in gozdnarštva po razmerah vojvodine Solno-graške in po potrebah ljudstva po potu posta-vodaje in uprave. Agrarno društvo se ne peča s tem, kako se njiva obdeluje, gnoj pripravlja itd., kakor gospodarske družbe, marveč pre-vdarja, ktere postave in javne naprave bi bile potrebne za poljedelstvo in gozdnarstvo, da se pospešuje blagostanje kmečkega prebivalstva. — Zato tako društvo lahko združuje stranke raznega politiškega mišljenja. § 41. Član temu društvu je lahko vsak polnoletni in neporočeni mož, ki je avstrijski državljan, lastnik ali zakupnik zemljišča, ali tak, ki po svojem stanu lahko pozna potrebe poljedelcev po deželi. Častni ud jo lahko vsak, ki si je dobil kake zasluge za to stroko. Kakor „Linz. Ztg." ve povedati, je bil v zadnji seji <> veder starine od leta 1879 in 50 veder 1. 1880, in ravno tako tudi letošnjega belega lil čistega vina po ugodni ceni. (3) Tisk „Katoiiškc tiskarne" v Ljubljani.