Š&»v 32. številka. (v Tratn, v četrtek zjutraj dne 14 mnrea 1895.) Ttvaj X\. // r' L, „EDINOIT" uhaja po trikrat na tedon r tustih ii-danjih tb torkih, 6«ti>tklh m aobotAh. Zjutranjo iidnnj« i»-kaja ob H. uri zjutraj, vetrno ob 7. ar« »ačer. — Obojno isdanje stane: za J»d*n m rane . f. —,W), izven AvirtriJ* f. 1.40 H tri meaec , . . 'j.rtO . t ,— ■a pol leta . . . 5,— ... ».— ta *N teto . . „ 10.— . » . 16.— Na naročil« brez priložen* naročnin« «» na jrari|e aiir. Posamična itevilk« h« dobivnjo » pr»-dajalnicah tobaka v Irutu po a me.. iiTan Trita po S nv£. Sobot mi večerno ,»Janja * Irntu * o«., izvau Trata S nI. EDINOST O^las. sp ra>» t deb»'lmi ^rk.irat s« pta»l»nn n»iur-tr. «••( in jarn«*xHbfal* I* nnri ogla*i itd »f> 'i/un-.|o p* V-i Upi.i ni\j •» j jtiljajo ira t ii»lf« ■ uiir* t it'Arm i ] V»n i >k .iwr< iti fr.itrioTauo, k iiefrai(k"»- «« ■■ *pr«j*ronjo. Gdkot'itt i* n* * Glasilo slovenskega polltlAnetfa druitvi \aruixnino. rek nma n> n -|it»-jp-uR uprarntitru ulio* U,i ra klana nuja •o pro.t* poštnine. Primorsko. >>r mMmmM Jf Castitira našim gg. naročnikom! Bliža se drugo četrtletji, a v tč i na naših U. gg. nnrotnikoo it ni ponovila naroČbe za prvo četrtletje. Prosimo jih torej, da to v kratkem storč, da ne bodem o niljeni vstavljati jim list. Mnogo ČČ. gg. naSih naročnikov je pa Se na dolgu za leto 1894. Ti prosimo, da stori svojo dolžnost najkasneje do 15. t. m., ker se bodimo sicer smatrali opravičenimi utirjnti za-»tanek p o itn i m nalogom, t čimer priza-dtnim• dotičnikom stroike. Upravnlštvo. NArodne in politiške razmere na Primorskem. (Konec.) Avstrijska vlada ti hoče pridobiti in ohraniti prijaznost in udanost italijanske nemirne stranke s tem, da jo obsipa s političnimi pravicami ter z gmotnimi dobrotami na škodo slovanskega prebivalstva, katirega je dve tretjini v deželi. Ali to se jej ne posreči; vara se v tem prav tako, kakor se je varala v Lombardiji in Beničiji. Vse dobrote jej ne pomagajo; jedina rešitev v tem o-ziru je slovanski rod na Primorskem. Jedino tega se boji italijanska narodna stranka; jedino ta more doseči, kakor je v resnici do« segel, da cel6 občinsko starašinstvo, ki sicer dovoljuje podpore ponesrečencem v Italiji, se varuje takih pojav, ki bi znale neprijetno dirnoti .na Dunaju*, ter da se povzdiga celo do katere nepričakovane sožalnice. T o j e z a s 1 n g a slovanskega roda v Primorju. In kako hvalo dobiva ta narod za to neprecenljivo uslugo avstrijski državi f Zanemarja se popolnoma v gmotnem in duševnem, v narodnem in političnem oziru. Vladi je na tem, da se dobrika radikalni italijanski stranki, da bi ohranila navidezen mir, dasi dobro ve, da mišljenja ne premeni pri onih, katerim dobrote skazuje na očitno in gotovo škodo slovanskega prebivalstva. Ta zistem, po katerem se nemirni italijanski življi z dobrotami obsipajo, da bi vsaj na zunaj mirni ostali, slovanski življi pa zanemarjajo, ni pravi, ker izpodkopuje zaupanje v pravičnost in nepristranost vlade, ker daje nemirnežem srčnost, ko mislijo, da vlada dela to iz bojazni pred njimi, ker zapeljuje tudi mirne Italijane, da se pridružujejo tudi oni skrajnim strankam, ker kaže neopravičeno popustljivost in šibkost avstrijske vlade. Ta zistem je treba pre meniti in ta zistem se jako lahko premeni 1 Vladi ni treba, da bi se postavila v neposreden boj | zoper nemirne življe, zoper skrajne itulijan- j ske stranke. Vse to lahko prepusti svojim zaveznikom v tem oziru. In ti zavezniki so primorski Slovani, ki imajo večine v deželi, ki so delavni ni vztrajni, ki so sposobni za ; PODLISTEK. is; Zlatarjevo zlato. Zg«dovinskA pripovest XVI. veka. Spisal A. Šanaa, III. Na kaptolskem trgu dogorevala je grmada ; in dvor Filipovicev opustošen, oskrunjen črnilom, zijal je kakor čudna pošast — strašno svarilo vsem izdajalcem krsta in roda svojega, a na črni spomin izdajstva in pravičnega maščevanja spominja še dan danes beseda „«'rna šola". Pavel prišel je z rešenoj svojoj deklicoj do izvirka Munduševca na .Harmici'. Vstavil je konja, nevede, kam z deklico. Ni jej znal ni za doui ni za ime. Brez zavesti, bleda ležala je v njegovem naročji. Komaj je dihala in le trepeUnje vejic naznanjalo je, da je še živa. „Raja mi, lepa je, — živa prikazen spa- višjo omiko in hrepeuijo po uji, ki so vzra-stli v avstrijski <'ržavi in živijo ž njo. Za te naravne zaveznike avstrijske državne misli in modre avstrijske uprave ne zahtevam nikakih predpravic, nikakih izjem, ampak samo premembo zistem a. Vlada naj postopa pravično in jednako z vsemi narodi v Primorju, pusti in varujo naj iim državljanske pravice, zagotovi uaj jim naravni in postavni razvoj brez vsakatere ovire, in primorsko vprašanje se reši samo po sebi v korist narodom, v korist deželi in v prvi vrsti v korist avstrijski državi. Z ozirom na politični del je minister odgovoril, da je s položajem, vsaj kolikor Goriško zadeva, puce j zadovoljen, da govornik, če tudi je kritikoval primorsko vlado, vendar ni navedel posebnih kričečih fakt, da glede imena Piedimonte je že ukrenil, da se ne sme uradno rabiti; a glede zistema ali njegove premembe ni rekel ničesar, tako da je še vedno vsakatercmn svobodno, misliti si o tem, kar hoče. Drugi dan 7. t. m. se jo nadaljevala razprava o proračunu ministerstva notranjih zadev in sicer o cestnih in vodnih stavbah. Pri tej priliki je govoril dr. Gregorčič o cestah na Goriškem ter o cestnih nadzorovanih v Primorju in na Kranjskem, katere je priporočil vladi, naj bi jim zboljšala plače, da bi toliko lože opravljali svoje posie, V zadnjem oziru je odgovoril vladni zastopnik, da cestnim mojstrom na Primorskem se je s tem pomoglo, da se pomakuejo v višje razrede in da jili ne ostane niti tretjina v tretjem razredu, da se jim dovoljujejo aktivitetne doklade ter pavšali za nadzorovanje cest, ka terim se prištevajo tudi okrajne coste, in sicer tako, da je pavšal v razmeri z dolgostjo nadzorovane ceste. Omenil je, da mnogi uradni služabniki, ki iinajo jednako izobrazbo, dobivajo veliko manjšo plačo. Za cestne mojstre na Kranjskem so namenjeni še ugodnejši pogoji, kajti izmej njih ostaneta samo jeden ali dva v tretjem plačilnem razredu. Politiške vesti. Državni zbor. Poslanska zborni c a je predvčerajnjem nadaljevala razpravo o preosnovi davkov. Laškotirolski poslanec C i a ni je izjavil, da ne bode glasoval za predlogo, ako se ista primerno ne premeni in zboljša. — V seji minolega ponedeljka so posl. K e r j a n č i č in tovariši in-terpelovali pravosodnega ministra glede slovenskega uradovanja pri najvišjem sodišču. V zmislu dekreta z dne 7. avgusta 1850, s katerim se določa organizacija sodnega in in kasacijskega dvora na Dunaju, mora namreč najvišje sodišče izdajati svoje odločbe z nagibi vred v tistem jeziku, v katerem seje vršila razprava, in v nemškem. Iuterpelantje vajočega krilatca božjega,* šepnol je mlade-neč in opažaje nesrečno krasotico. „Ali če-gava je, i i čegave hiše f* V tem šlo je mimo nekoliko meščanov, ki so se pogovarjali o današujej sodbi, ,Ej spoštovani nastavnice !" zaklical je Pavel jednerau od njih, ,bi li mi vedeli povedati, čegava je ta nesrečna doklica?*J „Kako ne bi! To je Dora Krupideva, milostivi gospodi* odgovoril je meščan, .Hči starega zlatarja pri Kamenitih vratih, vaša milosti" dodal je drugi. Še so hoteli poštovani nastavniki hvaliti mladega neznanega junaka ali Pavel se jim je kratko odrezal: .Hvala in z Bogom!* ter krenol se svojim lepim bremenom proti Kamenitim vratam. V Kamenej ulici bliščal se je pred nizko zidano hišo sredi vrat velik bakren prstan. Pavel se je ustavil. »Oj. kje je gospodar Krupič?* zaklical je mladenič. so vprašali torej zategadelj, kdaj se prične 1 izvrševati ta patent tudi gledć slovenskega ! jezika P Celjsko vprašanje. V zadnjem izdanju i j našega lista smo že naglašali, kako čudno j se vedejo ob tem vprašanju toliko naši nem-| »ko-konservativni „zavezniki" iz Hohemvar-tovega kluba, kolikor Poljaki. I)a je naš skepticizem povsem opravičen potrjujejo tudi dunajska poročila, došla .Slov. Narodu*, iz kojih posnemamo, da se tudi nemško-konser-vativni prvak grot' Hohenwart, ta posebni zaupnik izvestnih gorenjskih volilcev, trudi, kako bi pregovoril posl. Voinjaka, da Slovenci odnehajo. Iz istih poročil posnemamo, da so se tudi Poljaki jeli nagibati na nemško stran. Kadovedni smo zares, da-li se naši koaliranci, vštevši gosp. Višnikarja, po tolikih udarcih v obraz vendar enkrat zavedo svoje — dolžnosti! Volilna preosnova — kriza P Dne 10. t. III. je imel poljski klub poslanske zbornice svojo sejo. V tej seji je povprašal dr. Sokolovski, kako je pravo za pravo z volilno pieosnovo in ali je kaj resnice na govoricah o ministerski krizi? Svoje vprašanje je utemeljil posl. Sokolovski z izjavo, da je obstanek koalicijskega ministerstva zavi-sen od izvedeuja volilne preosnove. Ta interpelacija omenjenega poslanca je prezna-čilna glede na način, kako bi hoteli koalicijska gospoda rešiti toli važno vprašanje, kakorine je volilna preosnova. A se veliko značilnejši je bil odgovor načelnika poljskega kluba na interpelacijo posl. Sokolovskega ltckol je namreč, da nima nikiikih vesti glede na govorice o krizi, tc govorice da so nastale same po sebi. Kar se pa dostaje stanja volilne preosnove, ne more dati n i k a k i h p o j a s n i 1; stvar počiva v pod-odseku, in ta poslednji je proplasil svoja posvetovanja t, a j n i m i. Rekli smo, da je ta odgovor grtsp. 7a\-leskega preznačilen. In tako je tudi res, knjti v istem nam odsvita vsa uprav mučna zadrega sedanjega parlamentarnega zistema. Gospoda si niso vedeli več drugače pomagati, nego da so se zatekli pod varne peroti — tajnosti. A kaj da to pomeni, ako razprave o toli perečem vprašanju, pretresn-jočem živce vsega javnega fivljenja, o vprašanju, iz katerega jedinega izvaja sedanji zistem pravico do obstanka, skrivajo v mraku obskurnega pododseka, tega ne treba menda posebno praviti. To skrivanje toli važnega vprašanja, zanimajočega ves svet, je najsijaj-nejse spričevalo koalicijske ubožnosti in nezmožnosti za rešitev tega vprašanja. In sko še pomislimo, da je prisrčna želja najvišjemu činitelju v državi, kroni, da se vendar jeden-krat povoljno reši to vprašanje, potem smo ' še le v polni meri osvedočeni, da vs« to po- J tajevanje o stanju volilne preosnove more Na vrata pribite) je starec, prebledel je, kladivo mu je padlo iz roke. .Za pet ran božjih I Dorka! Kaj je!" vskliknol je prestrašeni nastavnik. .Bodite mirni nastavnice ! Prinesel sem vam hčerko! Moglo je biti zla, ali j o hvala Bogu! dobro. V zadrego je prišla. Terite jej oči kisom !* Po teh besedah spustil je Pavel hčerko nežno v očetovo naročje. Deklica je vzdeh-nola, odprla oči, pogled jej je padel na Pavla; — in zopet je zaprla oči. .Ali mil —a hoče začujeni starec s hčerko v naročji. „Z Bogom, nastavnice !• poslovil se je mladeneč ter oddirjal brez sledu. Jahal je skozi Nova vrata krenovši navzgor. Pri mlinih, kjer se zavije pot k svetemu Mihajlu, dotekel je na gozdnej cesti štiri može. Nosili so na vejah pol mrtvega ranjenca. izvirati le iz >krajne zn Irrge. Milijoni kličejo po volilni preosnovi; krona želi, da shiia glas teli milijonov, a gospoda si maSe »vsa in si tišče oči, da nt* slišijo in ne vidijo nič in da jim ne tr^ba odgovarjati, sklic.• vnjf se na proglašeno tajnost razprav v pod »niše k u. Kdor pozna gostobesednost koalicijske gospode, kndar-koli morejo kaj ugodnega poročati o vspešnosii koalicijskega zistema, ta si more misliti hočeš nočeš, da o volilni preosnovi gospoda le zato molče, k e r n i m a j o česa poročati. — Tudi glede govoric o krizi se je načelnik poljskega kluba kuj gibčno izognil vsakoršnemu pozitivurinu odgovoru. Rekel je jednostavno, da nima nikakih vesti o klizi. Čudno: ves svet govori o tem, le načelnik toli važnega kluba, mož. ki čepi tako rekoč ob vini, nt* ve ničesar o tem, Tu se moramo pač vprašati, zakaj ni mož decidirano in odločno oporekal teiu govoricam in zakaj ni označil istih povsem ne-osnovanimi ? ! Gospoda nam nočejo natočili čistega vina in to pomeni nekaj. Toda tolažimo se v trdni veri, da višja volja skoro primora gospodo, da izvlečejo razprave o vprašanju volilne preosnove iz mračne sobe nesrečnega pododseka na jasno solnce javne disku/.ije. In potem 'bodemo videli gotovo, kaj so storili in kaj so ukrenili. Zavarovalnice. Miuoli torek se je pri ministerstvu za notranje stvari i-es'ala posebna etiketa, kateri bode razpravljati : dali je dopustiti poslovanje inozemskim zavarovalnicam, kako nadzorovati poslovanje istih in domačih zavarovalnic, o njih uredbi in zlasti o zavarovalnih pogojih. Posvotovanjn b' do trajala več dni ĆVlii na Ditnnjn. Bliža se dopolnilna volitev za državni zbor v 111. okraju dunajskem. Pri tej volitvi je pričakovati silne borbo med nemškimi liberalci in krščanskimi socijalisti. A tudi dunajski Cehi hočejo samostalno poseči v volilni boj, Minoh* nedelje se je namreč vršil volilni shod, kojega se je u-deležilo kakih ;I00 čeških volilcev Po daljši razpravi so sklenili, da postavijo svojega lastnega kandidata izrecno v ta nainun, da odločijo konečno zmago, ako pride do ožjo volitve. S tem bi dunajski (Vlii pokazali svojo važnost in zajedno bi bil to protest proti izjavi ministra Madejskega, ki je rekel da dunajski Cehi niso stalno naseljeni. Kandidatom so postavili mladočeskega poslanca dra. K n g e I a. Deželni šolski svet fes k i je izdal naredbe do učiteljev na srednjih šolali in učiteljiščih tel do okrajnih šolskih svetov, da naj gledajo na to, da bodo gojili patrijo-tizem ter narodna in verska strpljivost. Kronanj«' ruskega carja. I/. Moskve poročajo, da se bode kronanje ruskoga carja vršilo najbrže v dnini polovici meseca maja Mestni zastop je že naložil posebni komisiji, „Krnu možje V* „V Remeto!* odgovoril je jeden, „nosimo nemega Jerka. Danes zjutraj hotel j« na kaptulu rešiti deklico izpod konja.* ,Pa je siromak sam padel pod kopita,*' dodal jt drugi, .hudo ga je zadelo, težko da preboli; vsa glava mu je krvava. Da se le ne zmeda.u „Ponesite pa brže v Remete,* pristavi je Pavel „in izročite od meno Pavla Gre-gorjanca lep pozdrav gospodu opatu. Jerka pa nej strežejo, kakor bolje znajo. Njih skrb moj dolg!-4 In odhitel je v goro. Povesil je glavo. Mislil je in mislil, a vsaka misel bila inu je — Dora. Bilo je ponoči po Jurjovem dnevu. V malej itbi ležala je Dora mirna in tiha. Ko-daj pa kedai okronola je glavo. Kedaj pa kedaj preložila jo roke. Tik nje č.epela je Magda, zrla v malo svetiljko in molila, (Dalja pri h.) (U izdela načrt za alavnosti, ki se bođo vr- | šile tem povodom. Srbski general Hrvatović je nruil dne 12. t. m. v Belem*ra>ln. Zadela ga je kap. Različna vesti. Trst za železnico Divaća-Loka Tržaški mestni in deželni odbor izročil je ministra predsedniku, diživnemu zboru in gosposki zbornici po dr. Combiju obširno sestavljeno spomenico, da naj se nemudoma prične graditi železnična proga Divača-Loka, da se s tem Trst neposredno in po kratki progi združi z liudolfuvo železnico. Za Tint namreč podržavljenje južne železnice ne zadostuje, ker, ako ac hoče Trst povzdigniti, pravi spomenica, treba je, da od vseh stranij dohajajo vanj železnice. Mestni odbor se je zato izrekel proti graditvi železnice skozi Bohinj v Gorico. Nadalje prosi odbor v spomenici, da se Rudol-fova železnica podaljša proti severu Čez Ljubelj in proti zahodu čez Tmv in sicer taiu, kjer se to vladi zdi bolj primerno. Novo okrajno sodišče. „NViener Ztg.' objavlja naredbo ministra za pravosodje z dne 1. t. m., tičočo se osnntja okrajnega sodišča v Kobarid u. Mestni svet trialki. Minoli torek zvečer bila je letošnja IV. javna seja. Predsedoval je župan dr. P i 11 • r i ; prisotnih bilo je U9 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika III. javne seje (»recitali so poročilo mestne delegacije o prošnji tovarničarja Savla Modiana za uravnavo ulic Porta in Leo. Modiano ponuja občini nekako zameno zemljišč ; on namreč odstopi 140 □ zemljišča za zgradbo ceste med omenjenima ulicama, občina pa odstopi njemu 80 □ m zemljišča ter mu plača 1500 gld. odškodnine za investacije. To ponudbo je mestni svet vsprejel. Zatem je dovolil svoto 2500 gld. za popravo ozidja krog hiralnice v ulici Leo. Zatem so prečitali obširni predlog mestne delegacije glede uravnanja dolnjega dsla i e t a I i š č a p r i s v. Andreju. Za to uravnanje, oziroma podaljšanje in razširjenje sta dva načrta; jeden računa stroške na 21.000 gld., drugi pa 17.000 gld. Mestna delegacija pa zahteva kredit 11.000 g!d. in 2uo gld. za najemščino magazina, v katerem naj bi delavci hranili orodja za dobo omenjenega dela. — Proti teinu predlogu js govoril svetovalec dr. C a m bon, naglasivši, da občina v sedanjem svojem žalostnem gmotnem položaju ne more trositi denarja za take u e-potrebne stvari. No, kljubu tej razsodni opazki, j a so gospoda vspiejeli predlog delegacije s 15 glasovi proti 14. (Za še tal išče torej zabacijo nad 11.000 gld.; za prepotrebno šolo za G rop ado in Padrič pa niso mogli potrošiti 7.000 gld. Okoličani, zapomnite si to! Urd.) Nadalje je odobril mestni svet brez raz-pj a ve in z veliko večino glasov tele predloge šolskega odseka: 1.) Mestni svet odbija prošnjo za osno-vanje občinske ljudske šole za okraja Sv. Marija M. Gornja iu Dolnja. (Treba denarja za šetaiišča in za poitalijuočujoče šolske zavode. Uredil.) 2.) Mestni svet sklepa, da se ima razširiti šolsko posluj,je v Skednju po predle« žečili načrtih ter dn se potroši v ta namen 30.000 gld., vključno ceno za odkup neobremenjenih zemljišč zemlj. - kuj. štev. 4 iu 803 v Skednju. Poslopju naj se prezidati dve krili v ozadju. S.) Mestna delegacija se pooblaščuje, da sme najeti v izvršitev tega sklepa posojilo 30.000 gld., katero se bode plačevalo v v letnih obrokih, 4.) Nalaga se eksekutivi, da v razširjeni šoli odpre vsporednice v I. in II. razredu slovenskega oddelka, ako bode to potrebno. (In kako je potrebno! Stavec.) Nadalje je pivfiital poročevalec dr. Slo-covich predlog šolskega odseka, da naj se v novem (še ne dozidanem) šolskem poslopju v Roj a ji u otvori občinski otroški vrt V tem vrtcu bi otročiči dobivali tudi obed. (Torej duševno iu telesno — laško hrano! Stavec.) Šolski odsek zahteva v izvršitev tega predloga te-lo !,vote: 770n0 gld. za zidanje; 600 gld. za pi ve šolske potrebščin«. Razven tega bilo bi treba vsako leto 2100 gld. za vzdrževanje tega vrtca. — Ta strošek se je menda eelA našim .liberalnim" in rado- iVirnira mestnim očetom vide! previsok ; za^o • j brez razprave zavrgli predlog šolskega odseka s 16 glasovi proti 13. Malo je torej m mjkalo, da niso Rojančani dobili „prepo-trelmi* italijanski otroški vrtec ! .Ta,-na seja je končala ob 81/1 uri. potmi je bila tajna. V tej so odločili nekatere o«obne zadeve občinskih uradnikov in obnovili razne najemičine. Povodenj — v Trstu. Skoraj bi si človek mislil, da »e hočemo pošaliti — toda to nam ne prihaja na um. Minoli torek zvečer imeli smo v Trstu po raznih krajih mesta pravo in pravcato povodenj, tako, da ko bile vse ulice ob morskem obrežju poplavljene do metra visoko t Dotični okraji mestu bili so podobni Benečanskim „ulicam", kakor jajce jajcu. Navadno namreč 0 spomladanskem ekvinokciju (jednakonočju) morje o pritoku (plimi) narašča višje nego navadno. Take visoke plime pa, kakor je bila omenjenega večera, ni bilo že zdavna. Okolo 7.V nre bila so že vsa obrežja poplavljena; valovje pa se je neprestano dr-vilo proti mestu pod pritiskom temu ugodnega vetra. Ob 10. uri zvečer doseglo je „morje v mestu" svojo največjo razsežnost. Poplavljen je bil ves veliki trg, voda je drvila celo v ulico della Loggia, poplavila trg Piazzapic-cola, ulico Cavana; poplavljeni so bili brzni trg, trg pred velikim glediščem, ulice San Nicolo, Nuova, del campauile, trg Ponterosso — vse je bilo pod vodo. Na poslednjem trgu je voda pobrala vso ropotijo, katero bra-njevke ostavljajo čez noč na licu mesta. Klopi in stoli branjevk so veselo plavali po nenadno nastavšem jezeru, dokler jih ni odtekajoča voda pobrala s seboj v veliki kanal. Seveda so bil« poplavljene vse kavarne na Velikem trgu in v občinskem gledališč« je voda dospela celo v .garderobo". V tej „povodnji" je mnogo trpel seveda splošni promet, a provzročila je tudi mnogo smeha, kajti marsikateri »gospod" in marsikatera .gospa" morala si jesezuti — hočeš nečeš — obuvala in racati preko kolen po vodi. Marši koji težak si je pridobil lep zaslužek s tem, da je bojazljivce prenašal — „na suho". Iz Škrbins ?mo prejeli nastopni dopis: Človek je večkrat odvisen od slučaja in slučaj hoče, da Vam, g. urednik, pošiljam te-le vrstice. Dne 17. februvarja bila je pri nas veselica, menda prva po vesoljnem potopil. Od te veselice poslalo se je 10 kron za .Družbo sv. Cirila in Metoda". V „Edinosti* od nedelje pa je čitati, da sem jaz nabral ta denar. Resnica pa je, da sem denar le poslal, a nabrala jih je skupna ljubezen do 1 Družbe sv. Cirila in Metoda-'. Nekoliko pa se je dudalo od čistih dohodkov veselice. Podpisani je ponudil .Bralnemu društvu" svojo skromno pomoč s pogojem, da bo veselica brez plesa, iu da se od dohodkov d& en del za pevce, en del za uboge in pridne učence, en del pa „Družbi hv. Cirila in Metoda*. Zanimanje za veselico je bilo občno in vsakdo je rad pomagal, da se je veselica priredila. Brez izjeme, seveda tudi ni. Govorilo se je celii, da je nekdo vložil protest, kar pa ne verujem. Oe pa je res — hvala mu na nepotrebnem trudu! Pri veselici je bilo mnogo častnega občinstva iz Komna, Gorjanskega itd., ki se je uzorno vedlo. Veselica je č. občinstvu ugnala iu se je o njej vsakdo pohvalno izrazil. Zal le, da je bilo pri veselici par divjakov, Ui so delali nemir kot bi bili plačani. To je že neki g. dopisnik omenil v .Edinosti". Na čast Škrbiucem pa moram povedati, da neinirneža nista bila iz Škrbine, temveč iz bližnje vasice R , . . Kjer se osel valja, tam pušča dlako. Tudi te dve pijani ,.žabi" sta si postavili nečasten spomin. I. Kiferle. Vaje gasilnih društev na deželi. Iz Ljubljane nam poroča naš sotrudnik: To pomlad vršile se bodo pri naših gasilnih društvih na deželi učne in službeno vaje, in vodil jih bode, kakor čujem, služb en ec lj ubij. našega gasilnega društva, nekov g. D a x, ki ga jo nastavil odbor z letno plačo 720 gl>l. Dasi ravno se je oglasil za to službo Hrvat — strokovnjak, s znanjem in dobrimi spričevali, sprejet je bil vendar mož, ki je trd Madžar, zmožen sicer tudi nekoliko nemškega jezika, slovanskega pa nijedtiega, tudi toliko ne, da bi mogel kupili v sloven- ščini — zavitek smrdljivega tobaka. — Naša era»ilna društva po dojeli imajo slovenski komando, in kdor če torej njega moštvo službeno poučevati, mora biti v slovenščini in tej stroki sami najmanj dobro podkovan, inače je v*ak vspeh nemogoč, in stroški za potnino iu dijete (!) vrženi so v vodo, k iker je vržena v vodo plača, ki jo imenovanif„exercier-meister* vleče, pa — ne zasluži. — Taka službena manipulacija je kvarljivi in zmožna, ljudstvo na deželi le begati in razburjati, s čemer se pa pri vsem dobrem namenu ni-kak vspeh ne da doseči; kajti v jedru je ta načrt za stvar pravi škandal, že zato, ker se goji v dež. stolnem mestu malovredno nemškutaijenje, dasiravno je 45 članov Slovencev in le odbor in ostanek je nemški ozir. nemškutarski, od katerega so pa narod na deželi ne da — nemško dresirati! To naj si gospoda zapomnijo! Mlin v Straliifiu. Čujemo, da so lastniki znanega mlina v Stražišču, dediči po baronu R i 11 e r j u, te dni vsed velikih izgub zaprli svoj mlin in opustili delo. Ta mlin obstal je nad 50 let in vspeval prav lepo, toda poslednji čas ni sa mogel več vzdržati vsled prevdike konkurencije ogerskih mlinov. Oger-ski mlini morejo namreč svoje izdelke prodajati zdatuo ceneje, ker imajo ogerske železnice mnogo ugodniše tarife mimo naših. V Stražiškem mlinu imelo je zaslužka okolo 120 oseb. Zadulil •• ji. 65letni prodajalec školjk (Mušole) Vincenc Carniel iz Vidma na Laškem, stanujoč v hiši it. 3 ulice Belvedere, prinesel si je predsinočnem v svojo sobico peč, na kateri peče školjke, da se ogreje pri žerjavici. Po noči so ga zadušili iz žarečega oglja nastavši strupeni plini. Ejutraj našla ga je gospodinja mrtvega na postelji. Prišla je policijsko-zdravniška komisija na lice mesta, ki je ukazala prepeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. 25 ur v snegu pokopan. Iz Gradca pišejo : Dne 7. t. m. zasul je plaz snega v gorovju blizo Fladnica 15letnega Frana Pra-terja. To nesrečo videli so ljudje iz bližnjih koč. Iz Fladnica odpravilo se je takoj 20 gasilcev, iskat ponesrečenega. Z velikim naporom prerili so se skozi ogromne kope snega iu konečno, po neizmernem trudu izkopali otrpnelega dečka. Ponesrečeni je bil še živ, dasi je bil 26 ur pokopan v snegu. Policijsko. V poslednji številki našega lista priobčili smo, da je g. Exnerjti izginila na ladiji ,8. Marija* listnica z 900 gld. in da mu je denar prinesel nek mornar v zapečatenem omotu. Doznajemo, da je denar našel pomorski vajenec na isti ladiji, skrit v nekem sodu. Govori se, da je poveljnik omenjene ladije, S. Curatolo, izginil, od kar ae je našla listnica. — Drzen tat vtihotapil se je v odprto stanovanje gospoda Ig. Gru-derja v I. nadstropju hiše št. 3 v ulici Mo-lino piccolo iu ukradel mnogo perila, obleka in tudi lepo svotico denarja. Odhajajočega tatu srečala je vrnivsa se Grudcrjeva služabnica na stopnicah, toda bila je tako preplašena, da ji je obtičal glas v grlu, ko je hotela klicati ljudi, da primejo tatu. — Organi policijskega komisarijata v ulici Scussa so zaprli 22letnega Josipa Sušmela iz Lokve in 28!elnega Josipa Cinouo iz Gradeža, katera sta po noči na včeraj ulomila v klet hiše št. 121 na Kadinu ter hotela ukrasti 6 kokoši, V njiju družbi bil je še tretji malopridnež, policiji dobro poznan, kateri je pa pobegnil, ko so prijeli njegova tovariša. Tatove je bil pregnal hlapec, ki se je probudil vsled ropota. Tatovi so vrgli od sebe kokoši, koje so bili stlačili v vrečo iu zbežali, toda kmalo zatem prijeli so, kakor omenjeno, dva izmed njih. — Nadzornik stražarjev Vrbič, dodeljen kouiisarijatu v ulici Scussa prijel je predvčerajšnjem v ulici Giulia iz Trsta že izgnauega nevarnega lopova 33let-nega Vincenca Kokoravca iz Škofij. Kokora-vec se je upiral nadzorniku kolikor se je mogel in ušel bi bil, da ni priskočil v pomoč slučajno mimo prišedši orožui.ški straž-ineštar Giampetro. Združenimi močmi vkle-uila sta Kokoravca iu ga odvedla v zapor. Koledar. Danes (14.): Matilda, kraljica; Evtihij, mučenec. — Jutri (15.) : Lougin, mučeuec ; Felicita, devica mučenica. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 22 min., zatoni ob 5. uri 69 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6 5 stop., ob 2 popoludne 11-5 stop. C. Najnovejše vesti. Dunaj 13. Podo laek za volilno preos-novo je imel danes predpoludne sejo. Navzoči so bili knez \Vindisohgraetz, markiz Bacquehem, dr. Madejski in dr. Plener. Krf 13. Sestanek iu*d kraljevo rodbino grško in ruskim prestolonaslednikom je bil jako prisrčen. Petarburg 12. Danes so položili v ra-kev truplo umršega velikega kneza Alek-sija Mihajloviča v navzočnosti carja, velikih knezov, velikih kneginj iu diplomatskega zbora Petarburg 12. Državnemu sovetu je do-šel načrt pravilnika za podeljevanje posojil za gospodarske melijoracije. Za vodstvo poslov in oddajanje posojil osnujejo se pri mi-nisterstvu posebni odbori. Paterburg 12. Zdravstveno stanje bivšega ministra Visnegradskega se je poslabšalo. Delovanje sroa je slabo, moči mu pešajo, Tr)(ovlmho brzojavk«. E-udinsp'.-ttii. Pienl"« m spomlad 6.7a -S 77 PSenica in jesen 1 «9.'i 7. Il do 7.19 Oves z* spe-ml»omidbe, omojano povpra**-▼snje. Prodajalci računajo st ilno na poiražanja cen Prodalo »n ja 20"00int. at. po italnih cenah. Koru »a in jočmun jako stalno. Vratna: vlaino. Praga. Neralinirnni sladkor »a mara f. 11.10 maj 12 92, nova letina J 2.7«. Praga. Centrifugi novi, postavljan r Trat in a carino vred, odpoSiljatev premij f, 38.2,1- -24). Mara A v g. f. 29.50--.— Coneasa* ta maro-aprll 19.50 —. Četvorni *• mar« S075. V glavah (sodih) m mai o 30 75 Havra, Kava Kanto* good »varala aa Bara 03 50, ia juli 94*50. Ba.monrg. Samo« good averago ca mara 77Ji maj 76'50 september 76'—. Mirno. Dunajaha bora« 13. maro« 180S včeraj danaa Driavni dolg v papirju .... 101.BO 101.40 „ „v ............... 30 101.46 Avatrijukfi rentn v zlatu . . . 1 «5-05 125.HA „ „ » kronal« . . .101 8o 101.95 Kreditne akcij« . ...... »93 25 392.50 London 10L»t........123.40 193 40 Napoleoni......... 9.77'/, 9-78'/, 20 mark ........12.07 19.07 100 itftlj. lir........4S.50 46 SO Slovani! Udano podpisani javljam, da odprem prihodnjo soboto dna 16. t. m. svojo kremo t ulici Sv. Ivan St. 10 (via S. Giovani — za novim Sv. Antonom). Točil bodem trna istrska vina najbolje vrsta po 36 nvč. 1, na dom od 2 1. naprej po 3i nvč 1, belo okoli-čansko po 40 nvč. 1., Kozlerjcvo pivo v steklenicah, po letu v sodčkih po 26 nč. 1. Pripravljena bodem iinel različna izborna jedila. Imam oddeljono sobo, pripravno za veče družbe, ca sejo i. t. d. Narodnjakom znana moja preteklost jamči, da bode moja krčma prava narodna krčina. Pričakujem da tržaški in zunanji Slovani podpirajo moje podjetje. Ob enem zahvaljujem iskreno obiskovalce dosedanje moje krčme „Alla Croce di Malta", ter se vsem tem kakor sploh vsemu slavnemu občinstvu priporočam i nova za mnogobrojni obisk v novem prostoru. Hvaležno udani FRAN KRAVOS, krčmar. (i) Točijo so Josip fetalan v Rojana Draharjevo piva. domaia In litrika lzvritna pri „Dvanajstih Murvah" Kuhinja;,( p reskr-bij«na i ▼ina. v Priporoča se il. občinstvu *a obilan obisk. gorkimi jedili. ,Kupuj pri kov ču in ne pri kovačetu 1" pravi stari pregovor. To volja po vsej pravici za moj zavod, kajti lis tak » volika kupčija, knkorsnu ji moja, ima zbok gotovoga plučnvuuja voliknii>k,h množin blaga, iu drugih prudn' sti, cene atrokka, kar mora biti slednjič v korist kupovalcu »urnemu. Krasni uzorci zasebnim odjemalcem Krati« in franko. — Bogute zbirke ncorcev, kakor ho nikoli, ssn krojače nofrankovant. SnovlJ za obleke. Perurien m doskiug za vclo^astito duhovščino, predpisane »novij ru uniform« C. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, sukno za biljard iu igralne mize, preproge za vozove, lodeu. Velika zaloga fitajerskegn, koroSkcga, tirolskega lodna zii gospodo iu gospe po izvornih tovarniikih cenah » tuko veliki izbori kakor takih no moro imeti niti dvajsetem konkurenciju, Najvefa izbor le finoga trajnega sukna v najmodernejših I arvub za gospe. Sukna ki »e dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 iid., potem tudi potrebščine za krojače (kakor podstavo za rokave, gumbi, iiranke, sukanec itd.) Ceno, primerno, pošteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in ne dobor kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za kro-I jača, priporoča Iv« Stikarofsky, | BRNO Mai.oheator). I Najvoča zaloga tovarniškega Milim v vrednosti I '/» milijona goldinarjev. — Pošilja »• le po I poštnem povzetju ! I Svarilo! At;entje iu kroiujarji ponujajo I nedoiiatno svoje blago pod znamko „Štikarof-I skega bla^o". Da zabranim varanje p. n od I jemalcev, naznanjam, da takim ljudem na pro* I dajani blaga pod nobonim pogojem. (24) Lastnik palitične društve .Edinest*. — Izdavatelj in odgeverni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Delenc v Trstu.