Letnik 2„ Maribor, četrtek 4. septembra IIH& Štev. 200 g DELAVEC Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno. četrtletno K 16'50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5‘—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Fr. Zelenik. Zakaj nas hoče Italija odriniti od morja. To vprašanje si moramo staviti, če si predočimo veliki napor, s katerim poskuša Italija našo Jugoslavijo oropati ne samo Trsta, Istre in Reke, nego tudi Primorja in popolnoma slovanske Dalmacije in njenih otokov. Dalmacija je v resnici ravnotoliko italijanska kot Sibirija, ker tistih par priseljenih Italijanov pač ne daje deželi značaja in bi tudi ne mogli govoriti o njih, če bi jih propadla Avstrija ne bila negovala kot kaka stara devica svoje kužke. Le protislovanskemu delovanju bivše Avstrije se mora zahvaliti, če vpije danes o Italijanski Dalmaciji par Italijanov. Italiji tedaj ne more biti na srcu Italijanstvo teh krajev in dežel, Italija jih tudi ne rabi za svoje gospodarstvo, saj jih ne bo mogla naseliti s svojimi gladnimi ljudmi, ker kraško kamenje ne priredi niti svojih starih prebivalcev, M. M. Trpljenje male Nelice. Predramila se je Nelica in prav tako se ji je zdelo, kakor da jo je nekdo glasno poklical ... . Privzdignila je nekoliko glavo, da je bilo uho prosto; pa v sobi je bilo vse tiho, samo tam pred kipom Matere božje je prasketal plamenček nočne lučice, potuhnil se je včasih, kakor da ga je strah neme tišine, potem pa je vzplapolal zopet in višnjev kolobarček se je pojavil okrog gorečega utrinka. In tam okrog je bilo svetlo, po sobi pa so se razgrinjale sence sobne oprave — dolge in temne, zamajale so se vsak hip, ko se je zganil plamen in se potem zopet skrivnostno ožile in širile. Nelico je obšla čudna groza. Obrnila se je v postelji, ki je stala blizu okna, da bi ne 'videla teh temnih senc, nato pa je potegnila odejo čez glavo in samo oči je pustila proste, da je tahko gledala ven skozi okno. Zunaj je bila jasna noč in tako čiste so bile zvezdice, kakor da jih je kdo obrisal s svežim robcem, in Neiici se je zdelo, da so uprte tiste zvezdice naravnost vanjo, da ji mežikajo In ji hočejo povedati nekaj silno lepega . . . In tisti hip se je porodila v Neiici želja, da bi se dvignila tja gori med srebrne nebeške cvetke, hitela od ene do druge, jih trgala in polagala pazno v predpasnik in ko bi jih imela že mnogo in tako lepih in is- ne rabi dalmatinskega vina in olja, ker sama preveč pridela teh pridelkov in bo le ugonobila ti panogi dalmatinskega gospodarstva. Iz čisto drugih vzrokov hoče Italija Jugoslovane oropati prostega dohoda do morja, hoče uničiti slovanski živelj na obrežju jadranskega morja, kjer prebiva nad tisoč let. Naša bodočnost zahteva, da se seznanimo z vzroki Italije. Naš narod ne pozna pomena morja, ne pozna njegove važnosti za gospodarsko in politično moč naroda, zato je pa tako ravnodušen, miren in brezbrižen, zato tudi ne pozna italijanskih vzrokov in namena, ne nastopa proti italijanski zlobnosti, se ne pripravlja na odpor proti hinavski nakani, ki nas hoče gospodarsko zasužnjiti in konečno uničiti. Ne mislimo samo, da so v nevarnosti najboljši in najzavednejši Slovenci, zavedajmo se, da Italijani ogrožajo vso našo bodočnost. Ob morju smo, na vratih v svet, pa tega ne vemo ceniti. Ne zavedamo se, da je od morja odvisen naš razvoj, naša gospodarska bodočnost. Ne smemo krečih, bi se ozrla na zemljo in pogledala, kje trepeče v strahu kaka njej enako nesrečna deklica. Tisti bi jih stresla v naročje, vso posteljo bi pokrila ž njimi, da bi bilo v sobi svetlo kakor ob belem dnevu in bi moral izginiti vsak strah. Tedaj se je v kotu nekaj glasno zganilo, počilo je, kakor da je stopil nekdo glasno in trdo — in Nelica je smuknila pod odejo. Tako vroče ji je postalo, kakor da jo je oblil nekdo z gorko vodo, po hrbtu in prsih so ji tekli znojni curki in bala se je sama svojega diha. Pričakovala je, da stopi vsak hip nekdo k postelji, strga ž nje odejo in se skloni k njej z bogve kako groznim obrazom . . . Zato je zakopala obraz v blazine, da ne bi videla in slišala, kdaj in kaj se godi ž njo; krčevito je privila k sebi odejo in pridržavala dihanje, da so se ji napenjale žile na vratu in sencih. In sama ni vedela, kdaj se ji je orosilo oko; premagovala se je, a prsi same so se dvigale in zaihtele, nekaj časa bolj tiho, pridušeno, a potem vedno glasneje in glasneje in kmalu so ji tekJe po licu debele solze. Ni vedela zakaj, a čutila je, da mora jokati, jokati glasno, da izplaka vse. kar ji je tako težkega ležalo v mladi duši .... Ni še bilo davno, a Neiici se je zdelo, da je bilo pred davnim časom, tam v tistih zlatih dneh, ki se jih je še komaj spo-1 minjala ., . Bogve kako se ja zgodilo, da pa šteti narodu v zlo te brezbrižnosti, saj ni sam kriv, če ne zna gospodarsko misliti in ne pozna zahtev svoje bodočnosti, saj ga je avstrijska vlada vzgajala le za hlapca in sužnja, ni hotela njegovega gospodarskega razvoja in blagostanja. Duševno samostojen in gospodarsko dobro stoječ narod noče hlapčevati! Nas pa so obsojali v hlapčevanje in zato smo danes dovzetni komaj za strankarsko politiko, se zabavamo nad ostudnimi strankarskimi izbruhi. Morje ima velikansko privlačno silo, saj hrepenijo po morju vsi narodi. Velika je bila ruska država, velikanska njena moč, ogromno njeno premoženje, toda zadovoljna ruska država ni Dlla. Kaj je pomagalo Rusiji vse bogastvo, kaj velike plovne reke, kaj Črno morje, kaj vse rodovitne poljane, če pa ni imela prostega dostopa do velikega morja, če ni mogla s svojimi pridelki, s svojim bogastvom nemoteno v svet. Rusija je prelila reke krvi, žrtvovala milijone junakov, milijarde svojega premoženja, samo da si pribori dostop se je počutila naenkrat tako osamljeno in pozabljeno, kar naenkrat je moralo priti — a zakaj . . .? Tega devetletna Nelica ni mogla razumeti. Spomnila se je včasih tistih večerov, ko je sedela v naročju svoje matere, ki se je vsak hip ozrla, kdaj se odpro vrata, da vstopi oče. In ko je prišel, mu je stekla nasproti. Natanko je videla Nelica, ki je tekala takrat še s slabotnimi nožicami, kako sta si pogledala veselo v oči. In potem se je zgodilo vedno, da je pristopil in se sklonil tildi k Neiici, jo vščipnil v tolsto ličice in jo dvignil k sebi. »Ti si moja Nelica, kaj ne? Vsa si moja?« ji je šepetala mati in ji žugala s prstom, oče pa je segel v žep in jo obdaril z velikimi rdečimi jabolki. Tam v kotu je imela igrač, da skoro že ni vedela, s čim naj bi se igrala. Miklavž z dolgo belo brado je stal mogočno na štirioglati rumeni deski in jo gledal tako dobrotljivo, kakor da ji hoče povedati kar vnaprej, da jo prihodnje leto gotovo zopet obišče. Parkelj, kateremu je od jeze, ^er je gledal tako grdo, odlomila oba roga, ie moral živeti v samoti pod omaro, od koder ni tako očito kazal svojega kosmatega obraba, ki se ga je včasih, ako ni bilo blizu matere, resnično zbala. (Dalie DrihV Straa S. Jftaitfro;, <1m 4 septembra 1919. ■■................ —i——jL—ij naj ne manjka dober Časopis. Ni dovolj, da se vpišete v kako društvo, kjer so časopisi, tudi doma moramo citati, da se lahko cela družina pomeni o dogodkih, ki nam jih sporočajo časopisi. Velik skok v ljudski prosveti je napravila država s tem, da je dovolila kolportažo časopisov in naši ljudje naj bi gledali na to, da bi po nedeljah pred nobeno-cerkvijo ne manjkal živahen prodajalec časnikov. Treba pa je tuintam pogledati tudi knjigo, ki nam najbolj ublažuje misli in čustva; zato je zadnji čas, da zopet odpremo in drugod nanovo ustanovimo ljudske knjižnice, ki naj bodo svesti tovariši odraščajoče mladine, kot tudi zrelih mož in žena. človek ne živi samo od dela in jaz bi kot kmečki sin, ki sem predobro Po svetu. Nenavadna tragedija v Beogradu. V stanovanju pokojnega poštnega odpravitelja "Jovanoviča so našli sosedt mrtvo Leposavo Jovanovičevo, poleg nje pa njeno sestro Darinko, ki je kazala vse znake umobolnosti. Truplo nesrečne mladenke so odnesli v bolnišnico, da doženejo vzrok smrti, Darinko so pa izročili v bolnišnico za umobolne. Vsi znaki kažejo, da je Darinka umrla že pred 8 dnevi in da je ves ta čas prebila pri njej njena sestra. Velika bitka in mrtvi zaradi dekleta. V petek je bilo v Topolovcu pri Sisku že-gnanje. V gostilni pri »Poturici« so se pijani gostje sprli zaradi nekega dekleta. Začeli so streljati ter operirati z bajoneti. Podčastnik Stefan Vujnovič je bil zaklan z bajonetom, Ivan Turkman je dobil štiri strele v trebuh in prsa ter kmalu umrl. Kolar Josa Turkman je bil pa ustreljen skozi noge in so ga odpeljali v bolnišnico v Sisku. Tajinstven umor oficirja v Berolinu. Iz Berolina poročajo: V Potsdamu so našli nadporočnika von Pluskowa obešenega v njegovem stanovanju ter zvezanega na rokah in nogah. Policija stoji pred veliko tiganko, ker niso videli nobenega tujca v stanovanju, sluga oficirja je pa skozinskoz pošten. Oficirjevo truplo je bilo oblečeno v ženski steznik, na rokah pa je imel ženske rokavice, videl, koliko in kako nečloveško so naši ljudje tekom vojnih let po deželi trpeli, iz dna duše zaklical vsem tem trpečim bratom in sestram : vsaj nedeljo posvetite samemu sebi I Bodisi, da citate časopise, dobro knjigo, ali da greste v naša društva, ki naj zopet prično s pevskimi zbori, ljudskimi igrami in telovadbo pri Sokolih. Inteligenca pa nai se že sedaj pripravlja, da bo šla na jesen in zimo med ljudstvo s času primernimi predavanji in tako pripravila tla najvišji organizaciji ljudske izobrazbe, to je ljudske univerze, katero nam bo menda kmalu upeljalo novo jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani. Pri tem bi rad povdaril veliko napako, ki jo naš napredni živelj vrši kot strankar. Če smo se že enkrat odločili za vstop v kako politično stranko, moramo nspram njej tudi vestno vršiti svoje strankarske dolžnosti, to je delati vse, s čemur moremo stranki koristiti, da doseže moč in s tem uveljavi naš politični, gospodarski, socijalni in kulturni program. Tega si vsi želimo, to je cilj vsega našega stremljenja. Zato se mi ne zdi umestno, da se naši kulturni delavci tako dosledno vdinjajo v brezbarvna, slogaška društva, na primer v Čitalnice, kjer imajo potem vezane roke, ker v društvu slučajno tudi kak član nasprotne politične stranke, a v društvu ne dela druzega, kot da plača borno članarino, in s tem že doseže, da društvo nima nikake „barve", torej je tam samo za kontrolo in naši ljudje s tem svojim nesebičnim delom napravljajo često celo reklamo za druge stranke. Nočem s tem seve nikakor grajati nestrankarskega dela v splošnem. Toda vprašal bi vas samo: ali delajo tako tudi pristaši ka- terekoli druge stranke? Mislim pa, da bi bilo v dobro naše stranke in narodne stvari, če sklenemo odslej prenesti malo več našega kulturnega delovanja v naše politične organizacije in tako izvršujemo svoj organizacijski red, ki nalaga delokrogu krajevnih organizacij med drugim tudi ustanavljati bralna društva in ljudske knjižnice, razširjati strankino časopisje ter politični in izobraževalni tisk sploh. Začnimo torej polno živeti to novo življenje, po katerem smo tako dolgo'hrepeneli in si od njega toliko obetali. Mogoče, da gre za čin nemoralnega človeka. Neka komisija je bila mnenja, da je izvršil samomor, toda je skoro neverjetno, da bi se samomorilec, predno se je obesil, tako komplicirano zvezal. Verjetnejše je, da gre za masochistično afero. Podrobnosti se morajo še le dognati. Pokojnik je mnogo občeval z vojnimi invalidi. Mogofe je storilec med njimi. Pokojni nadporočnik von Pluskow je sin generala Pluskovva, adjutanta bivšega cesarja Viljema. Adjutanta so nazivali tudi »dolgi Pluskovv«, ker je bil nenavadno velik. Nadporočnik je bil star 26 let. Tatvina na tramvaju. V Zagrebu so ukradli na tramvaju trgovcu Mladenu Maudiču iz Slatine 20.000 kron. Usodepolni monokel barona Rothschilda. Na čuden način je izgubil eno oko i baron James A. de Rothschild iz pariške rodbine te svetovne hiše. Pri igri Golf v Deauville mu je priletela žoga v oko, na katerem je imel monokel. Kosi razbitega monokla so mu tako poškodovali oko, da so mu ga morali ven vzeti. Nova iznajdba. Dragomir Dj. Vladič, tehnik iz Šabca, je izumil mal aparat, s pomočjo katerega si lahko lokomotive in drugi parni stroji prištedijo d ^ 80 odstotkuV goriva. Ponudil je svoj izum vladi v Beogradu, da mu ga odkupi. Smrtna nesreča vsled neprevidnosti. Na Humu pri Ormožu je poskušala mladenka Katica Sever star samokres, s katerim j« hotela Zdi se mi, t!a mno-^okje sedaj ne delajo več, češ saj zdaj smo svoji, kot bi doslej delali v prid svoje bodočnosti samo zato, ker nismo smeli delati in nam je za vsakim korakom stal avstrijski žandarm in policijski komisar. Od vsepovsod prihajajo pritožbe o mrtvilu zlasti inteligenčnih krogov. Posledica tega pa je zopet, da se morajo nekateri ubijati do izčrpanosti. Zato končam s klicem na te mrtve duše: Vstanite, odprite oči, da vidite, kako žarko sije jugoslovansko solnce na našo razdrapano kulturno njivo in bi tako rado dvigalo brstenje naših semen iz toli plodne slovenske zemlje I Iz naroda za narod! 0 Političen pregled. ^ Pogoji za Avstrijsko republiko. ,,Neues Wiener Tagblatt" prinaša poročilo svo-jega posebnega poročevalca Evgena Lenhofa iz St. Germaina, ki ima nastopno vsebino: V kolikor se more iz raznih časniških poročil napraviti slika o izpremembah, ki jih je izvršil vrhovni svet, se more o mirovni pogodbi, ki jo bomo jutri dobili, reči nastopno, pri čemer se mora prepustiti informacijskim mestom odgovornost za točnost. 1. Politična določila. Nemška Avstrija se mora imenovati Avstrijska republika. Priklopitev k Nemčiji ni prepovedana v mirovni pogodbi sami, pač pa v spremnem pismu s tem, da se Avstriji predpiše, da ne sme trpeti nobene propagande, ki bi bila naperjena proti novi državni tvorbi. Nadalje se napovedujejo razne izpremembe personalnega prava, zlasti onega na podlagi naturalizacije in opcije, ki se približujejo našim predlogom. Vojni ujetniki se bodo po možnosti po ratifikaciji vrnili takoj domov. Sprejetje Nemške Avstrije v zvezo narodov se bo izvršilo takoj po ratifikaciji. Ravnotako naj bi bila Nemška Avstrija v posebnem dogovoru pooblaščena, da sme odposlati svoje zastopnike na mednarodno delavsko konferenco, ki bo mešecjroHrtoora v Washingtonu. 2. Teritorijalna vprašanja. Črta murski breg z Radgono pride brez posebnega ljudskega glasovanja pod Nemško Avstrijo. Glede prireditve zahodne Ogrske se ni ničesar izpremenilo. Ostane pti dosedaj znanih mejah, ne da bi se moralo izvesti ljudsko glasovanje. Nadalje je bil odklonjen predlog teritorijalne komisije, da naj se obveže Nemška Avstrija v mirovni pogodbi, da orizna odcepitev Predarlske s pogojem, ako bi Švica izrecno zahtevala priklopitev. Predarl-ska ostane torej v Nemški Avstriji. 3. Gospo- preplašiti veverice, ki so delale Škodo na sadnem vrtu. Samokres pa se je sprožil tako nesrečno, da jo je krogla zadela v prsa in jo bila čez par minut mrtva. Tatvina na železnici. Iz Osjeka poročajo: Nekemu tukajšnjemu trgovcu sta bila ukradena na kolodvoru v Barču dva vagona manufakturnega blaga v vrednosti nad dva in pol milijona kron. Obesil se je iz žalosti za Klinom. Iz Rume poročajo, da se je v Nikincah obesil neki mažar, precej imovit človek, iz žalosti, ker je padla Kunova vlada in ker boljševiški preobrat na Ogrskem ni uspel. Tragičen konec divjega lovca. Pred štirinajstimi dnevi so našli v Petkovi njivi pod Dedcem v bližini Korošice v Kamniških pl.ininali mrtvega Josipa Krivca, p. d. Pečovskega iz Solčave. Bil je divji lovec, njegova svinčenka je podrla že marsikatero divjo kozo. Z doma je odšel pred kakimi 10 tedni in se ni več vrnil. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna, dSkler ga niso pred kakimi 14 dnevi našli — mrtvega. Mrtvo truplo je ležalo sklonjeno k tlom. Ob strani je ležala puška, pred njim klobuk, na katerem je bila še nabita patrona. Vsi znaki se kazali na to, da je mož umrl nasilne smrti. Poizvedbom se je ugotovijo, da sta bila v kritičnem času v istem revirju še dva druga lovca in da sta le-ta z Dedca streljala na Krivca. Po eni verziji sta oddala 9 strelov, po drugi pa tri. Iz tega dejstva se zaključuje, da je bil Krivec ustreljen, darski pogoji. V tem oziru so dosedaj vesti najbolj skromne. Kar se tiče vojnih posojil, bo morala Nemška Avstrija bržkone jamčiti za one titre, ki so sicer na njenem ozemlju, pa so last pripadnikov narodnih držav Netitulirani predvojni dolgovi se naj bi razdelili kakor titulirani na vse nasledstvene države. Glede trgovskih odnošajev napram narodnostnim državam naj bi za dobo 5 let veljalo rekompenzacijsko načelo. ČehoslovaŠka republika in Poljska bi bili dolžni 15 let dobavljati Nemški Avstriji premog v istem obsegu kakor pred vojno. V teh vesteh se ne omenja obremenitev z netituliranimi vojnimi dolgovi, predvsem ključ za preračun, tako da se mora smatrati, da bodo tozadevna določila zelo težka. —, Podobno poročilo prinaša tudi „Neue Freie Presse." pr 'a-............................ i m . n .i ^ M Dnevne novice. H In. ji Pogubna klerikalna politika v Beogradu. V narodni skupščini je bil torej sprejet proračun, čeprav so naši klerikalci, na čelu jim dr. Korošec, in pa srbski radikalci spravili vso opozicijo na plan, da onemogočijo vladi delovanje. S tem svojim glasovanjem so naši klerikalci jasno pokazali svojo pravo barvo. Proračun vendar ni nikakršna nagrada za vsakokratno vlado, marveč je prepotrebna stvar, brez katere država sploh ne more obstojati. V tem proračunu so proračunjene plače uradnikom, učiteljem, podpore beguncem iz zasedenega ozemlja, podpore invalidom, postavke za vzdrževanje vseučilišča, šol in bolnišnic. V proračuna so pa tudi določila proti visoki carini, ki še vedno omogočuje veliko draginjo. In proti tem neobhodnim ljudskim potrebščinam so glasovali naši klerikalci pod vodstvom dr. Korošca. Razveseljivo je dejstvo, da imamo v Narodni skupščini može, ki se zavedajo svoje dolžnosti napram narodu in državi. Zmisel za narod in državo se mora pokazati v dejanjih, ne pa v visokodonečih frazah In če je poslanec dr. Tresič—Pavičič vskliknil, ko je dr. Korošec glasoval )(proti'^ »Živela Avstrija I", je imel popolnoma prav. Šušteršičev zli duh I Dogodki v Beogradu in v Parizu. Naši klerikalci so organizirali v Beogradu precej močno opozicijo proti demokratsko-socialistični vlad*. Gre se jim le za osebne interese vsaj je dr. Korošec sam izjavil na vprašanje nekega poslanca, zakaj da pravzaprav glasujejo proti vladi, „Žato, ker nismo y vladi." V sled opozicije naših klerikalcev je bil pa v nevarnosti tudi naš Maribor. Klerikalni državni poslanci prav dobro vedo, da so skoro' vsi naši delegati pariške mirovne konference obenfem tudi člani narodnega predstavništva v Beogradu. In klerikalci so v zadnjem hipu hoteli prisiliti vladno večino, da bi poklicala svoje de: legate iz Pariza na pomoč pri eventuelnem odločilnem glasovanju. Ker si je bila pa vlada v svesti svoje zmage in pa velike nevarnosti, ki je pretila naši domovini v Parizu, ni tega storila. Naši delegati so ostali v Parizu ter s svojim modrim in odločnim nastopom rešili Maribor in okolico pred italijansko-nemškjm intrigantskim napadom. Zlobni naklepi klerikalne stranke se niso posrečili, Maribor ostane v Jugoslaviji in ne bo nikdar „F r e m d e s G e b i e t." .Žensko učiteljišče v Mariboru. Gospodo iz Cirilove tiskarne je naša tozadevna notica tako v živo zadela, da so napisali kar dva cela člančiča v obrambo šolski sester, kier v isti sapi hvalijo narodno delovanje te samostanske šole, obenem pa sami priznajo, da imajo še sedaj celo prave Nemke-sestre v zavodu Kakšna je torej ta »narodna« vzgoja v tem »potrebnem« samostanu? Dobili pa smo medtem od večih bivših gojenk tega samostana dopise, kjer zatrjujejo, da je bilo ozračie v tem samostanu vedno nemčursko, saj ie bila tudi voditeljica sestra Flucher iz Pesnice odločno nemškega duha. In v takšnem zavodu nam naj vzgajajo jugoslovanske učiteljice, ker je slučajno v klerikalnih rokah? Odslovljena sta iz učiteljske službe Josip Kolleritsch in Josip Eggler. Za mestnega zdravnika v Ptuju je imenovan g, dr. Ljudevit Jenko iz znane narodne družine dr. Jenkove iz Ljubljane. Službo je nastopil 1. sept. in prevzel posle bivšega nemškega mestnega zdravnika. On je špecijalist za ženske bolezni, porodništvo in notranje bolezni. Skozi 10 let je služboval kot okrožni zdravnik v Ajdovščini na Primorskem in je moral službo zapustiti vsled neznosnega preganjanja po Italijanih v zasedenem slovenskem ozemlju zlasti ker je bil predsednik Narodnega odbora. Bil je od Italijanov zaprt v Trstu, odkoder so ga odvedli v internacilo v Sardinijo. Posrečilo se mu je pa, da je med potjo ušel in srečno dospel po 26 dnevih mučnega potovanja skozi Nemško Avstrijo v domovino. V Jugoslaviji je bil mobiliziran in opravljal vojaško zdravniško službo nazadnje v Pliberku na Koroškem, kjer si je med prebivalstvom k«t zdravnik in podpredsednik »Narodnega odbora" stekel zasluge in užival splošno zaupanje. Narodnega mučenika toplo priporočamo. Prebivalcem Ptuja in okolice pa čestitamo na pridobitvi tako izvrstnega in narodnega zdravnika. Imenovanja na medicinski fakulteti v Ljubljani. Na medicinski fakulteti v Ljubljani so imenovani za profesorje: primarij dr. Botteri, dr. Serko in dr. Plečnik. Pomorske šole. Minister za vojno in mornarico sporoča, da se začne v najkrajšem času pouk na pomorskih šolah v Bakru in Dubrovniku. V šole se bodo sprejemali vsi državljani kraljevine SHS. Zdravniki-specijalisti. Ministrstvo na-rodnog zdravja je sklenilo poslati v svrho specializiranja šest zdravnikov na inozemska vseučilišča In sicer dva za bakteriologijo, dva za venerologijo, enega za tuberkulozo in enega za šolsko higijeno. Štipendija znaša za one zdravnike, ki niso v državni službi, 10.000 dinarjev, za one pa, ki so v državni službi, 5000 dinarjev. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. Mladika v Ptuju. Gojenke internata lahko obiskujejo gimnazijo, ki je od 1.—3. razr. realna, meščansko šolo, gospodinjsko šolo (starost 16 let) in višjo dekliško šolo. Prijave se naj takoj pošljejo na vodstvo Mladike v Ptuju Pečenje belega peciva prepovedano. Ker so se pogajanja med peki in pekovskimi pomočniki razbila vsled pretiranih mezdnih zahtev pekovskih pomočnikov ter so isti stopili v štrajk, se je bati pomanjkanja kruha. Da se to prepreči, je mestni magistrat dogovorno z pekovskimi mojstri, ki so se zavezali z vsemi močmi delati na to, da ne nastane pomanjkanje kruha, odredil začasno prepoved peči belo pecivo.^ Prepoved stopi v veljavo z dnem. razglasitve. •» Oddaja konj. V soboto 6. septembra se vrši v topniški vojašnici ob 9. uri prodaja več za vojaško ziužbo nesposobnih konj. Refiektanti naj se tam zglasijo ter se izkažejo, da so posestniki in rabijo konje za opravljanje gospodarskih del. Nevarna kisova esenca. Ti goski krogi im prebivajstvo se opozarjajo ua nevarnost, ki preti kupovalcem kisa iz kisove esence, ker se je v zadnjem času opetovano dognalo, da vse huje kupljeno blago velike množine strupene mravljične kisline. Trgovcem se nasvetuje, da pošiljajo vzorce pri nakupovanju kisove esence drž. kmet. kemičnem poskuševališču in preskuše-vališču v Mariboru v preizkušnjo, da se bodo obvarovali nepotrebnih škod. Proti prodajalcem zdravju škodljivega kisa se bode strogo postopalo po obstoječih pred piših. Štrajk čevljarskih pomočnikov, ki se je včeraj -začel, je končan, ker so moj. tri s posredovanjem obrtne oblasti ugodili zahtevam pomočnikov. Na vse slovenske čevljarske mojstre 1 V sredo zvečer ob %20. uri se vrši v gostilni »Maribor« sestanek mojstrov. Ker se gre za važne stanovske zadeve, je potreba polno-števhne udeležbe. »Klub Čechu“ v Mariboru se udeleži •jc. ne(*eljo 7. t m. proslave petdesetletnice Čitalnice v Ptuju in Sokolskega zleta. Klubne znake naj vzdignejo člani v soboto 'popoldan pri g. Burešu, urarju. Iz gledališke pisarne. Slov. mestno gledališče v Mariboru sprejme takoj v službo sposobnega razsvetljevalca (elektrotehnika) s stalno mesečno plačo. Sposobni reflektantje naj se zglase takoj v gledališki- pisarni. Plača po dogovoru. Oddati je tudi še prazno mesto sufleze (šepetalke). Tudi s stalno mesečno plačo. Re-flektantinje, ki jih zanima ta služba; naj se zglase nemudoma .v gledališki pisarni, - ker gledališče že začenja s skušnjami. Plača po dogovoru. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. ; H Zadnje vesti. H (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").. Odgovor Nemški Avstriji izročen. — Rok petih dnij. St. Germain, 2. septembra 1919. Pred sedmo uro zvečer je prišel generalni taintk mirovne konference, D uta sta, v paviljon Henry IV. po drž. kancelarja dr. Rennerja, ki sta ga spremljala posl. prof. Giirtier in legacijski svetnik Frankenstein, so šli z avtomobilom. Dutasta mu je v imenu komisije izročil odgovor mirovne konference. Predloženi bordereau vsebuje sledečih^šest aktov: 1. Spremljevalno pismo predsednika Clemen-ceaua na vodjo avstrijske mirovne delegacije; 2. odgovor zavezniških držav na opazke nemško-avstrijske delegacije; 3. konečni tekst mirovnih pogojev; 4. dodatni protokol, ki ponavlja določila iz prejšnje spomenice; 5. izjavo glede izdaje pojasnil o potopljenih ladijah; in 6. posebno- izjavo glede uvoznih, izvoznih in prevoznih omejitvah med Nemško Avstrijo in Ogrsko. — Generalni tajnik Dutasta je izročil posamezne akte s kratkimi pojasnili in je potem predložil pogodbeno pismo, na katerem ie državni kan-celar potrdil sprejem teh aktov. Nato je generalni tajnik sporočil, da določajo velevlasti za odgovor rok petih dntj, in je prosil kancelarja, naj se izjavi glede tega roka. Kancelar je izjavil, da je spričo zveze in velike oddaljenosti in predvsem spričo parlamentarnih pogajanj nemogoče, držati se tega roka. Kancelar bo prisiljen, z Dunaja prosdi za podaljšanje roka. Obenem z oficielnim eksemplarjem je sprejela nemško avstrijska delegacija nadaljnih 15 od-tiskov mirovne pogodbe. V par minutah je bilo vse izročeno in nemškoavstrijska delegacija se je odpeljala z avtomobili nazaj v svoja stanovanja. Premoženje bivšega cesarja. Pariz, 2. septembra. Autanta je, kakor izjavljajo amerikanski delegati, zavrnila prošnjo Karla Habsburškega, da se njegova zadeva ; glede premoženjskega vprašanja uredi s posredovanjem entante. Bivšemu cesarju so odkazali avstrijsko civilnopravno pot. Železniška stavka v Nemški Avstriji. Dunaj, 2. septembra. Pri južni železnici, in sicer v delavnici v LaxenburgerstraBe, kakor tudi v generalni upravi, so zahtevali uslužbenci (uradniki), naj se jim za vsako četrtletje določeni nabavni znesek takoj in neprenehoma izplačuje v mesečnih obrokih. Ker jim niso ugodili, so pričeli nastavljenci včeraj popoldne stavkati. Dunaj, 2. septembra. Danes zvečer so se vršila Odločilna pogajanja med železničarji io drž. tajnikom Paulom. Pogajanja so se razbila Stavka južnih železničarjev je že izbruhnila. Nastavljenci državnih žele/nic se b >do jutri pridružili. Poštni nastavljenci so izjavili, da so solidarni z železničarji. Vsekakor ni med zaupniki soglasje. Več zaupnikov je odložilo svoje mandate. Stru 4. Mariborski delava«.) «■• 4 septembra 191 S*. R Umetnost in književnost. R »Glasbena matica Maribor" v Mariboru. Pripravljalni odbor sklicuje za v petek dne 5. septembra 1919 ob 20. url (8. uri zvečer) v pevski sobi razpuščenega »mariborskega Filharmoničnega društva« pri Gotzu (nad veliko dvorano, III. nadstropje) ustanovni občni zbor. K temu občnemu zboru se ne vabijo samo pevci, marveč vsi, katerim je za kulturni napredek naše obmejne postojanke, prijaznega Maribora. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. 0 Sokolski vestnik R Spored zleta mariborske Sokolske župe in proslava 50 letnice Narodne čitalnice v Ptuju dne 7. in 8. septembra 1919. Sokol: Ob %8. sprejem gostov na postaji; ob 8. skušnja na telovadišču (trensko taborišče); ob 3/*ll. nastop k obhodu na telovadišču in obhod po mestu. Čitalnica: O %9. slavnostna maša v mestni cerkvi v spomin 50letnice Narodne čitalnice; ob %10. slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Ob %13. obed. Ob 15. javna telovadba. Po telovadbi odhod k ljudski slavnosti, ki se vrši v mestnem parku. Vstopnina k javni telovadbi: Sedež na tribuni K 10*—, ostali sedeži K 5'—, stojišča K 2'—. Vstopnina na veselični prostor K 1*—. Sokol v Šoštanju! Kakor se sliši, trde naši tujerodci, da se tudi v sedanji »narodni" Jugoslaviji z denarjem vendar le vse doseže, kai se hočel Da jim dokažemo, da to ni resnica, odnosno da so taki sramotni slučaji k večjemu zelo osameli, dokažimo vsem tem ško-doželnežem z mnogobrojnim obiskom našega Sokolskega zleta z dne 7. septembra 1919, dokažimo, da je našemu narodu vzor nesebično in požrtvovalno delo za narod, t. j. ob enem delo za bljižnjega, ne pa sebično koristolovstvo. Sebični zasmehovalci našega požrtvovalnega narodnega dela nas hočejo pač soditi po samem sebi, pa se temeljito motijo; stojimo visoko nad njimi. Gledamo kakor sokoli iz višine na njihovo nizko in samopašno mišljenje! Sicer se pa že čuti, da uvidevajo tudi že široki sloji poprej nam nasprotnega pod tujim vplivom stoječega ljudstva pomen in vrednost našega narodnega dela, ki služi Je v prid bljižnemu. Z odprtimi rokami sprejmemo vsakega, ki se hoče z dobrim namenom in zvesto pridružiti našim vrstam, ki imajo dosti moči, da odvrnejo vsak prisilni tlak, težeč od tujcev gmotno odvisne Slovence. Da je naša narodna moč zares jaka in neodoljiva, najbolje dokaži številni obisk našega sokolskega zleta obenem okrožnega zleta Celjske Sokolske župe, ki bode nudil narodu v pogled vstrajno in narodno orgauizovano delol Dopisi. Šoštanj. Dne 26. avgusta t. 1. se je ob navzočnosti in s pripomočjo odposlanca okrožne organizacije JDS v Celju g. Vekoslava Špindlerja, urednika glasila Nova Doba itd. ustanovila v Šoštanju krajevna organizacija JDŠ. Obisk do-tičnega sestanka je bil prav zadovoljiv, enako razveseljivo umevanje položaja od strani navzočih. — S tem se je v Šoštanju ustanovila dolgo pogrešana in potrebna politična organizacija, ki ima kakor vodilna moč nalogo, da izkoristi že krasno razvito delovanje vseh naših kulturnih društev in gospodarskih društev v narodno politične svrhe. Skrbeti ima, da se vsestransko narodno delo osredotoči in uporabi v oni smeri, ki daje slovenskemu narodu največjo koristi Želimo, da gre slovensko občinstvo novo ustanovljenemu odboru v vsakem oziru na roke. J. S. H Razne novice. H Tudi jubilej. Skoraj neopaženo je minil jubilej, ki bi bil zaslužil večjo pozornost. Ravnokar je minilo 100 let, kar je izumil šivalni stroj preprost strojniški delavec Elija Howe. S to iznajdbo se je bavilo več ljudi. Prvi načrt je napravil Anglež Tomaž Saint. Nemec Weissen-thal se je zastonj trudil, da bi sestavil šivalni stroj. Francozu Thimonierju so postavili v Ly-onu kakor izumitelju šivalnega stroja že kar spomenik in mesto Kufstein je šlo za lyonskim zgledom, ko je postavilo spomenik svojemu občanu krojaču Maderspergerju, ali vsi ti možje niso uspeli s svojimi poizkusi: noben med njimi ni izumel praktičnega šivalnega stroja. Slavni izumitelj šivalnega stroja je postal kakor rečeno preprosti delavec Elija Ho\ve, ki se je rodil 9. dan meseca julija 1819. leta v Spencerju (Massa thusets). B>1 je v službi za pomočnika pri mehaniku Ary Davise v Bostonu, ki je skušal izumiti pletilni stroj. Neki kapitalist mu je dal v ta namen večjo denarno vsoto. Nekoč mu je dejal v navzočnosti Howejevi: „Kaj vraga si belite glavo s pletilnim strojem, napravite mi rajši šivalni stroj, bomo več zaslužili." Ko je Elija Howe čul ta pogovor, je imel šele 20 let Ta misel se ga je polastila v taki meri, da se ji je popolnoma posvetil, kljub temu, da je moral svojo družino živiti S svojimi rokami. Naposled se mu je posrečilo izumiti prvi (leseni) model in v 1. 1846. je patentiral svoj izum. Čudno, da je njegov izum prišel do prave veljave šele na Angleškem, dočim njegova domovina, Amerika, izprva Howejevemu izumu ni bila naklonjena. Pri Howeju se je uresničil stari latinski pregovor: Nemo propheta in patria. I. Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji. R MALA OZNANILA. R Lončarska pomočnika kVpS"^'i» hrani. Fran Heuffel & dediči, tovarna peči in štedilnikov, Glince 258 pri Ljubljani. 3—3 ...Hill«. Sem 26leten obrtnik, Zenitna POnnflDB. zdrav, energičen in precej inteligent. Ker rabim za povečanje podjetja nekaj kapitala, se bi poročil z premožno gospico ali vdovo v starosti do 30 let. Predpogoj seveda telesno zdravje. Ponudbe z navedbo sestanka pod >50—100.000« na upravo lista. 3—2 Rriumra se kupi ali lokal za brivnico vzame v DllVnitd najem. Naslov v upravi. 4—2 Glasovir poučuje šebna dobra metoda za otroke. Ferdinandova ul. 2, 2. nadstropje. Mestna prodajalna Maribor Rotovžki trg št. 8 prodaja cali dan od pol 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Taatenina............klg K 8*— Moka OO . . ....K 5-20 sa kuho ...» K 4’40 „ kruh........K 3'60 Vsak dan avala jajca po 10 vlnarjav. •• •9 Od srede 3. do 5. septembra: Lehmanova poročna noč Veseloigra v 4 dejanjih Močnejši Drama v 3 dejanjih Vsako sredo in soboto novi spored! Predstave se vrše vsaki dan ob 18%. in 20%. uri, v nedeljah in praznikih ob 15., 16., 18. in 20. uri zvečer. N«H99H9N9I9I99MN«N9 Naznanjam vsem slovenskim damam, da preselim moj salon iz Sodnijske ulice št. 25 v odprto trgovino Freihaus ulica št. 2 v Majerjevi’ hiši. — Izdelovanje novih in poprava kakor preformanje ženskih in otročjih klobukov se zgotavlja hitro in po zmernih cenah. Priporočam se častitim damam za obilen obisk kot prva jugoslovanska modistinja 2-1 Ivka Kosi. Mariborska svetlolikarna in s= apretacija zastorov Vetrinj ska ulica 28 Prvovrstni zavod za sna2en|e in likanje perila v 5—8 dneh. Nizke cene. najboljia postreSba. sr Svoji k Rezan in okrogel les tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino jur, lun tipih in iiiutiijsli n 11.1. MARIBOR. Prva jugoslovanska tovarna za poljedeljske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile Franjo Farič, Pobrežje pri Mariboru MF* Nasipna ulica 20 ^Ml Izdelovanje kemičnih peči, motorjev na bencin in olje, jPGuJdlllGld. finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov. nAMiKtiflUlui#«« vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa POPraVljainiCa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Vlivanje železa In medenine v lastni tovarni. Kupuje staro železo! ; TUkotraa sadra«« Odfoveral »rcdalk: Fr. Voglar. TUkaria: Karl Rabita«* v Msrlbars