Poštnina plačana t gotovi nL Leto XV., štev. 230 Ljubljana, sobota (S. oktobra 1934 Cena 2.— Din Upravnjštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon 8t- 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova tli. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t.ll.—. Telefon it. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241. Naročnina snaSa mesečno Din 25w—i Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJevs ulica St. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Rumunska vlada Rumunska vladna kriza, ki je skozi nekaj dni vznemirjala duhove ne samo v Rumuniji, marveč tudi — in morda še bolj — v inozemstvu, se bliža svojemu koncuu Popolnoma končana namreč kljub sestavi nove vlade še ni in brez dvoma bo rešitev pred vsem odvisna od končne odločitve Titulesca, kajti gotovo je, da gre v prvi vrsti za vprašanje zunanjega ministra, in sicer ne toliko njegove pomembne in popularne osebnosti, kakor politične smeri, ki jo Titulescu repre-zentira v pogledu na mednarodni položaj Rum unije. Ministrski predsednik Tatarescu je sicer v svoji pomirljivi izjavi izrazil svoje začudenje, da se sploh govori o »krizi«, ko je bila vendar demisija kabineta le akt formalnosti, ki naj bi ob sklicanju parlamenta dal kroni možnosti, oceniti dosedanje delo vlade in odobriti njen program za bodočnost. Toda rumunsko politično občinstvo je to razlago sprejelo z umevno skepso in kakor razodeva mednarodni tisk, tudi v inozemstvu iščejo za zadnjimi rumunskimi dogodki več, kakor se službeno in javno priznava. Ze zunanja slika učinka demisije in nji sledeče krize jasno kaže, da je šlo za več kakor formalni akt. Večina domačih dnevnikov je izšla s pobeljenimi kolonami in tudi inozemski listi niso našli milosti pred cenzuro. V inozemski publicistiki pa je dala rumunska kriza povod za neobičajno živahne komentarje, pri katerih je bila vidna opredelitev na dva tabora. Ko se je potem razvoj dogodkov nagnil glede Titulesca v pozitivno smer, je izzvenel odmev javnega mnenja na eni strani v zadoščenje, na drugi, zlasti nemški, pa v slabo prikrito razočaranje. Vse torej govori za to, da je bilo postavljeno vprašanje, ali naj vztraja Rumunija v sedanji preizkušeni smeri prijateljskega sodelovanja s Francijo, ali pa naj preokrene svoj kurz bolj v nemške ali vsaj v poljske vode. Znano je, da obstoji v Rumuniji izvestna struja. ki ji očitajo ozke zveze z nemškim narodnim socializmom. Govorilo se je o tem zlasti mnogo, ko je bila aktualna afera »Železne garde«. Ta struja skuša že dolgo izpodkopati zastopnike sedanjega kurza in bi bila brez dvoma Ti-tulescov neuspeh zabeležila kot svoj uspeh. V tej zvezi je treba govoriti tudi o Poljski. Ž njo je zvezana Rumunija po prijateljski in zavezniški pogodbi, ki je bila sklenjena še pred poljskim političnim obratom. Ta pogodba je sicer na svojem pomenu mnogo izgubila, odkar sta Poljska in Rumunija vsaka zas* sklenili prijateljski pakt s sovjetsko Rusijo, vendar igra zveza z Rumuniio tudi v spremenjeni poljski politiki pomembno vlogo. Seveda pa je razumljivo, da bi bila v Varšavi zelo povšeei pre-orientacija rumunske politike, ki bi to državo še bolj približala Poljski ne glede na Francijo. Taki novi orientaciji pa je najbolj na poti Titulescu, izraziti predstavnik francoske linije. Zato se ni čuditi, 5« zunanji svet domneva, da so v krizi, izzvani v Titulescovi odsotnosti, igrale izvestno vlogo tudi intrige od zunaj. V tem potrjuje javnost neobičajni nastop poljskega poslanika, ld se je javno spustil v polemiko proti politiki države, v kateri vrši svojo diplomatsko službo. Titulescu sam je prvotno vstop v novo Tatarescovo vlado odklonil. O notranjih vzrokih tega sklepa je težko razpravljati, ker javnost, zlasti zunanja, ne more imeti popolnega vpogleda v razmerje, ki je vladalo v kabinetu samem. Zdi se pa, da je zahteval Titulescu gotove garancije za svoje neovirano politično delo in da jih je po vsej priliki tudi dobil. Vsekakor pa dokazuje Tata-rescova izjava, da je zmagala Titulesco-va politična teza, kajti ministrski predsednik je svečano proglasil, da ostane program nove vlade ohranitev vseh zavezništev in prijateljskih stikov, nezlomljiva solidarnost Male antante in vedno tesnejše sodelovanje s Francijo. To izjavo je narod pričakoval in jo sprejel z zadoščenjem. Če je tedaj res, da je šlo za poskus izvestnih krogov, spremeniti zunanjepolitični kurz, potem se sme reči že sedaj. da se je ta poskus do kraja ponesrečil, tudi če bi iz katerihkoli razlogov ne prišlo do sporazuma z dosedanjim Šefom rumunske zunanje politike. Rusko-ma ndžurska popa jan ja Tokio. 5. oktobra. A A. Japonsko-ruska pogajanja o prodaji vzhodne kitajske železnice še niso končana. Ker je rusfka uprava ukinjena, bodo potrebna pogaianja n raznih političnih vprašanjih, nastalih po iz-premembi uprave. Mandžurska vlada namerava še nadalje vzdrževati transsibirsfci promet med Evropo in Daljnim vzhodom čez Sibirijo in predložiti Rusiji o tem posebno pogodbo. Tudi o blagovnem prometu med Daljnim vzhodom in Evropo se hoče pogoditi z rusko vlado. Kakor se doznava iz poluradnega vira .namerava mandžurska vlada ustanoviti začasno diplomatsko zastopstvo v Moskvi, ne da bi s tem formalno poznala Sovjetsko unijo. Francija v radostnem pričakovanju Zadnje priprave v Marseilleu in Parizu za sprejem jugoslovenskih suverenov — Silno zanimanje vse francoske javnosti za prihod Nj. Veličanstev Pariz, 5. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj Aleksander hi Nj. Vel. kraljica Marija sta krenila iz Beograda v Dalmacijo, kjer se vkrcata na vojno ladjo in odkoder odpotujeta v Francijo. V Parizu se že sedaj čuti, da bo francoska prestolnica v kratkem sprejela visoke in drage goste. V zunanjem ministrstvu, v ministrstvu za mornarico in pariških uredništvih se vrše zadnje priprave za sprejem jugoslovemske kraljevske dvojice. Listi so že objavili program svečanosti in sprejema in poudarjajo, da spada ta obisk sedaj med prva vprašanja evropske politike. »Temps« je priobčil nocoj članek pod naslovom »Aleksander I., kralj vojak in miroljubni vodja države«, v katerem navaja zasluge Nj. Vel. kralja Aleksandra za osvobojenje in zedinjenje Jugo-slovenov. Voditelj usode na Balkanu nosi vojaški kroj, kakor je to delal belgijski kralj Albert I., toda kralj Aleksander vlada, govori in dela kot civilni vladar, ki pozna vojno in zato zelo ceni mir. Pisec opisuje nato enostavno življenje Nj. Vel. kraljice Marije, ki ne živi v svečanostih in v sijajnih prireditvah. marveč samo za svoje otroke. Jugoslovenska suverena dajeta svojemu narodu primer vrline in vzornega rodbinskega življenja, ki zasluži vse spoštovanje. Francija bo zaradi tega z zadovoljstvom sprejela svoje visoke kraljevske goste. Program sprejema Pariz, 5. oktobra p. V vseh 15 letih po vojni francoska javnost ni bila tako radostno vznemirjena in se ni nikoli tako vneto pripravljala na velike dogodke kakor sedaj, ko ima priti v posete jugoslovenska vladarska dvojica, Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija. Stari Parižani se še spominjajo veličastnih sprejemov, ki jih je Francija prirejala pred vojno vladarjem prijateljskih držav, tako ruskemu carju Nikolaju II., v času svetovne vojne pa jugoslovenskemu regentu Aleksandru, takrat še prestolonasledniku, ko sta uradno posetila francosko prestolnico. Takratni obisk jugoslovenskega prestolonaslednika se je izpremenil v veličastno manifestacijo prijateljstva In spoštovanja najvišjemu zastopniku junaškega naroda in častnega zaveznika. Kolikor je bilo mogoče dognati, bo program obiska jugoslovenskega kraljevske- ga para v Parizu naslednji: Nj. Vel. kralj in kraljica bosta z zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem in ostalim spremstvom prispela v Marseille z jugosloven-skim vojnim brodom »Dubrovnikom« v torek popoldne. Kraljevski dvojici bo priplulo nasproti vse francosko sredozemsko vojno brodovje, ki bo oddalo v pozdrav 101 strel. V Marseilleu pripravljajo jugoslo-venskima suverenoma ve'ičasten sprejem. Kraljevska dvojica bo s svojim spremstvom zapustila bojno ladjo v belgijskem pristanu, kjer bodo francoski mornarji postavljeni v špalirju. Vojni brod »Dubrovnik« bo spremljalo francosko vojno brodovje do starega marseilleskega pristanišča. Takoj po pristanku bodo kralja in kraljico pozdravili zunanji minister Barthou, mornariški minister Pietri in predsednik marseilleske občine. Na prefekturi bo nato častna čajanka, Po kateri bosta kralj ln kraljica položila venec pred spomenik »Poilus d' orient.« Zvečer bosta jugoslovenska suverena odpotovala s posebnim vlakom dalje v Pariz, kjer jima b0 v sredo dopoldne prirejen slavnostni sprejem. Francoska vlada je rezervirala jugoslovenski kraljevski dvojici in spremstvu hotel »Cryon«. Prvotno so nameravali dati jugoslovenski kraljevski dvojici na razpolago apartmane na Quai d* Orsayu, ki so bili običajno rezervirani za tuje vladarje, to misel pa so morali opustiti, ker bi bilo treba apartmane popolnoma prenoviti, za kar pa je do srede premalo časa. V sredo dopoldne bo jugoslovenska kraljevska dvojica položila zlat venec na grob francoskega Neznanega junaka. Ob 15. bosta kralj in kraljica službeno posetila predsednika francoske republike Lebruna, k| Jima bo obisk vrnil. Oba državna poglavarja bosta zatem uradno In svečano ssre-jeta na pariški občini. Sprejemu bo prisostvoval ves pariški mestni odbor s pred-sednikom občine na čelu. V četrtek se bosta odpeljala kralj In kraljica v Satorno, kjer bosta prisostvovala veliki reviji francoske vojske. V vojaški akademiji St. Cyru, kjer bodo odkrili tudi spominsko ploščo pokojnemu kralju Petru bosta ostala kralj* in kraljica na obedu, opoldne pa se bosta vrnila v Pariz. V palači »Cryon« bo kraljevska dvojica sprejela Jugoslovensko kolonijo v Parizu. V petek dopoldne bosta posetila kralj in kraljica pokopališče v Thiersu, popoldne bo kralj Aleksander sprejel v avdijenci ministrskega predsednika Doumerguea, zunanjega ministra Barthouja, vojnega ministra maršala Petaina in finančnega ministra Germain-Martina. S svečano večerjo bo zaključen službeni program obiska i»-goslovenske kraljevske dvojice v Parizu. Francoski državniki o važnosti obiska Pariz, 5. oktobra č. Vsi francoski politični krogi brez razlike izražajo svoje zadovoljstvo zaradd bližnjega obiska Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Naj-odličnejši zastopniki francoske politike so podali zastopnikom tiska daljše izjave o pomenu tega obiska. Doumergue: Važen korak k razčiščenju mednarodnega položaja Predsednik vlade g. Doumergue je izjavil: Francija je srečna, ker bo doživela prvi službeni poset jugoslovenskega kralja Aleksandra. Mi nismo pozabili junaškega srbskega naroda, majhnega po številu, toda velikega po hrabrosti v teku dolgih in bolestnih let, ko se je boril s skrajno ener-giijo istočasno za obraralbo svoje zemlje in neodvisnosti ter za obrambo pravic im svobode vseh, ki jih je ogrožal osvajalec. Dobro se spominjam, da se princ-regent Alek-sander na čelu srbske vojske ni obotavljal žrtvovati samega sebe in ni štedil s svojo moralno energijo niti s svojo fizično močjo. Zvest v času vojne je ostal princ-regent Aleksander, ko je postal jugoslovenski kralj, zvest tudi v času miru. Po njegovi zaslugi ni bilo niti za hip deman-tirano francosko-jugoslovensk0 prijateljstvo, ki je bilo skovano na bojiščih za ceno strašnih žrtev. Tu ne gre za skrivnostno zvezo 6 prikritimi zavojevalnimi nameni. Nasprotno, tako v neposrednih odnošajih Francije rn Jugoslavije, kakor v notranjih odnošajih Male antante in v izpopolnjevanju balkanskega sporazuma, ki je mnogo doprinesel k stabilizaciji na Balkanu, kakor končno ob priliki vseh svojih nedavnih obiskov v Bolgariji, Turčiji in Grčiji, nI jugoslovenski kralj prenehal zavzemati važnega mesta v mednarodni politiki m delati pri težavni in počasni gradbi stanja, ki se imenuje mir. Bližnji obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra pomeni uspeh vseh njegovih prizadevanj. P0 šele zaključenem zasedanju Društva narodov v ženevi bo obisk kralja Aleksandra glede na vznemirljive čase, ki jih preživljamo, doprinesel — o čemer niti najmanj ne dvomimo — k razčiščenju mednarodnega položaja, da se pospeši ureditev življenjskih problemov, k| jfh je treba še rešiti, ln da se na veličasten način po zadnjem potovanju g. Barthouja v Beograd zapečati prijateljstvo dveh junaških in delavnih narodov, k| ima edino svrho, da prispeva k razvoju miro- ljubnih odnošajev med narodi in k napredku civilizacije. Barthou: Francija nikoli ne zapusti Jugoslavije Zunanji minister g. Louis Barthou je izjavil: Obisk Nj. Vdl. kralja Aleksandra, ki bo v kratkem prišel med nas, pomeni značilen dogodek v zgodovini odnošajev Francije im Jugoslavije, v sedanjem mednarodnem odnosa ju pa dobiva še svoj poseben pomen za nas, v nekem pogledu odločilen pomen. Ni ga na svetu državnega suverena, ki bi bolje utelesil v sebi čustva in voljo svojega naroda. Še vedno čuvam najgloblje vtise o sprejemu, ki mi ga je izkazal Nj. Vel. kralj Aleksander v Beogradu. Občudovati sem moral njegovo pravičnost, trdnost njegovega značaja in lojalnost dane besede. Videl sem ga kot simbol velikega naroda, delavnega, častitega iai junaškega, ki hoče mir v spoštovanju m dostojanstvu znova pridobljenih pravic. Vsa Francija bo z navdušenjem vzklikala junaškemu kralju Aleksandru, saj pozna silo jugoslovenskega prijateljstva, ki so ga skovale borbe, v katerih se je tvegal sam obstanek naših dveh držav. Francija in Jugoslavija sta od nekdaj prežeti le z željo po trajnem miru in iskrenem sodelovanju. V tem sta nerazdružljivo vezani z vzajemno zvestobo, z mednarodno solidarnostjo in z absolutno neodvisnostjo od drugih narodov. Med Francijo in Jugoslavijo ni ničesar razen bratske vdanosti. Nikoli Francija ni niti mislila na to, da bi žrtvovala kakemu novemu prijteljstvu od-nošaje s svojimi zavezniki v Mali antanti. Francosko-jugoslovensko prijateljstvo se vedno bolj krepi. Premagalo je vse intrige, ki so bile naperjene proti njemu in zato bo tudi vedno triumfiralo. Sloga naših dveh držav se je pokazala vselej in v vseh vprašanjih. Med Francijo in Jugoslavijo ni nobenega spornega vprašanja, ki b: ga bilo treba osvetliti in urediti. Njuni stal šči glede mednarodnih problemov sta bili in ostaneta trajno v popolni harmoniji. To dokazuje tudi harmonija njunih stališč na zadnjem zasedanju Društva narodov, kjer je vladalo med njunimi zastopniki popolno soglasje. Nihče med nami ni pozabil 20 letnega prijateljstva Srbov, le so po osvoboditvi svojih bratov :zpod tujega iarma postal5 Jugosiloveni. Nikoli to prijateljstvo t"d; ni bilo d-eman tiramo. marveč ie ostalo globoko ukoreninjeno v narodu, čigar skupni ideali se izživljajo v navdušenju, s katerim obdaja svojega kralja, zvestega zaveznika in prijatelja Francije, m ki bodo pnišli sedaj do izraza v osebnosti tega vladarja. ki ga dičita blagost in energija, ko nas bo v bližnjih dneh obiskal. Miilerand: Neločljiva zveza dveh narodov Bivši predsedn k republike Aleksander Miilerand je izjavil: Mesto Pariz, zvesti tolmač čuvstev vse naše države je z radostjo sprejelo vest o posetu kralja Aleksandra. Jugoslavija je našim srcem dvakrat draga: po nesreči, kf io je doživela, in po junaštvu, s katerim jfo Je prenesla. Velika vojna ie ustvarita med našima dvema narodoma neločljive zveze, ki Jih le še boli učvršča naša skupna vol]a, da ostanejo evropski statuti, ki se naslanjajo na diplomatske instrumente in so bili zaključeni v prijateljstvu obeh narodov, nedotaklgvi in neokrnjeni. Spoštovanje, ki sem ga gojil napram princu regentu kot generalisimu srbske vojske m ki sem ga imel čast izraziti v Strasbourgu v pri-četku L 1920., čuvam še danes napram kralju, modremu in s.rosobnemu šefu prijateljske države. V današnjih časih dobiva njegov poset posebno resen značaj in izredno velik pomen. Miroljubna francoska politika, ki nima nikake želje po hegemoniji, teži edinole za tem. da zbere in zedini v iskrenem spo-raziumu narode, s katerimi bj deiala ramo ob rami pri ustvarjanju civilizacije. V pro-speh tega dela. ki ga opravlja tudi z resno voljo, se Francija raduje spričo prihoda velikega kralja Jugoslavije. Boncour: Zavidam Barthouja Bivši zunanji minister Panl Bosconr ;e izjavil: Obžalujem, da ne bom mogel iaz kot Zt-nanji minister službeno sprejeti Nj. Vel. kralja Aleksandra. Vprašali ste me, kakšna čuvstva zbuja v meni prihod vašega suverena Nj. Vel. kralja Aleksandra. To so čuvstva, ki zbujajo ob prihodu vrhovnega zastopnika vaše države v nienem velikem prijatelju, ki je deset let v prisrčnem prijateljstvu sodeloval z vašimi zastopniki. In to sodelovanje je bilo zelo tesno. To &o čuvstva skromnega delavca, ki se j« trudil, da doseže zbližanje Francije z Italijo, kar je bila ena izmed nalog njegovega življenja, in ki je svetoval rbližanje Italije z Jugoslaviji, i državo, na katero veže Francijo nera»drnž-Ijiva vez pravice, vez naših are. Končno so to občutki prijateljske zavisti napram mojemu uglednemu kolegi g. Barthou jj, ker bo imel on srečo, da poleg predsednika republike 6prejme v posete kralja Aleksandra, kar sem si jaz že od nekdaj želel. G. Jevtič o pomenu poseta Pariz, 5. oktobra AA. Agencija Havas objavlja naslednjo izjavo jugoslovenskega zunanjega ministra B. Jevtiča: »Obisk jugoslovenskih suverenov je sijajna manifestacija ljubezni in zvestobe naše države do Francije hi neomajnih prijateljskih zvez, ki družijo oba naroda. Jugoslovenski narod spremlja z ljubeznijo potovanje svojih suverenov v Pariz. Ta obisk je neovrgljiv dokaz skupnosti političnih interesov obeh držav In velikega zaupanja, ki vlada med njima. Prepričan sem, da je ta skupnost obojih političnih interesov neločljivo združena z Interesi miru in splošnega sporazuma med narodi. Po kraljevskem obisku v Sofiji potrjuje ta novi poset, da se Francija in Jugoslavija poslužujeta metod sporazuma. Trdno sem prepričan, da bod0 te metode omogočile v tesnem medsebojnem sodelovanju ureditev vseh problemov, k| jih nalagata konsolidacija miru In obramba naših interesov, problemov, ki so prav tako francoski kakor naši. Splošna stavka v Španiji Poizkusi socialistične levice, da bi zanetila novo re* volucijo — Vlada gospodar položaja Madrid, 5. oktobra, g. Delavske organizacije so takoj po sestavi Lerrouxove vlade proglasile splošno stavko, ki se je začela opolnoči. Pred izbruhom stavke je prišlo v Madridu do streljanja med policijo in levičarskimi elementi. V spopadu sta biila ubita en stražnik m en stavku j oč, ranjenih pa je bilo 7 delavcev. Položaj je dobil revolucionaren značaj in pričakujejo vsak trenutek izbruh hud h nemirov. Doooldne je policija izvedla obširne preventivne ukrepe, zlasti v delavskem okraju Tetuan, kjer je bilo mnogo ljudi aretiranih ter izvršenih mnogo hišnih preiskav. Do opoldne je bilo že nad 600 oseb v policijskih zaporih. Razen mlekarn so bile vse ostale trgovine, banke itd zaprte. Cestne in podzemske železn ee so davi ustavile obrat Tudi avtobusni promet počiva. Šoferji avtotaksijev zjutraj niso zapustili garaž. Policija je z nekaj avtobusi skušala pod policijskim nadzorstvom vzpostaviti obrat vendar pa se jih občinstvo ni hotelo poslužiti. Izmed jutr-nih listov sta davi izšla samo monarh is tič-ni Rst »ABC« in katoliški list »E1 Debato«. Ker pa ni bilo kolporterjev, so morali vojaki prodajati liste po cestah. V službo tudi niso pr:fli občinski nameščenci, dočim v državnih uradih po večini v redu delajo. Vlada objavlja, da je povsod gospodar položaja in svari prebivalstvo pred nezakonitimi dejanji ker b: moralo sicer čutiti vso strogost zakona. Policija in vojaške patrulje preiskujejo na cestah pasante, ali nimajo orožja. V Sev Hi je prišlo do hudih spopadov med policijo in pritaniškimi de-lavoL Več ljudi je bilo ranjenih. Vlada posveča posebno pozornost severni meji in južn;m pristaniščem, da prepreči tihotapstvo orožja. V Asturiji je proglasila vlada obsedno stanje. Proglasitev neodvisnosti Katalonije Madrid, 5. oktobra. w. Španijo je od včeraj zavzel revolucionarni val, kakršnega Se ni bilo od obstoja republike, število mrtvih, ki jih je zahtevala splošna stavka, je precej veliko, število ranjenih pa gre V stotine. Nad Madridom in provinco Astit-rijo je bilo proglašeno obsedno stanje. Pričakujejo, da bo obsedno stanje razširjeno nad vso Španijo. V Madridu samem je bilo dopoldne razmeroma še mirno, policija pa je vendarle izvedla nad 1000 preventivnih aretacij. Splošna stavka je v Madridu popolna. Poročila iz province so precej vznemirljiva. Tudi v Cadixu in Cordovi je bila proglašena splošna stavfka. V premogokopmih revirjih v Asturiji so davi ustavili delo. Pri tem je prišlo do krvavih spopadov s policijo. Osem oseb je bilo ubitih, nad 50 pa hudo ranjenih. Po zadnjih poročilih se je položaj v Asturiji še bolj poostril. Stavka zavzema vedno bo4j revolucij onaren značaj. Uporniki so vzeli na piko zlasti vojašnice civilne garde, ki jih dobesedno oblegajo. V Lancari v provinci Lubo je bilo pri napadu na vojašnice mnogo ubitih m ranjenih. Tudi v Lugonesu v provinci Oviodo je prišlo do krvavih nemirov. 10 oseb je bilo ubitih, mnogo več pa je ranjenih. Popoldne je prispela v Madrid vest i* Barcelone, da je generalidad, t. j. deželna skupščina Katalonije na kratki seji proglasila neodvisnost Katalonije v okviru federativne španske države. Uradne potrditve te vesti še ni. Splošna stavka je bila davi proglašena. V Barceloni je ustavljen ves promet. Velike množice korakajo po cestah mesta ter vzklikajo svobodni katalonski republiki. Nemčija ponuja jamstvo za neodvisnost Avstrije Nemška vlada je pripravljena skleniti z Italijo desetletno pogodbo o jamstvu avstrijske neodvisnosti Pariz, 5. oktobra, d. »Temps« poroča iz Rima, da bo nemški poslanik na Dunaju Papen že v kratkem sporočil avstrijski vladi nemške predloge o jamstvu za politično neodvisnost Avstrije. Zaradi neomajnega stališča treh jamstvenih držav bi bila Nemčija pripravljena jamčiti nekaj let za nedotakljivost in neodvisnost Avstrije in bi glede na avstrijsko vprašanje zavzela enako stališče, kakor glede na vprašanje poljskega koridorja. V Rimu so mnenja, da bi premirje petih let v toliko utrdilo položaj Avstrije, da bi bila odstranjena vsaka nevarnost za njeno neodvisnost. Avstrija bi po tem času postala v srednji Evrooi druga Švica ter bi prav tako odklanjala priključitev k Nemčiji, kakor je svoj črp odklonila Belgija združitev s Francijo. Jasno pa je, da bi Italija mogla pristati na tako rešitev samo tedaj, če bi se Nemčija zavezala, da ne bi po poteku jamstvene dobe za počela nobene politike, ki bi bila v nasprotju z avstrijsko neodvisnostjo. Vzrok, da se skuša Nemčija sedaj direktno sporazumeti z Avstrijo, j. predvsem v dejstvu, ker noče kapitulirat! pred velesilami, ki so se pogajale v ženevi. Pogajanja v Rimu London, 5. oktobra, d Kakor zatrjujejo v dobro poučenih lcrogih. je nemška vtada izrazila pripravljenost za zaključitev lOJet-ne nem&o-italijanske pogodbe, v kateri M se zavezala, da bi za čas njenega trajanja spoštovala avstrijsko neodvisnost. V Rima se že vrše razgovori med nemškim poslanikom Hasslom in italijansko vlado o zaključi tvi te pogodbe. Slovenska industrija in njeno delavstvo Od oglednega gospodarskega strokovnjaka, ki zlasti dobro pozna industrijske razmere v Sloveniji in v ostali državi, smo prejeli naslednji članek: Nedavno je priobčil g. Bogdan Kreki č, šef Centralnega sekretariata delavskih zbornic v Beogradu, študijo »Radoička nadnica« kot prispevek k pripravam za Zakon o minimalnih mezdah. Knjiga je pisana s hvale vred no^ stvarnostjo in z iskreno voljo, braniti nase narodno gospodarstvo pred velikimi opasnostmi, ki mu pretijo v sedanji težki krizi. G. Krekič se prišteva k socialistom, pa je v prvi vreti iskren Jugoslovan, ki mu je na srcu dobrobit naroda in narodne države. V tem večji meri zasljži njegova pomembna študija pozornost vse naše javnosti. Pristojne organizacije službodajalcev in delavcev so prejele pozive, da se izjavijo k navedbam in predlogom knjige. Očividno je naredila njegova študija na uradnih mestih globok dojem in je povečala aktualnost problema zakonske določitve minimalnih delavskih mezd. Nedvomno so delodajalci in delavci v prvi vreti poklicani, da sodelujejo pri reševanju problema delavskih mezd in ostalih delovnih pogojev v naši industriji. Pri končni ureditvi pa morajo vsekakor soodločati še drugi javni činltelji, ker je vsa država v veliki meri interesirana na prospevan^ju naše industrije in na višini življenjskega standarda našega delavstva. Med vsemi deli države ima na teh vprašanjih največji interes dravska banovina, v katere gospodarstvu zavzema industrija posebno važno mesto. Nikaki ukrepi, ki bi mogli odločilno vplivati na -jsodo slovenske industrije, ee ne smejo storiti proti naši volji, niti brez pristanka naših poklicanih Činiteljev. Ako abetrahiramo od industrije trdega lesa v Hrvatski in Slavoniji ter od malega števila privilegiranih obratov inozemskih društev na jugu kraljevine, preostane le manjše število podjetij izven Slov«*-ni je, katerim se more priznati induetrijeki značaj. Ravno zato mora imeti naše mnenie merodajno važnost. V istini gre v teh trdih časih za gospodarsko usodo naše banovine. Kreditno zadružništvo, na katero smo emeli biti pono sni in ki je bik) krepka opora slovenskemu kmetu, leži na tleh. Naši denarni zavodi, nekdaj tako mogočni, čakajo zaman pomoči. Naš denar odteka v centralne javne denarne zavode. Vee lavne davščine se pri nas predpieujejo in izterjajo s posebno rigoroz-noetjo. Dežela, ki je po naravi revna in ki uspeva samo do izredni pridnosti in varčnosti prebivalstva, je na tem, da izkrvavi* Ako propade pod težo nasprotstev še naša industrija, ne bo več izhoda iz brezupne mizerije. Zato naslavljamo na vso našo javnost apel, da se združi v obrambo našega gospodarskega življenja. Položaj delavstva ee je v dolgotrajni gospodarski krizi znatno poslabšal. V mnogih primerih eo se delavske mezde znižale daleč pod možnost eksistence, vredne človeškega dostojanstva. Spričo velike pon idbe delavskih moči ob najnižjem plačilu so tudi delavske organizacije brez moči. Množijo se primeri, da delodajalci izkoriščajo brezmoS delavetva na načm, ki vpije po strogih iav-nih ukrepih. Resnica pa je, da takih eke-tremnih slučajev, razen morda par redkih izjem v slovenski industriji ni bilo, in da je ravno naša industrija pripravljena sodelovati pri zatiranju teh nemogočih in nedopustnih povavov. Dejstvo je, da g. Krekič vee premalo pozna razmere v naši banovini. Oborožen s preizkušenim orožjem socialistične dialektike je šel v boj proti krutim zlorabam, ki ee zagrešajo nad delavstvom, ni ee pa potrudil, da bi globlje prodrl v bitnoet tega narodnega pioblema. On zahteva intervencijo državne avtoritete, pri tem pa je prezrl, da ee mu nudi zavezništvo industrije v Sloveniji, ki hoče v lastnem interesa braniti tudi življenjske potrebe industrijskega delavstva. Nekateri primeri zlorabe delavstva, ki jih navaja g. Krekič, so tako žalostni, da zaslužijo splošno pozornost in ožigosanje. Med drugim navaja podatke o treh beograjskih tvornicah, v katerih znaša število uslužbencev z dnevno mezdo pod 8 Din po 56 %, nadalje navaja kričeči primer, da so v reki Drini delavci za 8 Din dnevne mezde po cel dan gazili do pasu v ledeno mrzli vodi, lovili hlode in jih vezali v splave. Krekič govori tjdi o praksi, ki ee je ustalila v nekaterih vzhodnih banovinah in ki gre za tem, da se delavcem ne izplačajo niti ne že zaslužene mezde. Po uradnem poročilu beograjske Delavske zbornice za prvih šest mesecev 1934 navaja pisec: »Rudnik >Jarando< ... dolguje svojim delavcem 3,220.572 Din ne mezdah. Rudnik >Jerma< pri Pirotj dolguje delavcem 165.000 Din, rudnik »Ivanova« pri Zaječaru ... 362.C90, rudnik »Bare« 247-000, rudnik »Nemanja« pri Čupriji 57.520 Din itd. Ta pojav je toliko boM žalosten, ker s« ravno srbijanski rudniki reč minulih let stalno napredovali, dočim so rudniki na severa naše drža re bili ki s« Se stalno v hudi krizi.« Tako Krekič. Greši se tudi drugod, ln niti pri nas ni vse v redu. Toda taki pojavi, kak«jr so gori prikazani, so pri nas nepojmljivi in nemogoči že zato, ker bi ljudska nejevolja z enim mahom poskrfjela za korenito remeduro. Če se tudi v naši banovini najdejo poedini primeri prenizkih mezdnih tarif, gre vsekakor za manjše obrate, ki Se nimajo industrijskega značaja in ki se največkrat bližajo podjetjem, osno-vanim na takozvani hišni industriji. V naših industrijskih podjetjih, v polnem pomenu te besede, so tudi danes delavske mezde določene v višini, ki morda ne ustreza vsem upravičenim željam delavstva, ki pa lahko služi za vzgled delodajalcem v drugih delili države. Naša podjetja vzdržujejo višje mezde, ker se zavedajo svojih socialnih dolžnosti, in jih vzdržujejo navzlic socialnemu dumpingu, ki ga izvajajo sorodna podjetja v drugih banovinah s pomočjo sramotno nizkih mezd. Naj samo primeroma navedemo nekatere številke, ki vzdržijo vsako kontrolo. Povprečni zaslužki vseh delavcev v trboveljskih rudnik;h. vključno delavke in mladoletne, so inašali leta 1933. na 8urni šiht 47.13 Din. Po današnjem stanju znašajo mezdni zaslužki vseh delavcev naše največje tekstilne tvornice na Surni delavnik za moške povprečno 39.63 Din. za delavke m mladoletne povprečno 36.24 Din. Kranjska industrijska družba, ki zaposluje 2300 delavcev, med njim? pač mnogo kvalificiranih, je šele pred nek*1 mesec' mezde povišala povprečno za *. odst. m znašajo povprečni služben? prejemki vseh delavcev obojega spola, vključno vajence, na 8urni delavnik nekaj nad 60 Din. Morda se bo tudi g. Kre-kiču zdelo, da so te številke napram podatkom njegove knjige naravnost razveseljive. Žalostno bi bilo, če bi pod pr: tiskom nelojalne konkurence naša podjetja omagala. 2e meseca avgusta 1933 je ugleden indu-strialec tekstilne stroke v Mariboru pon>-čal svoji organizaciji: »Naše mnenje je, da je brezpogojno treba določiti v naši stroki enotne mezde, kakor je to izvedeno v drugih državah. Ker neke tekstilne industrije plačujejo delavcem prenizke mezde, je odpomoč nujno potrebna. Do določitve enotnih mezd naj bi se določila najnižja mezda na 4 Din od u.re. kajti izpod takega zaslužka je nemogoče življenje, vredno človeka. S tekstilnimi podjetji, ki plačujejo prenizke mezd / ne bo mogoče dolgo konkurirati. Dočim znašajo mezde pri tekstilni industriji, ki svoje delavce primerno plačuje, 20 odst. vrednosti izdelanega blaga, je mogoče podjetjem, ki izkoriščajo današnjo' brezposelnost, znižati to režijsko postavko na polovico. Slednjič se razume po sebi, da napravljajo tako nizke mezde bs najboljših delavcev komuniste.« Po našem mnenju je največja težava v tem, da se bodo ureditvi mezdnega vprašanja protivili vplivni pridobitnki v južnih predelih naše države, dočim je jasno, da mora se sekira zastaviti tam, kjer so drevesa gnila. En razlog moramo še ovreči, ki se večkrat čuje, da je namreč za delavca bolje zaslužiti nizko mezdo nego, da se podjetje za tvori. Ta razlog no drži. Ako podjetje ne more delavcem plačati poštene mezde, naj gre v druge roke, ki bodo bolje gospodarile. _ Spričo sramotnega postopanja podjetij z delavstvom, kakor je prikazano v študiji g. Bogdana Krekiča, je lahko razumeti iskreno sovraštvo proti industriji, ki se tako intenzivno oznanja v beograjski prer stolnici. Po pravici se srbski narod zgraža. Njegovemu ogorčenju daje rade volje duška veliki beograjski dnevnik, ki je začel nečuveno kampanjo, toda proti — industriji v Sloveniji! Na ta način se naj najdejo žrtve, ki se ogorčenemu narodu položijo pred noge. Metoda te kampanje je prozor. na. V interesu ozkega kroga spekulativne-ga trgovstva naj se upropasti prečanska in zlasti slovenska industrija. Kakor je čudno, moramo priti do spoznanja, da se taka tendenca podpira ponekod celo na mestih, kjer bi se ne smela. Neumljivo je tudi, kako morejo pisci člankov proti slovenski in hrvatski industriji operirati s podatki, očividno ukradenimi iz uradnih aktov, ki so »odvrženi uradni tajnosti. Navzlic opremi s temi podatki, pa so taki napadi plehki in ne morejo prepričati človeka, ki le malo pozna dejanske prilike. Carinska zaščita je po pretežni večini prikrojena po željah in potrebah industrijskih panog, vdomačenih na jugu države. Ravno ista podjetja se vseskozi favorizirajo po centralnih denarnih ustanovah na "način, ki včasih postavlja v čudno luč postopanje velevažne skupne novčaničtfe institucije. Nikjer ni davčna praksatako stroga kakor pri nas. Zakaj se potem po beograjskih listih naši industriji očitajo carinske zaščite, zakaj se samo pri njej iščejo prekomerni dobički in davčne utaje? Davčna oblast ima pač sama dovolj avtoritete, da ji ni treba podpore potom kampanje po novinah. kakršna gotovo tm koristna niti za »gled javne administracije, še manj pa za kredit naših velikih gospodarskih podjetij. Ali naj se nam. potem ko je izločeno naše kreditno zadružništvo, ko so naši denarni zavodi nehali poslovati, ko je naš izvoz lesa skoro onemogočen, porušijo še tovarniški dimniki in mogočne industrijske delavnice? Mar bo narodni državi v korist, če bi v naših krajih zavladala lakota in obup? Naši delegaciji v senatu in skupščini polagamo na srce, da skrbno pazi na stremljenja, ki očividno ogražajo naše živ-ijenske interese. Ne moiemo dopustiti, da bi se nam vzele zadnje možnosti gospodarskega udejstvovanja. Tistim ljudem, ki zlonamerno napadajo našo industrijo, moramo odločno zaklicsti: Roke pročl podplati IN podpetniki SO NCSPOLZUtn. POCENI IN SKOBAJ NEUNIČLJIVI vabujejo občutljive noge in poed m0kp0t0. DOM II »t« flAtfn ClfUtll« Zbor JNS v Koviljači KovJljača, 5. oktobra. V dvorani Podri-nje je b la danes dopoldne četrta pokrajinska konferenca JNS za drinsko banovino. Po delegatih strankinih organizacij »o bili zastopani srez azbukovski, rošanski, jadranski, mačvarrski, vlasteniški. srečeni-šfci in pecarski. Konferenci je predsedoval predsednik narodni poslanec M. Jevtič. Takoj izipočet-ka svojega govora ie izrazil neomajno vdanost in zvestobo prebivalstva vsega okraja Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Dvorana je sprejela te besede z navdušeni vzkUkanjem in burnim pritrjevanjem. Nato je predsednik predlagal pozdravno brzojavko predsedniku stranke in predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču, kar so ziborovalci prav tako sprejela z viharnim odobravanjem. O programu stranke fn njenem delu je govoril generalni tajnik JNS dr. Albert Kratner. Njegov govor so zborovale] večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem. Za njim sta govorila v imenu glavnega odbora stranke narodni poslanec Jevtič in senator Vujič, nakar so sreski delegati poročali o položaju stranke in o gospodarskih in drugih potrebah svojih krajev. Po diskusiji so soglasno sprejeli tole resolucijo: »Prepričani smo, da bo vodstvo naše stranke znalo zbrati vse patriotske in konstruktivne elemente iz vseh slolev in krajev naše domovine, ki bodo delalj za edin« stvo države in naroda. V vodstvo stranke imamo popolno zaupanje, da bo upoštevajo položaj prebivalstva m potrebe teti sre-zov, zlasti pa potrebo po javnih deidh, ki so najnujnejša zahteva.« Predsednik konference je zaključil zborovanje med ponovnim navdušenim vzkii-kanjem Nj. Ved. kralju, Jugoslavfjj, vodstvu stranke, narodnemu in državnemu edinstvm. Tretja jubilejna slavnost Južne Srbije Skopi je, 5. oktobra Jutri bo po carskem Skoplju tretjič ▼ tem jubilejnem letu Južne Srbije odjeknila vojaška trobenta. Zbrali se bodo dijaki-bojevniki, ki so pred 20 leti branili čast in svobodo domovine. Veterani Južne Srbije so letos spomladi v gostih vrstah v triumfu korakali po ulicah naše južne metropole ter pokazali, da so tudi po 20 letih še vedno v enaki meri sposobni za obrambo svoje domovine pred vsako tujo pohlepnostjo. Veličastna slavnost, posvečena žrtvam za osvobojenje Južne Srbije ter združena s posvetitvijo Hrama slave, pa je bila druga manifestacija rodoljubja vsega prebivalstva srbskega juga. Slavnosti, posvečene spominu žrtvam in junakom, katerim je prisostvoval sam vladar, bodo ostale v večnem spominu vsega naroda. Slavnosti, ki se bodo pričele jutri, pa so namenjene spominu Šolske mladine, ki je pred 20 leti, zbrana v Skoplju, stopila v vrste ostalih borcev ter se podala na pot, ki je imela samo dva cilja: zmago ali smrt. Od 1600 jih je ostalo komaj ena tretjina. Dijaki vseh srbskih šal so se po kratkem vežbanju pridružili na fronti zastopnikom vseh drugih stanov m v žaru svoje mladosti in navdušenosti so bili vzor vsem odredom, v katerih so se udejstvoVali. Dijaške čete, sestavljene v Skoplju, so se borile z I največjim požrtvovanjem in svedoči o tem tudi najzgovornejše veliko število žrtev iz vrst dijaške mladine. Mestna občina je včeraj ?zdala proglas, v katerem pravi med drugim: Dijak:-borci »o se borili za Srbijo, za zemljo svobode in on«, ki se bodo zdaj zbrali okrog grobov svojih tovarišev pred 20 leti, bodo manifestirali željo, da bi tudi Jugoslavijo grad'li 8 svojo krvjo ter napravili iz nje ideal države, vredne vsakega požrtvovanja. Borci, ki so nastopili svojo dolžnost pred 20 leti, pripadajo generaciji, ki se je pošteno oddolžila svoji srbski domovini, so p« tudi Slani generacije, ki ji je prisojeno, da posveti vse svoje moči jugoslovenski don«*-vini z isto požrtvovalnostjo, s katero »o Sli mladeniči v boj pred 20 leti. Na kraju Ulice kraljice Mariie pred parkom pri Idadiji; kjer so pred 20 leti dijaki opravljali svoje prve vojaške vežbe, bo ▼ nedeljo položen temeljna kamen za lep spomenik padlim dijakom v borkah 1. 1914. in 1915. Poseben spomenik pa bo postwUi»n tudi v Beogradu pred univerzo. Spomin dijakov-borcev pa bo poveličevala tudi spominska plošča, vzidana v zidu stare vojašnice na Dušanovem gradu, kjer so dijaki položili vojaSko orisego Plošča bo imel", naslednji nanis: Tu so v dobi svetovne vojne 1914. in 1915. položile vojaško orisego kralju m očetnjavi mlade generacije srbske šolske mladine. Svoboda in ponos domovine sta b?1a njihov najlepši sen in kot vojaki velike in s srtavo ovenčane srbske armade so za vedno žrtvovali svojo mladost na braniku domaČih gora in ravnin ter zmagovito nosili iz boja v boj zastavo nacije s svojim? vojnimi tovariši v osvobodilnih vojnah do zedinjenja L 1918. Iz ogromn'h žrtev srbskega narod«? ?n vrele krvi njegove omladine se je rodilo toplo in zdravo 9olnce Jugoslavije. Doumergue poziva v borbo proti marksistični fronti Iz prometne službe Beograd, 5. oktobra. AA. Pri ravnateljstvu državnib železnic v Ljubljani sta imenovana: za višjega kontrolorja v 6. skupina na (postaji Maribor gl. koL Ak>jE Mirvar, višji kontrolor prometno-komer-cialnega oddelka na subotiškem ravnateljstvu, in za višjega kontrolorja v 6. skupini na postaji Ljubljana gl. kol., Vincenc Cajnko, višji kontrolor prometno-komercialnega oddelka sulboti&kega ravnateljstva. Umor na sejmu Karfovae, 5. oktobra, n. Ob 1. popoldne je v času sejma sredi mesta 20-letni ciganski trgovec s konji Stevo Kovačevič zaklal pred očmi mnogoštevilnih gledalcev svojo ženo, ker mu je bila nezvesta. Odobritev dr. Beneseve politike Praga, 5. oktobra, g. Na včerajgnM seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Beneš obširno poročal o pogajanjih v Ženevi in o rezultatih zasedanja Društva narodov. Podal je natančno analizo zunanjepolitičnega položaja in zunanjepolitičnih dogodkov v zadnjem času ter o stal ščih Češkoslovaške in Male antante glede na vsa aktualna vprašanja. Poročilo zunanjega ministra je bito sprejeto z odobravanjem na znanje ter ie ministrski svet soglasno odobril nadaljnje smernice češkoslovaške zunanje politike. Not nisfd letalski rekord Moskva, 5. oktobra. AA. Ruski letalec Suhomlinov je dosegel nov svetovni rekord v poletu z brezmotornim letalom z dvema sedežema. Ostal je s spremljevalcem 12 ur in 12 minut v zraku. Iz zdravstvene službe BeOgjad, 5. oktobra, p. Za člana bano-vinskega sanitetnega, sveta pri banovinski upravi je imenovan dr. Marko Radman, upravnik državne bolnice v Ljubljani, in sicer namestu dr. živka Lapajneta. dosedanjega člana banovinstkega sanitetnega sveta. Vremenska napoved Vremenski pregled z dne 5. oktobra; Evropa: Globok ciklon s središčem nad Severnim morjem je obvladal vso Srednjo in Južno Evropo in povzročil trajno oblačno in deževno vreme v teh pokrajinah. Nad južnovzhodno Evroj>o vztraja še tenka piast visokega pritiska. Nad južnoza-padno Evropo anticiklon. Jugoslavija: Po vsej kraljevini prevladuje oblačno vreme. Nekaj vedrine je samo nad vzhodnim in južnim delom države. V okolici Senja. Ljubljane in Plevlja dežuje. Minimalna temperatura Plevlje 7, maksimalna Beograd 28. Novoeadska napoved za 6. oktober. Pooblačilo se bo po vsej državi. Deževalo bo na severnem in zapadnem delu države. Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, od časa do 6aea slabo deževje. zmerno toplo. Dunajska vremenska napoved za sobote: Najprej še deževao vreme, nato izboljšanje. SEGAJTE PO SREČKAH DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE dokler jih je še kaj na razpolago. Žrebanje v I. razredu bo 4. oktobra. Poskusite svojo srečo! Srečke si morete kupiti v poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica, r.z.zo.z*, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Premestitev Beograd, 5. oktobra, p. Višji katastrski inšpektor g. Štefan Pav'eč1S je bil na last. no proSnjo premeščen iz LJubljane v Zagreb. Maši kraji in ljudje Mesto na morju pred Splitom Ob9sk angleškega brodovja je dal Splitu nenavadno Urjenje — Admiral Fisher se v Splitu poslavlja od svojega brodovja »Furious« — orjaška angleška matična ladja letal 6 Spttt, 5. oktobra 2e od torka zastirajo pogled iz splitske-pristanišča na Rrački kanal ogromne j« britanske sredozemske flote, ki so se usidrale pred Sp4itom t isti formaciji, kakor iso inte priplule. Olb lepili in elegantnih ladjah, ki tvorijo prvo vrsto, so ogromni jekleni otoki velikih brodov, čudoviti izdelki vojne tehnike. Najimpozantnejši je nosilec letal »Furious«, ki se vidi od daleč kakor velika jeklena gora. 34 ladij sredo-seanekega brodovja tvori s svojo posadko •— okrog 30.000 mož — posebno mesto na toorju. Nenavadno siliko jeklenih orjakov poživljajo najrazličnejši motorni čolni in jadrnice, ki se neprestano sukajo okrog brodov ter tvorijo pestro vrvečo zvezo med usidranimi orjaki in pristanom. Arhipelag jeklenih otokov pa nudi očarljivo sliko tudi ponoči, ko so obried brodov očrtani z neštetimi žarnicami. Podnevi in ponoči uživajo velike skupine meščanov na obali prelestne slike jeklenega mesta na morju. Ves dan motrijo ljudje s posebnim zanimanjem ogromne topove, ki se na jeklenih orjakih obračajo % največjo lahkoto. Ravno tako zanima opazovalce seveda tudi kretanje mornarjev na krovih. Opazovalci imajo pri pogledu na jeklene orjake vtisk, da se kupičijo pred njimi sile, ki kljubujejo tudi najtesnejšemu elementu. Nosilec letal »Furious* je na pogled ogromen nestvor brez vsake siričnosti s tem, k/ur razumemo pod nazivom ladja. Od obale se vidi kakor ogromen sod, ker ni nikjer videti dimnikov in poveljniškega mostu, ki je pri drugih ladjah tako izrazit in viden že od daleč. Zgornji gladki del ogromnega jeklenega soda obsega 6500 kvadratnih metrov in služi za pristanek letal. Vsem Običajnim predstavam ladje se upirata tudi tako zvani wash ing tonski križarki »London« in »Devonshire«, vsaka po 9750 ton. Križarki 6ta bili zgrajeni po vrashingtonski pomorski pogodbi, s katero so velesile prevzele obvezo, da ne bodo gradile križark nad 10.000 ton. Obe križarki sta n* videz popolnoma enostavni, zelo visoki, vtisk veličine pa povečujejo še trije visoki tanki dimniki. V sredini brodovja je admiralski brod »Queen Elisabeth«, ki leži ogromen in širok na morju, kakor da je iz njega zrasel. Pivo tn »best dancing gMs* Iz vseh morskih orjakov valovi v mesto neprestano tok veselih mladih ljudi. Mornarji in častniki prihajajo po določenem redu vsak dan na kopno. Njihovi obiski so dali Splitu poseben poklic. Vsaka gostilna ima namreč najete ljudi, ki se neprestano sukajo okrog angleških mornarjev ter jim Eo vsej svoji iznajdljivosti priporočajo lo-ale. Mornarji se že pri izkrcavanju iz motornih čolnov porazdelijo v večje in manjše skupine ter razkrope po mestu. Mnogi igrajo nogomet in tenis, častniki so navdušeni ribiči, večina pa gre seveda na zabavo v razne lokale. Splitske gostilne tiskajo in pišejo celo programe raznovrstnih svojih Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavili različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. prireditev dn ves Split je poin letakov, lepakov in transparentov v dobri in slabi angleščini, ki priporočajo najrazličnejša razvedrila. Dancing in girls se priporočajo z mrzlično sugestivinostjo. Split je poln girls. Mlade in stare so prišle od vseh strani, mnoge med njimi celo iz inozemstva. Splitski krčmarji so najeli posebej za angleške goste preko 20 tamburaških kapel. V vseh lokalih je godba in girlsi prepevajo vso noč. Njihovo petje spremlja publika in vesel je pogled na angleške mornarje, ki s pivskimi vrčki v rokah mahajo takt ter prepevajoč na vse grlo, ne meneč se za to, v katerem jeziku je popevka. Pesmi orijo po vseh lokalih in pozno ponoči tudi po ulicah. Vesele in razigrane skupine mnogokrat na ulicah zaloti tudi zora ... Zanimivo je tudi to, da se poveljnik sredozemskega brodovja admiral Fisher v Splitu poslavlja od svojih brodov. Prevzel bo namreč neko drugo vojaško misijo in to baje izven Evrope. V nedeljo se bo jekleno mesto pred Splitom razmaknilo in angleško brodovje bo odplulo proti Malti. Na mah bo Split dobil spet svoje staro lice. Spominu Tonce Hmelakove Tonce Hmelakove ni več med živimi. Zaprla je za vedno svoje dobre, mehke oči, utihnilo je njeno blago, plemenito srce. Kdor jo je poznal, se je globoko razžalostil ob nepričakovani vesti o njeni nenadni, prerani smrti, ki jo je v najlepši življenjski dobi, v njenem 43. letu, ugrabila možu in dvema sinovoma, vsem sorodnikom ter brezštevilnim prijateljem in znancem. Vsa njena plemenitost in dobrosrčnost pa živi naprej v najsvetlejšem spominu nanjo, ki je storila na tem svetu toliko dobrega, da bo v teh »vojih dobrih delih živela — večno ... Rodila se je Tonca Hmelakova v ugledni, povsod poznani rodbini Kobijevi iz Borovnice, kjer je ob najboljši vzgoji rastla in se mladostno razcvetala, dokler se ni pred svetovno vojno poročila s Franjom Žagarjem, lesnim industrijcem iz Mark ovc a, kateremu ni bila le najboljša življenjska družico, marveč tudi svetovalka in trdna opora pri vseh njegovih obsežnih obratih m trgovskih načrtih, ki so sloves njegove tvrdke razširili preko mej ožje domovine. V srečnem zakonu sta se jima rodila sinova Line in Franc, dve hčerkici sta ji pa v najnežnejši otroški dobi umrli. Ko je dru- Mmule dni se je mudil med nami prednik kulturne rubrike v >Prager Presse« A. St. Mig r. Dobro urejevani praški dnevnik je eden najpomembnejših organov slovanske misli v srednji Evropi: v nobenem nemško tiskanem listu ni toliko objektivnih informacij o slovanskih deželah, kakor v >Pra-ger Presse«, čeprav list zastopa predvsem češkoslovaško. Kdor čita njegovo kultjrno rubriko, v6, kakšne pozornosti je tu že dolgo deležna jugoslavica in posebej še slove-nica; k temu je predvsem pripomogel ea™ g. Miigr, ki ee živo zanima za našo literaturo.- .. , Z uglednim praškim tovarišem (g. M&gr je tjdi redni član Slovanskega instituta) sva se te dni sestala v ljubljanski kavarni, da se pomeniva o tem in onem. Pripovedoval ie o svojem potovanju po Dalmaciji, in kak« sistematično se v zadnjem času bavi z nje preteklostjo. Vzlic vsej ogromni zaposlenosti še vedno najde toliko časa, da čita v originalu stare dubrovniške pisatelje in smotrno prebira vse študije o umetnosti Dalmacije. Skoraj Minljivo ie že, da ee je večji del razgovora sukal okoli problemov slovanske vzajemnosti. Vzlic vsemu pisanju in govorjenja vlada o tem pojmu pri nas in povsod drugod bolj ali manj zagrenjena skepsa. Ali je kaj na tem? G. Mšgr ee je nasmehnil in dejali: — 0 slovanski vzajemnosti se, kakor vedno, mnogo govori in piše, a malo dela. Mislim, da ee ta program še danes razumeva preveč zgodovinsko in filološko, kar je ded-ščina starejših časov. Sk>vanski kulturni program, kakršnega dandanes oznanjajo z mnogih strani, bi bilo treba revidirati in postaviti na nove temelje, predvsem na sociološke in na aktualna vprašanja. Potrebno nam je to, kar imenujejo Nemci »Aus-landskunde«. t i. proučevanje današnjih kulturnih razmer. Ne toliko literarne zgodovine, marveč več smotrnega spoznavanja sedanjega stanja. Zlasti je treba temeljito preiskati in proačiti vprašanje, kaj sploh pomeni slovanska vzajemnost (pojmi o tem so različni in rx> navadi hudo megleni), kako daleč lahko gre. kako je mogoče, da neki slovanski narod vpliva na drugega in v čem je dinamika in atraktivna sila medsebojne- ?!na preživela in prestala neposredno blizu bojnih krajev vso vihro svetovne vojne in začela upati v mimo, boljše življenje, jo smrt nenadno ugrabila na Rakeku v času italijanske okupacije Pranja Žagarja, nekaj mesecev nato pa je nepričakovano umrl -v Borovnici še oče Anton Kobi, s katerim so hčerko Tonco vezala najidealnejša otroška čuvstva spoštovanja, vdanosti m ljubezni. Po smrti moža je težko breme skrbi in odgovornosti za vse velike obrate padlo na njene rame, tako da je samostojno vodila tvrdko Franjo Žagar, dokler se ni v letu 1920. poročila s Franjom Hmelakom, uglednim industrijcem iz Lokavca pri Ajdovščini, ki je prevzel vodstvo vsega obširnega podjetja v svoje vešče, strokovnjaške roke in ga visoko dvignil s svojo razumnostjo, preudarnostjo in delavnostjo. V zakonu se jima je rodila hčerka, ki je pa kmalu umrla, in žalujočo mater je smrt tako globoko pretresla in potrla, da je začela bolehati in hirati vedno bolj in bolj, dokler je ni strto od udarcev usode — smrt rešila pozemskega gorja. Njen pogreb na Rakeku je bii živa priča njene splošne priljubljenosti in spoštovanja, ki so ji ga z vseh strani Notranjske m iz drugih oddaljenih krajev izkazali brezštevilni znanci in prijatelji s svojo udeležbo na njeni zadnji življenski poti. Vseh vencev in šopkov, s katenmi je bila zavožena mrtvaška soba in rodbinska grobnica, ni bilo mogoče prešteti. In ko je gospa Maša Gromova na pokopa^šču ob odprtem grobu v vznešenih besedah proslavila spomin na blago pokojnico s toplteai besedami o njeni dobroti, prisrčnosti in darežljivosti ter se od vzorne, idealne žene za vedno postavila, se je s krvavečim srcem orosilo premnogo oko. Tonce Hmelakove ni več med živimi, a svetli spomin nanjo živi v mnog h, mnogih srcih in gori tam tiho in pokojno, kakor večna luč v njeni grobnici... Opatijski tramvaj se seli v Ljubljano Ljubljana 5. oktobra Kakor je »Jutro« že svojčas poročalo, je naša Maloželezniška družba kupila v Opatiji ves vozni park tamošnje cestne železnice, ki jo je mesto zavoljo gospodarska krize opustilo. Ljubljana je s tem pridobila 11 motornih voz, 4 priklopne, dva velika modema dvamajsttonska vozova, dva zaprta vagona in en prtljažni voz za izredno nizko ceno 180.000 Din. Samo stroški za prevoz, carino in drugi posredni izdatki bodo stali okrog 200.000 Din, tako da je bila kupna cena sama še mnogo nižja od stroškov za režijo nabave. 30 tramvajskih voz iz Opatije bo veljalo manj kakor en nov tramvaj, kakršne je MiŽD pred nedavnim časom nabavila vBro-du in od katerih je za vsakega plačala okrog pol milijona dinarjev. Te dni so opa-tijske vozove že pričeli preko Rakeka prevažati v Ljubljano in na velikem tovornem avtomobilu sta že pripotovala vozova št. 10 in št 2. Opatijski tramyaji so še prav dobro ohranjeni in bodo "brez dvoma bolje sdužili potrebam modernega prometa kakor stari dosluženi veterani, ki tekajo po ljubljanskih ulicah že 34 let in so ob času nakupa imeli primemo dobo delovne prakse že za seboj. Sava s3nonagio narašča Ljubljana, 5. oktobra V zadnjih dveh dneh se je vreme popolnoma preokrenilo. Nebo, ki se nam je prej tako vedro in sinje smehljalo, je premre-ženo s sivimi oblaki, ki jih le od časa do časa razženejo vetrovi, a se potem čme kope spet grmadijo in obdarjajo zemljo % mokrim »blagoslovom«. Ozračje je mlačno in v Ljubljani sami je dež danes le od ure do ure pršil. Vknes smo imeli celo nekaj ar soinca. Izredno naglo pa je popoldne začela naraščati Sava, — znak, da so na Gorenjskem imeH danes hude nalive. Mimo Kranja so se že v prvih popoldanskih urah valile ogromne mase črnikasto kalnega vodovja ki je nosilo s seboj debla, plohe in izruva-na drevesa. Ljudje so stali na kranjskem mostu in pozorno opazovali divjo igro neverjetno naglo naraščajoče Save. Od SkofJ« Loke do Žaibnice, kjer je valovit svet, stoje velike luže kakor po teden trajajočem deževju. Pri gradnji mostu v Vikrčah so popoldne že bili dvignili zastavo na mlaj v znamenje, da je novi, viseči most dovršen. AK potem so presenečeni opazovali, da se Sava kar rapidno dviga. Otvoritev mostu so zatorej preložili, seveda pa ni bojazni, da bi mogla še tako narasla Sava mostu kaj škodovati, ker se do njegove višine ne more nikoli dvigniti. Vprav tu se bo izkazalo, da so take gradnje mostov najprimernejše za Savo, ki je sicer že toliko mostov in brvi gladko pohrustala. Zvečer so na Ježici ugotoviJi, da se Je Sava dvignila že dva metra nad normalo. Bolj zadovoljni od dneva do dneva ...ste oko uporabljate ALBUS-ierpeniinovo milo za pranje svojega perila. ALBUS-terpen-tinovo milo spaja nesnago razkraja j očo moč z čistilnim učinkom močno penečega se ALBUS-mila. ALBUS-terpentinovo milo Vam prihrani čas in trud, opere Vaše perilo bleščeča belo in je zanesljivo varčuje. Nekje visoko na Gorenjskem »e je utrgal oblak, vendar podrobnosti še niso znane. Ce se bo vreme spet obrnilo na bolje, se bo seveda Sava spet tako hitro odtekla, kakor se je tokrat napolnila. Kmetijska razstava Prekmurja 9 Murska Sobota, 5. oktobra V Murski Soboti bodo 13. in 14. in 15. oktobra priredili kmetijsko razstavo, ki bo obsegala: poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, kmetijski pouk, šolsko vrtnarstvo, gozdarstvo in lovstvo. Na tej razstavi se bo predstavila razen živinoreje, ki je na precejšnji višini, celotna kmetijska proizvodnja. Že sedaj lahko rečemo, da bo razstava pokazala prekmursko ljudstvo v popolnoma drugačni luči, kakor se navadno misli, da je. Na splošno prevladuje mnenje, da so siromašni Prekmurci zaostali kakor v celotnem kulturnem tako tudi v gospodarskem pogledu. Kdor se hoče prepričati, da se Prekmurec bolj z&> nima za moderno kmetijstvo, da bolje k metu je in zemljo racionalneje izkorišča kot drugod, naj si ogleda soboško razstavo, ki bo v vseh prostorih Sokolskega doma. Pravo sliko o prekmurskem kmetijstvu bi seveda dobili, ako bi bila še živinorejska razstava, saj so Prekmurci boljši živinorejci kakor marsikod drugod v Sloveniji. Prekmurje sicer ni bogato, ker jo jako gosto naseljeno in imajo zato posamezniki razmeroma malo zemlje, toda je željno napredka, kar se najbolj jasno vidi vprav v njegovem kmetijstvu. Kmetijstvo pa je temelj vsake kulture in kdor hoče spoznati narod, naj prouči, kakšen je kmet, ki je edini čuvar prave narodove bi tn osti. Ni se mogel rešiti pred brzovlakom Vače, 5. oktobra Mnogim hribovskim prebivalcem so zdaj jabolka edini vir dohodkov. Janče Volčič, ki ima nad Vačami gostilno, si je naložil košarico sadja in se podal v Litijo z vzorei kupčevat Ker pa je v Litiji itak preveč prodajalcev sadja, j« Janče vse dopoldne zaman ponujal. S košaro se je torej napotil po kosilu v Gradec. Ko je dospel do glavarstva, kjer je prehod preko železniške proge, je našel zatvornice zaprte, ker so signali že napovedali bližanje ljubljanskega brzovlaka. Ko je Janče videl, da je neki domačin kljub zaprti zatvonrci prešel mimo ramp, je zlezel tudi on in je hotel hitro čez progo. Ker pa je imd pokvarjeno nogo, mu je ušel čevelj v železje in ga ni moged izdreti. Videl je, kako mu prihaja vlak nasproti in je zavpil na pomoč. Priskočil je tisti«, ci je šel pred Jančetom čez progo, pa ga ni mogel iztrgati iz železnega oklepa. Se sam je moral odskočiti, da ga ni zagrabilo kolesje brzovlaka. Ubogega Volčiča pa je že zavrtelo... Stroj ga je vlekel skoraj 100 metrov daleč m ga je med potjo vsega zmrvil, in mu ie vso glavo razbil. Bi-' je v hipu mrtev.. Klobuk so pozneje našli šele na prihodnji postaji. Nesrečo so opazili železniški uslužbenci, ki so prenesli razmesarjeno truplo najprej v postajno čakalnico. Pokojnikov sin Janez, ki je v sosednjem Hotiču gostilničar, je oskrbel vse za očetov pokop. Večina pokojnikovih otrok je zaposlena T Franciji, hči pa je prišla iz Zagreba k pogrebu. Žalostna usoda priljubljenega Jan-četa je potrla vse. Bridko razočaran vlomilec Sv. Marjeta °b PeSnici, 5, oktobra. V eni zadnjih noči je bdi pri Sv. Jakoba v Slovenskih goricah izvrSan prav drzen vlom m tat je odnesel za blizu 20.000 Din plena, ki pa mu je spotoma kaj hitro »kopnel v ničvreden, samo s praznimi tačkami počečkan papir. Vlomljeno je bilo namreč v urad pogodbene pošte pri Sv. Jakoba, k! je nastanjen v hiši posestnika Franceta šnuderla. Vlomilec je odnesel 27 neizplačanih čekov in 1 poštno nakaznico, ki so se glasili na razne naslove v skupni vrednosti 9485 Din, in 2 potrdili o izplačilu dveh brzojavnih denarnih nakaznic v vrednosti 9000 Din. Vse te nakaznice so bile seveda še o pravem času uradno preklica-ne in jih storilec na svoje veliko razočara, nje ne bo mogel vnovčitL Z vlomom je samo hišnemu gospodarju prizadejal za okrog 150 Din škode. Da al je pomagal pri vlomu in da je lahko pohitel na beg, je neznanec mimogrede ukradel iz šnuderlove drvarnice še sekiro in pa moško kolo, ki je bilo last Antona Fiirsta iz Cmureka. Z ukradenim kolesom pa vlomiiec ni dolgo bežal. V nekem jarka v Spodnjem Jakobskem dolu je z vozila snel samo obe kolesi m sedlo, da jih ob kakšni ugodni priliki spravi v denar a« kako drugače izkoristi, ogrodje pa jr odvrgel. Policija zasleduje drznega neznanca, ki je pri vsej svoji pustolovščini s poštnimi vredno trticami vendarle doživel samo nekaj razočaranja. Trgatev v Slovenskih goricah se bliža koncu Ljutomer, 5. oktobra Trgatev po naših goricah se bliža koncu ter jo po količini izredno slaba. Pač pa je kakovost zelo dobra. Burgundec ima povprečno okrog 22" sladkorja, muškatni sil-vamec prav tako, šipon pa do 34° pri 10 do 12kisline. Kot izrednost navajamo šipon (podberino) iz vinograda negovske graščine, ki je n« običajni mostni tehtnici kazal 33* sladkorja, na cem en tirani tehtnici kajpada samo 295°, poleg tega pa ceTUr 18%« kisline. Cene se gibljejo od 4 Din dalje, za mošt z 30° sladkorja se plačuje po 5 Din, z več stopinjami više — do 6 Din. KULTURNI PREGLED Pota slovanske vzajemnosti Iz razgovora z urednikom „Prager Presse" A. St. Mdgrom ga vplivanja? To so torej današnji problemi slovanske vzajemnosti. Če se govori o vplivu francoske kultore na nemško, so stvari jmlično jasne: ta vpliv ie bil mogoč in uspešen zaradi tega, ker je bila francoska kultura naprednejša od nemške. Treba bi bilo, da bi si izdelali teorijo možnosti medsebojnega vplivanja. Danes je nimamo. — Če kdo misli, da je slovansko kulturno sodelovanje mogoče zgraditi na primitiviz-nvj, na kulturni zaostalosti, ga utegneta neuspeh in čas kruto zavrniti. Tudi na področ- ju slovanskih stikov moramo stremeti po kvalitet L Sodobno usmerjenega intelektualca ni mogoče prepričali, da bi bil moral čitati kakšnega zaostalega slovanskega pisatelja, če najde več v spisih Gidea, Ro-maina Rollanda in drugih. Danes ie povprečen izobraženec na Češkoslovaškem čita v francoščini ali angleščini in nahaja v teh literaturah najpopolnejše izraze svojega xa-padnjaškega kulturnega vzora, čista slovanska vzajemnost potemtakem ne bo nikdar zadostovala. Od narodove elite smemo zahtevati, da |e usmerjena tudi k slovanskim narodom, a ne moremo in ne smemo rje odvrniti od zapada, od dežel naprednejše kulture. •. Vprašanje kvalitete je torej daljnosežnega pomena tudi za slovansko kjltumo vzajemnost Po tem efldepo sva prešla z g. M&grom k nekaterim konkretnejšim vprašanjem. Praški publicist je zlasti poudaril naloge, ki jih ima žurnalistika: — Žurnalisti imamo v tem pogledu posebno važne naloge, ki bi se jih bili morali oprijeti z večjo vnemo in boljšo pripravljenostjo. Predvsem ie seveda potrebna boljša organizacija naših stikov. Potovanje žiraa-lista v slovanske dežele je pomembnejše od potovanja koga drugega. Navadno potujemo na lastno pest, dasi bi organizacije, ki skrbe za vzajemne stike, samo izvrševale dobršen del svoiega propagandnega programa, če bi d2iale žurnalistom štipendije. Samo pasivno poznanje jezika in gledanje iz daljave ne zadošča; potrebni eo osebni stiki, osebno doživljanje na licu mesta, tam, kjer se dela kultura, umetnost, znanost dotičnega slovanskega naroda. — 2'jrnalistov, ki skrbe za informacije o slovanskem kulturnem življenju, ne podpirajo v zadostni meri založništva, ki bi se bila morala zavedati, da so zainteresirana na propagandi svojih izdanj. Tako zlasti iz Jugoslavije ne dobivam za »Prager Presse« dovolj novih knjig. Pregled tega, kar izhaja pri vas, je hudo otežkočen, ker nimate dobre bibliografije; to, kar tu in tam izide, ne ustreza zahtevam Češka bibliografija izhaja v rednih tedenskih snopičih- Govorila sva o predlogu, da naj bi imeli »vodilni slovanski organi v vseh kulturnih središčih svoje poročevalce, ki bi poročali o dogodkih in pojavih v kulturnem življenju. — Za sedaj je to utopija; ne le, da za teko organizacijo poročevalstva ni sredstev, marveč takisto nedostaja prostora. Kultjrna rubrika v listu mora zasledovati tudi vse domače pojave in kar le mogoče na široko odpirati okna v zapadne kulture; sami veste. kaj pomeni v kultamo - informacijski službi — prostor. Nedvomno pa bi mogle storiti kaj več revije. Na vprašanje, ali je na Češkoslovaškem kai stvarnega zanimanja za jugoslovansko •kulturno življenje, ie odvrnil g. Mšgr: — Zanimanja ni malo, prevaja ee precej in včasih celo brez prave in trdne izbire. Kajpak, tako prevajanje je zadeva posameznih navdušencev, ki pa v mnogih primerih težko najdejo široko občino enako čutečih DANES VELIKA GLASBENA KOMEDIJA VELIKA LJUBEZEN MLADEGA PRINCA Izredno zabavna komedija, pri kateri se mora vsak smejati in zabavati. Nežne ljubavne melodije iz starih časov. V glavnih vlogah: WILLY FRITSCH, TRUDE MARLEN, PAVEL HoRBIGER, IDA VVtTST. Predstave ob 4., 7.% in 9.% uri zvečer. — Predprodaja vstopnic od 11. do V213. ELITNI KINO MATICA lloinaee vesli • O Ivanu Mažuranicu, pesniku in hrvatskem banu, bo danes v nacionalni ori radia predaval g. Iva.» Krznarič. S svo->) umetnino »Smrt Smail age čengiča« in drugimi pesnitva/mi se je Mažuranič uvrstil med jprvake jugoslovenske poezije, velike zasluge pa si je (pridobil tudi kot politični vodja in organizator Hrvatov. Kot narodni poslanec v hrvatskem deželnem »boru je nekaj časa zboru tudi predsedoval, leta 1.873. pa je postal hrvatski ban. Reformiral je pravosodje in rpolit. upravo, leta 1874. ipa je otvoril zagrebško vseučilišče kot prvo univerzo vseh južnih Slovanov. Ko je odložil bansko čast, se je •pet posvetil poeziji, bavil pa se je tudi z matematiko in astronomijo. DANES PREMIERA Jack Taine in njegov svetovno znani orkester v glasbenem filmu Pozabljene melodije Ta film je največja glasbena senzacija sedanjosti. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9. & zvečer. Cene 4.50 in 6.50 Din. * Važno za brezposelne učiteljske abltu-riente. Na deškem vzgajališču v Ponovi-čah ipri Litiji je izpraznjeno mesto prefek-ta. Honorar 400 Din mesečno, brezplačna hrana in stanovanje. Prednost imajo glasbeno izobraženi. Prošnje vlagajte na upravo deškega vzgajališča v Ponovičah pri Litiji. * Smrt odličnega limnologa. švedsk! Rmnolog dr. Einar Naumann, ki je bil v odboru 7. limnološkega kongresa, je kmalu po vrnitvi iz Jugoslavije zlbolel in se-daje je dospela vest, da je uimrl v Anebodi y liimnološkem zavodu, ki ga je sam ustanovil in vodil. Pokojni znanstvenik je bil star šele 44 let in je vneto sodeloval pri vseh limnoloških konferencah in kongresih. Na Ohridskem jezeru in tudi na drugih postajah limnološke ekskurzije po Jugoslaviji je nabral mnogo gradiva in vzra-•doščen je pripovedoval našim Limnoloigom, kako ga bo obdelal takoj po svoji vrnitvi. * Veliko zbirko moderne danske grafike je poklonil muzeju sodobne umetnosti v Beograd u odilični prijatelj Jugoslovenov, danski pisatelj dr. Hansen iz Kopenhagna. Dr. Hansen se je že nekajkrat mudil v Jugoslaviji ter je v zadnjih letih napisal tudi mnogo zanimivih in tehtnih raziprav iiz vseh področij našega javnega življenja. Dragoceno zbirko modeme danske grafike je poklonil, da bi se, kakor pravi v izročilnem pisimu, oddolžil Jugoslaviji za gostoljubne sprejeme in za nepozabne vti-eke, ki jiih je nabral v tej deželi velikega napredka. * Zanimivo predavanje kitajskega novinarja v Rumi. Kakor je »Jutro« že poročalo. je nedavno prispel v Rumo kitajski novinar Li-Sang-Feng, ki je evropski dopisnik velikega nemškega dnevnika v Šangha-ju. V Rumi ima prijatelja, s katerim je študiral na freiburški univerzi. Kitajski gost je y Rumi predaval o razmerah na Kitajskem ter je v svojem predavanju posebno poudarjal, da so v zadnjem času na Kitajskem dobre varnostne razmere in da ni več velikih roparskih tolp, o katerih še vedno toliko pišejo evropski listi. Nagla-šal je tudi splošno modernizacijo vsega kitajskega življa. Ko so ga vprašali, kaj misli o rusko-japonsikem konfliktu, je odvrnil, da po njegovem mnenju ne bo pršilo do vojne me.d Rusijo in Japonsko, v primeru, da se to le zgodi pa je gotovo, da bo ves kitajski narod proti Japoncem. DANES PREMIERA 1 Boris Karloff v senzacionalnem filmu H Gospodar Azije (Maska Fu Manchu) Človek ali satan? Mož, ki je stra-hoval celo Azijo. Samo za močne živee! ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din. Milijoni gospodinj v inozemstvu obnavljajo svoje perilo na šivalnem stroju s pomočjo Patent Stopf Twist priprave. • Naša slovenska mesta še ne izkazujejo toliko članov Vodnikove družlbe, kakor bi bilo glede na njih število častno in potrebno. Zato naj se v teh dneh odzovejo svoji narodni dolžnosti vsi. ki se zavo»a jo važnosti te vsenarodne družbe, ki bi morala ravno med našima meščani imeti največ članov! * Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani obvedča vse, ki se udeleže javnega Zborovanja akcije NO »Svoji s svojim« v nedeljo v veliki dvorani hotela Union, da se lahk0 poslužijo polovične voznine, ki je odobrena strelskim družinam s tem, da kupijo na odhodn.i postaji cel voeni listek in železniško objavo za 5 Din. Objave se bodo žigosale za povratek dopoldne na strelišču in v hoieiu Unionu, zvečer pa v Kazini. — Istočasno naznanja, da bo sestanek izvršilnega Članstva NO v nedeljo ob pol 15. v prosrorln Zveze ki! turnih društev v Ljubi i mi, Kongresa; trg št. 1-H. , * Odprte planinske koče SPD. Frischau-fov dom na Okrešlju bo za silo oskrbovan še ves oktober ob sobotah in nedeljah. S tem je omogočeno planincem in izletnikom, da v pozni jeseni obiščejo ta divni kraj. Stalno so oskrbovane te-le postojanke: Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh, Koritzke-ga koča na Smrekovcu, Celjska koča nad Celjem. Zatvorjem je že Planinski dom v Logarski dolini in Kocbekov dam na Ko-rošici. Planinci naj računajo s tem. da na Korošici sedaj ni mogoče najti prenočišča. ♦ Nov grob. V Celju je umrl v cvetu mladosti, star šele 24 let, aktivni artiljerijski narednik g. Joško A u ž n e r. Pokopan bo jutri ob 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦Sedaj je čas! V časih, ki jih zdaj preživljamo, mora vsaka žena gledati, da si Prihrani s pravilnim gospodinjstvom rf«-nar, trud ln čas. Seveda »e mora delo tako urediti, da pri tem ne omaga in ne zboli. Tudi potrebuje za zdravje nekaj oddiha ter praktičnih in preizkušenih nasvetov, kako naj si delo pravilno razdeli. Take nasvete daje ženam revija »žena in dom«, ki izda vsako leto pet praktičnih gosn omogočil zdravljenje. Odprite svoja srca temu pozivu! Priskočite na pomoč Ateni v njenem požrtvovalnem delu za ikjoioč bolnemu otroku! Zavedajte se pri tem, koliko stori Atena za blagor naše mladine, pomislite samo. kakšne vrednosti aa zdravje naših otrok je nien ortopedični zavod. Pomislite na vse to, pa Vam bo dar, ki ga boste doprinesli v teh dneh, zadoščenje, da pomagate tudi Vi aboljšati zdravstvene razmere naše mladine, s čimer zagotovite tudi zboljšanje položaja vsega naroda. — Atena. u— Krožni avtomobilski Izlet v Dolenjske Toplice priredi »Krka« v nedeljo 14. t m. na progi Ljubljana - Grosuplje - Zagradec -Žužemberk - grad Soteska - Dol. Toplice, nazaj preko Novega mesta. Vožnja z zdravilno kopeljo v Knežjem bazenu in drugih kopeljih samo 55 Din. Koncertira novomeška godba. Prijave v obeh pisarnah in mislečih čitateijev. Prevajanje zaradi prevajanja pa ni kalturi koristno načelo-Resničen in trajen uspeh imajo samo kvalitetno visoki spisi, toda vprašanje je, koliko je takih v vaši in naši produkciji. Marsikateri prevod je tako slab. da že zaradi tega ne more ogreti češkega čitatelja, zato bi bila poleg strožje izbire spisov potrebna tudi strožja izbira prevajalcev. — Omenili sle zadnje umetnostne razstave. Medsebojne razstave imajo smisel samo tedaj, če vzpodbudno vplivajo na domače umetnostno ustvarjanje- V tem pogledi ie bila Meštro-vičeva razstava nedvomno zanimiva tudi za nas. Razstave drugih skupin, ki posnemano francoske struje — in zaman je vee: Francija je glede moderne likovne umetnosti še vedno prva v Evropi — niso na Češkem tolikimi zanimive, ker smo mi v posnemanju zapadnih vzorov že dalje. To kajpak ne pomeni, da takih razstav sploh ne bi prirejali, zlasti če gre za pokrajinske motive iz Dalmacije, Slovenije, Jjžne Srbije itd., torej za slike, ki zanimajo in učinkujejo že po svoji snovi. — Vsekako si ne smemo delati glede slovanskega kulturnega sodelovanja nikakih iluzij. Stvarno sta tu mogoča samo dva kroga: prvi je ožji krog strokovnjakov, ki imajo resnično zanimanje za slovanske reči, pa najsi imajo le-te tudi manjšo kvaliteto; dn-gi krog obsega širše občinstvo. Kar je dobro ali zanimivo za prvi krog, ni pogosto za drugega. Drugi krog zajema širše ir.teli-' gerične plasti, ki imajo poleg zanimanja za slovanske kulture še polno drugih kulturnih interesov. Te plasti zahtevajo krvalitetnih prevodov, hočejo imeti dobro gledališče, pomembno glasbo in ne dopuščajo tudi pri slovanskih ustvaritvah dragega merila. To kaže, da problem slovanske vzajemnosti dejansko ni tako preprost, kakor se zdi mnogim. Pot je dolga in polna ovinkov... Urednik A. St. M&gr je v družbi dr. Glonarja in dr. V. Bohinca priredil izlet na Dolenjsko in se .je v četrtek z dunajskim brzo-vlakom vrnil v Prago. Mariborski „Hamlet" V petnajstih letih delovanja slovenskega gledališča v Mariboru smo doživeli pretekli torek drugo premiero Shakespearejevega »Hamleta«, tokrat celo kot otvoritveno predstavo nove sezone in proslavo desetletnice poklicnega igralskega udejstvovanja igralca in režiserja Vladimir-a Skrbinška. Da je »Hamlet« še vedno najtežja preizkušnja za vsako gledališče, za vsakega režiserja in vsakega lpodobljevalca naslovne uloge, ni treba naglašati. To je tako in bo najbrž ie dolgo- Kadar doseže igralec višino pravega, živega, ne le papirnatega Hamleta, je dosegel tudi višino zrelega umetniškega ustvarjanja. In to je menda hotel Vladimir Skrbinšek tudi poudariti, ko si je izbral za prvi jubilej prav ta večni lik. 0 režiji »Hamleta« obstoja gora literature, a se problem da še vedno zagrabiti z raznih strani. Režiser Jože Kovič si je sa- mislil svojo nalogo nekako srednje in je tej svoji odločitvi ostal tjdi dosledno zvest, dasi vse vendarle ni bilo tako dodelano in dognano, kakor bi tudi nri nas in v naših možnostih moglo biti. Bolj svojstven je bil pri inscenaciji, ki je kazala tipične elemente njegovega okusa, ki ima nekaj dobrega, pa tudi neka; slabega- Največja odlika je vsekakor naglo in harmonično odigra ven je scen. Da se je Skrbinšek resno lotil svoje naloge in imel trden namen postaviti nam na oder močan lik danskega kraljeviča, to je pričala vsa njegova igra od začetka, do konca, ki je, to povem brez rezerve, vidno segala nad igro ostalih igralcev in igralk. Brez rezerve pa vendarle ne morem priznati, da bi bil dosegel v celoti to, kar je hotel, dasi je dosegel splošno in zlasti v detajlih celo veliko več, kakor smo pričakovali spričo njegove šele desetletne igralske poti. Zato smo z doseženim uspehom zadovoljni in je lahko v polni meri zadovoljen tudi on. V dobri celoti je ustvaril odlične momente, ki so lepo izpričali njegovo moč. V Mariboru dragega takega Hamleta §e nismo imeli in ga tudi sedaj nimamo- Najmočnejša za Skrbinškovim Hamletom ie bila Ofelija Elvire Kraljeve, dasi v celoti ni dosegala najvišjega vzpona naše dramske prvakinje. Toda v nekaterih scenah nam je nudila čisto. resnično umetnost, tako n. pr. ob vračanju darov Hamletu in ob prikazovanju blaznosti nesrečne mladenke. Furija-nov krali Klavdil je plaval nekie nad povprečnostjo. dočim nas veliki komornik Po- lonij Pavla Koviča ni povsem zadovoljeval. Njegova interpretacija ie bila mestoma preohlapna. Blažev Laert je pokazal mestoma dobre efekte, kakor tidi Nakretov Horatio ni zapustil neke višine z intimno toplim. Kraljica Gertruda Eme Starčeve je pa bila v detajlih celo nekakšno presenečenje, ki ga nismo pričakovali, kajti taki liki navadno niso njena najboljša domena. Edo Grom je bil močan prvi igralec, igral pa je tudi Fortinbrasa; a vsak na svoj način, iri več ali mani s celoto posrečeno, so nastopili tudi Medven kot Roženkranc, Harastovič kot Gildenstern, Gorinšek kot Osrik, Verdonik kot Marcel in igralec. Košuta kot Bernardo in duhovnik, Štandeker kot vojak in igralec, Kosič kot Rejnaldo in drigi grobar in Gorinškova kot igralka. Gorinškov duh Hamletovega očeta pa ni bil skozi dosleden. Svoi govor je pričel preveč patetično, ga je pa dalje Droti koncu vendar srečno omilil. Premiera je bila izven štirih letošnjih abonmanov in brez blokov, zato gledališče ni bilo tako polno, kakor smo pričakovali, dasi je bil obisk še vedno časten. Jubilant Skrbinšek je bil deležen tople pozornosti s strani občinstva, ki ga je ponovno nagradilo z aplavzom. R. Rehar. AH si ž predstava ob 11. dopoldne. u— Ali ste že videli veselo filmsko delo »Velika ljubezen mladega princa«? Ta glasbena komedija je ena Izmed onih, .kakršne naša publika ljubi in ji prijajo. Že včerajšnja predstava je pokazala, kako zabavno je to delo. Publika 8e je od srca smejala veselim dovtiipom in še bolj romantični naravi mladega princa. Vsi igralci so na svojem mestu. Willy Fritsch in Trude Marlen po eni strani, in Ida Wiist in Pavel Horbiger po svoji strand rešijo svojo vlogo tako. da je publika močno zadovoljna u— Rokovnjači v šentjakobskem gledališču. šemtjakobčani otvorijo svojo letošnjo sezono v soboto 13. t. m. ob 20.15 z Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro »Rokovnjači«. Dejanje se vrši v začetku 19. stoletja, ko je strahovaia vso Kranjsko, Koroško in Istro tolpa raTibojnikov, ki jih Je ljudstvo imenovalo rokovnjače. Delo je razbeljeno na osem slik: na trgu v Kamniku, pri čevljarju Bojcu, na Paleževind, pri sodniku Gavriču, pri Hudmanovi Jeri, v črnem grabnu pri rokovnjačih, na Ko-lovcu in slednjič spet na Paleževini. Med dejanje je upletenih več pesmic, ki jšh izvajajo: gdč. černičeva, ga. Ervina Wri-scher-Petrovčičeva, g. HanžiC in g. Mo-ser ter moški in otroški zbor. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Občinstvo opozarjamo že sedaj na to predstavo. u— Kolesa izginjajo Izpred hiš in z dvorišč. V sredo okrog poldneva je nekdo odpeljal Antonu Zabukovcu izpred nefcotič-nrika v Gajevi ulici moško kolo znamke »Vitler«, vredno 1700 Din. K0J0 nosi tovar-niiško številko 3-91.065 ter je črno ipleska-no, skoro novo, opremljeno s torpedno zavoro in svetiljko na dinamo. Istega dne je bilo popoldne v Pražakovi ulici izpred hiše št. 10 ukradeno Aleksandru Noču moško kolo brez znamke, vredno 900 Din. Bilo je sivkasto modro pleskano s skoro noviimi črnimi plašči, na vilicah sprednjega kolesa je imelo pritrjen kilometrski števec in na zadnjem kolesu torpedno zavoro. NOVA SREMSKA ČRNINA za slabokrvne je prispela. Liter Din 12.— DELJKATESA-VINARNA V. A. JANEŠ Ljubljana, Aleksandrova 12. Telefon 34-55. u— Otvoritev mostiča v Mednem preložena. Zaradi nenadno izredno narasle Save so se morala zaključna dela pri mostiču prekiniti in se otvoritev preloži na nedeljo, dne 14. t. m. z istim sporedom. u— Plesne vaje JNAD Jadrana se prično v četrtek 11. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Vodil jih bo prof. Troš-t. Igra Ronny. Prosimo one, ki vabil ne bi prejeli, da reklamirajo na naš naslov: To-manova ul. 3 ali telefonično 29?4. u— Prvovrstno Izbrana vina kakor tndi žganja, priporoča delikatese - buffet Jane, Židovska ulica 1. It Maribora a - Magistratni direktor g. Kodošek 50-letnik. Danes slavi 50-letnico svojega rojstva magistratni direktor g. Rodošek. Jubilant je po rodu od Sv. Lovrenca na Dravskem polju ter je po smrti magistratnega direktorja Koechlerja prevzel ravna-teljsko mesto mestne občinske uprave. Svoje sposobnosti je posvetil magistratni službi in je zelo priljubljen med magitrat-nimi uslužbenci, ki so svojo naklonjenost in spoštovanje ponovno pokazali ob priliki njegovega življenjskega jubileja, številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi. a— Iz obč:nske uprave. Na dnevnem redu prihodnje seje mestnega sveta v torek je tudi določitev dveh članov mestnega sveta za mestno disciplinsko sodišče prve stopnje in določitev dveh namestnikov. Po zakonu o mestnih občinah bo prihodnji sej>i prisostvoval tudi sreski načelnik g. dr. Ivan Senekovič. Po nalogu banske uprave morajo odslej mestne občine pošiljati zapisnike sej mestnega sveta na vpogled benski upravi. a— Hvalevredna akcija »Rotari kluba«. Maribor kot obmejno in s svojo slikovito okolico zelo privlačno mesto že leta in leta krvavo pogreša prepotrebnega prenočeval-nega azila, v katerem bi dobili prenočišče dijaki, ki dopotujejo v večjih skupinah v naše mesto, pa tudi razni drugi obiskoval-ci, ki pridejo v večjem številu. Doslej so nudile tem streho razne šole in druge humanitarne ustanove. Na svoji zadnji seji pa so mariborski rotarijci sklenili oživo-tvoriti akcijo za potrebni prenočevalni azil in bodo pomagali tudi finančno realizirati načrt. Zaprosili so tudi mestno občino za pomoč. a— Apel mariborske javne bolnišnice. V svetovni vojrfi je imela mariborska bolnišnica za podpiranje siromašnih rekonva-leseentov poseben fond, ki se je črpal iz daril, volil, javnih korporacij in dobrotnikov ter v skupičku za prodano obleko v bolnišnici »umrlih. Zaradi splošne gospodarske krize je bila bolnišnica primorana izročiti obleko siromašnim svojcean ali bolniku, ki so prišli brez vsake obleke in Obutve. Volila in darila so povsem izostala. Pičlo odmerjeni kredfiti in dohodki komaj zadoščajo za vzdrževanje rednega obrata. L prava bolnišnice je pokrenila akcijo za zbiranje prispevkov za podporni sklad. Prvi se je odzval mariborski Ro-tary-klub z znatno podporo, želeti bi bilo, da bi temu lepemu zgledu naših rotarijcev sledili tudi drugi, zJasti pa pridobitni sloji. Tudi najmanjši prispevek v blagu aH v gotovini je dobrodošel. Zadeva podpornega fonda naše bolnice je tako važna in aktualna, da zasluži največjo poaornost vseh plasti Maribora in okoliškega prebivalstva, ki ima od bolnišnice velike koristi. a— šahovski brzotumlr. Drevi bo pri »Orlu« velik šahovski brzoturnir, ki ga je organiziral Mariborski šahovski klub in ki se ga lahko udeleži prav vsakdo. Zmagovalci bodo dobili več lepih nagrad ki jih je daroval klub Ob tej priliki bo tudi ob 20. uri v Aljaževi sobi družabni šahovski večer, ki ga je klub namenil onim agilnim Banom, ki odhajajo pod vojaško zastav«. Vabljeni vsi člani šahovskega kluba in prijatelji kraljevske igre. a— Promenadnl koncert. Mestno olepševalne društvo priredi jutri dopoldne od 11. do 12. ▼ mestnem parku običajni promenadnl koncert, na katerem bo igrala vojaška godba pod taktirko kapelnika gosp. Svobode. a— Dramatska šola se otvori v nedeljo 7. t m. ob 9. Dotedaj se še vedno sprejemajo novi priglašenci. a— Novi darovi za reševalni avto. Darovali so: Spodnještajerska posojilnica 400 dinarjev, nožar Tomažič 100 Din, kartona žna tovarna Bencina, odvetnk dr. La-šič, posestnik Mejovšek, trgovec Ivan An-drešič, pekovski mojster Jakob Koren. Ivana Cvilakova, Simrimg, Amtonija Cial-hovska in tvormica Pickel po 50 Din. a— Avtobus bo vozil danes popoldne ob 15-30 z Glavnega trga do Reke. Na to ugodnost opozarjamo ljubitelje našega Pohorja in obiskovalce planinskih postojank. Pohorskega doma in Ruške koče. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče bo otvor&o novo sezono s ciklusom predavanj, ki bodo obravnavala položaj našega naroda 1. 1914. in med svetovno vojno. V sredo 10. t. m. ob 20. bo predaval v risalnioi deške meščanske šole uraiv. prof. g. dr. Ljudmil Hauptman iz Zagreba o položaju Evrope L 1914. V ponedeljek 15. t m. bo govori! g. dr. Vekoslav Kukovec iz Maribora o političnem položaj« Slovencev L 1914., dne 6. in 7. novembra pa g. dr. Joca Jo-vanovič, bivši poslanik ▼ Londonu in univ. prof. v Beogradu o Srbiji L 1914. e— Manifestacijsko zborovanje vojnih invalidov za izboljšanje invalidskega zakone bo v nedeljo 7. t m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani Celjskega doma. e— Tragična smrt pismonoše. Včeraj smo poročali, da je 45 letni pismonoša Jože Okerer v četrtek dopoldne v svojem stanovanju v Novi vasi 46 prti Celju hz neznanega vzroka iapil večjo količino solne kisline. Citererja so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v četrtek ob 20. podlegel zastrupi j en ju. e— Najemninski vinar. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da je 1. t m. zapadel v plačilo zadnji obrok najemninskega vinarja (gostaščne). Stranke na jplačajo zapadle zneske znes-ljivo do 30. t m pri mestni blagajni. Po preteku plačilnega roka se bodo računale zakonite zamudne obresti. Plačila, ki bodo izostala, bodo izterjana z izvršbo. e— Nocoj ob pol 9. vsi v Narodni dom na družabni večar kluba koroških Slovencev. Pester spored (pevski nastop okteta Ljubljanskega Zvona itd.). Prosta zabava s plesom e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna komedija »Potujoči klavir« m dve zvočni predigri. Gospodarstvo Gospodarske zbornice proti otvarjanju trgovskih raaga-zinov Kakor znano, se je te dni vršila v Zagrebu konferenca trgovsko-dnidiustr jskih zbornic iz vse države, ki je trajala tri dni. Važen predmet razprav na tej konferenci je bilo tudi vprašanje otvarjanja velikih trgovskih hiš odnosno trgovslkih magazi-nov (WaTenhaiser). O tozadevn h sklepih konference je bilo izdano naslednje obvestilo: Državna konferenca trgovsflco-industrij-skrh zbornic ▼ kraljevini Jugoslaviji je razpravljala pod prvo točko dnevnega reda o vprašanju ustanavljanja velikih trgovskih hiš odnosno velkrih trgovskih magazinov v naši državi. Razprava o tem vprašanju je trajala vse dopoldne pri živahni udeležb' delegatov vseh trgovsko-industrijskih zbornic v naši državi. Konferenca je soglasno sklenila nasloviti brzojavko ministrskemu predsedniku Nilkolu Uzunoviču in _ trgovinskemu ministru Juriju Demetroviou, in sicer z naslednjo vsebino: »Na nujno sklicani državni konferenci vseh trgovsko-iedustrijsk'h zbornic kraljevine Jugoslavije je bilo ugotovljeno, da vlada v vrstah trgovcev in ostalih gospodarstvenikov v vseh večjih mestih velik vznemirjenje in panika zaradi namere ustanovitve velikih trgovskih hiš odnosno trgovskih magazinov v gospodarsikih centrih naše države. Po vsestransiki in objektivni proučitvi tega vprašanja ugotavlja konferenca. da je ta panika upravičena, ker bi taki velik' trgovski magazini ogražali obstoj širokh trgovskih slojev in velikega dela srednjega stanu. Zaradi tega prosi konferenca soglasno, da se takoj na osnovi § 63. finančnega zakona predpiše uredba, s katero se naj ukine § 140., točka 3. obrtnega zakona in da se prepove ustanavljanje velikih trgovskih hiš na vsem državnem teritoriju, obstoječim s takim obratom pa prepove širjenje tako v pogledu ustanavljanja podružnic in pomožnih lokalov ter uvajanja novih strok, kakor tudi v pogledu razširjenja niihovih dosedanjih prodajnih prostorov. (§ 140. točka 3. obrtnega zakona pravi: Ce se pr-javi izvrševanje trgovske obrt-i velikega obsega brez podrobnejše označbe vrste blaga ali stroke, se sme tržiti z vsemii predmeti prostega prometa, razen s predmeti, za katere je potrebna dovolite v; (op. ur.) Da se talka prepoved ne bi mogla izigravati z ustanavljanjem trgovinskih obratov z večjim številom novih strok, naj bo za vsak tak konkreten primer merodajno mišljenje pristojne trgovske zbornice. Cede na že predložene prošnje za ustanovitev takih velikih trgovsfkfh magazinov in glede na zakonske roke je potrebno, da se taka uredba nujno izda 'n da se dotlej ne izdaja io rešitve o že predloženih prošnjah. Podrobna pismena utemeljitev sledi. Za vse trgovsko-rndiusrtrijske zbornice kralje-v;ne Jugoslavije predsednik konference: dr. Milan Vrbamič.« Naše gospodarstvo v juliju Naša Narodna banka je izdala mesečno statistično poročilo za mesec julij, ki prinaša poleg že znanih gospodarsko-stati-sričnih podatkov in indeksov še naslednje zanima številke: Skupne hranilne vloge pri vseih bankah in hranilnicah v Jugoslaviji (brez kreditnih zadrug), ki so letos od 1. maja do 1. junija nazadovale od 9965 na 9837 milijonov, so se 1. julija zopet dvigale na 9910 milijonov nasproti 9938 .milijonom 1. julija preteklega leta. Ta prirastek je očividno v zvezi s pripisom po Me triih obresti. Od skupnega prirastka 73 milijonov v primeri s prejtšnjim mesecem odpade na prirastek py o-beh velikih državnih denarnih zavodih (Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka) 16 milijonov. Vloge prj 20 največjih privatnih bankah, ki so od konca maja do konca junija narasle za 53 na 3289 milijonov, so do konca julija zopet nazadovale na 3249 milijonov (lami ob koncu julija so te hranilne vloge znašale 3375 milijonov). Blagajniška sredstva teh zavodov, ki so ob koncu maja dosegla vsoto 261 milijonov Din, so že do konca junija nazadovala na 244 milijonov, do konca julija pa na 208 milijonov. Očividno je to nazadovanje v zvezi z dajanjem novih kratkoročnih posojil v večjem obsegu, ki ima namen, da se vsaj del likvidnih blagajniških sredstev nekako plasira To se vidi tudi iz počasnega dviganja debitorjev. Posojila so namreč pri teh 30 zavodih dosegla najnižje stanje ob koncu aprila, namreč 4796 milijonov Din; ob koncu maja so se dvignila na 4807, ob koncu junija na 4828 in ob koncu julija na 4839 milijonov (lani ob koncu julija so znašala posojila še 5378 milijonov). Indeks celokupne naše rudarske produkcije je znašal v juliju 97.7 točke (povprečje 1926—1929 = 100) nasproti 88.0 v lanskem juliju m 78.3 v predlanskem juliju. Tudi v jiuljju je bilo opažati, da je uvoz produkcijskih sredstev razmeroma znaten in ie indeks uvoza teh produkcijskih sredstev znašal v juliju 105 točk (1926 = 100) nasproti 101.5 točke v lanskem juliju in 58.6 točke v predlanskem juliju. Gospodarske vesti — Poziv trgovcem. Da je treba iskati načina in sredstev za zaposlitev brezposelnih in za zvišanje življenjskega standarda zaposlenih, mora biti vsakomur jasno. Ena teh poti je gotovo program akcije »Svoji k svojim« pod devizo »Kupuj domače blago«. Če pospešujemo z nakupom domačo produkcijo, bodo zaposleni naši ljudje. Naše vrlo trgovstvo se je kot važen gospodarski faktor — posrednik med producentom in konzumentom — vedno v polni meri zavedalo svoje nacionalne in so-cionalne dolžnosti. Prosimo, da se tudi to pot priključi naši akciji, ker je pomoč in razumevanje naših ciljev od strani trgovstva odločilna. V nedeljo, 7. t m. ob pol 11. uri je zborovanje v dvorani hotela Uniona. — Akcija »Svoji k svojim«. = Naš izvoz tobaka. Kakor je podoba, bo letos naš izvoz tobaka dosegel rekordno višino. Prejšnja leta je tobak od nas kupovala skoro le Češkoslovaška in nekaj malega Poljska. Letos pa prdeta v poštev še dve državi, namreč Francija in Nemčija. Nedavno smo poročali, da se je francoska vlada odločila odkupiti večje količine našega tobaka najboljše kakovosti. Predvsem bo Francija kupila tobak iz Hercegovine, ki je letos prav odličen. Ze nedavno je odkupila od Madžarske večje količine običajnega tobaka v vrednosti 8 milijonov pengov. Kakor poročajo sedaj iz Nemčije, jc naša monopolska uprava sklenila z nemškimi tvornicami cigaret pogodbo glede dobave 12 milijonov kg jugoslovenskega tobaka. Ta količina presega za 5 milijonov kg ono količino, glede katere se je Nemčija v trgovinski pogodbi obvezala, da jo prevzame. Cena, ki jo bodo plačale nemške tvornice za naš tobak, presega tržno ceno. — Količina 12 milijonov kg tobaka, ki jo bodo prevzele nemške tvornice, je izredno velika, saj predstavlja 2 in pol kratno količino vsega našega izvoza v preteklem letu. Naš izvoz tobaka se jc zadnja leta razvijal takole: količ. v tonah vredn. v milj Din 1930 1206 62.6 1931 2944 124.0 1932 5815 237-5 1933 4616 143.2 Kakor nam kaže gornja primerjava, se je naš izvoz tobaka šele zadnja leta povzpel na letno količino okrog 5 milijonov kg. Ker je letos že Češkoslovaška odkupila nekaj našega tobaka (v pivih osmih mesecih smo izvozili 753 ton v vrednosti 25.4 milij. Din), je računati, da bomo v letu 1934-35. dosegli rekordno izvozno količino. — Izvozniki v Albanijo se opozarjajo, da morajo vsaki pošiljki priložiti izkazilo o izvoru blaga in na fakturi navesti za vsako pošiljko posebej težo bruto ln neto, drugače ima prejemnik blaga večie izdatke zaradi carinskih manipulacij. = Madžarska nezadovoljna a trojnim paktom. Bivši madžarski državni sekretar prof. dr. Elemer Hantos je v trgovinsko-političnem odboru budim peš tanske trgovske zbornice kot predsednik tega odbora poročal o rezultatih pogodb na podlagi rimskega pakta, v katerem je najprej poudaril napredek glede praktičnega izvajanja načela preferenčnih pogodb, ki se kaže v rimskih pogodbah. Praktični uspehi trikotne pogodbe pa so doslej za Madžarsko vse prej nego zadovoljivi. Tako nasproti Avstriji kakor nasproti Italiji kaže madžarski trgovinski promet v prvih osmih mesecih letošnjega leta nazadovanje. Lani je Madžarska v prvih osmih mesecih izvozila v Avstrijo za 65.5 milijona pengov, letos pa le za 60 milijonov pengov, dočim se je uvoz iz Avstrije dvignil od 39.9 na 50.6 milijona pengov. Tudi nasproti Italiji se je položaj poslabšal. V osemmesečnem razdobju lanskega leta je Madžarska izvozila v Italijo za 19.7 milijona pengov; letos se je ta izvoz sicer dvignil za 11% na 21.8 milijonov pengov, nasprotno pa se je madžarski uvoz iz Italije v istem času povečal za nič manj kakor 90%, to je od 14.4 na 27.1 milijona pengov. Dispariteta je tu še večja nego v prometu z Avstrijo. Poostruje se položaj z Madžarsko še zaradi tega, ker imata tako Avstrija kakor Italija v tujskem prometu z Madžarsko in v nevidnem prometu aktivne salde. b Banovinskt davek na motorna rotila. Kakor znano, je treba za motorna vozila, ki so bila plombirana in se stavijo med letom zopet v promet, plačati državno takso do konca leta. Isto je doslej veljalo tudi za banovinsko takso, le z razliko, da se je taksa lahko plačala tudi v obrokih. Banska uprava pa je sedaj ugodila prošnji, da »e pri vozilih, >.: se ne uporabljajo skozi vse leto, plača banovinska taksa le za oni čas, v katerem se je nahajalo vozilo v dejanskem prometu. = Razpored zgradarine za leto 1934 je v smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5 (IL nadstropje, soba št. 13) v času od 8. oktobra do vštetega 15. oktobra 1934. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. = Natečaj za pristaniška deta ▼ Solunu. Po podatkih, ki jih ima konzularno gospodarski oddelek zunanjega ministrstva, je razpisala komisija pristaniške blagajne v Solunu za 14. januar 1935 mednarodni natečaj za prevzetje novih del v solunskem pristanišču. Proračunski znesek znaša 105 mil jonov drahem. Pogoji se dobe pri pristaniški blagajna v Solunu za 1000 dinarjev. = Dobave. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 23. L m. ponudbe glede dobave 25 kg usnja, 100 metrov transmdsij. jermenov, 290 kg kavčuka, 45 kilogramov ebonita, raznema materijala za klosete, 306 kg zelenega volka v prahu, 460 kg arzenika v prahu; do 24. t. m glede dobave 600 kg železne pločevine, 10.000 pol smirkovega platna, 3 vagonet, 200 m tračnic za poljsko železnico, 70 kom. železniških pragov, 40 kg vijakov, 40 kg spojnic, 500 m starih rabljenih tračnic za poljsko železnico; do 25. t. m glede dobave 200 kg žveplene kisline, 20 kg kali-jeveda lužila, 500 kg klorkalcija, 26 kg salmijaka; do 26. t. m. glede dobave I7O metrov bombaževe jadrenine, 80 m katra-niranega motvoza, 20 kg medeninastih plošč, 116 m jeklenih pocinkanih vrvi, 76 kilogramov ploščatega železa; do 28. 1.1*, glede dobave 1120 kg pločevine, 1 aparata za razvijanje acetilena, raznih glasbenih instrumentov ter glede dobave 340 kg masti za parkete in do 20. t. m. glede dobave 8450 kg železne pločevine, 50 kg železa, 80 kg železnih pocinkanih cevi, ca 500 kilogramov železnih zakovic, 20 kg železnih pocinkanih vijakov, 140 kg katran-skega laka ter 400 m nekatraniraneea motvoza. Borze 5. oktobra Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz danes ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi po včerajšnji znatni oslabitvi nekoliko po pravili in notirajo 8.10 — 8.30 (v Zagrebu je bil promet po 8.15). V zagrebškem privatnem klirngu je nadalje prišio do prometa v angleških funtih po 225.16 ter v grških bonih po 28.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za kaso trgovala po 253 (v Beogradu po 352), za december pa se je nudil denar po 355 (v Beogradu promet po 355.50). Zaključek je bil zabeležen še v 4 odst. agrarnih obveznicah po 41. Device. Ljubljana. Amsterdam 2301.79 — 2313-15, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 793.57— 797.50, Curih 1108.35—1113.85, London 165.86—167.46, New York 33471«—3375.42, Pariz 223.93—225.05, Praga 141.67—142.53. Trst 290.68—293.08 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10— 8.20. Zagreb. Amsterdam 2901.79 — 2313.15, Berlin 1383.47 — 1374.27, Bruselj 793.57 do 797.51. London 165.86—167.46, Milan 290.68 do 293-08. Newyork kabel 3369.16—3397-42, ček 3347.16 - 3375.42, Pariz 223.93—225.05 Praga 141.67 — 142.53, Curih 1106.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.20625, London 14.9750, Newyork 304-1250, Bruselj 71.60, Milan 26-27. Madrid 41.8750, Amsterdam 207.60, Berlin 123.20. Dunaj 57.15, Stockholm 77.20, Oslo 75.25, Kobenhavn 66.85, Praga 12.79, Varšava 57.9250. Atene 2.91, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringj.) Beograd 12.07, London 26.36, Milan 46.12, Newyork 534. Pariz 35.56. Praga 21.84, Curih 15.66, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 353 — 356, 7®/® investicijsko 71 _ 72. 8% Blair 68 bi., 7°/o BlaiT 57-50 bi., 4% agrarne 41 — 42, &>,'» beeluške 59 — 60. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 353 _ 354, za oktober 354 bi., za december 355 den., za januar 356 bL, 7% investicijsko 71.50 den., 4e/o agrarne 41—42, 7°/o Blair 57 — 58, 8°/» Blair 68 50 bi., 6*/o beg-Iuške 59 _ 60.50; delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. as rama banka 217.50 do 219.50. Šečerana Cteijek 135 — 145, Trboveljska 90 den. Beograd. Vojna škoda 352 _ 382.50 (352), za december 354.50 — 355.50 (355.50), 7% investicijsko 71.25 — 72 (71-50), 6»/» beglu-ške 59.50 — 60. 8»••'• Blair 67.50 bi., 79/o Blair 56.50 — 57, 7*/« Drž. hipotekama banka 66 — 67-50 (66.50), Narodna banka 66 do 67.50 (66.50), Narodna banka 4120 den.. Priv. cerarna banka 218 — 220 (219). Blagovna tržišča HMELJ Žalec, 5. oktobra. Položaj v hmeljski kupčiji je v glavnem nespremenjen. Pri več ali manj čvrsti tendenci se nakupovanje nadaljuje in se plačuje blago po 30 do 40 Din, izbrano prvovrstno blago, ki je pa redko in je le še v prav čvrstih rokah, tudi do 45 Din za kg. Čeprav je okvir cen ostal nespremenjen, je blago pri oceni kakovosti napredovalo v ceni za 5 do 10 Din pri kg. Zadnji čas je nekaj povpraševanja tudi za najslabše blago po 10 do 30 iDh in za lanski letnik po 30 'Din za kg. + Žalec, 4. okt. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino poroča: Nakupovanje se nadaljuje v okviru cene od 20 do 40 Din za kilogram. Od letošnjega pridelka je prodanih 60%. V javni hmeljski oznamoval-nici je bilo doslej oznamenovanih 1098 bal po 150 kg. 2IT0. + Chicago. 5. oktobra. Zafetni teča-ii: Pšenica: za december 97. za maj 97.3750: koruza: za december 74.6250. + Winnipeg. 5. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 76-75, za december 77.50, za mfti 82.1250. r-¥ Ljubljanska borca (5. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—167-50; koruza (po navadni tarifi): stara sjha za oktober po 150 — 152.50; nova umetno sušena a kvalificirano garancijo po 122.50 do 125; moka: baška >Oc po 260 _ 265; banatska >0« po 265 — 270. + Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, srednje-baška in gornjebaška 112.50 — 115; okolica Sombor, sremska. fjžnobanatska 110 do 112.50; baška ladja Tisa 122 — 124; lad0s< in »Osg« 190 — 210 (187.50 - 197.50); »2< 170 - 190 (167.50 od 177-50): >0« 1-50—170 (147.50 - 157.50); >6« 125 — 145 (122-50 — 132.50); »7« 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 105 - 110 (105 — 110). _ Otrobi: baški in sremski 80 — 82; banatski 77 _ 79; baški ladja S3 — 85. — Fižol: baški beli 140 _ 142-50. + Budimpeštanska termineka borza (5-t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za okto- Seiitev uradov banske uprave je opravljena Ljubljana, 5. oktobra V palači banovinske hranilnice v Knafljevi ulici je te dni 06 .»ile živahno. Prvo nadstropje, ki so ga bili prizidali, da je poslopje iz skromne enonadstropnice zraslo v dokaj impozantno palačo, so odprli uradnemu prometu in kmetijski oddelek je s svojimi odseki že izpraznil staro Auersper-govo hišo, v katero pride mestni muzej. V desni trakt pritličja hranikiične palače, kjer je bil doslej nameščen del prosvetnega oddelka, so se preselili uradi za agrarne operacije. Iz prvega nadstropja, kjer so se doslej tlačili oddelek za socialno politiko in narodno zdravje, trgovinski oddelek in še nekaj prosvetnih referatov, so se ti slednji izselili v novo nadstropje, tako da bosta socialnopolitični in trgovinski oddelek za dihala v malo znosnejšem prostoru. Vse drugo nadstropje pa sta zavzela prosvetni oddelek in kmetijski oddelek z odseki za veterinarstvo, gozdno tehniko in šumarstvo. Pisarniški prostori v novem nadstropju so prav moderno in ekonomično grajeni in kažejo živo nasprotje staremu delu hiše, v katerem je prostor razdeljen v kopo velikih in malih dvoran z velikimi predsobami in številnimi prehodi, ki se dajo le za silo uporabiti za pisarniški obrat. V prizidanem nadstropju so pisarniške sobe obakraj povprek tekočega hodnika in jih je zato lahko dvakrat toliko kakor v starem delu palače. Vse sobe so enakomerne velikosti, v vsaki bosta delala po eden ali po dva uradnika. Novi prostori bodo najbolj primerni za one referate, ki nimajo preveč opravka s strankami. Sobe so namreč majhne in nizke in nekateri uradniki bodo pogrešali zraka in luči. SOKOL Nastop jezdnih odsekov v Tivoliju Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola pro-s'av, v soboto m nedeljo svoj srebrni fubi-'ej Ne bo to samo običajna proslava jubilej? marveč bo jezdni odsek pokazal 90-ko!fk: in osta': avnosti tudi svoje uspene ▼ ,ahanju. Razen jubilanta nastopita pn *avnt m nastopu še jezdna odseka Sokola Ljubljana III m Sokola Vič. Tehnični odbor jezrtnet-a odseka bo torej pckazal v deljo popoldne na .etnero telovadišču v Ti voliju. da niso jezdni odiseki zgolj za parado, kot se to rado očita, marveč, da gojs jezdni odsrk iahanje sistematično. Spored javnega nastopa je zelo pester m bogat Kot pn bo aastopil jezdni odsek Sokola Vič z v>ltžganjem. Pri tel točki nastopi sokolska deca. ki jo je spretno z-ve/ba.' načelnik c oseka brat Masek. Viška sokolska dtes je že na lastnem nas*opu pokazala vzorno vol ti ži ran je, med navdušenimi ovacijami občinstva. Prepričani smo da bo tudi v nedeljo občinstvo prišlo na svo' račui m občudovalo mlade m pogumne dečke, ki bodo izvajali vratolomne vaje na koncu. Lepe in uc nkovite bodo vare s sabljami jfzdnega odseka Sokola Ljubljana III Največ zanimanja pa je za naatjp jubilanta. ki nastopi s člani ki članicam y 4 točkah, č.sni in članice bodo najprej -a-vajale oe^»crko v dveh delih, ki spo-r.inja na plesno četvorko. Vaje je sestavil br rranke. Zelo zanimiv in napet bo jeu de barres. kjer prejme zmagovalec darilo Pod vodstvom znanega jahalnega mojstra br. Pavlovčiča bodo člani in članice skakali čez zapreke, nakar bo 33 članov zaključilo javni nastop s karakolom, t j. vajami, k: tvorijo razne geometrične slike in like, ki so zelo pestri in učinkoviti. Kakor je iz sporeda razvidno, bo nedeljski nastop jezdnih odsekov za Ljubljano nekaj posebnega, nakar ponovno opozarjamo in vabimo vse sokolsko članstvo in občinstvo, ki naj v čim večjem številu poseti vse jubilejne prireditve jezdnega odseka. V slučaju izredno slabega vremena bo proslava 13. in 14. tm. v istem obsegu. Zdravo! Sladko čenje OJnu fc o k o I a d a ber 15.46 — 15.48, za marc 16.57 — 16.58; koraza: za maj 10.23 — 10-24. ŽIVINA. + Sejem za prašiče v Mariboru. Na sejem 5. t m. so pripeljali 314 prašičev; kjj> čija je bila srednja. Prodanih je bilo 131 glav. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tedenski prašiči 50 — 70 Din, 7 do 9 tedenski 80 — 90 Din. 3 do 4 mesečni 130 — 160. 5 do 7 mesečni 250 — 300, 8 do 10 mesečni 350 — 400. leto dni stari pa 600 do 750 Din. Kilogram žive teže 5 — 6 Din. + živinski Sejem v Ptuju. Na zadnji ŽL vinski sejem je bil dogon živine zelo velik in tudi kupčije so bile zelo ugodne. Prignanih je bilo 121 krav, 45 tebe, 64 volov, 10 bikov in 90 konj. Cene so bile naslednje: krave 2 do 3.50 Din, telice 3 do 4 Din, voli po 3 do 4 Din, biki 2.50 do 3.50 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 600 do 3200 Din za komad. Razen tega je bilo pripeljanih 124 prascev in 99 svinj. Prasci 6 do 12 tednov stari so se prodajali po 75 do 200 Din za komad, pršutarji po 5 do 6 Din za kg žive teže. Naročite — čttafte „LJUBLJANSKI ZVON" RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »E n e r e i o« za jače-nje krvi. živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličlce na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. br. 4787-32. Repertoar Drama. Začetek ob 20. Sobota. 6.: Praznik cvetočih češenj. Izve«. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 7.: Mi20. dekle z Montparnasa. laven Opera. Začetek ob 20. Sobota. 6.: Rigoletto. Izven. Znižane oeoe od 30 Din navzdoL Nadel ja, 7.: Tičar. Opereta. Izven. Znižan« rene od 30 Din navzdol. * Drevi ob osmih ponovi drama Kla-bimdovo igro »Praznik cvetočih češenj«, ki jo je vprizarjala v pretekli sezoni z največjim uspehom. Premiera Cankarjevih »Hlapcev« je zaradi obolelosti g. Cesarja preložena na prihodnji teden. Jutri bo repriza Achardove ljubezenske zgodbe pariškega dekleta, tridejanke, ki nosi naslov »M igo, dekle z Montparnasa«. Naslovno vlogo igra ga. Vida Juvanova, ostale tri girlse igrajo: ga. Mira Neffatova, gdč. Fratnikova in gdč. Rainerjeva. Fotografa Raphaela kreira g. Daneš, gigola Roderi-gueza g. Drenovec, korepetitorja Carcorana g. Kralj, policijskega komisaria g. Sancin, policista gg. Plot in Potok ar, detektiva g. Jerman- Predstava je izven abonmaja. Prvič r sezoni uprizori opera drevi Verdijevo delo »Rigoletto«. Partijo Rigo-letta poje gosp. Primožič, Gildo gdč. Žu-pevčeva, novo angažirana članica naše opere, vojvodo Mantuanskega g. Banovec, grofa Monterona g. Marjan Rus, Maddale-no ga. Kogejeva, Sparafucila g. Zupan. Dirigirata g. Neffat. Predstava je izven abonmaja po znižanih cenah od 30 Din navzdol. Za nedeljo zvečer ponovi opera Zel-lerjevega »Tičarja«, opereta, ki je dosegla v lanski sezoni izvrsten uspeh. Kneginjo Marijo poje ga. Ribičeva, poštarico Kristino ga. Poličeva, grofa Stanislava g. Go-stič, ki je pel to partijo pred štirimi leti, tičarja Adama g. Janko, barona Wepea g. Zupan, profesorja Suffle in Wdrmchen pa sta gg. PeČek in Simončič. Balet plešejo gdč. Moharjeva in Kurbosova ter baletni zbor. Dirigira g. Mfiller, režira g. Golovin. Prvo dejanje se vrši v knežjem lovišču, drugo na dvom. tretje pa na Adamovi domačiji na Tirolskem. Predstava je izven abonmaja po znižanih cenah od 30 Din navzdoL Gledališka oprava prosi p. n. abonente, da poravnajo drugi obrok abonmaja do 14. t m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 6.: Hamlet. C. Nedelja, 7.: Hlapci. Znižane neme. * Sava Severjeva, nova Sanica našega gledališkega ansambla, se predstavi mariborskemu občinstvu v torek, 9. t m. Ta večer bo premiera enega najbolj igranih del «lavnega pisatelja Oscarja Wildeja, njegove izr redno duhovite in napete igre »Idealen soprog- Severjeva igra v tej igri glavno žensko ulogo Mrs. Cheveley, ki ii daje vse možnosti i£ralskega razmaha. Do6edaj je bila članica skojiskega, osiješkega m splitskega gledališča ter se je 6 svojo darovitostjo t*>-vsod takoj uvrstila med prve igralke. Njen prvi nastop v Mariboru se torej jpravičeno pričakuje z napetim zanimanjem. »Idealnega 6oproga< režira Vladimir Skrbinšek, glavne uloge igrajo razen Severjeve še Starčeva, Barbioeva in Godinova (df>>>itantka) izmenoma. Grom, Skrbinšek in Furijan. Prva repriza »Hamleta«, ki je ob otvoritveni predstavi dosegel izredno lep uspeh, bo v soboto 6. L m. za red C. Naslovno ulogo igra Vladimir Skrbinšek. »Hlapci« — nedeljska predstava ob znižanih cenah. Cankarjevi »illapci« so dosegli letos tako velik uspeh, kot še pri nobeni uprizoritvi tega močnega dela ne. Spontani aplavzi po posameznih odmorih kar niso hoteli ponehati. Prva ponovitev bo v nedeljo 7. t m. ob 20. ter veljajo znižane eene, da se omogoči tudi nuni premožnim slojem nedeljski obisk gledališča. Vremensko poročilo 5. oktobra 1934 Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra, S. temperatura, 4 relativna vlaga, y%, S. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve Številk« pomenilo najnižjo, druge najvišjo temperaturo: Ljubljana: 7, 756.6, 14.4, 96, NE2, 8, 0.9, dež; Ljubljana: 13, 756.4, I7.6. 89, EJ1, 10, —, dež; Maribor: 7, 755.9, 1«, 80, SE2, 6, •, —; Zagreb: 7, 757.5, 17, 90. N3, 4, 4, dež; Beograd: 7, 760.2, 20. 50, S2, 7, —, —; Sarajevo: 7, 761.6, 1«, 90, 0, 6, 2.0, de«; Skoplje: 7. 764.2. 12, 80, 0, 3. ——. - Temperature: Ljubljana —, 14.3, Maribor 19. 16, Zagreb 22, 1«, Beograd 28, 18, Sarajevo 26, 13, Skoplje 28, 8, Split 98, —. Teslovi »smrtni žarki" Poskusi za pojasnitev bioloških učinkov visokih električnih frekvenc Evropa v Pariza Pred nekaj časa so pisali listi po vsem svetu, da je naš slavni rojak Nikola Tesla v Ameriki odkril žarke, ki bi bili sposobni na daljavo uničevati življenja in dobrine. V resnici pravijo sedaj praške »Rundfunk-nachrichten«, ne gre za noben nov senzacionalen izum. temveč samo za poskuse, ki so hoteli pojasniti biološke učinke visokih električnih frekvenc. že dolgo je znano, da imajo elektro-magnetska polja biološke učinke, ki so odvisni od uporabljene frekvence. Ti učinki so toplotni ali električni. Toplotni obstojajo v tem, da se tkivo, n. pr. človeškega telesa, segreje, in sicer eventualno v tolikšni meri, da stanice odmrejo. Številni raziskovalci kratkih valov, kakor n. pr. prof. Esau v Jeni, so se bavOi s poskusi. ki so pokazali te učinke zelo nazorno. Prof. Esau je v kondenzatorskem polju z visokofrekvenčnimi valovi živali celo ubijal. Pri tem dosežemo lahko prav različne rezultate. Ce spravimo n. pr. človeka v visokofrekvenčno polje, dosežemo z iz-bero frekvence v nekem primeru recimo to, da se mu koža ožge. pri drugi frekvenci pa mu koža ostane nedotaknjena, pač pa se okvarijo globlje ležeči organi, ki imajo za to frekvenco drugačno prevodnost nego koža. Z drugimi besedami pomeni to, da lahko okvarimo n. pr. srce, ne da bi se poškodovali površinski organi. Takšni učinki pa se dado določiti seveda od primera do primera s poskusi. In to je približno vse bistveno o tako zvanih smrtnih žarkih. Nevarnost teh žarkov je danes še kaj majma. Teoretično bi z njimi lahko ubijali ljudi na poljubne razdalje, praktično pa so učinki že nekoliko metrov od oddajnika enaki ničli. Ce bi hoteli ljudi ubijati na kilometrske razdalje, bi morali na sedanji stopnji zadevne znanosti zgraditi tako mogočne oddajnike, da bi se ne rentirali niti za najbolj napadalno državo. Predvsem pa je nemogoče takšne oddajnike vgraditi n. pr. v letala. Seveda bo napredek v bodočnosti te ovire odstranil, zadostovali bo^fo manjši oddajniki, a pri tem ne smemo pozabiti da bo bodočnost našla tudi zaščitna sredstva zoper smrtne žarke, kakor jih je našla dosedanja vojna tehnika še za vsako napadalno orožje. O kakšni neposredni nevarnosti pa ni za sedaj nobenega govora. Sončne pege in vojna Občutljivost in razdražljivost ljudi povečuje nevarnost oboroženih spopadov Postalo je kar nekam modno, da napovedujejo resni učenjaki v zvezi s sončnimi pegami vsakovrstne katastrofe. Posebno v letih 1936 in 1937 nam je po teh napovedih pričakovati strašnih viharjev, potresov, bolezni in drugih nadlog. Sedaj pa nam abbč Moreaux, ravnatelj zvezdaroe v Bourgesu, za isti čas napoveduje celo izbruh nove svetovne vojne. V dobah največjega števila sončnih peg, pravi Moreaux, pošilja namreč sonce na zemljo razne električne in magnetske valove, ki ljudi dražijo in jih delajo občutlji-ve za najmanjše stvari. Zadostuje majhen dogodek, da vžge uničevalno vojno. Za dokaz navaja Moreaux evropsko zgodovino zadnjih 35 let. V dobah najmanjšega števila sončnih peg je zemlja miroljubno razpoložena. bavi se z znanostjo, umetnostjo, s kulturnimi rečmi. To bi bila n. pr. leta okrog 1900, 1910, 1920. Clm pa se začne nova enajstletna perioda sončnih peg, že doživljamo vojne, kakor rusko-japonsko in maroško vojno okrog 1. 1920 in svetovno vojno. Baš sedaj smo spet ob začetku takšne nove pegaste dobe, ki bo svoj maksimum imela 1. 1936 in 1937. žal, da je abbč Moreaux iz zgodovine zadnjih desetletij vzel samo tiste vojne in mirne čase, ki njegovo teorijo na videz potrjujejo. Ce bi hotel upoštevati n. pr. tudi balkanske vojne, vojno v Tripolitaniji, neprestane oborožene spopade med raznimi državami po svetovni vojni in stotine revolucij ter državljanskih vojn vsepovsod, bi prišel nemara do drugih zaključkov. In potem: če dobe pegastih minimov obračajo ljudi pred vsem v kulturno delovanje, zakaj so se države v »povojni« dobi tako vneto samo oboroževale in zakaj so se nekatere, kakor Japonska, Kitajska, južnoameriške republike itd. samo pretepale? Ali za te vplivi minimov in maksimov ne obstoje ? Poganstvo v Nemčiji V Berlinu se je vršila konferenca voditeljev novega nemškega verskega gibanja, ki hoče v vero zanesti elemente sta rog er-mamsikega poganstva. Glavni vodja tega gifbanja, prof. NVidhelm Hauer iz Tiibinge-na. je v svojem govoru med drugim zavračal Kristusovo besedo: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride do Očeta razen slkozi mene.« Hauer pravi, da vera ni stvar volje ali samovolje, temveč stvaT neike globoko v človeka zakoZa_ jednice« nov predlog, ki prehaja preko pogodbe z dne 21. sept. in ki vsebuje naslednje načelne izpremembe: tekmovanje je enodnevno; program je reduciran od prvotnih 20 disciplin na 12 in so iz programa izpuščene v glavnem discipline, v katerih beleži Ljubljana nad Zagrebom veliko nad. moč; t. j. teki 200 m, 800 m, 10 km, tro-skok; met kladiva, štafeta 4 X 400 m ln balkanska štafeta. Poleg tega zahteva denarni predujem za potovanje v Ljubljano, ker sicer zagrebška reprezentanca ne more potovati. Oba ljubljanska kluba sta tudi te pogoje brzojavno sprejela, akoravno sta se zavedala, da bo dvoboj izpadel v prid Zagrebu zaradi v njeno škodo močno reducira. tega programa, z druge strani pa v polni želji, da do tega tekmovanja vendarle enkrat pride. Zaprosila sta istočasno JLAS v Zagrebu, da od njenega dobroimetja v višini 5060 Din, ki ga ima pri savezu kot ekvivalent za mnoge dvomatehe, ki jih je savez aranžiral reprezentanci Zagreba na evoje stroške, izplača reprezentanci Zagreba za potovanje v Ljubljano akontacijo S000 Din. JLAS je odgovoril, da ne more ugoditi prošnji obeh ljubljanskih klubov v zadevi akontacije 3000 Din s tem, da bi Ljubljana Imela še pravico do ostanka (Din 2056) za izvedbo drugega dvomateha, od katerega bi ves event. prebitek šel v blagajno save-za. Komentiral je nadalje svoj sklep, da bo, v kolikor bi Ljubljana želela prirediti ta i vabo j (Zagreb : Ljubljana 6.—7. t. m.), namesto svoj©8asno predvidenega internacionalnega dvoboja, in sicer kot ekvivalent za medmestna tekmovanja reprezentance Zagreba, delegat saveza izplačal stroške Ljubljane za ta dvoboj (Zagreb : Ljubljana) do najvišjega zneska 5060 Din, da t« ves izkupiček pripada savezu. Ker je savez s svojim gornjim sklepom odklonil izplačilo akontacije reprezentanci Zagreba za dopotovanje v Ljubljano, ker Ljubljana ni mogla poslati »Zajednici« akontacije (sicer ni to v športnih krogih bilo nikoli v navadi, zlasti ne za potovanja na tako malih razdaljah), in ker je »Zajednica« sporočila v svojem zadnjem dopisu, da ne more priti v Ljubljano, ako sled. nja -rte pošlje akontacije za potovanje, Je morala Ljubljana, težkega srca sicer, odpovedati dvoboj Zagreb : Ljubljana 6. in 7. oziroma po novem samo 7. oktobra. Potrebno je bilo pojasniti vsej naši športni javnosti celoten potek pogajanj, omeniti ovire, ki so se Ljubljani stavljale od raznih strani, da zamore presoditi, na katerih faktorjih leži krivda, da do dvoboaa Di prišlo Poudarjamo, da je Ljubljana v svoji konciliantnosti šla do skrajnih meia. ki W Jo bile v moralnem in materielnem o žiru zelo 'oškodovale, da pa je zaradi renomeja svoje lahke atletike morala ugotoviti, da preko skrajnih meja ne sme iti. ga turnirja med paroma: Hermes : Ilirija, Primorje : Korotan, a popoldne ob 14. se prično glavne tekme med moštvi Ilirije, Reke. Hermesa in Slovana. Za zmagovalce so določeni lepi pokali. Vse tekme bodo gotovo nudile zanimivo borbo in lep nogomet. Zato je pričakovati precejšnjega obiska, ki ga agilni ŽSK Hermes prav gotovo za svoje športno delovanje tudi zasluzi. Vse tekme ob vsakem vremenu. Prvenstvo II. razreda prinese v tretjem kolu važna srečanja, in sicer Slavija : Svoboda, Mars : Korotan in Grafika : Mladika. Jadran : Reka Oba enajstorici prihajata v poštev za prvo mesto v tabeli in bosta gotovo napeli vse moči. da si priborita dragoceni točki. Jadran je pod vestnim treningom g. Er. mana toliko napredoval, da bo brez težave izenačil plus, katerega ima Reka, ker igra na domačem igrišču. Moštvo ima nekaj odličnih moči. Brez dvoma bo kompletno moštvo vložilo v to srečanje vse svoje moči, da doseže zmago. Reka je med tem že prebolela krizo, ki je na.staia zaradi suspenza najboljših igra-čev. Odločena je, da z novimi močmi pokaže, da je kos vsakemu nasprotniku. Tekma se vrši ob 10. na igrišču Reke ob vsakem vremenu. Mladika : Grafika Na igrišču Mladike na Kodeljevem sa vrši v nedeljo dopoldne zanimiv prvenstve ni boj med Grafiki in Mladiko. Grafika je trenutno prva na prvenstveni tabeli in bo nastopila kompletna, da si utrdi pozicijo, Mladika je pa mlad. vendar borben klub, kateri zna marsikateremu pripravit! presenečenje, zato se obeta napeta borba Vstopnina bo minimalna. Mars : K°rotam Jutri ob 15. odigrata gornja kluba pr. venstveno tekmo. Oba kluba sta med našimi najmlajšimi in igrata zelo lep nogomet. Korotan ima že 4 točke in bo zato skušal v nedeljo dobiti še dve točki in si utrditi svoj položaj v prvenstveni tabeli. Ravno tako bo Mars zaigral za točke. Z nedeljsko zmago nad Slovanom je pokazal, da se nikakor ne sme podcenjevati. Tekma obeta biti zato precej ostra. Vse kaže da bo športno občinstvo, zlasti tisto ki Je preteklo nedeljo opazovalo strnjeno igro Marsovcev, pohitelo na tekmo in pokazalo s tem. da zna ceniti napredek mladih klubov. Vstopnina nizka! Slavija : Svoboda Nastopili bosta tudi Slavija in Svoboda, in sicer ob 10. na igrišču Jadrana v Hribarjevem gaju. Ta tekma bo zelo važna, ker sta moštvi precej izenačeni. Večjo možnost ima do zmage Svoboda, katere enajstorica je v zadnjih nastopih pokazala velik napredek. Moštvo Slavije pa je vse leto pridno treniralo in je z dobro enajsto-rico vstopilo v prvenstvo. Ker bosta kluba hotela pokazati vse svoje znanje, bo tekma gotovo zanimiva in napeta. Vstopnina je nizka. Službeno iz LNP. Objavlja se spored podsaveznega prvega razreda za 19. oktobra t L: Rapid :Ilirija, Celje : Železničar, Cakovečki SK : Maribor; ljubljanskega drugega razreda: Mars : Reka, Slovan : Korotan, Slavija : Grafika, Jadran : Sloga, Mladika : Svoboda; v kolikor se kluba sporazumeta, se določi za 7. oktobra Gorenjec : Sora na Jesenicah (službujoči odbornik Činkovic). — Iz predsedstva LNP. Glede na sklep u. o. 28. septembra in na podlagi poročil delegatov u. o. im sodniške sekcije se verificirata igrišči Ja-drama iin Mladike, obe v Ljubljani, za vse tekme. Sodniški zbor JLAS. (Službeno.) Lahkoatletski dvomateh Zagreb : Ljubljana danes in jutri odpade. To v opozorilo vsem gg. savezmim sodn ikom, ki so bsK določeni v juri j o za to tekmovanje. Posebni vlak v Zagreb. Prijave se sprejemajo še danes do 17. pri Putniku. Odhod vlaka iiz Ljubljane v nedeljo ob 7., adhod iz Zagreba zvečer ob 20.30 ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes ob 19. strogo obvezen sestanek V klubskem tajništvu. Pridejo naj: Logar, Hasl, Bertoncelj, Zemljak, Slamič, Boncelj, šlamberger, Janežič, Pupo, Jež, Calearl, Petelin, Pepček, Zemljič. V nedeljo ob 8.15 morajo biti v naši garderobi zaradi nasto pa na proslavi Hermesa tile juniorji: Pogačnik, Podgornik, Jerman, Puterle, Kova-čič, Vahen H, Mirtič, žigon, Jančigar, Zor-nado, Cebohin, Gomizelj, Korošec. Ob 10. naj bodo v naši garderobi: Starec, Pavlica, šinkovic, Ivanovič, Bizjak, Petrič, Zavrl, Kukanja, Svetic, Tavčar, Makovec, Race, Caleari, Sovine. Igramo proti Slovanu na Stadionu ob priliki sodnijskih i»-pitov, SK Ilirija (hazenska sekcija). panes naj pridejo ob 17.30 v garderobo na starem igrišču" te-le članice: Tunc, Mar-chiotti L, Grm, Ključec, Simkule, Jovano-vič, Thuma, Jankovič, Gerjol, Rozman H., Stojanovrlc in Zelčev. Opremo za obe tekmi prestkrbi na igrišče gospodar. Stranski sodnik na Iliri i i Brkelj, na Hermesu Sinček I. ŽSK Hermes (motosekcija). NaS Ludvik Starič jp prejel te dni zanj kakor tudi za ves jugoslovenski motosport zelo laskavo vabilo iz Južne Amerike, da se preko zime udeleži raznih dirk v Argentini, Braziliji, Uruguayu itd. To povabilo je znak, da so za uspehe našega najboljšega motodirkača zvedeli tudi daleč preko meje naše domovine. SK Mars. Jutri ob 14. na igrišču Slovana v Zeleni jami: Zavrl, Dolinar, Klin-gensteim, Ivo, Ažo, Trček, Lili, Vinko, Strnad, Janež, Damče. Blagajna: Pogačar Igo. Reditelji: Stražiščar, Herman, Kocjan, Krašovec. SK Reka. V nedeljo ob 9. morajo b;ti v garderobi: Klemene, Debevc, Spreitzer, Prijatelj, Furlan, Smolnikar, Jež, Urban-čič, Batteliino, Tomažič, Zore, Ouha. Igra se prvenstvena tekma z Jadranom. SK Svoboda, Ljubljana. Za nedeljsko prvenstveno tekmo s Slavijo naj se javijo jutri ob 9. na igrišču Jadrana v Kolezija: Marc, Habicht I., Kamnikar, Habicht II., Zemljak, Povh, Babnik, Jančigar, Vimšek, Jakše, Samar, Petrič, Škrjanc in šušteršič. Stranski sodnik Drapek, reditelji: Turšič Struna, Korošec. Istotam naj se javi rezer. moštvo zaradi popoldanske tekme SK Slavija. Jutri ob 9. morajo biti na igrišču SK Jadrana: škrl, Kržan, Aljan-čič, Felber, Orehek, Fajon, Gusto, Vincene, Anke, Franci, Pogačam, Ošabnik, rezerva Gestrin. Reditelji Ugrin, Bevc, Japel, Kr. •žan, Baumgartner, Felštaj, stranski sodnik Pečan. Igra se prvenstvena tekma s Svobodo. Opremo preskrbi gospodar. Reditelji naj se zglase pol ure pred tekmo v garderobi. TKD Atena. Danes in jutri ni nobenih treningov. Vse članice hazene tn lahke atletike se pozivajo, da se v soboto ob 14 in v nedeljo ob 8. zglase pri načelnicah sekcij v damskem salonu kavarne Emona v I. nadstropju. Smučarski klub Ljubljana. Kondicijski trening za tekmovalce kluba vsak torek in petek od 18.30 do 20., za članice in člane vsak ponedeljek v ob istem času v telovadnici humanistične gimnazije (vhod iz Gajeve)* Trening je za klubove tekmovalce obvezen, flsnstvo p* prispeva po 10 Dta mesečno. Jutrišnji nogomet v Celju. V nedeljo ob 15.30 se bo pričela na oeljski Glaziji zanimiva pods&vezna prvenstvena tekma med SK Celjem im SK Svobodo iz Maribora. Sodil bo ss. g. Ochs. Predtekma rezerv SK Celja in SK Svobode odpade. Ob 14. se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo im SK Olimpom. Sod:i bo ss. g. Reimprecht Imenovanja v vojni mornarici Imenovani m premeščeni so med drugimi naslednji častniki: za komandanta vojnega okrožja v Kosovski Mitrovici pehotni polkovnik šimek Alfred, za komandanta L torpedne divizije in toTpiljarke »T 7« kapetan fregate Andoljšek Vladimir, za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Labud« kapetan korvete Debevec Anton, za vršilca dolžnosti komandanta broda »Jastreb« kapetan korvete Gatin Anton, za komandanta torpiljarke »T 1« kapetan korvete Ahlin Josip, za komandanta tor" piljarke »T 5« kapetan korvete Helenbah Zdenko, za komandanta broda »Spasilac« kapetan fregate Leveč Ivan, za upravnika hidrografskega urada mornarice kapetan bojnega broda Kubin Rihard, za pomočnika komandanta pomorske vojne akademije in komandanta broda »Orao« kapetan fregate Bačič Viljem, za komandanta broda »Neretva« kapetan fregate Vilfan Ciril, za pomočnika upravnika stalne mornariške bolnišnice intendamtski major Der-nič Franc, v inženjersko tehnični oddelek mornariškega poveljstva strojni major 5i* rola Rudolf, v adjutantski oddelek mornariškega poveljstva poročnik bojmega broda II. razreda Podlesmik Vladimir in poročnik fregate Pajtler Milivoj, za vršilca dolžnosti komandirja mornariškega odreda v Zeroumu poročnik bojmega broda H. razreda Javoršek Amte, v delegacijo pri direkciji pomorskega prometa poročnik fregate Misjak Franc, v štab poveljstva eskadre kapetan korvete Menig Josip in' intendantski kapetan L razreda Fink Radivoj, v službovanje na brodu »Dalmaciji« poročniki fregate Kirhmajer Slavko, Beran Igor, Brejc Božidar im Šrajer Borivoj, v službovanje na brodu »Zmaju« poročnik bojnega broda II. razreda Ribar Dragotin, na brod »Galeba« poročnik korvete Lah Ladislav, na brod »Dalmaciji« poročnik korvete Grošelj Vincenc, na brod »Kobac« poročnik fregate Lubec Oton, poročnik korvete Ribar Rudolf in strojni poročnik Macele Ivam, na brod »Jastreb« poročnik fregate Seršen SreSko, na brod »Krivošijo« poročnika korvete Petrič Vinko im Planinšek Pavel, na brod »Orao« poročnik bojnega broda IL razreda BLaiom Ernest, na torpi-ljarko »T 1« poročnik korvete Saje Rado-slav, na torpiljairko »T 5« »trojni podporočnik Breškovič Jaikob, na toipiljarko »T 6« poročnik korvete Gangl Danijel, na tor-piljarko »T 7« poročnika korvete Plantan Alojz in Kofcoij Viktor, za vršilca dolžnosti komandanta skupine bojnih čolnov in za vršilca dolžnosti komandanta čolna »Uskoka« poročnik boju**!* broda H. razreda Cvirn Stanislav, za vršilca dolžnosti poveljnika čolna »Četnika« poročnik bojnega broda II. razreda Vrtačnik Joža, na brod »Vila« strojni podporočnik Velner Ivan, za vršilca dolžnosti broda »Jaki« poročnik bojnega broda I. razreda Slavile Boris, na brod »Hvar« poročnika korvete Ko-vačič Bernard in Pretner Josip, za prvega častnika broda »Dubrovnika« kapetan korvete Klinar Henrik, na brod »Dubrovnik« strojni poročnik Dominec Marjan, za poveljnika minenosca »Meljine« poročnik bojnega broda IL razreda Hofbauer Alibim, za vršilca dolžnosti poveljnika minenosca »Mljet« poročnik fregate Jukas Anton, za komandanta minenosca poročnik bojnega broda IL razreda Flego Franjo, v službovanje na. monitorju »Drava« poročnik fregate Zmrzlekar Franc, za vršilca dolžnosti komandanta mornarskega obreda na Ska" darskem jezeru poročnik bojnega broda IL razreda Renčelj Kazimir, v službo istega odreda poročnik fregate Voglar Branko, na službo t pomorsko vojno akademijo inž. kapetan EL razreda Kandare Boris, za -' a——gag«« Radia Sobota, 6. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Radio orkester. — 18-30: Zabavno predavanje (Pir-nat). — 19: Zunanjepolitični pregle (dr. jUjZ). _ 19.20: Ivan Mažuranič. — 19.40: Plošče. — 1950: Čas, jedilni list, program za nedeljo. — 20: Pevski zbor pravoslavne kapele. — 21: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, plesna glasba. Nedelja, 7. »*tobra. LJUBLJANA 7.30: Plošče. _ 7.45: Telovadba (Pjstieek). — 815: Poročila. — 8.25: Orgle (Arnič). — 8.55: Vereko predavanje. — 9-15: Cerkvena glasba. — 9.45: Plošče. — 10: Vpliv gospodarske krize na pravni položaj delavca in nameščenca (dr. Bajič). — 10.20: Plošče. _ 10.30 do 12.15: Prenos mitinga Narodne odbrane iz >Uniona«. — 12.30: Fanfare jezdnega odseka ljubljanskega Sokola povodom 251etnice obstoja. — 16: Medicinsko predavanje (dr. L. Hribar). _ 16.30: Radio - orkester, vmes poje operne pesmi g. Janko. — 17.30: Janko Kač čita iz svojih del. — 20: Aneksi ja Bosne in Hercegovine. — 20.20: Pevski koncert ge- Jos. Siivec, vmes radio - orkester. — 21.30: Citraški tercet Vesna. — 22: Čas, jedilni list, poročila, program za ponedeljek. — 22.15: Plošče. BEOGRAD 20: Arije. — 21: Operetna glasba — 22: Narodna glasba. — 22.30: Ples. — ZAGREB 12: Plošče. _ 17-15: Trio. — 20.15: Pesmi. — 20.45: Igra. _ 21.15: Saksofon. — 2215: Ples. — PRAGA 20.05: Iz Brna- — 21.05: Večer Branislava Nušiča- — 22.30: Tamburaški zbor. — BRNO 20.05: Lahka glasba. — 21.05: Pester program. — 22.30: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Operna glasba. — 21: Zabaven program. — 22.30: Bachove skladbe. — 23.05: Ples. — DUNAJ 11.50: Simfoničen koncert. _ 13: Lahka glasba. — 17.05: Godba na pihala. — 19: Wolfove pe6mi. — 19.45: Operetni večer. — 22.50: Komorni koncert. — 23.40: Zabaven program- — BERLIN 20: Operni večer. — 24: Ples. — K0NIGSBERG 20.15: Verdijeva opera »Macbeth«. — 23: Ples. — STUTTGART 20: Mešan program. — 24: Orkester. — BUDIMPEŠTA 19.30: Prenos opere. — 22.50: Ples. _ RIM 20.45: Operni večer. vrsSca dolžnosti komandirja šofekega odreda poročnik fregate Osterc Ivan, v voj-no-pomorski oddelek arzenala kapetan korvete Kregar Janko, v tehnični zavod arzenala inž. kapetan II. razreda Pulko Milan v okrožni zavod poveljstva pomorskega arzenala poročnika korvete Vinki er Rudolf in Horvat Ivan ter nižji tehnični uradnik IV. razreda Cvar Andrej, v pomorsko obalno poveljstvo poročnik bojnega broda II. razreda Potočnik Franc, strokovni kapetan II. razreda šparovec Anton, v službo strojne šole mornarice strojna kapetana I. 6topnje Vrišar Ludvik in Bajer Franio, strojni poročnik Matek Maks in strojni podporočnik Valentinčič Ludvik, v mornariško izvidnisko poveljstvo poročnik fregate Pogačar Rudolf im strokovni kapetan II. razreda Makar Matko, v štab poveljstva pomorskega zrakoplovstva kapetan korvete Lenarčič Anton, v štab poveljstva zra-koplovne šole poročnik bojnega broda II. razreda Kandare Vladislav, v II. hidroplan-sko komando pa uradnik VIII. položajne skupine Vrbinšak Dragotin. za vršilca dolžnosti adjntanta III. hidroplanske ko-mandande poročnik fregate Zupan Pavel, za hidroizvidnika 20. hidroeskadre poročnik fregate Kopriva Ernst za komandirja 21. hidroeskadre poročnik bojnega broda I. razreda Piki Slavoljub, na brod »Dragor« pa poročnik korvete Luger Milan. Akademski in nacionalni javnosti Na ustanovni skupščini Jugoslovenskega nacionalističnega akademskega kluba »Edim-stvo« v Ljubljani, ki se je vršila dne 19. novembra 1933., so bile podane smernice našega dela in glavne točke našega programa, ki jih stavljamo akademski in nacionalni javnosti v razmišljanje. Kot akademska matica jugosiovemskih nacionalistov na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani želimo zbrati v naši sredi vse zavedne in iskrene jugoslovenske akademike, da bi mogli razvijati medsebojno spoznavanje in sodelovanje vseh jugosiovemskih akademikov, kako bi s svojim skupnim in edinstvenim dedom dvignili splošni akademska ugled, v svrho čim lažje dosege svojih skupnih ciljev v nacionalnem, kulturnem, gospodarskem im socialnem pogledu. Delovati hočemp za narodno po-vzdigo, za moralni, prosvetni, zdravstveni, gospodarski, socialni im splošni kulturni preporod jugoslovenskega naroda v smislu imtencij velike jugoslovenske misli Jugoslovenski nacionalistični akademski klub »Edimstvo« v Ljubljani je kulturno in nacionalno akademsko društvo na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani, ki ima kot predstavnik jugoslovenske nacionalistične akademske omladine namen gojiti jugoslo-vensko misel v duhu narodnega in državnega edinstva ter teži za ustvaritvijo integralne Velike Jugoslavije od Jadranskega in Črnega morja, ki bo v svojih mejah obsegala vse Jugoslovene na vsem njihovem narodnostnem področju. Kot neodvisna akademska organizacija jugosiovemskih nacionalistov stojimo nad vsemi strankarskimi in drugimi razdrapanimi razmerami neomajno na braniku jugoslovenske naci-je in hočemo zbrati kader borbenih Jugo-slovenov za ustvaritev idealov jugoslovenskega naroda, ki se ne bodo strašili žrtev za dosego teh vzvišenih idealov. Pričakujemo od akademskih in op ravnih oblasti, da se nam dopusti svobodno delovanje na akademskih tleh, v kolikor ne bo ta svoboda zlorabljena na škodo narodnega in državnega edinstva. Zahtevamo, da se z&brani vsako delovanje reakcionarnih in razdiralnih grup ter akademskih društev, ki ne priznavajo narodnega im državnega edinstva. Zahtevamo, da se siromašnim in marljivim akademikom omogoči študij s tem, da se jih oprosti plačevanja šolnin in taks. Zahtevamo graditev akademskih domov im memz, da se bo tako preskrbljena mladina lahko bolj posvetila učenju in po dovršenih študijah mogla kot mlada narodna inteligenca zavzeti položaj v življenju ter pokazati svoje sposobnosti v vodstvu bodoče Jugoslavije. Zahtevamo neokrnjenost Aleksandrove univerze v Ljubljani in njeno izpopolnitev, kar je neobhodno potrebno za uspešen razvoj slovenskega dela jugoslovenskega naroda kakor tudi za napredek vse Jugoslavije. Ker smatramo narodno in držarvno edimstvo Jugoslovenov za edino državotvorno silo in temelj našega delovanja, bomo vedno nastopili proti vsem separatističnim in defetističnrm strujam, bodisi srbskim, hrvatskim ali slovenskim. Izrekamo se za popolno versko strpnost iz razlogov, ker je v naši državi razširjenih več ver in ker smatramo vero za najintimnejše čuvstvovanje vsakega posameznika. Smo proti vsakemu klerikalizmu in se bomo borili proti vsem, ki bodo na verski podlagi skušali širiti neslogo v narodu. Odklanjamo komunistične in internacionalne ideje, ker so Škodljive našemu narodnemu življenju. Hočemo Jugoslavijo, edinstveno, v kateri se bodo vsi 6tanovi harmonično razvijali v korist skupnosti. Istočasno odločno odklanjamo velekapital, ki je v rokah anacionalnih in internacionalnih velekapitalistov ter mu napovedujemo brezobzirno borbo. To je naš program, naša smer m naš cilj. Pozivamo vse tovariše, ki so z nami istih misli, da pristopijo v našo sredo, da bomo mogli v složnem delu doseči svoj vzvišeni smoter — Veliko Jugoslavijo ter tako ponesli čist prapor jugoslovenskega nacionalizma do končne zmage. Jugoslovenski nacionalistični akademski klub »Edinstvo« Ljubljana — Aleksandrova univerza. PRI HRIPI, ENFLUENCI, PREHLADU priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—. Reg. S. br. 18117-32. h življenja na deželi Iz Kamnika ka— Osebna vest Dosedanji upravitelj meščanske korporacije g. inž. Vičtor Rebolj je odšel na novo službeno mesto k državni sumski upravi v Banjaluko. V Kamniku je brval 5 let in je yodil koirpo-raoijsko lesno industrijo v najtežjih časih gospodarske depresije. B'il je zelo priljubljen kot dober družabnik, zlasti pa v lovskih ki športnih krogih. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče! ka— Kino Kamnik predvaja danes ki v ponedeljek krasno f"lmsko opereto »Havajska roža«. V glavni vlogi Marta Eggerth in Svetislav Petrovič. Nedeljske predstave odpadejo zaradi trgatve grozdja, ka jo priredi v ^kinodvorani gasilno društvo. Z Jesenic s— Kino Rad:o predvaja v soboto ki nedeljo 6. in 7. t m. ob 8. zvečer (▼ nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) zvočni ve-lefilm »Havajska roža« z Martho Eggerth in Svetislavom Petrovičem v gL vlogah. Dodatki običajni. Sledi: »Simfonija lj*£>e®-n« z R Tauberjem. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja v soboto in nedeljo, vsakokrat samo ob 20.15 uri, fifan »Modemi Robinzon« in tednik. Iz Trbovelj t— Javen shod priredi Narodna strokovna zveza v Trbovljah v nedeljo 7. t m. ob pol 10. na telovadišču Sokolskega doma. Poročali bodo člani akcijskega odbora o mezdnem g banju rudarjev in o osnutku zakona o minimalnih mezdah- Vabi.jeno je vse delavstvo in vsa nacionalna javnost, da »e udeleži tega javnega shoda v kar največjem številu in s tem dokaže, da se živo zanima za življenjsko vprašanje našega rudarja. V nedeljo dopoldne vsi na shod! t— Nesreča. Že velikokrat smo na tem mestu opozarjali na nevarnost katerim je izpostavljeno občinstvo zaradi nagle vožnje vseh mogočih vozil od konjskih vpreg do avtomobilov. Vsi naši opomini so bili zaman. V sredo zvečer okrog 19. je povozil v diru enovprežmi voz in na najnevarnejšem mestu ob mesnici g. PofcHka, kjer zavije cesta na tržni prostor, povozil čevljarskega vajenca Skrimjarja. Prišel je pod konja ki dobil poškodbe na glatvn in rokah. Odpravili so ga v rudniško amfeo-lanco. Za take primere bi bilo strogo kaznovanje vozačev zelo primemo. Iz Ljutomera Ij— Premestitev. Učiteljica meščanske šole gdč. Vida Pogačnikova je premeščena na meščansko šolo v Novem mestu. Udejstvovala se je pri Sokolu in Kolu jugoslovanskih sester. Šola potrebuje sedaj ie eno učno moč. Ij— Železniško upravo prosimo, da bi še pred deževjem posipala pešpot proti kolodvoru, ki kaže že precejšnje jame, s prod-cem. da ne bodo potniki, posebno šolska deca, morali broditi po mlakah. ij— »Poljska kri«. Dramaitski odsek Sokola je uprizoril to priljubljeno opereto preteklo soboto in nedeljo ob lepi udeležbi občinstva. Vse vloge so bile v dobrih rokah, gledalci niso štediii z odobravanjem. Ugajale so osobito plesne točke ter slikoviti početmi prizor 3. dejanja. Glavne vloge »o kreirali: s. Badkartova (Helema), gdč. H tub er jeva (Vamda), s. Milavčeva (Jadviga), br. Dobršek (Bolo), br. Vilar (Popjel) in br. Urbič (Zaremba). Režijo je imel br. Doberšek, godbeni del je izvedel pomožni orkester glasbenega društva pod vodstvom br. Zacheria in Iva Seršeoa. Plese pa je naštudiral g. Smomčič iz Maribora. Dramatski odsek se nadeja ob ponovitvi igre dne 6. in 7. obilnega poseta od blizu in daleč. Iz Ptuja j— Kino predvaja v soboto ob 20. uri in nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri film o polarni efcspedicijd na Gromland »SOS le-dema gora«. Dodatek Foxov tednik. Občinstvo naj prihaja k predstavam redno, ker zamudniki motijo zelo predstave. j— Požar. Nedavno noč je nastal ogenj na gospodarskem poslopju pceestnnka Turka Antona v Zlatoličju. Poleg poslopja je zgorelo dosti slame in sena. Kritičnega večera so pri posesniku iičkali koruzo ter se nekaj pred polnočjo razšli. Gospodinja je slišala, preden se je odpravila spat ropot na parni. Najbrž je tam kdo hotel spati n si je posvetil ali pa kadil. * BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes m jutri v nedeljo prvorazredni veleton-film »Eno noč v Benetkah«, v glavni vlogi slavni tenor Tino Pattiera. Predigra novi Paramountov tednik in kulturen film. BOROVNICA. Jesenska dnevi izvabljajo tudi v naš kraj ob nedeljah čim dalje več izletnikov, da se ob zatonu izleta e sezone navžijejo še zadnjega jesenskega sonca in miru. Oko se človeku zares spočije ob pogledu na krasne barve, ki se porajajo v vseh mogočih niansah na rumen ecem listju obkrožujočih gozdov, zlasti pa še v znani idilični soteski PekeL kjer se baš na jesen pokaže pet slapov Borovniščice v vsej svoji lepota. — Domačini sami se zavedajo čarov svoje vasice in okolice: tako se skoro sleherno nedeljo zbirajo v okrilju raznih društev na piknikih s pečenjem janjca ali prašička na ražnju. Razumljivo, da ne manjka ob takih prilikah dobre kapljice :n harmonike, ki dvigne razpoloženje. — Tako priredi to nedeljo borovniški Sokol svojo vsakoletno Tajanje pod brajdo, to pot sicer v obširnih prostorih Sokolskega doma, kajti večeri postajajo že hladni. Zunanje izletnike opozarjamo na to intimno prireditev in jih vljudno vabimo, da se je udeleže, saj je pričetek že ob 19. uri ki imajo gostje še vedno dovolj časa do odhoda zadnjega vlaka, ki odhaja proti Ljubljani po 22. uri. Grozdje bo viselo z brajde in pod njo bo ples. Brhke vničarke pa seveda niso pozabile na pošten prigrizek ia vse drugo, kar spada zraven. Zato: prkEte ne bo vam žal! RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20.15 ter v nedeljo 7. t m. ob 15.15 in 30.15 stoodstotni češki zvočni film »Pasjeglavci«. Za dodatek nor Foxor zvočni tednik. čitafU tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET« Hareelle Tlnayre« 23 Upornica Roman Včeraj zjutraj mi je bilo kaj daleč do ženskega vprašanja, in priznati moram, upornico je že mikalo, da bi se vdala. Da, skoraj sklenila sem že bila, da se ne ganem več iz Chartresa, ampak ustanovim tu majhno šolo, čeprav mi učiteljski poklic ne bi bil zelo po duši. Toda hkratu z vašim pismom sem dobila tudi pismo, ki mi ga piše Foucart. Ali naj si razlagam nepričakovano dobrohotnost svojega nekdanjega delodajalca z naključjem ali z vplivom vaših ljubeznivih besed? Ne obotavljam se... Saj poznam Foucarta. Sodba drugih ljudi mu mnogo pomeni, in prav gotovo misli v tem trenutku vse tisto, kar je dobrega slišal o meni. Zdi se mi, gospod, da vam tega ne smem zamolčati; bilo bi kritično, če se vam ne bi zahvalila. Jozana Valentinova. Spoštovana gospa! Chartres poznam. Poznam trg, ki na njem stanujete... Ko sem prejle slonel ob omrežju Baptisterija in bral vaše pismo — sem mahoma zagledal staro mesto, majhno hišo in visoko štrlečo stolnico z neenakima stolpoma in lepo, zeleno bakreno streho; videl eem, kako se bliža jesen in kako dan uhaja — in nad vsem tem se je bočilo blago francosko nebo ... Vse to sem videl, in potem sem prebral vaše pismo še enkrat, in slika je obledela, ker sem se trudil, da bi videl vas samo. Duša je presunljivejša od pokrajine, in zdi se mi, da sem vašo razbral: mlada je, resna, blaga in odločna — francoska duša. To ni bila radovednost, ki bi vas mogla žaliti. Saj eem, po vašem lastnem priznanju, nekoliko udeležen pri izpremembi vaših načrtov; to mi je dalo senčico pravice, senčico odgovornosti — ki me je globoko ganila, obenem pa storila ponosnega... Niti slutil nisem, da mi bo >Delavna žena« pripravila to veselje... Veselje bi bilo zmanjšano, če bi vam ga moral zamolčati. In tako ga izrazim, kakor ga čutim, in vas prosim, naj vam smem kot tovariš — kot prijatelj se ne upam reci — dati dober svet. Peljite se v Pariz in oglasite se pri Foucartu. Če bi ne bil več tako ustrežljiv, mi to sporočite. Najbrže vas lahko spravim pod streho pri >Femini< ali pri kakem drugem časopisu. Skratka, razpolagajte z menoj, in sprejmite, spoštovana gospa, izraz moje popolne vdanosti. Noel Delvsle. Spoštovani gospod! Zbrala sem ves svoj pogum, se peljala v Pariz in se oglasila pri Foucartu. Osoren, kakor je, mi je rekel: >Zaradi vas ne bom odslavljal sotrudnic. Ker pa še nekam spodobno pišete, vas vtaknem v poročevalski oddelek.< Ta odgovor, ki v njem zlahka spoznate Foucartov način, je odločil mojo usodo. Poslovim se od Chartresa. Dobra tetka obdrži mojega sinka pri sebi, jaz pa pojdem interviewat slavne ljudi. Priznam vam, da me je tega zelo, zelo strah, a vendar ne tako hudo kakor resnih radosti učiteljskega poklica in življenja na deželi... Iz sobe, od koder vam pišem, vidim stransko vhodišče Naše Gospe, pisano okensko rožo, kronane kamenite kipe in lepo, zeleno bakreno streho, ki se leskeče v mesečini. Vi ljubite to 6liko — jaz je nisem mogla nikoli popolnoma vzljubiti. Preveč žalosti in bolečine je z njo združene v mojem spominu. In vendar me je tu našlo tudi vaše prijazno, odkritosrčno sočutje, kakor dobra pre- rokba za prihodnje dni. Bodite mi zanjo vroče, iskreno zahvaljeni. Jozana Valentinova. Gospodična Bonova, urednica »Varstva žen«, je prišla dne 1. januarja dopoldne precej zgodaj k Jozani: domenjeni sta bili, da bosta skupaj zajtrkali, nato se pa popeljeta v Auteuil in si ogledata »Sinjo hišo«, zavetišče za nezakonske matere. Stara gospodična je krenila po vlažni, temni veži in zavila na še temnejše stopnice, kjer je vratarica iz svojega kotička v visokem pritličju nadzorovala stanovalce, kakor pajek, ki preži na muhe. Siromašen plinov plamenček je plapolal. Slišati je bilo glas, ki je prepeval: >0, kako si krasna...« >Sami umetniki stanujejo tod!« je pomislila gospodična Bonova. »2e kraj je tak: umetnostna akademija je čisto blizu.« In Jozana, ki je morala prenašati takšno sosedstvo, se ji je kar zasmilila. In nato se je spomnila žalostne usode modelk, ki jih revščina goni v grehoto. Zakaj dobrota gospodične Bonove je objemala ves ženski spol, ki ga moški izkoriščajo in pridijo. Živela je med žalostnimi pticami selilkami zavetišč, materinskih domov, zavodov za nepoboljšljivke in najdence, med nezakonskimi materami in izpuščenkami iz saintlazarske jetnišnice. Po tem svetu je hodila, delala dobro in odkrivala zlo, odkritosrčna, ganljiva in smešna v svojih večnih črnih volnenih oblekah in svoji podganje-sivi žalni kopreni, 6vojih zakrpanih rokavicah, svoji pelerini, podloženi s kunčjim krznom, in s svojim plašnim obrazom, ki je bil podoben obrazu brezposelne služkinje. Klobuček s trakovi, ki ga je kra-silo črno grozdje, stekleni biseri, perje in čipke vse vprek, je puščal visoko vzbočeno čelo prosto in odkrival gladke lase na sencih, ki jih je bil glavnik razdelil in ki so bili videti naslikani na kožo. CENE MALIM OGLASOM Po 5U par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, k) Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. f /IT!IwW!ff j; jj Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zahtevate oa Oglasnegra^od^elka »^^J« Dlll v znamkah. oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. peseda 1 Din. davek i Oln trn Slfro ali dajanje aa Blova 5 Oln. Sajmanjs' znesek 17 Oln DllaM 13 Din Nemščino in esperanto poačnje pismenim pottHn Jt-jakovna dopisne šola na Jesenicah (<"-krm,'>ik.o). — Prijave sprejema še do 1. IHTemibra t. i. Zahteva j- fce prospekt! — Priložite BTKumiko odgovor! 30187-4 Instaliram matematiko ta vse raorede im vse predmete ta nižje rarrede. Cena po dogovoril. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Akademik«. 3016&-4 Službo dobi ieseda l Oln davek 2 Oln n Slfro ali dajanje na slova 5 Oin. Najmanjši enesek 11 Dtn Mlado dekle ■»SetofCA, u<"'.frafca, dobi mepto ia t kuhinjo, pomagala bi tudi v gostilni. — Ponudbe s sliko na oglas, oddel. »Jutra* pod »Živahna«. 30177-1 Sluga mlajši ta trgMvi.no, dobi takoj fcluSbo. Kavcija potrtimi«. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.. 3019&41 Pošten fant vojažčine prost, zmožen vssh domačiih deJ, v starosti 28 do 28 Jot, se sprejme proti dobri plači. Ponudbe pod »Zmoten« oa ogiaemi oddeJek »Jutra«. 30073-1 Večje podjetje fefre 2 blagajničonki, 2 prwda.ja.liki, 1 absolventlko kuhinjskega tečaja, 1 mostojrao kuharico 28 do 30 let. — Ponudbe pod »Spretne« na oglasim oddelek »Jutra«. 30072-1 Postrežnico Taneelji-po, boij-š-o osebo, ki lepo pospravlja sobe. zrna liikoti in šivati perilo in dr-žaiti obleke v redu ter se razume na wa hišna de>Ia, tak-oj sprejmem 7 a čas od V-8. nTe do M. dopoldne. Zgla^ti se je osebno t soboto od 1—3 uTe popoJdne. Naslov v vseh poslova tnica h »Jutra «. 300111-1 Trg. pomočnika agilnc-ga prodajalca melone stroke, sprejmem k m-nu'fakturi in konfekciji. — Vešči aranžiranja izložb im nemščine ter prosti vojaščine iinajo prednost. — Oskrba v hiši. Podrobno potmdbe i zairterki in referencami na P. Koren, prej Sterk, Črnomelj. 30100-1 Briv. pomočnika dobrega delavca. rabi takoj Gjnd Aleksander — Kongresni trg 6. 30-346-1 Negovalka- vzgo#tel?ica diplomirana-, išče elurrjbo. Ponudbe na ogia.s. oddel. »Jutra.« ped »Dobro izveiS- bana«. 30291-2 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Vajence ki so nadarjeni risarji in imajo srednješolsko izobrazbo, sprejmemo v učenje. Ponudbe z navedbo starosti in šolske izobrazbe pošljite na oglas. odd. »Jutra« pod »Nadarjen risar«. 30186-44 Sluf.be išče deseda SO para. davek i Din. za Slfro aU da-i anje naslova 3 Din. Najmanjši »nesefc 13 Din Kuharica samostojna, ki opravlja tudi vsa. druga hišna dela, išče službo .pri manjši družini. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 301)16-3 Plačilni natakar e kavcijo, zmožen slovenskega, nemškega in madžarskega jezika, z lepiand spričevali, išče mesto za takojšen nastop. Cenjene ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Plačilni«. 30OT1-2 Konjski hlapec vojaščine prost, pošten,, i dobrimi spričevali, želi dobiti službo h konjem, pri kakšnem trgovcu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30184-2 Mesar, pomočnik vojaščine prost, pošten in trezen, išče slražbo v svrho pratobiciranj«. Ce>no» ponudbe n« podr. »Jutra« v Trbovljah pod »Vesten«. 30318-2 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta Saj pa tudi ni nikoli prej vedel, kaj je tapetniško delo! Takale leha tapetnega papirja se je zmerom spodaj prilepila, preden si jo zgoraj primeril k steni, ali se je pa zgrbančila ali ušla iz rok. Skratka, nesreč ni bilo konca. Seveda je bil uspeh vse prej kakor sijajen. V naglici sta celo zalepila neka vrata, da jih sploh ni bilo več najti. Takih mojstrov-skaz še svet ni bil videl! Brivski pomočnik mlajša moč, išče službo za takoj v Ljubi jeni ali na deželi. Plača skromna. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bobra moč«. 30185-2 Kontoristinja tudi dobra v nemščini, izvrtana stemotipietinja, z dobro trgovsko prakso, hoče menjati slnčbo. Cenjene ponudbe na oglasni oddel. »Juitra« pod »Atide«. 30316-2 Pisarniška moč začetnica, 6 srednjeišofleko trg. izobraizbo. išče službo. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu m drugih poslih. Gre kamorkoli. Naslov v vseh posiovajnicah »Jutra«. 30222-2 Beseda 1 Din. davek 2 Oln za šifro ali dajanje ns slova 5 Dtn. Najmanjša znesek 17 Dtn. Vabimo Vas k nakupa v najcenejSi ob-lačiloici A- Preeker, Sv. Petra cesta 14. 133 Kodak fotoaparati n« obroke. Jugo-agemoija, Zagreb, DraSkovičova 34. Prospekti brezplačno. — Sprejeimamio povsod ta-ebopnike s kavcijo. 2*4731-6 Kuhinj, kredenca večja, dobro ohranjena — naprodaj. Mišičeva cesta 4. 30370-6 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Ro®n« dolina c. V. 1» kot ma.?boilj&e, najbolj re®borito in zames 1 jivo metodo za odstraaje-vamje dlačic. Garnitura Dim 50.—. »PAR.TOUT« gar-niftura za odstranjevanje d tačic po telesu Dim 100.—. Originale Schroder-Scbenke razipošiija »OMNIA« oddelek J/9 Zagreb, Gundiiliče vn 8/1. Poštnina pri vpla-&i!u vnaprej Km 7, po poštnem povzetju DLn 1.4.—. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI KATALOG! g ZAHVALA Ob prerani smrti našega predobrega soproga, očeta in brata, gospoda Vekoslava Vrtovca sem prejela toliko izrazov sočutja, da ni mogoče, da bi se vsem in vsakemu posebej zahvalila. Iskrena hvala vsem dragim prijateljem, ki so pokojniku kakorkoli pomagali v bolezni in trpljenju ter ga počastili ob smrti in grobu. Največjo hvaležnost sem dolžna dr. Ljudevitu Merčunu, ki je z vso možno skrbnostjo pokojnemu lajšal trpljenje do skrajne meje. Iskrena hvala dr. Alojziju Kramariču, šef-zdravniku sa-natorija šlajmerjev dom, kamor se je rajni moral med boleznijo pogosto zateči in je užival vso gostoljubnost in pomoč. Bog plačaj čč. sestram vso nežno skrb, ki so jo posvetile rajnkemu. Zahvaljujem se najtopleje gg. univ. prof. dr. Andreju Gosarju in župniku Davidu Doktoriču za nagrobna govora, pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljive nagrobnice in vsem darovalcem cvetja in vencev, ki so krasili pokojnikovo zadnjo pot. Posebno naklonjenost so v žalostnih dneh izkazali Pokojninski zavod in Trgovsko bolniško ta podporno društvo. Najiskrenejša hvala! Najtoplejša hvala vsem, ki so se udeležili pogreba rajnkega, zlasti preč. g. prelatu rektorju dr. Slaviču, svetniku kr. banske uprave dr. Rarlinu, zastopstvu mestne občine, glavnemu uredniku dr. Ahčinu, predsednikoma Trg. bol. in podpornega društva g. Klinarju Petru in dr. Plessu, predsedniku Zadružne gospodarske banke dr. Mohoriču, predsedniku Rdečega križa dr. Fettichu, predsedniku Zveze industrijcev ing. šukljetu, predsedniku Združenja trgovcev g. Verbiču, predsednikoma nameščencev gg. Kremžarju in Smersuju, predsedniku bančnih uradnikov Vrančiču, direktorju dr. Bohinjcu in šefzdravniku dr. Zajcu. Hvala vsem gg. kat. starešinam, akademikom, uradništvu Pokojninskega zavoda, bančnim uradnikom in vsem drugim odličnim zastopnikom in udeležencem. Bog povrni vsem vse in usliši prošnje, da bi bila srečna pokojnikova duša v Njem. Ljubljana, dne 4. oktobra 1934. Žalujoča Maruška Vrtovčeva in sinovi. Stanovanje lopo, suho, odda pooeni za lepo, suho, oddam poceni za 1. nov. Poizive se v drogeriji »Hermes«, Miklošičeva cesta 30. 30815-31 Stanovanje sobe in kuhinje, v novi hiši, oddam 1. novembra. — Spodnja ŠiSka, Vodnikov« cesta 17. 30310-31 Stanovanje sobe in knbm je oddam. — Naslov v vseh poelovalmv cah »Jutra«. 30337-01 Sobe išče Seeeda 90 para. davek 2 Oln za šifro ali da-lanje naslova 3 Din. Naj-manlftl znesek 1? Din Visokošofka gfte etamovamje % ve« oskrbo proti imrtroira.njm. Ponudbe n« podr. »Jutra« v Maribor u pod »15. oktober«. 90192-33« Sobo Mticnjtao. v ceoitru inerta, 0 poeelbmm vbfdoro, flS&eon. Ponudbe n« oglas, oddel. »J.rrtira« pod »Sobo iščem«. 30849-33a ULEMmZm Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za Slfro al) dajanje ns slova S Oln. Najmanjši znesek 17 Din Mesečno sobo ▼ eemtnami a posebnim vbodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 30093-33 2 krasni sobi svesarai, opremljeni teM pralna, baJkom, tel«to a o -f i.1 - m s. S s t Š e. m "3 "J S. Ž 5 c "S ž« >6,® 2£ B a — a. a i i 3 P feiot e i 6. — — 11 s i ■s Pristen čebelni MED večjo količino, ima na prodaj L. Ritzmann čebelarstvo Novi Vrba«, Don. ban. Zahtevajte cenik! Beseda 2 Oln. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na-alova 9 Din. Najmanjši zneeek 20 Din. Inteligentna gospa želi z&anj« z gospodom ali gospo v mvrbo skupnega, gospodinje tva. Dopis o na oglas, oddel. »Jmtra« pod »J>om«. 30179434 Rlko J^ Celje Ali ste še prosti moji dv« hčerki na razpolago; javite ee, ako se kaj spominjate. M. 30S37-24 Duša ljubljen«! Najhnje trpim, a verujem. Prav? Bodi dobra. 30048-34 Beseda i Din davek 2 Din. za SUro ali dalanje naslova S Oln. Najmanjši zneeek 20 Din. Upokojenca starejšega, želim poročita. Naslov v vseh pc«'.ovalui-cah »Jutra«. 30197-25 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 2 Din ta Slfro ali dajanje aa slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rokava Mpol Izgotovijena, rta hi- IUMUimu T>niifafn nai. izgubljena. Pošten najditelj naj jih nujno odda proti nagTadi na Sv. Petra cesti 38. 30230-28 Mladega bernhardinca aH »eufnndiaiaoe, starega 4—6 mesecev, kupim. Ponudbe na ogksmi odd flek »Jintra« pod »Mlad pes«. 30105-27 2 mladi krotki opici tigod&o prodam. Naeiov v vseh pos' ovalmicah »Ju tra«. 30313-27 U, Beseds SC para. davek k Din. ea Slfro aU dajanje naslova 3Din. Faj-manjši zneeek 12 Oln. Obrtni lat za "radetovajnje sličmSh prepare-tov odnso-p»mo posebej ^li t >abo«a-torijein za-radi emrsm^a slučaja. Kršnjaiv», Steriče-v« 27, Zagreb. 3037^30 K U B A N Y-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leostek, Ljubljana, Resi jeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 NESPEČNOST depresija, prerana izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte na čem dandanes mnogi trpe! Medtem pa je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez močne živali (»Kalefluid«) sekretarno delovanje vseh žlez, čim preide v organizem, da krepi organizem in uravnava živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Miškovič ta Co., Beograd. (Reg. S. br. 10537/33-), V gostilni pri „Fajmoštra" v soboto in nedeljo domače krvavice, pečemce, sladek mošt in portngalka« Danes vsi na koncert v restavraciji pri „Rožiu židovska ulica 6 ta na novo otvorjeno prvovrstno kuhinjo, katero vodi staroznana restavraterka ia Dobrne. Za obilen obisk se vljudno priporoča voditeljica restavracije pri »R. o ž it Dormiž Marija. Neizmerno užaloščeni javljamo, da je danes ob 9. uri dopoldne naš nepozabni sin ta brat, gospod JOŠKO AUŽNER aktivni art. podira redni k po dolgem ta mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 25. letu zatisnil svoje oči. Pogreb bo v nedeljo, dne 7. oktobra, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrib sv. Jožefa 45, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadužnica se bo brala v ponedeljek ob 7. zjutraj v opatijski cerkvi. Celje, dne 5. oktobra 1934. Žalujoča mati, brat in sestri. ŠPEDICIJA TURK LIUBLJANA prevzema OCAKINJENJE vseh uvoznih m izvoznih pošiljk, in to hitro skrbno in po najnižji tarifi Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 7 leton interurban 24-59. Vilharjeva c. AS (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na Konjsko vprego kakor tudi 8 tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora) Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezergek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak* Vsi v Ljubljani