PoStnina plačana v gotovini.
VSEBINA:
Vinko Bitenc: Bajtarjeva hči. — Boris Režek: Oktober. — Dr. I. Rosina: Kmetska demokracija. — Jože Kranjc: Žaga. — Ing. K.: „Včasih je luštno b’lo . . .“ — Maksa Samsa: Bolnica. — Jože Lavrič: Spomini iz ujetništva. — Kotiček za dekleta. — Organizacija. — Dopisi — Uganke. Listnica uredništva.
*
Celoletna naročnina za „ Grudo” znaša Din 30’— Za dijake in vojake Din 20'— V podrobni prodaji posamezna številka Din 3’—
Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 13.440.
*
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Pražakova 8/1. *
Urejuje: France Gerželj, Kolodvorska ulica 7 Telefon 32-59 *
OKTOBER 1932
„Expres kava“
mm n m m mm dnevno sveža Miklošičeva C 28* K Dlf Diz lastne novodobne -	_
l'HWH	LJUBLJANA
T. EGER
modna trgovina
IMj se priporoča
|p J Sv. Petri 2. LJUBLJANA
F. ERJAVEC
TRGOVINA USNJA
Stalna zaloga tu in inozemskega usnja po najugodnejših cenah Zaloga kopit, vseh čevljarskih potrebščin, prvovrstna turistovska mast Spec. izdelovanje gornjih delov.
Ljubljana, Stari trg 11.
J. REICH
LJUBLJANA
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere šuši monga lika
v 24 urah
■ti
Gostilna pri »Slepem Janezu'
se priporoča
Na cesti Ljubljana-Št. Vid	Redna	tramvajska	zveza
Anton Železnik
izdelovatelj harmonik
VRHNIKA Nudi harmonike po najnižjih cenah ter popravlja in uglašuje vsa v to stoko spadajoča dela.
r
Sveže meso
"N
Goveje, telečje, prešičje in razni mesni izdelki
Janko Zevnik
Ljubljana, Dunajska 41
Kupice vse vrste živino in prefiiče ,,
^	■■	 J'
M. ŠIFRER
knjigoveznica
priporoča za vezavo vsakovrstnih knjig in revij Točna izdelava. Solidno delo.
Vegova ulici 6. LJUBLJANA
V vseh automobilskih vprašanjih (pri nabavi, prodaji, prijavi automobilov za učenje v autovožoji.) se obrnite na PIPENFAv- ISt & TRNKOCZY
JŽBA Z O. Z.
»OSPOSVETSKA C. 1.
vcu" na dvorišču)
z<
aaj »
isti tmail
vanilin. aladV ■* pralkl maki .ADRIA«
Najboljši
v materij alu in
lepih opremah
so edino
Adler in Gritzner
Šivalni stroji In kolesa za dom in obrt, pletilni švicarski stroj Dubied
Ugodni plačilni pogoji — pouk brezplačen samo pri
Josip Petelinc9
Ljubljana
Gregorčičeva 5, Ljubljana
Anton lar*?iič
knjigoveznica in črtaln	ji]
Ljubljai
Florjanska ulica
Kadar prodajate ali kupujete posestva, hiše in vile, zemljišča obrnite se na realitetno pisarno
K Hi
LJUBLJANA, ŠTABI TRG.
IHiHii DELHI
za pletilne, šivalne in pisalne stroje Na zalogi posamezni deli za stroje po zelo nizkih cenah.
GRGUREVIČ MIROSLAV
LJUBLJANA, Križevniška 7
MILA
BUDDHA
čajne mešanice
so najboljše
Večna pot 15
Telefon 2626 Brzojavi T i m p o r t
slaščičarna
Lastna izdeloval-nica vsakovrstnih slaščic na drobno in debelo Izvršuje naročila peciva za prireditve.
Ljubljana, Kolodvorska 6
Kresal Pavel
družba z o. z. slik ars tv o pleskarstvo črkoslikarstvo
se priporoča
ROŽNA DOLINA 4/IV.
pri Ljubljani.
Delo solidno.	Cene	nizke.
Izdelovanje vseh vrst kotlov za žganjekuho, brzoparilniki bakreni in pocinkani. Kotli za pranje in štedilnike, filtri za vino in olje, pločevinaste črke in avtomati za kruh. (Preje nova Jugometalija). Postrežba točna.	Cene	nizke.
Priporočam svojo z najmodernejšimi stroji opremljeno
knjigoveznico in črtalnico
trgovskih knjig
Sprejemam v delo vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela
Pošljite naročnino!
„P LANINKA”
ZDRAVILNI ČAJ
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenje mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen.
Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. Zahtevajte v lekarnah samo pravi „Planinka“ zdravilni čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20’— z napisom proizvajalca:
LEKARNA MR. LEO BAHOVEC BSaS«
Zastave, trakove in ves pripadajoči pribor izdeluje in dobavlja Zavod za umetno vezenje
I. NEŠKUDLA
LJUBLJANA, Pražakova ulica 8 (vogel Miklošičeve ceste)
Pri preprosti in najbogatejši izdelavi najboljša kakovost in brezhibna izvedba. Najnižje cene, najugodnejši pogoji. Popravila in prenovitve zastav in trakov se izvršijo strokovnjaško, trpežno in po najnižjih cenah. Izvolite zahtevati ponudbe in vzorce.
Julija Polaniko Szfi k'obukov’slamnikov in
LJUBLJANA
Stojnica Sv. Jakoba trg
«» HUMOVt C
W~
PLANINKA
m* a v 11 m i r *> r
R. WILLMANN
STROJNO PODJETJE LJUBLJANA, SlomSkova 3
Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa
Tvrdka
IGN.ŽARGI, Pri nizki ceni
Ljubljana, Sv. Petra c. 11
priporoča bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, rokavic, nrgav.c, srajc, kravat. Damska konfekcija. Potrebščine za krojače in Šivilje. Na debelo in drobno.
■ZOBni ATM Mlinarji/
dkt5tBEVCJ0ŽX0
LJUBLJflnf^Goppomt^ka \
,	-M.	3294	A
amn od fr \1'2 - \b
podooovora"taafizvenleh ar.ob sobotah 1 ^eordimra ledo4
Mlinski stroji fabrikat Prokop,
Mlinske kamne za vsakovrstno meljavo. Mlinska sita, svilena in volnena, la Gonilna jermena, vosek za jermena in vse ostale mlinske potrebščine nudi:
BRCAR & KOIHP.
Ljubljana, Kolodvorska c. 35
Ceniki brezplačno!	Zmerne	cene!
MESEČNIK ZA KMETSKO PR O S V E T O 10.	OKTOBER	1932	5”
Vinko Bitenc:
Bajtarjeva hči
Zgodba kmetskega dekleta. (Dalje.)
»Vi iščete službo?* je vprašal. .Kakor nalašč 1 Moja žena — sem namreč višji uradnik iz Zagreba — hoče imeti na vsak način Slovenko za služkinjo. Ves dan sem iskal po mestu, pa nisem mogel najti primernega dekleta. Jutri pa moram nazaj v Zagreb. Za vas bi skoro rekel, da boste všeč moji ženi. Ste videti skromna in dostojna. Če hočete, pa se domenimo.” Govoril je s sladkim, pogrkujočim glasom.
Med hrvatsko govorico je vpletal slovenske besede. Ančka ga je komaj razumela. Dvomila pa ni niti za hip, da je vse to, kar ji pripoveduje gospod, gola resnica. Nasprotno; v srcu je natihem hvalila Boga, da jo je pripeljal tu sem, kjer se ji je nenadoma nasmehnila sreča, da dobi dobro službo.
„Samo daleč je Zagreb, gospod/ je odgovorila z napol prikritim veseljem v besedah.
Gospod se je spet nasmehnil.
»Kakor vam drago, gospodična! Veste kaj? Pridite jutri zjutraj do osme ure v to kavarno in mi povejte, kako ste se odločili čez noč Pričakoval vas bom! Zdaj moram še po nujnih potih. Torej, pridite gotovo. Nasvidenje!“
Poklical je plačilnega in plačal. Spoštljivo je pozdravil Ančko in izginil skozi vrata iz kavarne.
Ančki se je samo od sebe smejalo. Kakšna srečal Preje po cele tedne ni mogla najti zaslužka! Malo čudno se ji je zdelo, da se je gospodu Zagrebčanu tako mudilo iz kavarne. Ni utegnil čakati, da bi ga bila Ančka natančneje povprašala, kakšne vrste služba-jo čaka, koliko bo imela plače in druge take Stvari. No, navsezadnje je pa tudi res, da je gospod tujec v Ljubljani, mora danes urediti svoje zadeve, jutri se gotovo že odpelje z opolanskim vlakom. In Ančka z njim? Ali naj gre, ali ne? Ona je zdaj popolnoma sama, svobodna, gre kamor hoče. Saj svet je velik. In veseli jo po svetu. Kolikokrat si je želela biti v krajih, o katerih je čitala v kaki
knjigi. Zdaj pa se ji ponuja prilika. Če ne bo	zanjo,	se še	vedno	lahko
povrne v domače kraje. Torej: da ali ne?
Ančka se je zdramila iz zamišljenosti.
.Šla boml* se je odločila v mislih.
Ko je prišel natakar v bližino, ga je poklicala, odštela denar in odšla iz kavarne.
Hišnici je povedala, da je dobila službo v Zagrebu. Zgodaj je	vstala,
pospravila svoje stvari v pleteno košaro, izročila	hišnici	svoja	dva stroja v
oskrbo in se poslovila od nje.
Gospod jo je že čakal v kavarni. Gostov ni bilo.
»Sem si mislil,“ si je mel roke s pravo židovsko lokavostjo,	»da	ne
boste zavrgli tako dobre službe, ki se vam ponuja."
In spet se mu je mudilo. Tudi zdaj Ančka ni mogla ničesar poizvedeti o službi.
»Urno, če ne zamudiva vlaki*
Žid je hitel iz kavarne, Ančka za njim. Na kolodvoru je kupil dva vozna listka do Zagreba. Brzovlak je odsopihal.
Ančka je stala ob oknu drvečega vlaka in žalostno	gledala,	kako	ji
izginja Ljubljana izpred oči.
XIV.
V	ozki ulici starega mesta v Zagrebu je stala dvonadstropna, začrnela hiša. Po temni, obokani veži se je prišlo do lesenih stopnic, ki so vodile v nadstropja. Na dolgem hodniku drugega nadstropja so bila vrata pri vratih. Na enih izmed njih je bila pritrjena ploščica z imenom stanovalca, pod njo gumb za zvonec.
Gospod Žid in Ančka sta prispela pred stanovanje. Gospod je pozvonil. Nekaj časa je bilo vse tiho. Kmalu pa so se odprla vrata, počasi, previdno. Ančka je zagledala obraz gospe, o kateri ne bi mogla reči, da li je mlada ali stara. Vendar je takoj presodila, da mora biti mnogo starejša od gospoda. Debele plasti pudra so lepile na ovelih licih gospe; robovi oči in obrvi so bili naznačeni s črno, tanko črto, njene ustnice pa so bile krvavo-rdeče, kakor bi si jih bila pravkar namazala z zrelimi češnjami.
»Zdaj sem ti pa pripeljal sobarico, Meri*, je namignil Žid na Ančko. »Poglej, kakšna roža je tol*
.Saj resi", se je začudila in zasmejala gospa, da sta se pii tem pokazali dve vrsti belih, umetnih zob, pripetih ob straneh z zlatimi kaveljci.
Ančka in gospod sta vstopila. Gospa je Ančki odvzela košaro, jo postavila v kot, njo pa je peljala v sobo.
»Ste Slovenka?* jo je vprašala.
»Da“, je odvrnila Ančka.
»Kar sedite, takoj bom nazaj, da se dogovorimo in vam odkažem delo/ In je odhitela iz sobe. Duh parfema je pustila za seboj, da si je Ančka zatisnila nos.
Ančka se je razgledovala po sobi naokrog. Težke zavese na oknih, po tleh preproge, dragoceno pohištvo, divani, po stenah velike slike z zlatimi okvirji! Ančka je kar strmela.
»Bogata	morata biti	ta dva človeka*1, je dejala sama pri	sebi.	„Že	ta
soba	je tako	lepa, kakšne	morajo biti šele druge!*
Sedla je v mehek naslanjač. Vse se ji je zdelo lepo in pravilno, samo to ji ni šlo v glavo, da se gospod kakor tudi gospa tako izogibata pogovorom o službi in kar še spada zraven. Ko sta se peljala v vlaku je gospod ves čas molčal, čital časopis ali pa gledal skozi okno. Ona si ga ni upala spraševati ničesar. In zdaj gospa. Nekaj besed ji je privoščila, pa hajdi spet ven! Ančka je sklenila, da bo takoj, ko pride gospa, zahtevala natančnih pojasnil. In si je obenem mislila: .Gosposki ljudje	imajo	pač	svoje muhe*. Minulo je precej	časa.	Ančka je že postajala	nestrpna.	Vse	je
utihnilo, nikogar ni bilo na spregled.' Slednjič so se vendar odprla vrata. Vstopila je gospa. Toda ne sama. Mlado, rdečelično dekle v hrvatski narodni noši	je stalo	za njo in z	radovednimi pogledi zrlo	na Ančko.
.Vidiš,	Katica, to je	pa moja prva sobarica"	je pokazala	na	Ančko.
Katica se je-sramežljivo nasmehnila in stekla k Ančki. Podala ji je roko, ki jo je Ančka krepko stisnila.
Kako pa je vam ime?" se je obrnila gospa k Ančki.
.Ančka 1“
.Dobro. Porazgovorita se med seboj. Ančka in Katica; grem, da pregledam pošto. Takoj se vrnem."
Ančko je popadla jeza. Spet odhajal Že je hotela skočiti za njo in odločno zahtevati, naj ji pove, kaj je s službo, ko jo je opozorila Hrvatica s tem, da si je dala prst na	usta,	naj bo mirna.
.Zakaj naj bom tiho?"	se je	vznejevoljila Ančka.
Katica se je poredno smejala. V kolikor je Ančka razumela njeno hrvatsko govorico, je gospa silno bogata grofica, ki ima celo v Ameriki svoj grad. Zelo rada potuje po svetu in si za vsako tako potovanje najame novih poslov. Je nekoliko bolna na živcih, zato silno pozabljiva in se včasih za prazne marnje razburi. Zato je najbolje, da se jo pusti pri miru. Vse to da ji je pravil tisti gospod, ki ji je naklonil to krasno službo.
.Najbrže gospejni mož?" je pripomnila Ančka.
Katica je odmajala z glavo.
„Ne mož! Gospa grofica je vdova 1
„Tako?“ je .presenečeno vzkliknila Ančka. „Meni pa je pravil oni gospod, da je njegova žena!*
Katica se je prešerno zahihitala.
.Ne ta! Njegova žena je druga I*
Ančko je stogotilo. Zdaj naj pa razume vse te kolobocije I Vsa ta .služba* ji je postajala zoprna, zagonetna. Da nekaj ni v redu, to je čutila Ančka. Naivna Katica pa je od veselja kar skakala po sobi. Ančka sama ni videla kdaj, pa se je znašla v istem veselem rapoloženju, kakor njena tovarišica. Zakaj bi pa ne bilal Katica že ve, da je vse v redu. Ona je Hrvatica, se je lahko
po mili volji porazgovorila in tudi popolnoma razumela gospoda, dočim je Ančka gotovo kako stvar napačno pojmovala. In odtod nesporazumljenje.
Blagodišeča, napudrana in našminkana „gospa" se je slednjič spet prikazala med vrati. To pot je sedla na kanape nasproti obeh deklet.
»Ravnokar sem dobila brzojav iz Nemčije, kjer mi javlja moja hči, naj pridem nenudoma tja, da odpotujeva na zimsko letovišče y Južno Ameriko, kjer imam svoje veleposestvo. Hočeta z menoj?"
„Da", je prikimala Katica, Ančka je ponovila za njo. »Prav. Tebe, Katica, sem nastavila za kuharico; imela boš vse prosto in razen tega lepo mesečno plačo. .Ti —, kako ti je že ime?“
»Ančka!*
.Ti, Ančka, boš pa moja sobarica. Tudi ti boš imela vse prosto, hrano, stanovanje, vožnjo; samo mesečne plače ne boš dobivala. Tvoja bo napitnina, ki bo včasih presegala trikratno mesečno plačo. Kajti na mojem gradu prirejam pojedine, ki se jih udeležujejo sami grofje in baroni, ame-rikanski miljonarji. In to veš, da taki ne skoparijo z denarjem."
Ko je Ančka slišala od milijonarjev, si je že v duhu predstavljala, kako se bo čez toliko in toliko let s prihranjenim denarjem vrnila iz Amerike v svoj domači kraj in si postavila tam lično hišico, da bo starost preživela v miru in zadovoljnosti.
.Sta torej zadovoljni?"
.Jaz sem zadovoljna", je urno zatrdila Katica.
»Jaz tudi", je s poudarkom izrekla Ančka.
.Dobro. Sedaj pa tu podpišita/
Gospa je privlekla iz ovitka polo belega papirja in jo položila na mizo.
„To pogodbo podpišita!"
Obe sta podpisali. Kaj — to seveda nista vedeli.
Kupčijo s svojim lastnim telesom!	»
Gospa je zgrnila papir in ga	spravila v ovitek.
Drugi dan zarana so se odpravile s številnimi kovčegi na	kolodvor.
Ančka in Katica s tramvajem, gospa z automobilom.
Ko so odhajale, je gospa zaklenila stanovanje in spravila ključ v torbico. O gospodu „možu“ ni bilo ne duha ne sluha.
XV.
V kupeju drugega razreda so sedele gospa, Katica in Ančka. Ročno prtljago so razpostavile po mrežastih policah.
V kupeju je bil razen naših treh potnic samo starejši gospod z gladko obritim obrazom in z osivelimi lasmi. Izpod njegovih črno obrobljenih očal so gledale sive, skoro dobrodušne oči. Gospod je sedel ob oknu, gledal na mimobežoče pokrajine in se na videz ni brigal za svoje sopotnice. Tupatam je okrenil glavo, njegov pogled je premeril gospo in nato obvisel na dekletih. Pa se je gospod takoj	spet zazrl skozi okno.
Brzovlak je drvel mimo vasi,	trgov in mest, po ravninah, mimo	polj,
ob podnožjih gozdov in holmov, skozi doline, mimo rek in potokov.
Ančka je sedela v kotu, žalostna, zamišljena, pogreznjena sama vase. Še Katica, od sile naivno in vedno veselo dekle, je ni mogla več razvedriti. Kat;ca se je razposajeno smejala, pripovedovala Ančki to in ono, toda ta jo je poslušala le navidezno. Njene misli so se mudile, daleč, daleč nad Ančkino rodno vasjo, vasovale so pri znancih, obkrožale pojavo Toneta. Ali ga bo Ančka še kdaj videla? Ali jo bo življenja pot še kdaj zanesla v Pod-goro, ljubi rojstni kraj, kjer je Ančka užila toliko gorja, pa so spomini nan} vendar tako lepi in sladki?
Ančka je mislila na svojo mater, na očeta. Da, njena mati! Kako udano jo je ljubila Ančka! Če bi še živela mati, bi mogoče nikoli ne prišlo do tega, da odhaja Ančka sedaj za nepoznanimi cilji v daljni, tuji svet. Počemu pravzaprav vse to? Kakor v nekaki omamljenosti je preživljala Ančka te zadnje dni, z drvečo naglico so se vrstili dogodki, odkar je bila zapustila bolnico.	*	■	■
Mogoče pa se je vendarle prehitro odločila za ta korak? Vsa ta dozdevna služba se ji zdi tako skrivnostna in negotova.
Ančki je udarila ob teh mislih kri v glavo, burno ji je udarjalo srce. Tolikokrat si je že dejala, da ne bo več mislila na preteklost, skušala je pozabiti na vso prestano žalost, na vse moreče skrbi. Pa ni mogla. Globo-v duši je Ančko žgalo in peklo.
Pritajeno je zavzdihnila. Gospod ob oknu se je ozrl, njegov pogled se je srečal z Ančkinim. In Ančki se je zdelo, da je bilo v tistem pogledu nekaj kakor sočutje.
Katica je neprestano žlobudrala. Očividno je bila silno zadovoljna, da se tako udobno vozi, na mehkih divanih drugega razreda. Gospa, ki je sedela dekletima nasproti, je držala v naročju neko knjigo. Toda čitala ni. Njene lokave oči so počivale na dekletih, včasih pa so za hip ošinile gospoda ob oknu.
Nenadoma je gospa odložila knjigo, se dvignila in dejala dekletoma:
»Grem v jedilni voz. Takoj se vrnem.“
In že je odšumela iz kupeja.
Gospod se je obrnil od okna in s prijaznim glasom vprašal dekleti v hrvatskem jeziku.
»Kam pa potujete?*
.V Ameriko!“ je kratko odvrnila Katica.
Gospod se je začudil.
.Tako? V Ameriko? No, zaenkrat vsekakor v Hamburg, kajne, šele odtam boste nastopili pot v Ameriko*, se je zasmejal gospod.
Ančko je iznenadila gospodova prijaznost. Vsa njegova zaupljiva osebnost, dostojanstveno obnašanje ji je dalo poguma, da je vprašla:
.Kam pa se peljete vi, gospod?"
Ta je z ljubeznivim nasmeškom odgovoril: .Jaz že na prihodnji postaji izstopim.*
In kakor da je komaj čakal prilike za razgovor, je gospod nadaljeval: „Sem namreč član mednarodne izseljeniške zveze za varstvo deklet in potujem na važen sestanek v neko nemško mesto."
Ančki so gospodove besede brnele v ušesih, kakor prijetna godba, toplo ji je postajalo v duši, kakor bi posijali vanjo svetli solnčni žarki.
—	Mednarodna zveza za varstvo deklet — je Ančka ponavljala v mislih. To mora biti gotovo društvo, ki skrbi, da dekleta na potovanjih ne zaidejo na slaba pota.
V Ančki je še vedno rastel dvom o istinitosti obečane službe in o dozdevnem ameriškem posestvu bogate hrvatske grofice.
V svojem mišljenju je bila Ančka povsem različna od preproste Katice. Ta ni veliko razmišljala. Verjela je v lepe obljube na imenitno službo; veselilo jo je potovanje in prijetna vožnja, ki jo čaka po morju, tisti velikanski luži, ki je Katica še nikoli v svojem življenju ni videla.
Nasprotno pa je Ančka z bistrimi očmi gledala na življenje. Trd boj za obstanek, trpljenje in nemalo tudi lepe knjige so naučile Ančko misliti in dobro presojati vsako stvar. V svoji duševni razdvojenosti se je sicer oprijela bilke, ki ji jo je pomolil agent, obljubljujoč Ančki dobro službo. Toda vseskozi je spremljalo Ančko prikrito nezaupanje do Žida in do gospe. Nikogar ni imela, da bi jo poučil in ji svetoval. Ta gospod v kupeju pa je, kakor pravi, član društva, katerega dolžnost je, varovati dekleta na potovanjih pred nastavljenimi zanjkami zapeljivcev. Sam Bog ga ji je poslal na pot. Kar naravnost povpraša gospoda, kako misli o tej stvari. Vse mu natanko razloži, saj beseda ni konj.
Ančka je pogledala Katico, ki je brezskrbno lomila koščke kruha in jih nosila v usta. Hotela ji je nekaj pošepetati na uho. Pa se je že oglasil gospod.
.Če želita, gospodični, kakega pojasnila, sem radevolje na uslugo/
Pomenljivo ja pogledal Ančko in dodal:
»Posebno vi se mi zdite nekam otožni. Veselilo bi me, če bi vam mogel pomagati z dobrim svetom H
(Dalje prihodnjič.)
Boris Režek:
Oktober
Že je gore nam zasivilo; s polja pospravljeno je klasje — in po strniščih dolgočasje je prezebajoče zadežilo.
Dolgčas in dež, od dne do dneva — v večerih mračnih pa tegoba, da predrami v srcu se grenkoba — in otožje v jesen sameva . . .
Kmetska demokracija
Pojem demokracije je znan. Demokracija je ljudovlada; dežela, kjer ljudstvo vlada ali kjer bi naj vladalo; tam torej kjer vlada sloni na zaupanju in pooblastilu večine ljudstva.
Manj jasno je, kaj naj pomeni kmetska demokracija. Kmetska demokracija ne pomeni le, da je v njej največ kmetov in da je samo radi tega, radi števila kmetska. Njeno bistvo je, da se vlada predvsem po kmetskih načelih. Da se pri vseh vladnih aktih odloča tako, kakor to kmetski duši in prepričanju odgovarja.
Kmetsko bazirani demokraciji imamo nasprotje v demokraciji temelječi na industrijski produkciji in čustvovanju. Prva črpa svoje moči iz zemlje, ki se lahko izkorišča po posamezniku. Industrijska demokracija kakor na primer v Angliji ali Ameriki pa ima za podlago komplicirano sestavljeno, na skupnosti temelječo produkcijo. V kmetski demokraciji gre za čustveno, pa tudi gospodarsko manj rahlo zvezo posestnikov zemlje; njih delo, rezultat njihovega napora, niti zdaleka ni tako neposredno plod skupnosti kot pri industrijski demokraciji, kjer posameznik kot svojevrsten, samostojen individuum niti obstojati ne more in kjer mu njegova neodvisnost niti ne pride do zavesti.
Pri nas pa je bil vedno ideal ustvariti , samostojnega “ kmeta, neodvisnega na zunaj in znotraj in z zvezo teh samostojnih, notranje svobobnih in neodvisnih kmetov, kjer pa je vsak svet zase, zase svobodna inteligenca, ustvariti državo in demokracijo zdravja in moči. Naravnost tebi el j no pro-gramatične so tu besede našega kralja, ki je napisal kot uvod neki« hrvatski kmetski reviji: .Želimo si svobodoljubnega, po svojem duhu samostojnega, za uspešno delo in srečno življenje skrbnega in sposobnega kmeta*državo tvorca."
Tak je ideal kmetske demokracije srednje Evrope. Razpeti med bolj-ševiško Rusijo in industrijskim zapadom mogočno mrežo samostojnih kmetskih gospodarstev, kjer pomeni vsak vozel gospodarsko in duševno svobodno neodvisno inteligenco, samostojno kulturno edinico kmetskega doma in rodbine, neizčrpan rezervoar za vsako nevarnost in grožnjo; mrežo povezanih med sabo z duhom svobode in kmetske samozavesti. Temelje črte tega sistema so samostojno delo, bolj kakor kooperacija, razvoj osebnosti bolj kakor disciplina, svoboda posameznika bolj kot rezultat skupnega dela.
In vendar je čas takšen in nastaja doba, ki neusmiljeno terja absolutno podreditev posameznika družbi in njenemu končnemu skupnemu smotru in uspehu, četudi trpi svoboda in individualiteta posameznika. Najti pa pot med temeljnim principom kmetske demokracije, jačati čustvo gospodarske in osebne neodvisnosti posameznega nje člana in med neizprosnim postulatom naše dobe za prireditev skupnosti je naloga narodnega vzgojitelja.
Pokojnemu Stjepanu Radiča so neštetokrat očitali, da ruši v narodu vsako autoriteto in smisel za red, ko šunta kmete na pokvarjeno gospodo.
Odgovarjal jim je, da znači dosedanje razmerje kmeta do oblasti občutek sužnosti in smisel za red nekritično in nesvobodno pokoravanje. Njegov cilj je bil, najprej obuditi prestrašenega hrvatskega kmeta k novemu življenju s tem, da mu da občutje notranje svobode in samozavesti, odstraniti to tisočletno dedščino razrednega suženjstva in nato šele vcepiti mu smisel pa tudi voljo do svobodnega in samohotenega podvrženja disciplini in oblasti. Preko te poti negacije in opozicije do vsake oblastvene in cerkvene hierarhije je hotel doseči tem jačjo zavest socialne skupnosti in socijalnih dolžnosti.
Stjepan Radič je imel prav. Narodu in zlasti razredu, ki ima prevzeti samostojno vodstvo in odgovornost državnega življenja in kjer se ni izživela notranje niti francoska revolucija z načeli enakosti in svobode, temveč je prav do današnjih dni gospodovalo občutje manjvrednosti in slepe pokorščine, je treba najprej samozavesti in veliko, veliko svobode. Samo na ta način se bo naučil tudi samodiscipline in samovladanja.
Kake podvige svobode smo imeli na primer Slovenci! V krvi zatrte kmetske upore in protestantizem. Leto 1848 našega kmeta skoraj ni dotaknilo. Da, jaz bi skoraj trdil, da je celo slovensko svobodomiselstvo podaljšana črta svoječasnega svobodnejšega duha, ki ga je udahnilo pred stoletji slovensko protestanstvo s prostim interpretiranjem slovenske biblije. Morda se je linija diskretirala mnogokrat, toda v stvari pomeni, ne nevero, temveč sektarstvo, težnjo za pravico svobodne odločitve neodvisne vesti kot najvišje duševne instance; težnjo laiciznim in odklanjanje posredništva. Kajti, ker prihaja cerkvi oblast in poziv od zgoraj, nagiba k autoritativnim oblikam vladanja. V toliko pomeni tudi pri nas antiklerikalizem demokracijsko črto cele politike in ima od nekdaj v narodu svoje historične korenine in tradicijo čeprav v manjši meri kot češko husitstvo.
Odtod tudi nekako načelno opozicionalstvo, krivogledanje ne samo na cerkveno tudi na politično auktoriteto, ki se mu komaj sedaj odvajamo. Zato, čeprav baje organizatorji — organizaciji prav posebne nadvlade tudi mi Slovenci ne priznavamo. Še manj Hrvati ali Srbi. V bistvu ostane našemu človeku največji ideal vendarle samostojna inteligenca. Center leži v domu in rodbini in tu je tudi za državo rezervar moči. V kmetski demokraciji, ki ji mora biti temelj gledanje na življenjske pojave tako, kot ga ima kmet, ne more biti ideal popolno izginotje posameznika v družbi in državi. Gospodstvo ima posameznik, ki državo kontrolira. Morda ni to čisto v duhu modernizma, toda za narod ne obstoja težava v tem, da si izbere najboljšo ureditev, temveč mora sprejeti ono, ki njegovi duševnosti najbolje odgovarja.
In pri nas ni individualist samo kmet, prav na isti način reagirajo na življenje tudi ostali sloji. Delavec, ki mu je ideal in ponos vrt s sočivjem pri hišici, ali inteligent, ki sanja, da bi na stara leta kupil posestvo in kmetoval in z malo ali srednjo rento celemu svetu lahko rekel: v uho me piši. Korenina temu je želja in hrepenenenje po osebni neodvisnosti. Čisto kmečko je tudi naše gledanje na posest, ki nam je predvsem pravica in šele v naj-zadnji meri dolžnost. Vsled tega tudi naša vera v stalnost posesti,.naše varče-
vanje in naša vera v osebni uspeh, ki je lahko od dobrobitja drugih povsem neodvisen. Naše čedno pometene in ometane kmetske hišice so tipični izraz slovenskega individualizma.
Kako drugačen mora biti pač v nekakem mističnem tempu industrijske produkcije, v neprestanem fluktuiranju denarja živeči Amerikanec.
Toda tudi mi bomo morali zamenjati ideologijo v prostem in svobodnem individuu z ideologijo socialne storitve. Tudi mi bomo morali žrtvovati skupnosti, da bodemo dosegli večje skupne rezultate. Kmetska demokracija pa ima nalogo, da z nabiranjem in z ječanjem samostojnih in svobodnih posameznikov na trdni podlagi tudi duševno osvobojenega jugoslovanskega kmetstva utira pot k razumevanju socialne žrtve in skupnega napora.
Tudi naši kmetski mladini je začrtana pot v tej smeri.
»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v
Pod Planino stoji rdeče poslopje. Ni dolgo, kar je bilo sezidano in povezano s tramovi. Stari Karlovšek je bil previden mož, ni zagnal denarja v stran, dokler ni vedel, da mu prinese petkrat toliko nazaj. Pred tremi leti pa se je zaprl v svoje prostore, nekaj dni ga ni bilo na izpregled, kmalu nato pa so prišli delavci od nekod, zapeli so krampi, minilo je leto in dan, pa je stalo ponosno poslopje, ki je nosilo na svoji grivasti glavi napis:
Ljudje so ostrmeli. Parna žaga, parna žaga. Čemu parna žaga? Leta in leta smo živeli s svojimi vodnimi žagami, zdaj pa kar nenadoma takole čudo. Saj je večje od cerkve in dimnik je višji od stolpa. Zmajevali so z glavami in ogledovali ogromni prostor, kjer je stalo ožagje od poda do stropa in kazalo svoje jeklene čeljusti.
A ni minilo dolgo, ko se je od nekod pripeljal debel človek, odložil je svojo obleko in si nataknil modre hlače, potolkel se je po kolenih in se napotil v strojnico. Pod kotlom je zagorelo in iz dimnika se je jelo kaditi.
Čez nekaj dni so začeli dovažati hlode; Karlovšek je najel voznike, delavce in pomagače in že je zdrknil prvi hlod med> pojoče žage.
Delo se je začelo.	•
Janez Povodnik je imel svojo kajžo pod Trobelnikom. Podedoval jo je že od svojega očeta in v njej živel s svojo ženo in tremi otroci. Majhen, širokopleč, z ostrimi, sivimi očmi je dan za dnem od svojega dvajsetega leta hodil uro stran na žago, ki je bila županova last. Tako bi hodil najbrž do visoke starosti in ničesar ne bi doživel, da se mu ni zgodilo tole:
Nekega večera je župan poslal potovko Jurcovko s pošto, naj se Janez Povodnik zglasi še to uro pri njem. Da so važne stvari, je naročil in naj nikar ne okleva.	<1	,,
Jože Kranjc:
1.
Parna žaga.
Ko je Janez to zvedel, je za trenotek obstal. Dvajset let, si je mislil, že delam pri županu in nikoli me ni klical, razen ob sobotah, ko mi gre plača, zdaj me pa kliče sredi tedna. Kaj bi to moglo biti ? Svoje sem opravil, ali naj morda ponoči žagam? Morebiti je sklenil zvišati mi mezdo? Spodobilo bi se, to se razume. Saj župan ve, da je četrto otroče na poti in bo kajžo treba prekrit.
Vstopil je v izbo in si oblekel kamižolo, nato je Odšel na cesto in naravnost k županu.
Župan, rdečeličen, visok mož se je nekam nemirno sprehajal po dvorišču. Hodil je sem in tja, roke je držal na hrbtu in v tla je gledal. Vsakega toliko časa se je ustavil, pogledal je po polju, kjer se je zibala pšenica, ozrl se je v makovo njivo, se zagledal proti nebu, nato je spet skonil glavo.
Ne morem pomagati, si je mislil, kdo bo vzdržal? Pošteno sem plačeval, nihče mi ne more oporekati, ampak v stran da bi metal? Greh je takrat, kadar vedoma napraviš nekaj slabega. Če se ti zdi prav in pošteno, čemu bi te pekla vest?
Obstal je sredi dvorišča in se zazrl čez planjavo. Ob robu gozda je stala žaga, lesena, s tramovi prekrižana hiša s kolesom. V curku je voda tekla v korito in se razlivala v tolmun, šumela je in se penila, da je župan skoro slišal, kako cvrčijo pene.
Moja žaga, je pomislil. — Petdeset let stoji, kakor grlica pod gozdom. Koliko hlodov je zgrizla s svojimi zobmi. Letos bi jo moral predelati in spet bi tekla leta in leta, brez konca in kraja, venomer bi se vsipalo po koritu na kolo in vse dni bi pelo iz nje.
Hudo mu je bilo. Obrnil	se je in spet korakal	po dvorišču	sem in
tja.	Nekaj ga je stiskalo v grlu,	pa sam ni vedel, kaj.
Takrat je prišel Janez Povodnik. Z roko se je dotaknil klobuka in radovedno pogledal županu v obraz. Nato je dejal:
»Klicali ste me, očel*
Župan se je zdrznil. Stegnil je roko in jo podal Janezu, potem pa je nekam zamolklo rekel:
»Janez, pojdiva v hišo", in se je obrnil. Počasi	je stopal	proti hiši,
nekoliko sključen je bil. Janez	pa je šel za njim in	nekaj ga	je	stisnilo
pri srcu.
Ko sta sedla za -javorjevo mizo in je županja stresla orehe na mizo in prinesla kruha, se je župan naslonil na komolce, podprl si je obraz in je začel.
.Poslušaj, Janez, kaj ti povem. Dvajset let si pri meni delal, zadovoljen sem bil s teboj, nikdar se nisva sprla. Toda, čas hiti in hiti, preseneti nas, da sami ne vemo kako, kdaj in zakaj, nove stvari nastajajo mimo nas. Kako bi se jim mogli upreti? Poglej 1 Odkar stoji parna žaga, je z mojo konec. Nihče ne pripelje več hloda in še žaganje dobi vsak pod ceno pri Karlovšku. Moje žaganice so dražje od onih tam, bolje bi bilo, da jih dam v rez parni žagi. Otepal sem se mesec dni, pa ne zmorem.*
Pogledal je Povodnika. Ta je obsedel z odprtimi ustmi in ni ničesar razumel. Prijel je za oreh in ga zdrobil, nato pa je vprašal:
„Pa kaj bova napravila sedaj?"
Župan je pogledal v stran in tiho dejal:
.Ne potrebujem te več, Janez. Žago bom ustavil. Pojdi h Karlovšku, morda te on vzame. Pa ne zameri."
Janez se je dvignil. Vse se je nekam zamajalo pred njegovimi očmi, omahnil je, nazadnje pa se je obrnil in brez besede omahovaje stopil proti vratom, jih odprl in odšel.
2.
Noč je že bila, Janez pa je še vedno sedel v gostilni koncem vasi. Zlival je vase čašo za čašo. Glavo si je naslonil na mizo, vse se mu je meglilo pred očmi.
.Dvajset let sem delal. Vsak dan od zore do večera. Žaga me je poznala. Kamor sem prijel, je bilo vse domače. Niti en kosmi	ni	bil tuj.	Hlodi so drseli po blazini, žaganice so se rumenile, zdaj pa je	konec.	Od	česa
naj živim? Županu je .bilo hudo, videl sem, saj me niti v oči ni gledal. Moral je. Drugačni časi, je rekel. Pa, kaj mene brigajo drugačni časi. Dvajset let, kmalu bi vse moči pustil tam — zdaj pa grem, ko sem bil že čisto domač."
Gostilničarka je prižgala luč in začudeno pogledala Janeza. Ta je počasi dvignil svoj obraz proti nji, srepo se je zazrl vanjo in jo vprašal:
„Mati, povejte! Kaj je dvajset let? Dvajset let trdega dela, dvajset let življenja, potem pa konec vsega v eni sami minuti? Ali si lahko mislite, mati, da ste dvajset let stregli gostom, dvajset let orali njive in trebili gozd, pa vam nazadnje reče nekdo: Mati, časi so drugačni, ne boste več jedli, niti skorjice kruha več ne dobite, tudi vode ne zaslužite. In bi vas posadil na cesto in dodal: Hišo bom zaprl, travnike posul s peskom, gozdove vam požgal. No, kaj bi rekli, matil Povejte, kaj bi rekli?"
Gostilničarka je stopila bliže. Popravila si je ruto nad okroglilm obrazom, razoranim z gubami, njene sive, drobne oči pa so se smejale. Rekla je:
.Veš, Janez, pijan si."
Janez se je dvignil. Udaril je po mizi in zakričal:
.Dvajset let sem bil trezen, da sem danes pijan. Zakaj? Ker je svet pijan! Vidite, mati, pride nekdo od nekod, nihče ga ni klical, pa ti postavi ob cerkvi hudičevo hišo. Mesto stolpa ti sezida dimnik do neba in se roga vsemu, kar je dobrega. Žage ne bodo več pele, voda se ne bo več pretakala po koritih, kajti stroj bo požrl vse. Kakšna pravica je to? Ali so še božje postave na svetu? Čemu teče voda po strugah? Ali kar tako tja v en dan? Ali ji ni odrejeno, da goni kolesa? Dvajset let sem ji odpiral pot, dvajset let sem ji zapiral usta. Toda, zdaj se kadi dim iz dimnika, črn ko hudič, ni več potreba koles in žag, tudi jaz nisem več potreben. Konec je."
Zamahoval je z rokami. Lasje so mu padali preko čela na oči, ustnice pa so mu trepetale.
»Domov pojdi, Janez", je rekla gospodinja, .prespal se boš, pa bo vse spet dobro. “
3.
Janez je šel h Karlovšku. Dolgo časa je razbijal po vratih, dokler mu niso odprli.'Napotil se je naravnost v pisarno, obstal je pri vratih in srepo pogledal po izbi.
Karlovšek, droban, suhljat človek, s temno brado, je vstal od mize, nasmehnil se je in pokimal. Nato je dejal:
»No, kaj boš povedal, Povodnik?”
Janez je stopil naprej. Klobuk je mečkal v rokah in se trdo zagledal v Karlovška.
„Vi, je dejal, povejte mi po pravici in resnici zakaj ste me vrgli na cesto?
Karlovšek se je začudil:
»Jaz sem te vrgel na cesto?"
»Da“, je zavpil Janez. .Župan mora zapreti vodo. Povejte, zakaj ste to storili? Kako naj jaz zapustim tisti prostor, kjer sem delal dvajset let. Kako naj se za zmirom poslovim od blazine in ročajev in premikalnikov ? Kako naj na vsem lepem zjutraj obležim doma in čakam dneva pred hišo, ko sem si dvajset let še pred solncem brisal čevlje v roso pred žago? In kaj naj prinesem domov ob sobotah? Kdo mi bo dajal, da bom nosil v usta?"
Karlovšek se je vsedel nazaj za mizo, potrkal je s prsti po papirju in
rekel:
»Zdi .se mi, Povodnik, da mene dolžiš. Dragi moj, stvar pa je popolnoma drugačna. Napredek namreč ni samo v šolah, na papirju, tudi ne v tovarnah, ampak tudi v trgovini. Kako bom jaz žagal na vodo, ko mi pride les cenejši na parni, ki mi sežaga desetkrat več na dan, kakor ona v enem tednu. Nisem jaz kriv, da je župan zaprl korita. Temu je kriv čas, ki pusti za seboj vse, ki ne spadajo vanj, ki se ne znajo podrediti. Taki nimajo kaj iskati na tem svetu, kajti potrebne so žrtve, večje ali manjše. To na stvari ne izpremeni nič. Če bi jaz ne bil tisti, ki je postavil parno žago, bi se pojavil kdo drugi, ki bi to storil. Vendar ne smeš misliti, da se mi ne smiliš. Prav rad bi te zaposlil, če bi imel kaj odvišnjega. Če bi ti spoznal o pravem času, bi prišel k meni takrat, ko so prišli drugi. Zdaj pa je zdrknilo mimo tebe in zdiš se sam sebi, da se ti je storila krivica in ne veš, da je to le trd zakon, ki vlada v prirodi. Vem, kruh je kruh, a urežeš si ga tudi drugod, ne samo na žagi. In, od lakote ne boš umrl, verjemi, če boš pametno gledal na svet."
Toda Povodnik si ni dal dopovedati. Zaškrtal je z zobmi in#dejal:
»Tako! Čudna so ta vaša priznanja. Vprašam pa vas, ali je tudi to prirodni zakon, da bi se vi ne mogli lotiti drugega posla, če ste dvajset let sedeli za to mizo in pisali po papirju? Ali je tudi to prirodni zakon, da sem bil kot pes privezan dvajset let na pehalnik in sem enoindvajseto bil postavljen na cesto in zgubil vse? Ni kriv vaš prirodni zakon, kriva je vaša stavba in vaši ljudje, ki žagajo z ognjem mesto z vodo, kakor je to bilo že od pamtiveka*.
Pljunil je po tleh. Naglo se je obrnil in se izgubil v temi in niti na misel mu ni prišlo, da je morebiti nepotreben na svetu.
4.
Napotil se je v prostore parne žage. Pri vratih je obstal. Delavci so kar pri luči vlačili hlode, jih nastavljali in pehali, obrezovali deske na krožnici, jih odnašali in metali žaganje skozi odprtino na prosto, eden izmed njih je pa stal pred veliko žago, ki se je s petnajstimi rezili zažirala v hlode.
„Kakor	v cerkvi je vse obokano tu“,	je	pomislil Janez. Kako bi županova zmogla tako delo? In vendar, če	bi	nikogar ne bilo tu, nobenega
človeka, bi se ne ganil niti en ročaj na tej zverini.
Stopil je naprej.
»Povedal jim bom, naj ne uničujejo soljudi. Bodimo bratje in ne odjedajmo si kruha.*
Počasi je šel dalje, nekoliko nagnjen naprej in zdelo se je, da omahuje. .Noge se mi treso", je spoznal kakor v bridki slutnji. Misli so se mu motale in vse je videl daleč stran od sebe.
.Konec	je vsega, kam naj grem? Tu	se	zbirajo ljudje, ki niti ne vedo,
kaj	je žaga.	Tamle je Tomažev, včeraj je	še	krave pasel in zdaj hodi tod
okrog, ko da ima pravico postaviti svoje noge v ta prostor. In ta, ki vodi rez? Ha, ha, kdo mu je dal pravico? Seveda, pošteni ljudje na cesto, nez-nalci pa k delu!"
Približal se je rumeno lasemu delavcu, ki je stal, golorok in smejoč se pri žagi. Obstal je pred njim, se zagledal vanj, nenadoma pa je zakričal: „Kdo ti je dal pravico streči žagam, oblikovat deske in jemat kruh poštenemu človeku?*
Oni se je malomarno ozrl, vendar se ni premaknil. Popravljal je ureze in samo skomignil z rameni.
„Kdo te je posadil	sem, mladič, na	to mesto, ki	je	vzelo	meni	kruh?*
Ta mu je pokazal	hrbet in zaklical	ostalim:
»Vrzite ga ven!*
Janez se je vjezil:
„Ven? Mene ven?*
Prevzelo ga je togote. Zaletel se je, stegnil roke in pograbil delavca. „Ti pojdi ven, bedak. Stran od tod. Vsi veni"
Oklenil se ga je	z vso silo in ga stisnil	za	vrat.	Delavec	je	začel
hrkati in komaj, komaj je spravil iz sebe	besede:
»Norec, pazi na žago!*
Toda Janez ga ni poslušal. Stisnil je še bolj. Takrat pa je delavec napel vse sile, razprostrl je roke in sunil z rameni.
Janez je omahnil in se prevrnil vznak.
Tenko so zapele žage, ko se jih je dotaknila Janezova glava. Žaganje se je pordečilo.
Prihiteli so delavci. Obstali so strme za trenotek, nato pa so ga naglo prijeli. Nekateri so ga dvignili in odnesli. In koder so šli, so bila tla rdeča. Ko so se vrnili, so delali naprej.
»Včasih je luštno b’lo..
Poljedeljstvo daje najvažnejše življenske potrebščine vsem ljudskim slojem: daje jim brano. Poleg tega daje industriji večina potrebnih surovin (predilnicam, pivovarnam ...) Zato so stari učenjaki narodnega gospodarstva
—	imenujemo jih fiziokrate — imeli prav, ko so učili, da je poljedelstvo najvažnejši poklic. Fiziokrati so šli tako daleč v svoji hvali kmetskega stanu, da so ostalim poklicom odrekali važnost.
Bila je pa ta hvala tudi potrebna, saj ni v onih žalostnih časih kmeta nihče upošteval. Kmetske razmere so bile tako žalostne, da si jih danes težko predstavljamo. Te razmere so vladale za časa tlake in desetine pred francosko revolucijo. Kmet je bil tako zasužnjen, da ga je njegov gospodar le toliko cenil kot svojo živino ali ostalo imetje, z ozirom na korist, ki jo je imel od njega.
Fiziokrati so trdili, da so ostali poklici samo slabo dopolnilo kmetskega stanu. S temi nazori so mnogo pripomogli k osvoboditvi kmeta. Francoska revolucija je prevzela njihova načela v svoj program in ukinila vsa fevdalna prava nad tlačani.
V bivši Avstriji je hotel še predJrancosko revolucijo rešiti kmeta fevdalne sužnosti cesar Jožef II, edini res kmetski cesar med Habsburžani. Upiralo se mu je plemstvo in duhovščina, ki je videla v tem zmanjšanje svojih pravic. Po njegovi smrti so zopet pritisnili kmeta k tlom.
V prejšnjih časih je bilo malo svobodnih kmetov. Pretežna večtna je bila zasužnjena tako, da ni mogla svobodno razpolagati niti s seboj, niti s svojo družino in imetjem. Kmet se je hranil le toliko, da je mogel slabo živeti. Ostali pridelki so romali v nenasitno gospodarjevo vrečo.
Kmet je plačeval gosposki davek s svojimi pridelki (desetino), v poznejših dobah tudi z denarjem. Poleg tega je delal sam m njegova vprega na posestvu svojega gospodarja (tlaka). Te dajatve so tako pritiskale kmeta, da so kmetski stan smatrali za kruto dolžnost, katere so se mnogi hoteli rešiti z begom.
Kmet se ni mogel niti preseliti, niti spremeniti svojega poklica brez odobrenja svojega gospodarja. Moral je samo garati na dani mu zemlji. Ko je ženil svojega sina ali hotel dati svoje dete, da se uči obrti, je moral dobiti dovoljenje. V nekaterih krajih je imel gospodar celo pravico pozvati kmetsko nevesto prvo noč k sebi (jus primae noctis).
Kmet ni imel pravice zapuščati v oporoki zemljo svojim naslednikom. Gospodar je mogel kmeta nagnati z zemlje, ali ga prodati z zemljo vred drugemu gospodarju, včasih ga je smel prodati tudi brez zemlje.
Sodnij ni bilo kot danes. Gospodar mu je bil obenem tudi sodnik, ki pa je sodil kakor je njemu ugajalo. V navadi so bile krute telesne kazni. Kmet se ni mogel pritožiti nikomur radi krivic, ki mu jih je zadal gospodar.
Kmet je dajal desetino in tlako. Od pridelkov, ki jih je na dani mu zemlji pridelal, je odstopil gospodarju deseti de), včasih tudi več. Celo tretjino vseh pridelkov so zahtevali nekateri gospodarji. Tlaka je bila brezplačno delo in vprega na gospodarjevih posestvih.
Svojo zemljo je kmet slabo obdelal. Saj tudi ni imel časa, ko je moral več dni v tednu delati na gospodarjevih poljih. V nekaterih krajih je moral kmet vsak teden delati grajščaku pet do šest dni. Za obdelavo svojega polja mu je ostalo komaj dan ali dva v tednu.
Da ni mogel imeti kmet veselja za obdelavo polja je razumljivo, če se pomisli, da čimveč je pridelal, več je moral dati grajščaku. Kmečki sinovi so morali v vojaško službo. Toda ta ni trajala eno do dve leti, ampak deset do štirinajst let.
Trgovina ni bila svobodna. Kmet ni smel kupiti, kjer je bilo cenejše in prodati, kjer je bilo dražje. Od gospodarja je moral kupovati (sol, moko, žganje itd.) in njemu prodajati. Jasno, da so v takih razmerah bile cene odvisne od gospodarja in je kmet drago kupoval in poceni prodajal.
Ne smemo pri tem pozabiti pravic, ki jih je imel kmet tlačan, čeprav so bile male. Pasel je po gospodarjevih pašnikih ter zbiral po njegovih gozdovih drva. Ob nerodovitnih letih je dobil najnujnejšo hrano in seme za novo setev. Če je pogorel, je dobil les za gradnjo hiše in gospodarskih poslopij.
Dober gospodar se je brigal toliko za kmeta, kot se danes briga dober kmet za svojo živino. Pameten grajščak ni pustil propasti svojega tlačana, ker je vedel, da se s tem zmanjšajo njegovi dohodki.
Ko so se grajščaki med seboj sprli je plačal njihove spore zopet tlačan. Grajščak ni navalil na sovražnika, ki se je skril v utrjenem gradu, ampak je zapalil hiše in polja njegovih tlačanov, da napravi škodo protivniku. Dogodili so se slučaji, da je navalil grajščak na tlačane in jim porezal prste na rokah, da ne bi mogli delati njegovemu sovražniku.
V Franciji so bili pred revolucijo oproščeni davkov plemenitaši in duhovniki, to je najbogatejši sloj, ki bi bil lahko plačeval davke. Največ davkov je zopet plačal kmet tlačan. Na Češkem so plačali tlačani 93°/0 vseh davkov. Davek so izterjavali z vso surovostjo.
V takih razmerah ni čudno, da se je v kmetu dvignil upor. V zgodovini čitamo o takih kmečkih puntih. Po številu jaki, po disciplini in orožju slabi, so kmetje izgubili bitke ^ grajščaki. Posledica je bila, da so grajščaki še bolj izžemali kmeta. Poznan je kmečki vodja Matija Gubec, ki je tragično propal. V francoski revoluciji je narod zmagal in se maščeval za stoletne krivice nad krivimi in nekrivimi.
Na Angleške]}] in Irskem ni bilo tlačanstva v novem veku ali tudi pravega kmečkega stanu ne. Večina zemlje je imel v rokah veleposestnik, ki je dajal zemljo v najem. Tudi najemnikom ni bilo z rožicami postlano.
Francija je leta 1879 ukinila vse fevdalne predpravice in oprostila kmeta vseh dolžnosti do svojih gospodarjev brez odškodnine. Načelo enakosti se je uveljavilo v vseh zakonih. V bivši Avstriji je oprostila kmeta šele revo-
lucija leta 1848. Kmetje so se odkupili. Oblast je nizko precenila koristi plemstva, ki jih je imelo od tlačanov. Tretjino te cene je moralo plemstvo žrtvovati, tretjino jim je plačala dežela in država, a tretjino osvobojeni kmet. Tako se je oprostil kmet brez večjih socijalnih potresov.
Najdalje se je ohranilo tlačanstvo v Rusiji. Načelno je bilo odpravljeno šele leta 1861. Toda odkupovanje kmeta je še dolgo trajalo. In uspeh ni bil zadovoljiv, če pomislimo, da ob koncu ni ostalo v kmečkih rokah niti cela tretjina vse zemlje. Dve tretjine je ostalo v rokah veleposestnikov, države, careve hiše, cerkve in raznih korporacij.
To naj bo odgovor na ono splošno hvalisanje starih zlatih časov. Danes je bolje — kot je bilo nekoč — čeprav mnogim trda prede. Z izobrazbo kmeta, s pametnim gospodarstvom in z zadružništvom se bo stanje še veliko bolj dvignilo.
Zato zapojmo pesem bodočnosti, preteklost pa naj nam bo učiteljica za pohod v lepšo bodočnost.
Maksa Samsa:
Bolnica
Ko boš na kraj se ta spominjal, bo v srcu misel še na me: takrat bo grob temoten družil življenja mojega steze . . .
♦
Utrgaj v polju rožo malo, za hip le vanjo se zaglej:
Nikoli sreče več iskalo ne bo srce na zemlji tej . . .
Vso ničnost boš spoznal življenja in nikdar več ne boš vesel: sred ptičev petja, sred zelenja bo smeh na ustih onemel . . .
-»••••••••••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
Jože Lavrič:
Spomini iz ujetništva
Pretnar, ki je spremljal dekleta v vas, se je kmalu vrnil v družbi narednika 17. našega polka. Pravila sta, da so Italjani že v vasi, da zahtevajo da odložimo orožje. .Storite pa kar hočete, nadaljuje narednik. .Pojdi k vragu Ti in Italijani* mu odgovarja Pucelj. .Povej jim, naj pridejo jutri, ko spijemo vino in pojemo konzerve. Zdaj ni časa za pogovor z Italijanom." Videl je, da ne opravi ničesar, zato je takoj zopet odšel. Popili smo še vsak porcijo vina, se oborožili od nog do glave in jo hitrih korakov ubrali proti
mestu, z namenom, da naberemo v skladiščih čim več provijanta za na-daljno pot.
Na železniški progi tik pred mestom smo se ustavili. Razdelili smo se v tri skupine in dogovorili, da se zberemo najkasneje okrog 7 ure na izhodišču v Chionco.
Kot tretja trojica Klešnik, Pretner in jaz,	jo zavijemo	po	slabo razsvetljeni	ulici s pripravljenim orožjem previdno v	mesto.
Vajeni smo bili nečloveških grozot in naporov in frontnega življenja. Otopeli smo za vse, kar se je imenovalo človeško, a vendar prizori tiste noči so nas navdajali s čudno neznano tesnobo. Strašno pustošenje se je upiralo naši vesti.
Na zapadni strani mesta so razsvetljevali temno noč veliki ognjeni zublji. Požirali so veliko vojno skladišče in ga uničevali prav do tal. Tudi postaja je bila že vsa v ognju in natovorjeni železniški vozovi so se užigali drug za drugim kakor baklje. Ognjeni jeziki so vsak čas zajeli z m uničijo natovorjen voz, da so silni plameni parali ozračje in zemlja se nam je majala pod nogami.
Iz avstrijskih postajank izza visokega gorovja se je neprenehoma bliskalo. Grmenje topov je votlo odmevalo po dolini in povečavalo peklensko grozo nad tem bednim mestom. Iz vzhodne strani pa so se iz nižjih gričev kakor v posmeh regljale strojne puške. Kosile so po mestu vojake in neprevidno civilno prebivalstvo.
Vse to nam je dajalo sliko pravega pekla. Preko 100.000 pijanih vojakov se je tisti čas klatilo po mestu, streljalo v okna, pobijalo ljudi in se od časa do časa pokalo tudi med seboj. Požigali so skladišča in uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke. Pijani in na pol divji niso poznali več člo* * veka v sebi, ne v drugih.
Naša skupina se je ustavila za malim	zidom na vrtu	ob lepi visoki
hiši.	Posedli smo, prižgali cigarete in načeli načrt, kje bi	se	kaj dobilo za
nas. Nenadoma smo zapazili iz nasprotne strani gručo vojakov, ki se nam je bližala po ulici. V medli električni luči nismo spoznali ali so naši ali Italijani.
^Pripravimo se*, šepne Klešnik. „Če so Italjani, morajo brez pardona na oni svet". Stisnjeni ob žid smo napeli karabinke in čakali. .. .Bosanci", reče Pretner. Stopili smo iz vrta na cesto, da jih povprašamo o situaciji v notranjosti mesta. Čudno naklučje. Iz gruče sta se po prvih besedah izluščila zgubljena naša znanca, ordonanc Cucek in bosanec Jovo. Navdušeno smo se pozdravili in spraševali po tem in onem.
»Iščemo skupino Čehov, ki so pobrali ogromne zaloge denarja iz avstrijskih blagajn. Vse smo že prevrnili' a v mestu jih ni več", nam je pojasneval Cucek. Po kratkem izpraševanju je gruča odšla proti železniški progi. Jovo in Cucek pa sta se pridružila nam.
Mahnili smo jo proti kolodvoru in se ustavili sredi mesta na velikem trgu, ki je bil nabasano poln glasnega, prerivajočega se vojaštva iz vseh avstrijskih polkov. Dobro smo morali paziti, da smo ostali skupaj, kajti težko bi se zbrali zopet, če bi le za trenotek utonili v tem morju razdivja-
♦
nih in opitih ljudi. S težavo smo se prerinili skozi in zavili v popolnoma temno ulico . . . Kar zapoje kakih sto metrov pred nami strojnica. Zažvižgala je serija svinčenk. Zarile so se v zid hiše, par metrov pred nami... Ko blisk smo se vrgli skozi vrata sosednje hiše na veliko dvorišče. Prisluhnili smo. Strojnica je ropotala dalje in iz trga se je začulo vpitje zadetih. Po glasu smo spoznali, da strojnica ni avstrijska temveč italjanska. Začeli smo iskati prehoda preko visokega zidu. Jovo in Klešnik sta našla mala vratiča v zidu. Stopili smo na velik vrt, ki je bil obzidan z do 4 m visokim zidom. Strojnica je utihnila. Nameščena je bila na ulici, ki je tekla ob zidu na nasprotni strani vrta. Tiho smo se plazili v tej smeri ob zidu. To to to, tototo se je zopet oglasila njena pesem. Iz trga so ji odgovarjale goste salve iz pušk. Skočili smo še par korakov in obstali tik strojnice, ločil nas je samo visoki zid. Brez pomisleka smo potegnili ročne granate in vžgali. Odfrčale so čez . .. Trenotek in peklensko je zagrmelo. Strojnica je utihnila, njeno monotono pesem pa so zamenjali smrtni kriki ranjenih Ita-ljanov. Istočasno so se zagnali vojaki iz trga proti njim z divjim vpitjem. Konca nismo čakali. Gotovo pa nihče izmed Italjanov ni ostal živ.
Po isti poti smo se vračali nazaj na dvorišče, kjer nas je osupnil drugi prizor: Pred nami sta šla dva oborožena vojaka močnih čokatih postav. Na dvorišče jih je, kakor nas, gotovo prignala italjanska strojnica. Sedaj pa sta se vračala iz zavetja nazaj na cesto. Med vrati pa jih nenadoma ustavita dva oborožena civilista. Z napetimi velikimi avstrijskimi pištolami sta jima zastavila pot. Vojaka sta bila Madjara, kar smo posneli iz prepira. Starejši civilist je zahteval od obeh puški in za pas obešeni pištoli. Madjara sta zgrabila za puški in navalila na oba Italjana s kopiti. Starejši je odskočil in zbežal po stopnicah. Madjar pa za njim. Mlajšega, kakih 16 let starega fanta pa je drugi vojak zadel s puškinim 'kopitom na glavo, da se je v hipu sesedel. Zgrabil ga je nato z rokami in ga na glavo zavihtel v veliko gnojnično jamo do vrha polno črne nesnage.
Prizor se je odigral v trenutku. Madjar je zbežal in se na ulici pomešal med gnečo.
,Hitro od tu“, je prvi zasopel Pretnar, pod. vtisom groznega čina. „Če nas zalotijo Italjani tu, bomo morali dejanje obeh Madjarov plačati z lastnim življenjem.*
Stekli smo iz hiše in zavili v nasprotno ozko ulico. Krožili smo po mestu do jutranjega svita in srečavali povsod prizore uničevanja. Vrnili smo se nato brez vsacega plena v vas. Bili smo prvi. Ostalih še ni bilo doma. Na vrtu smo zakurili in posedli. Skuhali smo vino. Do sedme ure so se polagoma vrnili drugi. Imeli so srečo in tako nam je Življenska zaloga zopet narasla s konzervami, rumom, mesom in kar je bilo še treba. Papež je med drugim prinesel celo balo usnja rekoč, da si damo napraviti za zimo škornje. Ko so odložili, so prisedli in vsak je dobil za zajtrk kuhanega vina. Čez dobro uro smo pogreti konzerve« in zopet je .začela teči preostala črnina. Jeziki so se razvezali in praviti smo si začeti doživljaje minule noči.
(Dalje prihodnjič.)
Kotiček
Metka:
O stanovanju vobče
Vsi želimo, da bi po naših kmetskih domovih doraščal zdrav, krepak rod. Zato pazi gospodinja, da bo tvoje stanovanje zdravo, to je, suho, solnčno, zračno. V vlažnem prostoru se razmnože glivice, na milijone, ki uničujejo živila, pohištvo in obleke. Prav tako se tam začno bolezni in more naš zarod. Solnce in čisti zrak nam jih pomagata preganjati, zato jima odpiraj okna na stežaj.
Solnce, zrak in voda, vse to je zastonj in jih zato uporabljamo in izkoriščajmo redno vsak dan. Težko je dandanes prenoviti staro stanovanje, skušajmo pa vsaj popraviti nedostatke in si urediti tudi naše skromno stanovanje zdravo'in prikupljivo.
Kjer živi družina v starih hišah, postavljenih na mokrih tleh in v vlažnem ozračju, naj pazi gospodinja predvsem na sledeče:
1. Streho in strešni žleb preglej vsako poletje in po potrebi popravi. Okoli hiše potegni jarke, da se voda odteka, kotanje izravnaj.
2. Zidovi naj bodo prosti grmovja in drevja, da mora zrak do njih. Cvetice naj bodo zunaj hiše na policah, na oknih le v omejenem številu, zlasti če so le-ta majhna.
3. Ob suhih solnčnih dneh odpiraj vrata po vseh prostorih, da bo prepih (seveda če ne delaš v prostoru samem), da se vsaj poleti zidovje pre-suši. Ob deževnih in meglenih dneh zrači le s 5 minutnim prepihom.
4. Ne suši oblek in perila v stanovanju. Kadar moraš to storiti, kuri in večkrat prezrači s kratkim prepihom.
5. Ne kuhaj v odkritih loncih; ne spuščaj sopare v mrzle prostore, da bi se segreli.
Zračimo in sušimo še pridno sedaj, dokler nam ne zapre duri zima. Zdaj nam ni bilo tolikanj mar stanovanje, ko smo se lahko gibali v prostem svežem zraku in smo se solnčili pod milim nebom. Kmalu pa bomo navezani le na sobo, zato jo pripravimo za zimo prijetno.
Domača lekarna
Mazilo proti opaijenju. Vzemi kakor oreh velik kos rumenega voska, 2 žlici lanenega olja in 2 žlici prekuhanega masla. Vse skupaj kuhaj, da dobiš lepo čisto, zato pobiraj pene. Potem shrani v snažni posodi. Mazilo namažeš na platno in položiš na oparjeno mesto. Celi izvrstno.
Ce se kolca se napij sladke vode, ali pa nakapaj na sladkor par kapljic jesiha in použij.
Kuhinja
Vloženi jurčki: 1. V kis. — Oprane gobe odcedi in kuhaj v slani vodi 10 do 20 minut, da se zmehčajo. Na dve pesti jurčkov vzemi V2 1 vinskega kisa 6 celih poprov, 1 na koleščke zrezano čebulo in malo soli. Kis zavri, ohladi, deni vanj jurčke in še enkrat prevri. Ohlajeno daj v steklenico in zaveži s pergamentnim papirjem.
2. Nareži manjše glavice jurčkov, stebelca razpolovi in vse skupaj operi v več vodah. Potem jih kuhaj v slanem kropu 15 minut. Jurčkov ne sme biti mnogo v posodi, da se ne poškodujejo zato jih kuhaj večkrat. Ohlajene vloži v kozarec in zalij z ohlajenim jesihom, ki ga preje prevri in ga osoli, dodaj poper in čebulo. Z jesihom zalite jurčke zaveži s pergamentnim papirjem in s krpo in kuhaj v sopari 5 minut. Kozarec pusti v vodi čez noč, da se ohladi.
Sveže čeiplje ohraniš delj časa, ako jih natrgaš dobro zrele s peclji in obesiš na hladen zračen prostor, tudi na prepih. Lahko obesiš vejice s češpljami v globok vodnjak. Tako ostanejo češplje sveže do božiča.
Kumare ostanejo dolgo časa sveže in zelene, ako jih potrgaš s peclji
ob suhem vremenu. Dobro jih obriši s snažno krpo in pomaži z beljakom vsepovsod, da ne pustiš nikjer nenamaza-nega prostorčka. Tudi te hraniš lahko do božiča.
Anica:
Vlaganje jajc
Ker ni donos jajc pri kokosih ^takomeren, je kaj umestno, da jih takrat, kadar jih je največ — za domačo uporabo konzerviramo in jih tako prihranimo za one čase, ko nam bodo kokoši slabše nesle in bi nam bilo radi boljših cen žal vsakega svežega jajca, ki bi se porabilo v domači kuhinji.
Ze naše babice so na najprimitiv-nejši način konservirale jajca — vlagale so jih v proso. Danes poznamo druga uspešnejša sredstva, kakor: apno, hiper-mangan, garantol, vodotopno steklo.
Najcenejši in zato najbolj upoštevanja vreden način je vlaganje jajc v apno. Vlaga se v kak star, a cel lonec, škaf ali kako drugo posodo samo sveža (največ 4 dni stara), dobro umita in cela jajca. Apno se zmeša z vodo, da nastane gosljata' apnena tev kočina. Te tekočine se nalije v posodo za kake štiri prste in vanjo se polaga jajca, da stoje pokončno eno poleg drugega, Ko je prva plast naložena, se zalije z apnom in takoj naloži druga plast i. t. d. do vrha. Vsa jajca morajo biti pokrita z apneno vodo. Na vrhu
»•••»•••••••••••M*•••••••••••«•••••••••••••<
mora biti vsaj za ped tekočine. Za vlaganje pa se sme rabiti samo dobro uležano apno, ker se v nasprotnem slučaju lahko razvije toliko toplote, da se jajca skuhajo.
V	apno pravilno vložena jajca se ohranijo skozi celo leto v takem stanju, da jih lahko rabimo za najfinejše pecivo ; le če jih hočemo skuhati rada počijo. V luknjicah lupine se nahaja voda, ki se pri segrevanju razteza in razžene lupino. Da se tudi temu izognemo, nabodemo lupino pred kuhanjem z iglo, da tekočina pri teh porah odteka in ostane lupina cela.
Izvrstno se je obneslo za manjši obseg konserviranje jajc v hiperman-ganu, katerega ne bi smela pogrešati nobena domača lekarna. Jajca se namaka več ur v osoljeni hipermanganovi raztopini temnordeče barve, potem se jih naloži (najbolje čez noč) na kako flanelasto krpo, da se čisto osušijo. Enkrat jih je dobro obrniti in preložiti na suho. Ko so popolnoma suha, se zavije vsako posebej v časopisni papir in vloži v mivko, to je dobro izpran droban pesek, ki smo ga posušili v pečici. Tako spravljena jajca se ohranijo 6—8 mesecev in imajo to prednost, da jih lahko rabimo mehko kuhana.
Vlaganje v „garantol“ in vodotopno steklo", ki se dobita v drogerijah z navodilom vred je mnogo dražje, a v nobenem oziru ne prekaša opisanih načinov vlaganja jajc v apno in hiper-mangan.
m
Cvetko Zorko:
Štiriperesna deteljica
Pravijo, da ima štiriperesna deteljica posebno, nekako čudodelno moč. Tudi ni vsakomur dano, da jo
ugleda in najde, srečen pa oni, ki jo dobi. Celo z ustnicami jo mora utrgati, da je njena moč popolna.
Srečo torej vsekakor pomeni štiriperesna deteljica. In ravno to čudodelno deteljico smo si izbrali
mi kmetski fantje in dekleta za svoj znak. Nadnaravna, kakor pravijo, je njena moč in vabljiva so njena štiri peresa. Kdo si torej ne bi želel s štiriperesno deteljico na svoji srčni strani vse sreče?
In mi mladi, nadebudni ljudje hrepenimo že sami po sebi po sreči in popolnosti. Naš cilj, naše želje in naše vse, je — sreča — in sreča je zopet vse ono, kar razumemo pod to željo. Če je človek srečen, pa je njegovo življenje celo in popolno — srečno življenje.
Po sreči in popolnosti hrepeni torej vsakdo. Kakšna pa so pota, ki vodijo k sreči in popolnosti? Pregovor pravi, da je vsak sam svoje sreče kovač. Sami si torej kujemo svojo srečo, svojo usodo. Ce smo mi toraj lahko odločujoči faktorji v našem življenju in naši sreči, zakaj bi si jo ne skovali tako, kot jo hočemo, kot jo želimo in kot nam pripada. Mi odločujemo toraj o vsem, kar moramo imeti, o vsem, kar je pogoj in popolnost našega življenja. Mi mladi nadepolni ljudje odlučujemo o svoji usodi, odločujemo o svoji bodočnosti, da bo naša in naših potomcev generacija drugačna, srečnejša, popolnejša, kot je naša današnja.
Sedaj že vemo, da smo odločujoči faktorji našega življenja in bodočnosti mi sami, zato ne dopustimo, da bodo drugi, odločevali in pisali našo usodo! Četudi smo preprosti kmetski ljudje, vendar se zavedajmo, da smo mi nosilci države, da smo mi nosilci srečne bodočnosti našega naroda in našega življenja in življa sploh. Geslo nam bodi: »V agrarni - kmetski državi naj vlada in zapoveduje kmet in piše svojo bodočnost in svojo usodo z železnimi črkami na svojo lastno grudo!" Ko bomo vsi prišli v enotnosti, močni slogi in volji do potrebne samozavesti, da smo mi sami zmožAi in, da lahko mi sami odločujemo o vsa« kem bitju in nebitju vseh stvari in dobrin; da imamo vse pogoje za to, a k tem pogojem je treba le najti prave poti, pa je naš, navidezno in
v preprosti kmetski duši nedosegljiv cilj, tudi — dosežen.
Vemo, da zavisi bodočnost in naša usoda od nas samih, vemo tudi, da nas je dovolj, da imamo vse pogoje odločevanja v svoji stvari, vemo tudi za sredstva, ki nam morajo služiti, treba pa je le, da se teh sredstev tudi poslužimo in da stopimo na ono pot, ki pelje k cilju.
Naš cilj nam bodi težnja po samoodločbi, sredstva pa nam naj bodo vse ono, kar nas vodi k cilju. Vemo in dobro občutimo, posebno mi kmetski ljudje ravno v časih današnje splošne krize, kaj lahko nastane in do kje pripelje usoda ljudi, ki imajo sicer pred seboj iste želje, iste zahteve in potrebe, a v svoji negotovosti in nedovoljni naobrazbi ne najdejo prave poti, ki bi jih vodila, kako bi rekel, k cilju, k istim potrebam in istim zahtevam ter živ-ljenskim pogojem.
Nekaj duh časa, nekaj lahko rečemo tudi — sile, primoralo nas je, — nekaj pa hrepenenje in potreba po nečem višjem, odlučujočem, samosvojem nas je pripeljajo na pot, ki naj nas vodi v čase, kakršnih si želimo, kakršne moramo doseči, če hočemo sploh živeti in eksistirati. Organizacija oaj nam bo pot in sredstvo za dosego našega cilja in naših želja in potreb. Sam človek je sam in je le malenkost v celoti, sestavni del, ki pa ne pomeni ničesar. Če pa nas je več združenih, ki želimo, ki hočemo, ki delamo in konečno, ki zahtevamo eno in isto, je to moč, ki lahko odlučuje in to z drugo besedo imenujemo organizacijo. Potom dobre organizacije dosežemo danes vse in kdor ni močno, edinstveno in složno organiziran, ta danes ne pomeni nič, ni zmožen življenja in je zapisan le životarjenju in skorajšnjemu poginu.
Mi, kmetska mladina, smo si izbrali za poroka lepše bodočnosti Društva kmetskih fantov in deklet, ki že s svojim imenom povejo prav vse. Močna organizacija kmetske mladine naj nas vse privede potom izo-
brazbe, ki jo širi v gospodarskih, kmetijskih, obrtnih in delavskih vprašanjih do socijalnega, gospodarskega in kulturnega napredka kmetskega t življa.
Zato si vzemimo za svetinjo v dosego cilja našo čudodelno štiriperesno deteljico. Pripne naj si jo kot vidni znak svojega notranjega prepričanja in cilja, vsak kmetski fant in dekle, tako, da bo iz duha vse kmetske mladine zrasla le ena sama, velika, a modra in čista, res čudodelna deteljica in detelja, ki bo nam porok boljših časov samoobrambe in samoodločevanje naše popolnosti.
Štiriperesna deteljica nam bo dala vso ono čudodelno moč, treba je le, da v njo zaupamo, da ji damo močnih življenjskih pogojev, da jo upoštevamo in res s spoštovanjem utrgamo, prav z ustnicami, da bo imela prav čudodelno moč . . .
Vsem tovarišicam!
Kaj bomo počele v zimskem času? Gotovo ne bomo sedele za pečjo, držale križem rok, gledale kako padajo bele snežinke in čakale kdaj se oglasi kak snubec. Ne, ne, kaj še, saj to že vse samo pride. — Dekleta, čaka nas veliko delo na kulturnem polju, nič manj potrebno kot na naših vrtovih, žitnem polju in travnikih. Saj to dobro vemo, da današnji časi zahtevajo od nas ne samo pridriih rok, ampak tudi dobre gospodinje. Da pa bomo res dobre gospodinje, moramo pa biti, dobre kuharice vzgojiteljice i. t. d.
Gotovo Vam je dobro znan pregovor: da -žena • podpira tri vogale pri hiši, to je tudi resnica, seveda pa je vprašanje kako in koliko jih je zmožna podpirati. Marsikatera se bo vprašala, kako, kje naj si pridobim to potrebno zmožnost. Živimo v težki svetovni krizi. V gospodinjsko iolo ne morem, ker ni denarja. Kar zna mati, to je že zastarelo. V vasi ni druge izobražene osebe kot gdč. učiteljica; ali ona ima več kot do-
volj drugega dela in skrbi. — Res težka uganka. Skoro bi me spravila v obup, ko bi ne bila dovolj utrjeno kmečko dekle, ki delam od ranega jutra do poznega večera, ter se spominjam onih besedi, ki so zapisane v sv. pismu, v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh. Zato drage-tovarišice, obupati ne smemo, ker se zavedamo, da življenje ni praznik, ampak delaven dan.
Zganimo se in pojdimo na delo I Skušajmo priti same medseboj do potrebne izobrazbe. Vse to je mogoče, samo dobre volje je treba.
Drage tovarišice! Vem, da so v krogu naših društev dekleta, ki so obiskovale morda, ena gospodinjsko šolo, druga krojno, tretja trgovsko i. t. d. — Tovarišice, ali bomo res tako ozkosrčne, da ne bomo pomagale druga drugi do po* trebnega znanja. Tovarišice, zavedajte se, da znanje, ki ga človek obdrži sam za sebe nima nikake vrednosti. Zato pozivam vse tiste, ki ste obiskovale kakšnekoli šole ali tečaje, da prijavite svoje naslove — Zvezi kmetskih f. i. d. da se bomo potom zveze spoznale in tudi tam zbrale in ukrenile vse potrebno in ustanovile dekliški odsek, ki ga naša Zveza še nima.
Upam, da te moje vrstice ne bodo glas upijočega v puščavi in želim, da se čimpreje vidimo na našem sestanku.
Marija Gradišar.
Zavese posteljna pregri-njala, namizne prte, prtiče itd. krasno vezene in po nizkih cenah
dobite pri
Matek & IMikeš
Ljubljana
poltg hotela Štrukalj
Vezenje in šivanje oprem za neveste, monogrami, gumbnice. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje. Velika izbira predtiska-nih ženskih ročnih del.
Iz »Zveze*4
Društveno delovanje. Ker se
bliža čas, ko bodo imeli naši tovariši in tovarišice nekaj več časa in ko bodo društveno delovanje prenesli iz narave bolj v društvene sobe in dvorane* naj že sedaj napravijo načrte za zimsko dobo. Naj mislijo na ustanovitev knjižnice in čitalnice (kjer jih še nimajo), na prireditev prosvetnih, organizatoričnih, zadružnih. kmetijskih, gospodinjskih in drugih tečajev. Treba bo tudi prirediti razna predavanja itd. Društvena vodstva naj o tem razpravljajo na svojih sejah. Če društvo ne deluje, poživite ga! Kdor hoče nositi naše ime, mora delati, drugače ne spada v kmetske vrste 1
Kinopredstave. Kino-radio odsek naše „Zveze“ je pridno na delu. Preizkuša kinoaparat in razne filme, katere bomo predvajali v naših društvih v bližnji bodočnosti. Dela načrte in razpravlja o vsem, kar je združeno s kino predstavami. Vsa naša društva, tudi tista v najoddaljenejših krajih, bodo lahko priredila kinopredstave in jim svetujemo da že sedaj razmišljajo o tem, kje bi se lahko te predstave vršile, ali v društveni s6bi, dvorani, šoli in tako dalje. Tudi tam, kjer nimate elektrike, se bo lahko predvajalo. O podrobnostih bomo vsa tovariška društva obvestili potom okrožnice, kakor hitro bo vse potrebno urejeno.
Društvene sobe. Nekatera naša društva še sedaj nimajo svojih društvenih lokalov, kar je posledica, da dotično društvo, v kljub dobri volji ne more delovati. Tam ni urejeno poslovanje, se ne vodijo v redu knjige in tudi potrebnega stika med članstvom ni. Večina takšnih društev le životari. Vsa tista društva opozarjamo, da se takoj lotijo tega vprašanja in si poiščejo društveno sobo. V vsaki vasi se da dobiti primerna soba, izba ali kamrica če ne zastonj, pa vsaj proti mali odškodnini.
V	tako društveno sobo mora biti vstop ob vsakem času prost, da ne ovira društvenih funkcijonarjev pri njihovem delu in da se fantje in dekleta lahko zbirajo ob večernih urah in ob nedeljah,
mesto da ponočujejo in iščejo družbe v domači, ali v sosedni vasi. Vkljub naši skromnosti, moramo že biti toliko napredni, da vprašanje lastnega društvenega lokala ne omalovažujemo.
Naše glasilo. Nekatera naša društva še sedaj niso naročila Grude. Ponavljamo še enkrat: „Gruda" je naše službeno glasilo in jo mora imeti vsako naše društvo za arhiv in potrebno evidenco. Vsak član ali članica in vsaka zavedna kmetska in delavska hiša mora biti naročena na njo. Društva pa naj naročajo en izvod za knjižnico, ki pride v poštev za zunanje čitatelje, en izvod pa za lastno vporabo, katera se ne sme izgubiti, zato en izvod, ki je v čitalnici, ne zadostuje. Društveni funkcionarji jo morajo imeti vedno pri rokah, da lahko kontrolirajo, kaj delajo sosedna tovariška društva in kaj so že oziroma kaj še morajo napraviti, nakar jih bodo opozarjala tudi obvestila naše „Zveze". Ta opomin naj zadostuje!
Kmetski kroji. Naša „Zveza“ že precej časa razmišlja o potrebi nabave kmetskih krojev za naše člane in članice. Na zadnji seji glavnega odbora se je sklenilo da mora „ Zveza" čimpreje napraviti tozadeven načrt in idejo uresničiti. V kratkem času bomo poslali na vsa društva okrožnice z vprašalno polo v kateri bodo društva izrazila svoje želje in nasvete glede oblike, kvalitete, barve in drugih znakov našega kroja. Vse . tovariše in tovarišice prosimo, da prično takoj o temu vprašanju razmišljati, tako, da bodo lahko odgovorili s čim točnejšimi in dovršenimi predlogi in nasveti.
Sprejemanje novih članov.
Pri nekaterih društvih opažamo, da imajo prav malo ali pa sploh nobenega člana od 14—18 let. Že večkrat smo na naših sestankih in zborovanjih omenjali in grajali to pogreško naših društev ki ima velikokrat za posledico, da se društva postarajo in zaspijo. Ko se bližamo občnim zborom naj ima vsako društvo to pred očmi in naj skuša pridobiti. čimveč Članov in članic od 14 leta naprej. Ti mladi fantje in dekleta se v društveno življenje najbolj vživijo
in postanejo tudi najbolj zavedni in agilni društveniki. Nehati pa že moramo tudi enkrat s staro miselnostjo, da mladino ločimo po starosti. Vzgajajmo in učimo jih in ne' vpožtevajmo jih po letih, marveč po pridnosti in sposobnosti.
Slike za album. Že v pred- ' zadnji številki »Grude" smo opozorili naša društva, da nam pošiljajo po dva izvoda slik od svojih prireditev itd. . .
En izvod se rabi za „Zvezin" album, en izvod pa za event. objavo v Grudi. Nekatera društva so se takoj odzvala / in poslala večje število društvenih slik. Vendar pa so pozabila na hrbtu slike označiti, kaj dotfčna slika predstavlja.
Vsa tovariška društva, posebno tista, ki se še dosedaj niso odzvala vljudno prosimo, da nam zaostale slike čimpreje
Kmetsko - mladinski praznik
Gelje. Kar je bil za Ljubljano in vse najoddaljenejše kraje ljubljanskega okrožja velik kmetsko mladinski praznik 12. junija, to je bil za Celje, okolico in vso Savinjsko dolino veličasten mladinski praznik 8. septembra. Praznik, ki bo brez dvoma postal tradicijonalen in nujna potreba vse kmetsko - delavske mla dine štajerske krajine, se je letos vršil že drugič. Z veliko ljubeznijo, iznajdlivostjo ter požrtvovalnostjo se je „Celjski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet" lotil pripravljalnih del za ta velik dan kmetske mladine, ki je po obsegu, številu udeležencev in sami vsebini gotovo prekosil prvega, ki se je vršil na isti dan lanskega leta v prijazni Zg. Hudinji pri Celju, kjer je bil takrat položen temelj tej tradicijonalni prireditvi. Že takrat je vsa kmetsko • delavska mladina, po svojih društvih združena v Celjski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet, pokazala svojo jako organizacijo, svojo stanovsko zavest in odločen nastop v gibanju za gospodarsko in kulturno osamosvojitev slovenske vasi; še močnejše pa so se te bistvene poteze vsega mladinskega gibanja izražale na letošnjem prazniku. Že v zgodnjem solnč-
pošljejo in da nam jih tudi v bodoče redno pošiljajo. Slike naj bodo čim izrazitejše, da so sposobne za objavo.
Gospodinjski tečaj. V času od 7. novembra do 17. decembra se vrši v Eberhardu pri Bratislavi organizacijski tečaj za dekleta. Za Zvezo sta rezervirani dve .štipendijski, mesti. Tečajnico stane samo vožnja tja in nazaj ter potni list, vse skupaj okrog Din 700.—. Opozarjamo vse odbore, da nam najpozneje do 22. oktobra pošljejo imena reflektantij. V decembru in januarju se bo vršil tečaj za fante, na kar že danes opozarjamo.
Članske izkaznice in društveni /znaki so društvom na razpolago. Kdor nima članske izkaznice in znaka ni kmetski pokretaš.
v Celju
nem popoldnevu je zavladalo v Celju živahnejše razpoloženje. Po cestah, ki iz okolice vodijo v Celje, so prvi pričeli prihajati lepo okrašeni kmetski vozovi, konjeniki in številni kmetski kolesarji. Pri »Zelenem travniku", kjer je bilo zbirališče povorke, je zavladal pravi kmetski semanji dan, prežet zdrave mladosti in kmetskega ponosa. V tem razpoloženju se je polagoma pričela skrbno urejati veličastna kmetska povorka iz konjenikov, kmetskih kolesarjev, koscev, grabljic, številnih okrašenih voz in velike množice ljudstva. 15 zastavnih kmetskih konjenikov v narodnih nošah in z deteljicami okrašenimi prapori je tvorilo čelo povorke, ki je izpred »Zelenega travnika" krenila preko Krekovega trga po vseh glavnih celjskih ulicah na. tekmovalni prostor ge. Majdičeve nasproti Zdravstvenega doma. Veličastno povorko so tvorili konjeniki, dve godbi na pihala, za njimi zastopniki »Zveze kmetskih fantov in deklet" s praporom in drugih društev, nato mbjhna armada koscev in grabljic, nad ISO kmetskih kolesarjev, nato pa okrašeni vozovi iz St. Jurja ob Taboru, Orle vasi, Kmetijske šole iz St. Jurja ob j ž., Dramelj, St. Jurja ob j. ž.,
Celja, Št. Lovrenca v Sav. dol., Škofje vasi, Trnovelj, Zg. Hudinje in Frankolovega. Za vso to okrašeno kmetsko armado so se v povorko zgrinjale množice ljudstva iz celjskih ulic, po katerih so v dolgem špa-lirju Celjani občudovali prelepo in slikovito povorko. — Pod slavolokom „Cast kmetskemu deluM so se ob razidu povorke pričele vsipati tisočere vrste na tekmovalni prostor, ki je bil ves vzorno prirejen. Nad 8 tisoč ljudi se je v naglici zbralo na prireditvenem prostoru pa naval še vedno ni ponehal. — V živahnem in razgibanem razpoloženju in vrvenju so minila pripravna tehnična dela, nakar je nastopil svečan trenutek, ko je pričela tekma. 20 mišičastih in krepkih fantov-koscev je pritegnilo nase pozornost ogromne množice. Vse prehitro je minila prelepa tekma; po njej se je množica zbrala ob govorniški tribuni k manifestacijskemu zborovanju, ki ga je otvoril podpredsednik Celjskega pododbora tovariš France Hajnšek. Uvodoma je iskreno pozdravil vse navzoče kmetsko mladinske pokretaše in ostale udeležence, imenoma predsednika Zveze kfid tov. Ivana Kronovška, tov. dr. Janže Novaka, nar. poslanca Ivana Prekorška, celjskega župana dr. Goričana in druge. Taboru je nato sporočil pozdravno pismo bana dr. Draga Marušiča:
Zvezi kmetskih fantov in deklet, pododboru v Celju.
Iskreno se Vam zahvaljujem za prijazno vabilo, kateremu se, žal, ne morem odzvati, ker mi to službeni posli ne dopuščajo. V plemeniti tekmi za častni naslov najboljšega kosca, naj se Vam krepi telo in duša, da bo lahko domovina z dopadenjem zrla na svoj krepki kmetski naraščaj, prepričana, da boste vsikdar v slučaju potrebe pripravljeni žrtvovati svoje najdražje za čast in slavo naše mile Jugoslavije in njenega junaškega kralja Aleksandra I.
Ban dr. Marušič.
in pozdrave nar. poslanca tov. Milana Mravljeta:
Pododboru »Zveze kmetskih fantov in deklet*
v Celju.
Radostno in z velikim veseljem sem so odzval pododboru »Zveze kmetskih fantov in deklet" v Celju, da prisostvujem zaključni prireditvi kmetske mladine v Celju, dne 8. septembra 1.1. in da govorim na njenem manifestacijskem zborovanju.
Silno mi je žal, da so mi nujni poslanski posli v zadnjem hipu preprečili sodelovati na Vaši prelepi mladinski prireditvi.
V	duhu sem z Vami in Vam kličem:
Kmetska mladina strni se samozavestno v svoje vrste, ponosno korakaj naprej, ker samo od tebe more narod pričakovati moralni, a tudi socijalni in gospodarski preporod za veličino Jugoslavije in našega vzvišenega vladarja.
Milan Mravlje, nar. poslanec.
Svojemu banu je kmetska mladina navdušeno vzklikala ter z iskrenim odobravanjem odposlala brzojavko :
Velespoštovani gospod ban!
Kmetska mladina, organizirana v društvih kmetskih fantov in deklet celjskega pododbora, zbrana na svojem velikem prazniku v Celju, Vam pošilja najsrčnejšo zahvalo za iskrene pozdrave in lepo darilo ter Vas prosi, da ostanete kmetski mladini in njenemu pokretu naklonjeni tudi v bodoče.
Ko se je navdušenje umirilo, je. povzel besedo tov. dr. Janže Novajc, ki je v svojem govoru dejal: »Povsem upravičeno je, da prihaja tako jako do izraza vse zdravje in vsa mladost naše kmetsko - delavske mladine. Pozdravljam to mladost in to zdravje. Ta mladina pa ni le zdrava in mlada, temveč je tudi odgovorna mladina. Svoje velike odgovornosti v naših težkih dneh se
dobro zaveda, ko prevzema važno delo za osvoboditev in napredek slovenske vasi. Pravtako pa ta mlada generacija nosi tudi odgovornost, da bo naša narodna država res svobodna. Njena naloga je, da se pojavi v slovenski javnosti, politiki in kulturi; zaveda se, da mora biti kmet. politika vsenarodna, pa zato sodeluje z vsakomur, ki je spoznal, da so vsi stanovi odvisni od blagostanja kmetske in delavske hiše in da brez tega blagostanja ni mogoča slovenska kultura in njen napredek. To temeljno načelo daje našemu gibanju pomen, daje pa tudi vsem slovenskim vasem pravi pečat slovenstva in narodne zavesti. Kdor resnično želi napredka slovenskega naroda, ta se bo gibanju kmetsko delavske mladine priključil. S temi prazniki in tekmami pozivamo vsakogar k delu. In namenoma prirejamo to tekmo v Celju, kakor že preje v Litiji in Ljubljani, da s tem pozovemo k sodelovanju inteligenco in ostalo mestno prebivalstvo, ki je spoznalo pravilnost naših načel in pravilno razumelo kraljev izrek, da je vas vse in brez nje ni ničesar". — V lepem govoru je nato izvajal predsednik Zveze tovariš Ivan Kronovšek: „Z današnjim velikim praznikom zaključujemo naše letošnje številne tekme koscev in žanjic. Vi, tovariši in tovarišice, ki ste organizirani v »Društvih kmetskih fantov in deklet", ste videli, da se celo leto niste zaman borili, ampak delali za svoj napredek, za slovensko vas in našo državo. Videli in globoko ste spoznali kaj pomeni organizacija. Pokazali ste svoj stanovski ponos, ki je tudi ponos našega naroda. V tej smeri morate naprej. — Vi, kmetski fantje in dekleta, ki niste organizirani, pa ste prišli na ta praznik, ste spoznali, kje morate začeti. To spoznanje naj vas vodi v delo, ki čaka še vse neizvršeno po naši domovini. — Inteligenca — naši šolani ljudje — pa je poklicana, da naši kmetski mladini nudi vse, kar ji nuditi in dati more. Tudi od nje zavisi, ali bo naš narod svoboden
duhovno in- gospodarsko, ali pa bo zmiraj narod hlapcev. V to sodelovanje je vsa inteligenca poklicana, ne sme pa pri tem pozabiti, da kmetsko delavska mladina noče več biti predmet jerobstva, temveč da hoče voditi in odločati tako v svojih društvih kot v vsem javnem življenju. Prosi vsakogar nasvetov in
E omoči, ne dopusti pa, da bi se dorkoli igral z njeno pametjo. Pri izvrševanju svoje naloge rabimo pomoči inteligence, ki vendar mora uvideti vse uspehe, ki smo jih dosegli povsod tam, kjer delujejo naša »Društva kmetskih fantov in deklet", povsod tam izginja surovost, pijančevanje in poboji, s čimer se ozdravljajo neznosne razmere. Je pa še tisoč in več vasi, ki so v duševnem suženjstvu, tam je naše delo fantje in dekleta, pa tudi delo za našo inteligenco, ki je to potrebo pravilno razumela. Tovariši in tovarišice, s podvojeno silo in delom naprej, za našo lepšo in boljšo bodočnosti" Zborovalce je iskreno pozdravil tudi celjski župan dr. Goričan ter zagotovil zbrano kmetsko mladino, da bo vselej našla v Celju razumevanje in podporo za svoje delo. — Nar. poslanec Ivan Prekoršek pa je v svojem govoru dejal: »Pozdravljam Vas, slovenska kmetska mladina, še posebno zato, ker tako ljubite svoje delo, ki daje Vam in vsej domovini kruha. Prav v tem vidim velik pomen teh prireditev in praznikov kmetske mladine. Ob njih občutimo, kako se narod zgrinja v skupni misli za svojo bodočnost. Vaše tekme niso surovost, ampak izraz, ki ga zmore le preprosta slovenska kmetska duša. Današnji praznik pa ni le izraz kmetske mladine, temveč tudi vseh nas Celjanov. Naša srca so danes s kmetsko mladino. V težkih brigah je danes kmet, v trpljenju delavec in uradnik, vse naše življenje ječi v pomanjkanju. In če ob takih trenot-kih najde narod vero, kot jo danes vidim v .Vas, je to znak zdravja, ki nam bo edino pomagalo preko ovir, pred katerimi ne smemo omagati.
To zdravje nam danes .prinaša naša kmetska mladina s svojo stanovsko zavestjo, ki ne odbija, ki ima ljubezen, da vsakogar, ki je pošten in dela za dobrobit nas vseh, sprejme. Pozdrave je v imenu ljubljanskega pododbora sporočil še tov. Lojze Kramar, nakar je bilo uspelo zborovanje zaključeno. Po zborovanju je sledila dirka kmetskih kolesarjev na progi Celje — Žalec — Celje, ki ji je na cilju prisostvovalo številno občinstvo. V prvi skupini dirkačev je zmagal tovariš Fran Dubrovnik iz Št. Jurja ob Taboru; v drugi pa tovariš Josip Stražišar iz Notranjih goric. Na prireditvenem prostoru je
Iz naših društev
Notranje Gorice. »Društvo kmetskih fantov in deklet" v Notranjih Goricah je v nedeljo, 2. t. m., priredilo dobro uspelo in lepo obiskano kolesarsko dirko na progi: Vnanje Gorice — Brezovica — Log — Notranje Gorice. V meddruštveni dirki je dosegel prvo mesto tovariš Zupančič iz Beričeva, drugo mesto tov. Zajc, tretje mesto tov. Stražišar Jože iz Notranjih Goric. V dirki domačinov je dosegel prvo mesto Ži-danek Jože. drugo Artač Anton iz Notranjih Goric, tretje Krmavnar Alojz z Brezovice. Med dekleti je prva dospela na cilj Rezika Dolinar iz Podsmreke, druga Francka Le-naršič z Loga, tretja Ivana Založnik iz Notranjih Goric. Kot zadnja se je vršila dirka v vrečah na kolesih, ki je vzbudila posebno pozornost in mnogo smeha. Po končanih dirkah so bili kolesarji pogoščeni in so jim bile razdeljene lepe nagrade. -Tovariš dr. Janže Novak je v pozdravnem govoru izrazil zadovoljstvo nad to lepo prireditvijo in očrtal potrebo in pomen kolesarskih dirk med kmetsko-delavsko mladino s pozivom, da društvo v tej smeri nadaljuje svoje delo.
Ig. Ob številni udeležbi 40 članov in članic se je vršil 18. sept. ustanovni občni zbor »Društva kmet*
vladalo med' tem že 'najživahnejše razpoloženje in prijetna kmetska domačnost. V tem je bil tudi razglašen izid tekme koscev. Prvo nagrado, srebrno žepno uro, darilo bana dr. Marušiča, je prejel Franc Golihleb iz Zgornje Hudinje, drugo nagrado ISO Din in diplomo Stanko Jakopin iz Dramelj, tretjo nagrado 100 Din in diplomo pa Josip Zličar od Sv. Lovrenca pri Št. Pavlu v Savinj* ski dolini, četrto Viktor Jelen iz Škofje vasi in peto Franc Šumrada, Št. Jurij ob j. ž. Zmagovalci so bili tudi deležni splošnega priznanja od udeležencev prireditve ki se je potem še prijetno nadaljevala.
skih fantov in deklet", ki ga je s pozdravnim nagovorom otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Franc Cankar. Iz njegovega in poročil še ostalih tovarišev odbornikov je razvidno, da so se vsa pripravljalna dela vršila z veliko vnemo in zelo uspešno. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik tov. Franc Cankar; tajnik tov. Janko Tominc; podpredsednica tov. Pavla Kraljič; odborniki in odbornice; tov. Albin Gerbec, Fani Zalar, Šenk Tone, Andrej Cankar, Francka Zalar; nadzorni odbor tov. Ivan Vouk in Franc Gerbec. Po slučajnostih, kjer je bilo govora o delu v bodočnosti, je v daljšem in jedrnatem izvajanju razpravljal o potrebah kmetsko-mladinskih organizacij ter o kmetskem gibanju sploh, preds. Zveze tov. Ivan Kronovšek.
Draga pri Stični. V nedeljo, 25. sept. se je vršil pri nas ustanovni sestanek »Društva kmetskih fantov in deklet V prostorih našega župana tov. Potokarja se je zbralo zelo lepo število fantov in deklet, tako da so docela napolnili prostrano sobo. Zupan tov. Potokar je otvoril sestanek in pozdravil vse domače fante in dekleta in predsednika Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivana Kronovška. Naglasil je, da je
prišel čas, ko se mora tudi mladina iz Drage zdramiti in si ustanoviti društvo. Za njim je predsednik, tov. Kronovšek govoril o potrebi in namenu »Društva kmetskih fantov in dekletH. Kmetska mladina se mora združiti, t. j. organizirati v društvo, ker le na ta način se lahko uspešno izobrazuje in se vzgaja v kmetskem duhu, kar mora biti cilj vse slovenske kmetske mladine, da ne bo vedno zapostavljena in prezirana. Le kdor bo izobražen in kmetsko zaveden, se bo lahko uspešno boril za svoj obstanek. — Fantje in dekleta so bili prav zadovoljni z govornikovim poročilom in so soglasno sklenili, da se ustanovi „ Društvo kmetskih fantov in deklet" s sedežem na Dragi. Nato so soglasno izvolili sledeči pripravljalni odbor: Anton Mehle, Sp. Draga, predsednik; Angela Fortuna, Sp. Draga, podpredsednica Anton Brčan, Zg. Draga, tajnik: Jurij Brozovič, Zg. Draga, blagajnik; odborniki: Franc Štrukelj, Hudo, Janez Kastaneto, Sp. Draga, Franc dtepic, Zg. Draga, Francka Brčan, Zg. Draga, Jožefa Jančan, Zg. Draga, Tončka Strubelj, Hudo, Lojze Potokar županj Sp. Draga, nadzornik in Ivanka Miklavčič, Hudo, nadzornica. Pripravljalni odbor bo vložil pravila v odobritev in ukrenil vse potrebno da bo društvo začelo delovati.
Krka na Dolenjskem. V nedeljo, 25. septembra t. 1. se je vršil pri nas sestanek kmetske mladine. Tudi možje so prišli med nas, kar nas prav veseli, da bodo tudi oni vedeli za kaj se mladina bori. Sestanek je sklical naš domači župan tovariš Jeraj v Gasilni dom. Kmalu po 9. uri se je zbralo v njem črez trideset korajžnih kmetskih fantov, in tudi večje število starejših gospodarjev. Na sestanku je poročal predsednik „Zveze kmetskih fantov in deklet" tov. Kronovšek, ki je navzočim podrobno raztolmačil namen in važnost Društev kmetskih fantov in deklet. Povdarjal je tudi. da se mora kmetska mladina orga-
nizirati in s skupno močjo delati za zboljšanje svojega položaja. Od drugih ne pričakujmo ničesar, ampak pomagajmo si sami! Navzoči so vzeli poročilo tov. Kronovška z zadovoljstvom na znanje in obljubili, da bodo zopet poživeli »Društvo kmetskih fantov in deklet", katero radi raznih ovir, o katerih bomo še govorili, že več let ni moglo delovati. Fantje in dekleta iz Krke in okolice, na delo in pokažimo, da nekaj zmoremo in da nočemo zaostati. Vsi se vpišimo v društvo in si podajmo roke, ker le v slogi je moči Zvezi kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, pa se lepo zahvaljujemo za vso njeno pozornost. — 5.
Notranje Gorice. V nedeljo, dne 18. septembra je priredilo naše »Društvo kmetskih fantov in deklet" skupno s kmetsko sokolsko četo v Notranjih Goricah pastirski popoldani Popoldne ob 1. uri smo se zbral, sredi vasi, kjer so tamburaši zaigrali nekaj prav poskočnih. Prišli smo vsi: fantje in dekleta, otroci in starši. Najmlajšo deco smo naložili na vozičke, okrašene z zelenjem. Med vriskanjem in prepevanjem ter v spremstvu tamburašev smo šli na travnik ob gozdu, nekoliko izven vasi. Zakurili smo ogenj in pekli krompir in koruzo. Zapuščen in samoten travnik je oživel. Saj nas pa je bilo res veliko in vsi smo bili Židane volje. Samo božje solnce se nas je razveselilo, čeprav je bilo nekoliko začudeno, da vidi toliko pastirjev in pastiric, pa nič živine. Pričeli smo takoj s pastirskimi igrami: zbijali smo »kozo", lovili slepe miši, lovili »muho", bili »sinko" in »škr-jančka", »nebeškali" smo in se ka-menčkali, »škarjice brusili", nato so fantje, čvrsti Sokoli preskušali svojo moč in delali lepe skupine v prostih vajah, da pokažejo svojo gibčnost in prožnost. Poskušali smo se pa tudi v tekanju. Najprej so pokazali svojo urnost naj mlajši. Bilo je lepo pogledati, ko se je trop malčkov spustil po travniku, ko vrabci v
proso. Bil je živ-žav, da nič tega, posebno ko so hiteli pravit svojim mamicam, kdo je bil prvi in kdo zadnji, da so si uboge mamice morale med smehom zatiskati ušesa. Pa že so se uvrstili fantje v ravni črti, 25 po številu, da pokažejo, da znajo teči, kadar treba. »Komisijo" so poverili dekletom, da izrečejo nepristransko sodbo, kdo je v teku najboljši. Končno pa tudi dekleta niso smele zaostati, da se ne bi napačno mislilo, da teči ne znajo. Teklo jih je 18 in so jim lica žarela, ko so dospele „na cilj", saj je pa tudi šlo zares Utrudili smo se, krompir je bil pečen, zato smo sedli v travo in pričeli jesti, kot da smo prišli s košnje. Tamburaši so zaigrali, po travniku se je razlegalo petje in vriskanje. Marsikaki mamici se je od veselja orosilo oko in stari očka je zagodrnlal: „Pa jo že uganejo ti naši otroci, da smo zares vsi veseli 1" Solnce se je nagnilo, naložili smo naše malčke na vozičke in se napotili proti domu. Petja in vriskanja in smeha pa ni hotelo biti konec. Vsi pa smo bili edini v tem, da je bilo prijetneje in lepše kot na vsaki veselici. Pa še nekaj je bilo: naši žepi niso trpeli nikake škode.
R. A—č.
Celjein okolica. Velik kmetsko-mladinski val, ki osvaja vas za vasjo, je zajel tudi kmetsko delavsko mladino iz Celja in okolice in jo združil v ..Pripravljalnem odboru Društva k. f. i, d.“ za Celje in okolico- Dne 29. avgusta je bil ob veliki udeležbi mladine iz mesta Zagrada, Zavodne, Teharij in navzočnosti članov celjskega pododbora izvoljen sledeči odbor:	predsednik tov. Klanjšek,
podpredsednik: Rakef Juro, tajnik: Ota Stanislav. Odborniki: Vrečer Marija, Pavlič Albert, Gorjup Stanko. Vsi navzoči so spremljali izvajanje govornikov: tov. Klanjška, Turnška, Jeseneka z največjim zanimanjem, živo se zavedajoč pomena te prepotrebne organizacije. Tudi drugi sestanek dne 4. septembra popoldne pri tov. Ota v Zavodni je pokazal,
da se naše vrste širijo in smo že toliko organizirani, da razne proti-ajritacije nič ne zaležejo. Tov. France Hajnšek je to pot obširno obrazložil cilje in pomen organizacije in mi smo se v trdni veri, da bomo uspeli, lotili dela za čim prejšnjo ustanovitev društva.
Iška vas. »Društvo kmetskih fantov in deklet“ v Iški vaši je priredilo v nedeljo, dne 2. oktobra »Tekmo žanjic". Bil je lep kmetsko mladinski praznik, ki se je vršil prvič v divni Iški dolini; zbudil je veliko zanimanja v prebivalstvu tukajšnje okolice. Ob pol 2. uri se je pričela formirati pri gosp. Vrenku povorka ter ob 2. uri krenila na tekmovalni prostor. Na čelu povorke je jezdil z zastavo tov. Iv. Žagar, za njim je igral muzikant vesele koračnice, nato je šlo 10 žanjic tekmovalk, zatem članice in člani daljnih in bližnjih Društev kmetskih fantov in deklet, z Iga in velika množica ostalega občinstva. Med vriskom fantov in petjem deklet je prispela povorka na tekmovalni prostor. Po par navodilih tov. Kramarja iz Želimelj in tov. šol. upravitelja Vovka z Iga se je tekma pričela. Zganilo se je žitno polje in rastel je snop za snopom. V kratkih presledkih so žanjice druga za drugo požele odmerjene pasove žita ter nato posedle k malci. Komisija je pričela z delom. Med tem se je formirala spet povorka ter odkorakala na veselični prostor. Na veseličnem prostoru je pozdravil vse udeležence v imenu Društva kmetskih in deklet v Iški vasi predsednik Jan. Mazi, nakar se je razglasil izid tekmovanja in razdelile zato pripravljene nagrade. Prvo je dobila tov. Ivana Žagar (29 točk), drugo Marija Zupec (29 točk), tretjo Angela Kramar (24 točk), četrto Marija Kržič (21 točk), peto Alojzija Vingorc (20 točk) itd. Na naši kmetski veselici je vladalo lepo razpoloženje. Brez raznih razgrajačev, v popolnem miru smo praznovali svoj prvi praznik.
F. Mazi.
anke
Vladimir Puc
1. Križanka
Vladimir Puc
2. Kvadrat
	1	2	3	4	5	6		m
7	Ut	8					m	9
10		H	12			§113		
14		li.	HI		m	16		
17								
18			M		m	19		
20		m	21		22		23	
	n	24				25	H	
*	26							i
Vodoravno:
1. Mesto v Veliki Britaniji,
8. Srebrnik,
10. Predlog,
12. Tropska ptica,
13. Kratica za ..Kristus",
14. Rimski pozdrav,
16. Se nerabljen,
17. Konjeniški polk,
18. Turški plemič,
19. Tropska zver
20. Kemijski znak za element »Lantan*
21. Perzijski vladar v starem veku,
23. Nikalnica,
24. Koroški ilirski narodni buditelj,
26. Gorovje nad skadarskim blatom.
Navpično:
2. V morje segajoči del celine,
3. Električni naboj atoma,
4. Pokrajina v Jugoslaviji,
5. Ta (srbohrvatsko),
6. Zlato (francosko),
7. Otok v Dunavu pri Železnih vratih.
9. Gora v Kamniških planinah,
11. Tega (srbohrvatsko),
13. Jugosl. kartograf rojen na Štajerskem.
15. Števnik.
16. Reka v Afriki,
21. Veznik.
22. Kvarnerski otok,
24. Besedica, ki jo rabijo Primorci,
25. Grška črka.
1	I				
2					
3	1				
4					
5					II
aaaa -	b - c	- d	ce	- kkk - m	
oo-rr-s-v, je treba razporediti v kvadrat tako, da se dobe te besede:
1. žival, ki daje mleko,
2. plemič,
3. Jurčičeva povest,
4. tisti, ki kosi travo,
5. top.
Ako pravilno razreših, čitaš v debelih poljih od I — II ime gradu junaka Lambergarja na Gorenjskem.
Mirko Mršol:
3. Posetnica
Rudi Kegon
^rna
Kaj je ta gospod? Rešitev ugank iz 9. St.
1. Črkovnica t Sinj, ivje, mlin, otok, meso — Simon Jenko.
2. Izpopolnjeval kat Ime, ban, uta, sir, oje, car, aga, Rus, oba, pes, Aca — Matija Gubec.
3. Kvadrati t Cigani, galica, Manica, krokar, Sokrat, Mostar - Cankar.
4. Spomeniki M, maj, r, Rim, oje, dar, ona, krona, pevec, kralj, oko, krona, lovec, brana - Marija Novakova.
Uganke iz 9. št. so pravilno rešili izmed 41 reievalcev naslednji naši naročniki in naročnice: Radovan Gobec, Griže; Kač Franc, Št. Lovrenc v
Sav. dol.; Ignac Pivec, Vrata; Frančiška Vesel, Travnik; Mirko Mršol, Kovor; Zofija Pirman, Ljubljana; Franc Pivec, Črni potok; Fran Kolšek, Konjice; Ivanka Slivnik, Zg. Gorje; Evelina Vidmar, Ljubljana; Alojzij Hočevar, Zapoge; Matilda Turkova, Trnava; Alojzija Vene, Drnovo pri Krškem.
Žreb je določil nagrade 1. Frančiški Vesel, Travnik; 2. Alojziju Hočevar, Zapoge; 3. Ivanki Slivnik, Zg. Gorje; 4. Alojziji Vene, Drnovo.
Tudi v tej št. „Grude“ razpisujemo za pravilno rešitev vsake uganke po eno nagrado. Rešitve je poslati najkasneje do 1. novembra.
Metka: Prav lepa hvala za poslane prispevke. Gotovo bodo dosegli namen, v kakršnem ste jih pisala. Upam tudi, da ostanete zvesta sotrudnica v dekliškem kotičku ter s tem tudi Vi mnogo pripomorete k ciljem, ki si jih je zastavilo naše kmetsko-delavsko mladinsko gibanje.
Ciril P—k: Ob priliki natisnemo nekoliko popravljeno.
Juljana L— č: Pride ob priliki v „Grudo“. Poslano kaže, da imate talent, dobro misel, samo v jezikovnem
opisu gre trda. Po' možnosti dosti či-tajte, da se Vam jezik in uho privadita ritmu in melodiji, ki ju dobra pesem zahteva.
Polde L—r: O poslanem Ti pismeno sporočim. Pozdravljen 1
Natečaj za celoletno povest „Grude“
Konzorcij „ Grude" razpisuje natečaj za celoletno povest „Grude“ za leto 1933. V tem letu bo „ Gruda" izhajala v povečani obliki in številni nakladi ter zaobjela najširši krog čitate-ljev med našim kmetsko - delavskim ljudstvom. Zato želi konzorcij, da bo imela skozi vse leto res dobro povest, ki naj v svoji vsebini zaobjame katerikoli problem slovenskega ljudstva.
Povest ne sme presegati 4 tiskovnih pol velike osmerke.
Rokopise je poslati najkasneje do
15.	novembra 1932. uredništvu Grude, Ljubljana, Pražakova 8/1.
Glede pojasnil o raznih podrobnostih se je obračati na predsednika konzorcija „Grude“ Stanka Deu - a, Ljubljana, Dalmatinova ulica.
V	Ljubi ani, 5. oktobra 1932.
Konzorcij „Grude*
Natečaj za pesniški tekst kmetske himne je „Zveza“ kmetskih fantov in deklet podaljšala do 15. novembra. Pogoji in druge podrobnosti so razvidne v 8. št. „Grude“.
Iz upravništva
Leto 1933 je za Grudo 10. leto njenega obstoja. Ob tej priliki bo izšla jubilejna in propagandna januarska številka na 64 straneh, lepo opremljena v nakladi 17.000 izvodov po možnosti že za božične praznike. Predpriprave so v teku, prosimo pa še, vse one tovariše in prijatelje, ki bi hoteli sodelovati pri tej številki z nasveti, prispevki, dopisi, nabiranjem naročnikov itd., da se čimpreje javijo. Kmetsko mladinski tisk gradimo tovariši 1 Vsak naj sodeluje, vsak naj da svoj kamen k tej zgradbi. Na delo!
Ing. Zaplotnik iz Ljubljane je daroval za tiskovni sklad Grude Din 100'— mesto venca na grob Mariji Novakovi. Lepa hvala.
G. Koruza, iz Ljubljane je naklonil za tiskovni sklad Grude Din 200'—. Lepa hvala.
Prosimo poravnajte naročnino vsi, ki tega še niste storili. Prejeli ste zopet okrožnico s položnicami. Razbremenite nas s tem delom in skrbmi. Le od točnega plačevanja naročnine je odvisen napredek in razvoj Grude.	Uprava.
Zakaj bi hodili v mesto,
ko dobite v
novootvorjeni drogeriji
HAFNER
(Sp. Šižka) CelovSka cesta št. 44
vsa zdravilna zelišča, redilna sredstva za dojenčke in živino, strupe za podgane, lisice in druge živali, fini špirit, preparate za uničevanje mrčesa in sploh vse, kar potrebujete iz drogerije.
Pri nu M počutit« kot doma, poatraiamo Vaa uslužno, a mUm blagom In canaja!
Nakažite naročnino!
Prevzamem vsa slikarska dela kakor tudi renoviranje kapelic in cerkva. Izdelujem po naročilu vsake vrste umetniške slike ter sprejemam tudi vse slike v popravilo.
Se priporoča
slikar
Ljubljana
Ižanska cesta 20
Mr. R. SUŠNIK
LEKARNA PRI ZLATEM JELENU Ljubljana, Marijin trg
Ustanovljena pred 1. 1619 Telefon št 2115 Poit. hran. rac 10 522 Zaloga naj novejših tu inozemskih zdravil« nih špecijalitet.— Postna naročila se izvršujejo točno.
Izvrstna kuhinja! Najboljša Izbrana vina! Cene imerne!
SLAMIČ, LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6.
Atelje Sušnik
obleke po meri za gotpode
Miklošičeva 14/1.
vyyyyyyyvywyyyyyyyyyyvyyyyyyyyyvv>^^
Umetno trgovsko vrtnarstvo
ČEH
LJUBLJANA m
Gasilska cesta itev. 14.
priporoča
za okras grobov za Vseh sv. dan in to:
velikocvetne krizanteme v raznih barvah ter razne aranžma Postrežba točna. Cene solidne.
3u. Ravnihar, urar
Št- Vid 64 (naspr. šole) pri Mani
Specijalna delavnica za popravilo raznih ur, zlatnine, gramofonov ter stolpnih ur. Popravila se izvršujejo točno in solidno z večletnim jamstvom. Opoxaijamo tudi lastnike koles na novo Izumljene
patent blatnike
za sprednje kolo cena Din 35*— kom. Sodi k vsakemu kolesu.
POZOR!
Fantje in dekleta!
Pri nakupu Vaših potrebščin se Vam priporoča domače podjetje
JANKO ČESNIK
Ljngsujev^al.	Ljubljana	Strjtarjevj^il.
Za fante!
Velika izbira črnega in modnega kamgarna, ševiota za obleke. Črno, sivo in modno suk-no za zimske sukne in sukniče. Loden za obleke In pelerine.
Za dekleta!
Velika izbira novosti za obleke in kostume. Modno blago, pliš, žamet za plašče. Perilni modni žamet, porhet za obleke. Največja izbira volnenih in želinastih rut.
Cene zanesljive. Občeznana poštenost podjetja in poslovanja.
Preoblikuje moške In damske klobuke, slamnike po najno-rpnjlHo Rrjpplj vejšl modi. Slamnike po Din 10 30, moške od I5'40 ter prodaja ViCl/Mlja ui ii/Cij troske klobuke najnovejše mode od 30 Din naprej. Barvanje klobukov v 24 urah od 5 Din za komad.
S^ms“wsTm: Stojnica Vodnikov trg, LJUBLJiNA, KrMSkailill
ni k® in klobuke.	-----———-—    -•------------------ —'
KIHIH
ODRI ZKFID
  igrajte Vladimir Pfeifer-jevo vojno
dramo
fo4cg*a/ijaA	^
ROŽMARIN
iuy$ehdiw/še Naročite jo v Učiteljski knjigarni v
KLIfAMIAfT*DEU	Ljubljani	za	Din	15'-
IlUliVtmPAUOJIIIBVAli Igra naših krajev — naših ljudi.
zlične širine ter mn priporočamo kot naj
Mnoga županstva, zadruge, privatna podjetja itd. že več kot 10 let pišejo na naše stroje brez motenj. Tudi Vi se prepričaj te o njihovih prednostih.
Novi model 7 ima 92 znakov, izmenljivi valj in voz različne širine termnogo drugih odlik, da ga lahko priporočamo kot najboljšega na svetu.
Na Vašo željo Vam pošlje natančnejše podatke glavni z a s topnik
specijalist za pisarniike ■troje
Ljubljana *
Marijin trg Telefon 3 4 5 6
Slavko Levičnik
laboratorij za padala in industrijsko izdelovanje padal, t, ter automatska sedišča za padala
C e 1 j e, Jugoslavija.
Glasilo Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. — Izdaja konzorcij »Grude* v Ljubljani. Urejuje France Gerielj Kolodvorska ulica 7. — Tiska tiskarna Slatnar, družba z o. z. v Kamniku (Vodnik in Knes).
Dobro kupite
nogavice, kravate, srajce, nahrbtnike, naramnice, dežnike, palice, čipke, svilnate trakove, gumbe, nože, škarje, voščeno platno (Wachstuch), potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike itd. le pri tvrdki
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi).
Nizke cene!	Nizke	cenel
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
»
Masti n
«
" Vsa nadaljna pojasnila daje brezplačno
LEKARNA TRHKOCZT, Ljubljana 91
milil
DRUŽBA Z O. Z. m
KAMNI K
Čekovni račun štev. 10.560 *
Moderno urejeno grafično podjetje. Ustanov. 1. 1900 *
Izvršuje vsa tiskarska dela •hitro, lično in po konkurenčnih cenah. Specijalna dela: trobarvne razglednice in prvovrstni tisk knjig *
Nujna naročila izvrši takoj
iHUBlIlllllllIlllllllllllllIlIllIllIlllllli
Proračuni poštnoobratno I *
Specijalna mehanična delavnica
EMIL KLOBČAVER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 47
Izvršuje vsa popravila točno in solidno. Nizke cene pri vseh strojih, posebno pa pr
šivalnih, pletilnih
in vseh drugih specijalnih strojih vseh sistemov na električni pogon.
Delo garantirano!
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii!
TISKARNA
KIPI R E L M E F I ORNAMENTI CERKVENA IN STAVBNA DELA UMETNI KAMEN OKVIRI ITD.
MAVZOmi GROBNICE NAGROBNI JAVNI SPOMENIKI OGRAJICE VAZE ITD.
UKIESAVANIE IN ZlATENJE NAPISOV PORCELANSKE SLIKE SVE T111 K E POPRAVE ITD.
FRANJO KUNOVAR
KAMNOSEŠKO.KIPARSKO PODJETJB
POKOPALIŠČE SV. KRIŽ.
LJUBLJANA
Denar naložite
najbolje in najvarnejše pri domačem zavodu
KMETSKI
V LJUBLJANI
reg. zadruga z neomejeno zavezo
TAVČARJEVA (SODNA) UL.I.
Telefon št. 2847.
Rač. pošt. hran. št. 14.257. — Brzojavi: ..Kmetski dom".
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5'/j °/n> pri tiomesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rente.
Stanje vlog i
Din 35,000.000--.
Rezervni zakladi
nadDin 900.000*-.
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja.
Posojila daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Blagajniške ure:
Ob delavnikih od 8,— 12.V, in od 3,— 4.‘/j. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od
8.	— j2 '/i ure.