0«ftld 4. VOL >1932'
------prtlc-
Leto LX
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2«I50
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Francoski socialni leden v Lilieu
Pariz, 1. avgusta.
V	dneh od 25. do 31. julija se je vršil v Lilieu 34. socialni teden francoskih katoličanov. V Lilieu, enem centrov francoskega industrijskega življenja, a obenem centru ene najbolj uspevajočih francoskih katoliških univerz, se je zbralo 2500 kongresistov — rekordno Število udeležencev od vseh dosedanjih socialnih tednov — da pod predsedstvom lilskega škofa-kardinala Lienarta obravnava enega najtežjih problemov našega časa: -Nered v mednarodnem gospodarstvu in krščanstvo.« Udeležencem iz cele Francije so se pridružili zastopniki iz Jugoslavije, Nemčije, Švice, Belgije, Holandije, Italije, Španije in Anglije, da i s svojo navzočnostjo podpričajo, kolik je danes znanstveni in ideološki sloves te francoske socialne potovalne univerze po vsem katoliškem svetu.
V	obliki predavanj, dokumentarnih sej in sestankov, velikih ljudskih in delavskih zborovanj v Lilieu in Ronbeiux-Tourcoingu in večernih cerkvenih meditacij se je tekom enega tedna obravnavala krščanska doktrina do danes tako v vsakdanje življenje posegajočega vprašanja, kako urediti red v mednarodnem gospodarskem življenju.
Nered v današnjem mednarodnem gospodarstvu ni toliko posledica pomanjkanja gospodarske zavesti k enotnosti in redu, v kolikor posledica zlohol-nosti, strasti in neuvidevnosti posameznih vodilnih osebnosti. Vkljub vsej politiki sporazumevanja in pogodb med državami je danes v vsem svetu izbruhnila ena najtežjih gospodarskih vojn, ki je ustvarila položaj, da je danes na svetu 1500 milijonov ljudi, ki ne proizvajajo skoraj da ničesar in tako tudi ne kupujejo ničesar. Majhni otočki produktivnih in konsumnih držav pa mislijo, da bodo svoj sedanji trg zavarovali in ohranili, ako svojo produkcijo še znižajo, da bi mogli vzdržati višino konsumu dovoljenih cen. Vsakdo išče danes le v politiki egoizma rešitve svojega gospodarstva, ne da bi hotel preiti v širši krog gospodarske ideologije in politiki gospodarskega egoizma postaviti nasproti politiko mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Tako se v iskanju rešitve iz te zagate pojavljajo najrazličnejši, več ali manj jasni načrti o razdelitvi dobrin, o podkrepljenem gospodarskem liberalizmu ali pa kltci po tako zvanem dirigiranem gospodarstvu. Vsi li pojavi zahtevajo, da katoličani odgovore, kakšno je njihovo stališče do teh idej in načrtov.
Sodobna gospodarska kriza res da nosi neka-lere znake običajnih periodičnih gospodarskih kriz. Toda dejstvo, da zadeva predvsem agrarno produkcijo, da nosi na rob propada milijone brezposelnih, da je onemogočila uspeh že tolikih intervencij, dokazuje, da je težišče krize po mnenju enih zadrega v razumevanju zakonov gospodarskega življenja in po mnenju drugih neuvidevnost in neurejenost individualne svobode. Kot katoliki mislimo, da je mnenje slednjih pravilnejše in v vseh vprašanjih novega gospodarskega reda hočemo, da sc isti vrne v red, hoten po Bogu in Njegovih zn-ikonih.
Često se misli, da je pojrn obče lastnine preveč nejasen, da bi bilo mogoče na njem graditi soliden gospodarski red. Tako je dominikanec P. T)elos izvajal, zakaj da je v gotovi stopnji civilizacije možno, da obča lastnina omogoči višek razvoja človeški osebnosti in da na drugi strani nudi popolen razvoj gospodarstvu, ne da bi pri tem posegla v individualno svobodo posameznika. Sledeč korak za korakom encikliki Pija XI. »Quadragesimo nnno« je ugotovil, kako naj socialna pravičnost uredi dolžnosti in pravice posameznikov do obče lastnine. Če se hoče naša civilizacija še rešiti, nima druge poti, ko da se zateče k diktaturi, ki bo zlomila egoizem, ki pa bo uničila tudi svobodo, ali pa da oživi socialno pravičnost, ki bo zasigurala občo lastnino. Zato pa je treba, da se ljudje vrnejo k naukom Cerkve in dajo zakonom duhovnega življenja prednost pred tehniko gospodarskega egoizma.
Toda la red je nemogoče upoštevati, ako se v medsebojne odnošaje posameznikov ne povrne med-iebojno zaupanje. Zaupanje pa je predvsem duhovna in moralna vrednota, ki se nikdar ne bo mogla upostaviti z dekreti ali pa s konferencami. Treba Je ustvariti neko duhovno razpoloženje med ljudskimi masami in ta naloga predvsem pripada katoličanom. Njih moralna in verska enotnost, ki je nekoč ustvarila krščanstvo, bi še danes mogla ustvarili med katoliki najboljše delavce v tej smeri.
Politika kartelov in sličnih gospodarskih organizacij je kolikor toliko odpomogla preostrim izrastkom gospodarske borbe. Toda posamezne države v svoji v egoistični okvir usmerjeni politiki niso upoštevale, da bi pojav kartelnega gospodarstva zahteval na znotraj paralelno preobrazbo stanovske izobrazbe državljanov in na zunaj politiko, ki bi u^oitevala vsaj navodila tajništva Zveze narodov. Tako so glavne članice ZN preko navodil lastne ustanove prešle v politiko egoizma, ki grozi uničiti zadnje ostanke gospodarskega mednarodnega sodelovanja. Seveda posameznim državam ni treba odvzeti pravico samoobrambe, toda pristopiti je treba nujno k politiki sosledične prilagoditve in mednarodnega sodelovanja.
Proces propadajočega liberalizma jc izvedel član Mednarodnega urada dela P. Arnon. Danes so iluzije Jeana-Baptista Saya doživele silen dementi, ko se dnevno dokazuje, da ne zadostuje povečati produkcijo, da se s tem poveča konsum. Nujno je gotovo število pogojev, če hočemo dvigniti kupno moč širokih mas, namreč: čim večja kupna kapaciteta mase, previdna in metodična ureditev novih držav, razširien sistem mednarodne trgovine, upo-
Potom Mussolinijeve zun. politike
Evropo vodita Francija in Anglija — Veliko razočaranje v Italiji
London. 3. avg. Volitve za nemški parlament so bile potisnile nekoliko v ozadje senzacionalno izjavo italijanskega ministra Balba v »Popolo d'Ita-lia«, v katerem le-ta grozi, da bo Italija izstopila tz Zveze narodov, ako le-ta ne bo izpreinenila svojih političnih smernic. Sedaj, ko je zanimanje za rezultat nemških volitev svoj višek že prekoračilo, se pozornost angleških političnih krogov zopet obrača na presenetljivo izjavo ministra italijanskega letalstva. Kakor vedno, je angleško časopisje tudi to pot jako rezervirano, vendar pa se lahko med njegovimi vrsticami bere, da se Angleži zaradi Balbo-ve izjave nič ne vznemirjajo.
Bal bo priznava nemoč Italije
Balbov članek v »Popolo dTtalia« je po navadi italijanske diplomacije, odkar je v rokali Mussoli-nija, napisan v tonu, ki vzbuja videz izredne odkritosrčnosti. Tako na primer imenuje Balbo. ki gotovo ni napisal svoje izjave brez pobude in dovoljenja Mussollnija, Zvezo narodov »ogabno kovačni-co prevar in pasti za vse bedake«. Ta ton moralne ogorčenosti in premosti pa zakriva samo veliko razočaranje Duceja nad popolnim neuspehom njegove mednarodne politike. Ta politika, ki si je postavila za cilj izolacijo Francije, kar naj bi pripomoglo Italiji do vodilne vloge v centralni in jugovzhodni Evropi, je sedaj po upostavitvi angleško-francoske antante, ki uživa podporo ameriške Unije, doživela naravnost tragičen polom. Halbo priznava v svojem članku sam, da je Italija brci moči ne samo na razorožitveni konferenci, negn tudi v Zveii narodov. »Tako tukaj kakor tam< — tako piše Balbo — »se nahaja Italija v položaju, ki se more primerjati samo razmeram v akcijski družbi, kjer je manjšina napram večini popolnoma brezpomembna. Velesile, ki so v Ženevi merodajne, to so Francija in Velika Britanija s svojimi priveski, kakor tudi Združene države Severne Amerike, postopajo z Italijo zdaj previdno, zdaj prijazno ali ošabno, kakor jim pač kaže. Čeprav v tem bloku ne vlada vedno edinost, napram Italiji tvorijo te države vedno enotno fronto, proti katerim Italija ne more ničesar opraviti.«
Katere so pritožbe Itali:e
Balbo potem prinaša konkretne pritožbe Italije, ki se predvsem tičejo razorožitve. Italijanski minister očita Franciji, Angliji in Ameriki naravnost, da so svojo oborožitev še pred konferenco znatno pospešile, zato da bi kakšen eventualni sklep o splošni razorožitvi spravile že v naprej ob vsak uspeh. Balbo pa trdi tudi, da te države tudi za bodoče ne mislijo resno na nobeno razorožitev, ampak kvečjemu na to. kako bi z rafinirano diplotna-lično in vojaško strokovno tehniko dosegle, da bi ostale vojaško najbolj močne države na svetu, medtem ko naj bi Italija, ki je edina odkrito za popolno razorožitev, bila žrtev svojega idealizma.
Idealizem Italije je gola hinavščina
Na lo odgovarja angleška politična javnost, da je minister Balbo v svojem članku sam podal dostava modre mednarodne solidarnosti. Nemogoče pa je priti do teh zaključkov, ako ne pridejo do veljave moralna načela, tolikokrat pridigovana od cerkve in njenih predstavnikov.
Eno glavnih predavanj pa je imel znani sociolog pariške katoliške univerze P. Dansel o »dirigiranem gospodarstvu . Dirigirano gospodarstvo je koncesija, ki so jo danes ponudili nekateri, da rešijo današnji nered, ki pa bi končala v državnem socializmu. Tudi ne bo mogoče odpraviti zla z vrnitvijo k popolni svobodi. To, kar je danes nujno, je tako zvana »dirigirana svoboda«, ki pa se ne bo mogla uvesti drugače, ko da se postavi pod »višji princip«, ki bo mogel vplivati na vest posameznika, ne da bi jim s tem onemogočile institucije, ki so si jih ustvarili za izpolnjevanje svojih dolžnosti. To je pa doktrina enciklike ,Quadragc-simo anno«, ki ponavlja staro formulo katoliške socialne šole, »da je potrebno svobodna združevanje v organiziranem stanu-, kar se pravi, da je treba postaviti korporativno organizacijo za temelj sodobne gospodarske reforme, toda ne sme biti prepuščena sama sebi. Naloga države je, da v urejenem gospodarstvu ne absorbira korporativne institucije, marveč da ji nudi zakonit okvir in usmeri njene intervencije v smeri k obči lastnini.
Vrsta teh načelnih predavanj je bila izpopolnjena z dokumentarnimi in nazornimi predavanji, tako o premogovni, agrarni in finančni politiki, v katerih se je zahtevalo, da v agrarni in finančni politiki Francija nadaljuje s politiko zaščite in pomoči napram malim agrarnim državam.
Cerkev vodi na vseh poljih borbo, da pomore človeštvu iz njegove stiske. Francoski katoličani s svojimi vsakoletnimi socialnimi tedni vrše v območju svojega katoliškega apostolata silno veliko nalogo, ki v svoji sintetični obliki in ideološki klasični uravnovešenosli tako globoko očituje primarne lastnosti francoskega naroda. Ves katoliški pokret v Franciji izgleda, kakor da je organiziran v vzporednih horiconlalnih plasteh, katerega kupola so francoski socialni tedni, izpod katere da po besedah kardinala Lienarta veje le beseda o sili in prisrčnosti krščanske ljubezni, ki more edina vsej katoliški ideologiji dali pravo ozaro prepričevalno-sli. Zn to in slično delo dolguje vsa katoliška Ev-roDa mnoeo francoskim katoličanom.
kaz, kako je ta idealizem Italije gola krinka, ki naj maskira njen diplomatičen fiasko v mednarodni politiki in njene neuspehe na razorožitveni konferenci, kjer se je pokazalo, da nima Italija izvzemši Madjarsko in Albanijo, zn seboj niti tistih malih clržav, o katerih jo mislila, da jih je tokom zadnjih let popolnoma pridobila zase. Značilno za odkritosrčnost. Ralbovega članka je tudi to, da se Balbo obrača proti nameri zapadnih velesil, da se pojiol-noma prepove vojna z bombnimi letali, ki ogroža miroljubno civilno prebivalstvo. Balbo, ki tako zelo poudarja človekoljubne namene Italije, katera se zavzema za popolno razorožitev, zagovarja v tem svojem članku vojno z bombnimi letali, češ, da je vojna vojna, ki ima namen nasprotnika uničiti, kateri namen se ne more omejiti. »Kdor ljudem predstavlja, da se vojna da humanizirati, ta ljudi enostavno vodi za nos«, tako pravi Balbo. Pri tem minister ne pomisli, da gre za zaščito nedolžnega civilnega prebivalstva. Njegova izvajanja sploh samo dokazujejo, kako zelo je nejevoljen Mussolini, da se Zveza narodov nikakor ne namerava postaviti na njegovo stališče in sprejeti italijansko razorožltveno formulo, .ki ne gre za ničemer drugim, kakor za tem, da bi Italija dosegla pariteto s Francijo in pa tako kvoto oborožitve za Nemčijo, ki bi pome-njala ogrozitev Francije.
Edini učinek Ralbovega članka je ta. da je Italija izdala, kako je namesto Francije izolirana ona. Zdaj so tudi razumljive velike izpremeinbe, ki jih je bil izvršil Mussolini v vodstvu fašistične politike.
Francosko - angleška an-tanta - (amstvo za svetovni mir
Pariz, 3. avg. Govor, ki ga je imel predsednik republike Lebrun ob blagoslovitvi britansko-fran-coskega spomenika padlim vojakom v navzočnosti valeškega princa, ima velik mednarodno-političen pomen. Naslovljen ni samo na Nemčijo, ampak ludi na Italijo. Predsednik je poudarjal, da je naloga vseh državnikov, tla po v nt tek vojne onemogočijo. Ta cilj se more doseči le, ako ga vsi brez izjeme pošteno in brez zahrbtnih misli hočejo. Zato je potrebna ozka zveza med onimi, ki so si med vojno lojalno pomagali. Zato sla Velika Britanija in Francija, trdno pričakujoč, da se jima bodo pridružile tudi druge države, sklenili zavezo, ki je namenjena ohranitvi miru in spoštovanju obstoječih pogodb. Dva naroda, ki sta oba enako zvesta demokratičnim idejam, sta se zvezala s paktom, ki more vsakemu koristiti. Cilji Francije so identični s eilji vsega kulturnega človeštva, ki teži za popolno vzajemnostjo na podlagi demokracije.
(iovor predsednika Lebruna je zbudil veliko pozornost in se smatra kot zanesljiv dokaz pri-rč-«n«ft in solidnosti angleške in francoske demokracijo. proti katerima so vsi poizkusi tako italijanske-ea fašizma kakor nemškega reakcionarnega nacionalizma brezuspešni.
V Nemčiji se krvava nasilja nadaljujejo
Berlin. 3. avg. AA. Iz vzhodnih nemških dežel poročajo o čedalje hujših terorističnih dejanjih. Tako sta prišla ponoči dva neznanca pred hišo socialističnega župana v Norgauvvu v Vzhodni Prusiji in potrkala nn hišna vrata, češ, da je v vasi nastal požar. V trenutku ko je župan odprl okno, sla neznanca ustrelila in ga dvakrat zadela v glavo. Župan je smrtno nevarno ranjen.
V Katscherju blizu Oppelna v Šleziji je policija napravila hišno preiskavo v hitlerjevskem domu in odkrila pravcat arzenal. Med drugimi je zaplenila veliko strojnico z več ko 1000 naboji, več. revolverjev in bodal ler dva tucata ročnih granat.
Berlin. 3. avg. AA. V zvezi s terorističnimi izgredi, do katerih je pretekle noči prišlo v Konigs-bergu, jc policija aretirala 10 oseb, med njimi dva uniformirana hillerjevca. Ekstremni elementi nadaljujejo z nasilji po raznih krajih Nemčije. V Liegnitzu je neki neznan človek z drvečega moto-cikla vrgel ročno granato na tamošnji sindikalistični dom in napravil težko materijatno škodo. V Gold-bergu je nekdo na bivšega prefekta, ki je socialist, trikrat ustrelil z revolverjem. V Kblnu je policija ustavila kamion, v katerem se je nahajalo 15 hitler-jevcev, ki so vršili razna teroristična dejanja. V Casselu je našla policija v nekem skrivališču popolnoma bojno opremljen oklopni avtomobil. Tudi v drugih krajih so se vršili spopadi z narodnimi socialisti, ki so na mnogih krajih vršili teroristične akte. Na več krajih je prišlo do pobojev, do smrti pn so narodni socialisti pobili nekega komunista v Kreutzburgu.
Berlin. 3. avg. ž. Danes zjutraj je 15 narodnih I socialistov iz severnega dela mesta korakalo proti Rerlinu. Iz hiše ob cesti so jih nenadoma napadli komunisti, pri čemer je bil en narodni socialist lakoj ubit. Prišlo je do prave bilke, v kateri so bili težje ranjeni še trije narodni socialisti. Policija je
morala intervenirati iu aretirala 17 komunistov, med njimi tudi vodjo le skupine.
Napihnjene izjave Hitlerja
London, 3. avg. ž. Daily Chronicle objavlja razgovor svojega dopisnika s Hitlerjem, kateri je izjavil: Ako bodo narodni socialisti prevzeli vlado, ne bodo nikdar ratificirali lozanske pogodbe. Nemčija bo kmalu fašistična država. Zaradi lega danes ne pride v obzir koalicija narodnih socialistov s strankami sredine. I)r. Briiuinga je Hitler imenoval velikega duhovnika zmedenih sklepov. Na vprašanje angleškega dopisnika, kaj misli z ozirom na dejstvo, da so pri zadnjih volitvah lako nepričakovano porasli glasovi komunistične stranke, je Hitler odgovoril: Počakajte še šest tednov in boste zvedeli za moj odgovor! Dalje je Hitler izjavil, da bo narodno socialistična vlada priznala vse trgovske dolgove, vendar pa ne visokih obresti. Za vse nemške dolgove bo narodno socialistična Nemčija plačevala samo 3% obresti.
Sklicanje parlamenta
Berlin. 3. avg. tg. Državna vlada ima namen sklicali novo izvoljeni nemški državni zbor na torek 30. avgusta k prvi seji. Papenova vlada se hoče predstaviti novemu nemškemu državnemu zboru v nespremenjeni sestavi. Ali bo Papenova vlada to svojo namero res mogla izvršili, se bo pokazalo šele tedaj, ko bodo posamezne stranke v državnem zboru podale svoje izjave.
Papen odstopi ?
Pariz, 3. avgusta, tg. Že več tednov sc širijo vesli, da bo nemški državni kancler von Paper po preosnovu nemške vlade prevzel mesto nemškega poslanika v Parizu in da bi v tem primeri odšel dosedanji tamkajšnji nemški poslanik von lloesch v London. V diplomatskih krogih se zaenkrat tem govoricam ne pripisuje važnost
FAVORIT
Vas ne bo nikoli razočaral'
Isti izpolnjuje vsa Va-ša pričakovanja, ker neguje in polepšuje Vašo polt... ji ohrani naravno lepoto in svežost, a Vas obda s svojim nežnim, finim vonjem. Vaš favorit je Elida Favorit milo
ELIDA
MILO
Nevarnost rusko-japonske vojne
Od velike rusko-japonske vojske je preteklo 27 let in zopet se nu Daljnem Vzlioclu razmere med obema državama vedno bolj nevarno razvijajo, ludi predmet rastoče napetosti je isti: Mandžurija. Ali se bo zgodovina ponovila? Čisto mogoče. Gotovo pa je mednaroden položaj danes popolnoma spremenjen, pa tudi notranje razmere \ obeli državah so bistveno različne kot preti 27 leti.
Zu paznega motrilea dogodkov ni važno to, kaj izjavljajo oficiclmi krogi v Tokiu in Moskvi. ampak pomembnejše je ono, kar se skriva pod površino. Sicer pa tudi oficielnc in neo-ficielne izjave moskovskih ter japonskih krogov vedno bolj ipovdarjajo resnost položaja na Vzhodu, še v januarju letošnjega leta jc Moskva s ponudbo pogodbe o nenapadanju skušala odvrniti grozeči napad Japoncev na ozemlje vzhodno-kitajske železnice, japonska pa je odgovorila z zasedbo Harbiua. Tudi to grobo izzivanje je Rusija molče ipožrla iu Litvinov je v ženevi dajal kar moč prijazne iu pomirljive izjave. Ruski iu kitajski krajevni činitelji so svojo jezo skušali ohladiti s tem, da so pripravili celo vrsto atentatov na železniške objekte. Sedaj se je namali ispremendi tudi ton diplomatov na obeh straneh. Koncem aprila je vojno ministrstvo v Tokiu izjavilo, du sede povzročitelji -vseli atentatov v ruskem ifaburovs-sku. Zunanje ministrstvo je istočasno javljalo o tajni komunistični organizaciji, ki sega i/ Mandžurije do Tokia in Osake. Seveda je bila to le pretveza, da je japonska vlada doma obračunala is proti.Iržavnimi elementi«. Japonci so zunanji svet tudi opozorili na zbiranje sovjetskih čet ob mandžurski meji. Istočasno je pa na kongresu strokovnih organizacij v Moskvi Losovvski opozarjal na vojno nevarnost na Vzhodu. V istem smislu je pisala tudi Kras-naja Svvesda«. oficielni organ Rdeče armade.
Urez dvoma: Ako Litvinov izjavlja, da Rusija ne išče vojne, je govorjeno iskreno, iste tehnične ovire, ki so I. 1905 zadale na vzhodu Rusiji tako strašen poraz, v nezmanjšani meri obstojajo tudi danes. Celo moskovska tajna socialistična agenca. ki je s sovjeti v najhujši opoziciji, pravi: Naši vlastodržci čisto gotovo danes nočejo vojne. Celo mod komunističnimi »enerali ni nikogar, ki bi si želel vojne. Vojna bo sovjetom morda dobrodošla čez "i ali 4 leta, ko bodo gigantske naprave na Uralu in v ozem-Kusnctskija v polnem obratu. Danes pa
Iju
eelo največji optimisti dvomijo, da bi Rusija mogla dobiti vojno proti Japonski in istega mišljenja so tudi v Politbiroju. Radi Rusije mir ni ogrožen. Toda odločitev leži prav tako na strani Japoncev. Japonska pa jo j>o svojih vohunili izvrstno informirana o vojaških silah sovjetov, o njih moči iu razvrstitvi in očividno sili k vojaški odločitvi. Vse, kar dela Japonska v Mandžuriji, jo smotreno in ima namen, da si do spomladi ustvari mogočno vojno bazo /a napad, lega se zavedajo tudi sovjeti in zato v mrzličnem tempu delujo noč in dan vse vojne fabrike. Mnogo drugih industrij so tudi spremenili za vojne namene. t*roti vzhodu drdrajo dan za dnem dolgi transporti čet, tankov. aeroplanov in težke artilerije.«
Toda vojna na Daljnem Vzhodu ni samo vprašanje tehnike in oborožitve, ampak obsega prevožen .problem notranje ipplitikc obeli sovražnih dežel. Notranje politične razmere so manj nevarne na Japonskem, kakor v Rusiji. Čeprav tudi uu Japonskem ne manjka atentatov in nemirov, ki jih povzročajo Korejci, jc vendar gotovo, da vojaštvo i«< policija obvladata položaj. Ali se more isto reči o Rusiji? Značilno jc. kaj piše Ista tajna socialistična agenca iz Moskve. Mnogi mislijo, da sc v Rusiji pojavlja neke vrste narodni fašizem. Toda pravilneje bi se dalo govoriti o na rodil eni komunizmu. Mi se bojimo vojne iu zunanje intervencije. V notranjosti pa jc moč komunistov trdna. Toda komplikacije bi lahko nastale ob izbruhu, Se bolj pa ob zaključku vojne, l ega se dobro zaveda tudi Politbiro in zato se ne more odločiti. Nu eni tirani bi se morda dala vojna in poru/ preprečiti s tem. du se molče žrtvuje nekaj ozemlja na vzhodu. Istočasno bi pa ravno takšna žrtev utegnila zbudili nacionalno razpoloženje med narodom proti komunističnim oblastnikom. Nevarna more postati izgubljena vojna za sovjetc. Nevaren pa more postati tudi zmagovit general, ki bi hotel igrati vlogo Napoleona. Zato se sovjeti sieer pripravljajo na vojno, a si jc ne žele.«
Razven tega se boje sovjeti, da bi Japonsko podpirala Francija. Svoje zapadne mejo so sicer > pogodbami zavarovali, toda nikdar se ne ve. ka j prinesejo dogodki. Edina verjetna zaveznica sovjetov bi bila Kitajska, česar se pa Japonci očividno ne boje preveč. Bolj nevarne zn Japonsko so brez dvoma Združene države, ki gotovo ne bi rade gledale naraščajočo moč države vzhajajočega solnca.
Dr. Seipel na mrtvaškem odru
Dunaj, 3. avgusta, tg. Bivšega avstrijskega zveznega kanclerja prelata dr. Seipla so položili na oder v violetnem prelatskem ornatu z mitro in ostalimi znaki njegovega dostojanstva. Pokojnik počiva v veliki dvorani bivše dunajske kazine, ki je vsa preoblečena črno. Prvi je bil v tej dvorani postavljen na mrtvaški oder maršal stare Avstrije Konrad von Hotzendorf. Okoli odra je postavljenih 30 visokih srebrnih svečnikov s prižganimi svečami, ki razširjajo turobno svetlobo. Usmiljene sestre se vrstijo v neprestani pazniški službi in molijo za pokojnika. Neštevilni venci se vedno bolj kopičijo okoli k*ste. Preden so pripustili ljudstvo h krsti, se je najprej zglasil kol prvi avstrijski zvezni kancler Miklas. ki je opravil ob krsti pobožno molitev. Za njim se je zglasil papeški nuncij nadškof Sibili, poleni pa so po vrsti prišli zvezni kancler dr. Doll-fuss, predsednik avstrijskega državnega zbora in mnogi člani obeh avstrijskih zbornic. Kljub temu,
da je hudo deževalo, se je zbirala pred odrom neprestano ogromna množica ljudstva, ki jo spoštljiva izkazovala čast velikemu pokojniku.
Milan, 3. avgusta. Ig. Smrt pokojnega prelala dr. Seipla je povzročila v Vatikanu globok vi is, dasi je dr. Seipel sani že obvestil svoje prijatelje v Rimu o svojem zdravstvenem stanju, po katerem ni bilo mogočo pričakovati drugega kakor skorajšnjo smrt. Sam papež je visoko spoštoval blagega pokojnika, ne samo radi njegovih velikih državniških sposobnosti, temveč predvsem radi njegovega zglednega življenja.
1'ariz, 3. avg. tg. L'0euvre objavlja uvodnik o smrti dr. Seipla in navaja, da jc bil dr. Seipel prepričan pristaš politiko zaupanja nasproti antanti.
Miinchen, 3. avg. tg. Hitlerjev Volksbeobach-ler objavlja značilen članek o dr. Seiplu. Tako navaja list, da so politični cilji dr. Seipla ostali skrivnost, ki jo je pokojnik vzel s seboj v grob.
S centrumom ali brez njega?
Francoska politika na Balkanu
Izboljšanje iratcosho-bolgarshih odnošajev
Relgrad. 5. avg. I. V Belgrad je prispela zadnje dni ugledna politična osebnost i/ Francije, ki ima /elo lesne /veze z desničarskimi strankami francoskega parlamenta. A razgovoru z našim dopisnikom je bilo med drugim omenjeno (udi vprašanji" frnncosko-bolgarskih odnošajev. Zadnji obisk bolgarskega predsednika vlade Mnšanova v Parizu je namreč vzbudil tukaj vtis. kakor du se je v stališču Fran-rijr napram Bolgariji i/vršila važna sprememba na boljše. Predsed. Herriot je priredil svečan banket bolgarskemu državniku, kar s(. \ Parizu v povojni dobi ni nikdar /godilo. On je celo obljubil Mušar.ovu, do lw> ob prvi priliki obiskal Bolgarijo. Francoski jiolitik ni hotel priznati, da bi s<- bila izvršilo kakšna radikalna sprememba v vodilnih smernicah zunanje politike, v kolikor se nanašajo na Bolgarijo. vendar je pu dodal, da so bili razgovori med Mu.šanovim iu Herriotom velikega pomena. Tardieu jc svoje dni. ko je predlagal tako imenovani podonavski načrt, namenoma izpustil Bolgarijo, kakor da ona ne bi spadala v področje podonavskega gospodarskega ozemlja. To ni bilo čisto pravilno in je naravnost neopravičljivo. Zato je smatral llerrioi za |x> trebno. da to popravi in dn na viden način l>okažo. kako se Francija zanima /a Bolgarijo in kako pazljivo zasleduje njen gospodarski in politični napredek. Brez aktivnega sodelovanja Bolgarije ni mogoče niti oddaleč misliti na kako /vezo, niti na sporazum med balkan-
skimi državami, kar pa je eden od velikih predpogojev za vzdrževanje miru v Evropi. Bolgarija je kolikor toliko pokazala, du se jc	j politično konsotidiiala in da ji od strani komu-	• nižina ne preti več nikaka nevarnost. Edino	j pravilno jo, da se apelira sedaj na Bolgarijo.	! naj aktivno sodeluje v vseli važnih vprašanjih	I evropske politike. Francija ne zasleduje ni-	! kakih posebnih imperialističnih teženj, pač	j pa ji j;' mnogo na tem. ako tudi ona. |>oleg	j drugih velikih držav, dokaže Bolgariji, da ima	| vojo določeno mesto med evropskimi drža-	I vami. in da vedno lahko računa na vso moralno* in dejansko podporo Evrope in tudi:	j Francijo, dokler bo podpirala mir in red. Pri	j tem svojem delu ji bo veliko koristilo, ako	] bo imela na -rtrnni veliko lojalno prijateljico
Berlin, 3. avgusta.
i/on Papen se dela jako samozavestnega
Državni kancler von Papen je ameriški agenciji razodel svoje politične namene v bodočnosti. Von Papen je govoril jako odkrito in izjavil, da si ne bo belil glave s poizkusi, kako sestaviti parlamentarno koalicijo, s katero naj bi državna vlada vladala.
Državna vlada ne zahteva ničesar drugega, kako dn naj jo vsi pozitivni elementi, ki se čutijo odgovorne za usodo Nemčije, tolerirajo. Vlada se bo Reichstagu predstavila in bo strankam postavila odločno vprašanje, ali se bodo upale vlado vreči, ako gre za objektivno in nepristransko prizadevanje vlade, da se Nemčija izkoplje iz svojih težav.
Možnost, da bi vlada dobila od parlamenta nezaupnico, von Papena ne straši — ako mu verjamemo. Von Papen je izrazil upanje, da katoliški centrum, kateremu jc on pripadal, preden je prišel na oblast, lic bo trdovratno vztrajal na svoji poziciji negativne nespravljivosti, ki jo je kazal med volivno borbo, in da nikakor ne bo hotel vzeti nase odgovornosti za novo državno krizo.
Kancler je tudi izrazil upanje, da se bodo narodni socialisti sedaj aktivno udeležili dela za narodno restavracijo. Von Papen je tudi namignil na potrebo reforme volivnega zakona.
Kar se tiče državne oblike je von Papen izjavil, da lo vprašanje na noben način ni aktualno.
Stališče centruma bo odločilno
Z ozirom ua te izjave von Papena je treba poudariti, da so razen skrajnih narodnih socialistov vse nemške stranke edine, da odločitev političnega položaja nikakor ni v rokah kanclerja von Papena, ampak v rokah centruma. Von Papen sc moti, ako misli, da bo mogel vladati tudi v slučaju, če bi se centrum pridružil nezaupnici. Pa tudi na tako zvano pasivno toleranco centruma se von Papen ne sme zanašati, ako bi vztrajal na svoji dosedanji liniji.
0 stališču centruma se danes še ne da ničesar pozitivnega povedati, ker se vrhovna instanca stranke še ni zbrala, da o tem sklepa. Upanje, da bi centrum podpiral vlado, se naslanja na znano tradicijo-centruma, ld se uresničuje posebuo v težkih položajih države, da se ne brani odgovornosti za državno vodstvo. Proti temu pa govorila v sedanjem položaju dve dejstvi: Prvo dejstvo je, da oseba von Papena, ki je zakrivil padec BrUninga
Francijo, ki jc tradicionalna zaščitnicu malih ! jn je inavguriral favoriziranje nacionalnega socia-
n-a rodov. To prijateljstvo je Francija že pokazala pri ureditvi bolgarskih dolgov.
»Ampak Se enkrat ponavljam,« je rekel francoski politik, da bi bilo napačno, ako lii se hotelo videti v nesebični politiki francosko republike, v prijateljskih razgovorih med Mu-šanoviin iu Herriotom. zopet kake nove imperialistične načrte I' runcije, usmerjene proti kakšni drugi velesili. Francoski desničarji bodo vsako tako akcijo sedanje levičarske vlade v Parizu podpirali, ker oni želijo samo mir, in hočejo, d.i nc ostane pri besedah, ampak da se mora mir naslanjati na solidne temelje realnosti.
Vojna nevarnost v Južni Ameriki
Posredovanje veiesil
Washington, 3, avg. z. Spor med Bolivijo in Paraguajem postaja ostrejši. Bolivijske čete so zavzele važno strategično točko Puerito Casado. Paraguajska vlada je obvestila vse notranje države, da odklanja vse eventuelne posledice boli-vijskega napada. Združene države so pozvale no sestanek diplomatske zastopnike Mehike, Kube, Kolumbije in Uruguaja, da sc še enkrat posvetujejo za rzšitev tega spora. Vendar pa je malo upanja, da bo ta poskus uspel, v glavnem radi tega, ker je paraguajski kongres sprejel nujen predlog, po katerem naj skliče vlada rezerviste pod zastavo. Ameriška vlada bo skupaj z mehiško, kubansko, kolumbijsko in tiruguajsko vlado poslala vsem južnoameriškim državam note, v katerih jih po-'.:•. na skupne korake, da se prepreči vojna med Parafjuajem in Bolivijo.
Paraguajci neprestano prevažajo čete, posebno v področju Granchaca pri Casadu. Vlada je sklenila podeljevati zopet narodno odlikovanje za vojne zasluge, ki je bilo osnovano 1. 1870 za časa vo;ne z Brazilijo, Argentino in Uruguajem. Ženske
Orožniški podporni fond
Belgrad, 3. avgusta. AA. Notranji minister je na podlagi čl. 130 zakona o orožništvu predpisal pravila orožniškega podpornega fonda.
Na podlagi teh pravil se pri orožniškem poveljstvu ustanovi orožniški podporni fond. Sedež fonda jc pri štabu orožniškega poveljstva v Belgradu ali pa tam, kjer se bo štab nahajal.
Fond tvorijo imovina orožniškega podpornega fonda, fond orožniških grobov in celotna imovina Orožniškega vestnika« in Koledarja«.
Fond je človekoljubna ustanova in temelji na Iru.Uveni vzajemnosti in na načelu samopomoči.
Pravila stopijo v veljavo, Un SR razgln^p v »Službenih Novinah-!, Ta dan izgube veljavo osla la oravila, ki so dozdaj veljala.
lizma, ne nuje centrumu nobene garancije za ustavno vlado. Drugo dejstvo je, da bi v slučaju, ako bi centrum privolil v lo, da podpira vlado ali da se je celo udeleži, ne mogel tega storiti brez sporazuma z narodnimi socialisti. Tak sporazum pa jc skoraj nemogoč, ker v Hitlerjevem taboru odločajo ekstremisti, ki iz dejstva, da so dobili eno tretjino nemških glasov, sklepajo, da morajo oni prevzeti izključno vlado nad Nemčijo, da bi mogli izvesti svojo diktaturo.
Centrum pa je že takoj dan po volitvah v Ger-manijic izjavil, da jc neobhodni pogoj za normalno I dado v Nemčiji, da se likvidirajo vsi poizkusi ka-| kršnekoli diktature iu vsi ncparlamcntarni in proti-: parlamentarni eksperimenti, in da se upostavi po-| polna in čista ustavna demokracija. Ker niti liacio-I nalni socialisti niti vlada pruskih baronov niso I voljni, da le eksperimente ojiustijo, zato jc več kot neverjetno, da hi sc kombinacije s centrumom posrečile.
Ntirodnž socialisti vpijejo, niso pa sigurni
Hiilrrjevški organ Angriff , ki je glasilo eks-Ircmislov, piše, da gre sedaj vsa oblast narodnim socialistom. Centrum je levičarska stranka iti koalicija z njim je izključena. Tega mnenja je tudi nemško nacionalna »Berliner Borsen Zeitung«. Narodni socialisti pa tudi Ze imenujejo svoje kandidate za vlado. Najprej so zahtevali zase celo mesto državnega kanclerja, ki naj bi se dalo g. Hitlerju ali pa Strasserju. To namero pa so sedaj opustili in bi radi samo ministrstvo za notranje zadeve, ki naj bi so dalo njihovemu pristašu dr. Fricku. Tudi za-
iz mesta Conception so sporočilč vladi, da bodo osnovale amaconsko četo.
Santiago de Chile, 3. avg. ž. Vlade Argentine, Brazilije in Chile so poslale Boliviji in Paraguaju noto, v kateri jih pozivajo, naj lakoj ustavijo oborožene spopade in naj sprejmejo prijateljsko posredovanje sosednih držav. V spornem področju Grcnchaca naj ss določi nevtralna cona. Čilski zunanji minister je izjavil, da gre ta skupna akcija za leni; obvarovati mir v Južni Ameriki, kakor so že 1. 1914 države ABC preprečile voino rned Združenimi državami in Mehiko.
Newyork, 3, avg. tg. Južnoameriške republike so po svojih zastopnikih zahtevale v La Pazu od bolivijske vlade, da naj ustavi sovražnosti in obnovi prejšnje stanje. Več latinskih ameriških držav, posebno ])a države ABC, je izjavilo, da ne
bodo priznale nobenih izprememb, ki bi nastale z ........................ t................
nasiljem. Država Paraguaj pa mobilizira mrzlično ! htevajo zase predsedništvo novega parlamenta, za
in sc v njej pojavljajo znaki vojne navdušenosti posebno v tem, da se mnogi moški prostovoljno javljajo v vojno službo, da se vršijo zasilne poroke itd.
Smrt češkega časnikarja
Praga, 3. avg. AA. ČTK poroča: Tu jc umrl Jožef Penižek, urednik lista Narodni listi«, star 74 let. Pokojni Penižek jc bil znan publicist in je vzdrževal z jugoslovanskimi parlamentarci na Dunaju intimne zveze; tam je zastopal svoj list od leta 1883 do 1919. Pokojnik jc prevedel več slovenskih del na češčino in objavil svoječasno pomembne spomine o politiki, ki jo jc dunajska vlada vodila proti Slovanom.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: ; Spremenljivo deževno vreme. Vzhodni rob Alp: snremenljlvo, hladno. Južne Alpe: Sprenunljlvo vreme, ki pa bo postalo polagoma lopleje, morda pa bo ludi še malo dežja.
katero meslo so določili poslanca Štora. Te zahteve hitlerjeveev pa bodo zadele na velike težkoče. Neverjetno je, da bi kancler von Papen šel tako daleč, da bi notranje zadeve in policijo poveril stranki, ki jc zagrešila v Konigslicrgu umore in požige. Narodni socialisti so zelo nezadovoljni s sedanjim notranjim ministrom baronom Gaylom baš zato, ker namerava krivce ostro kaznovati. Svoje zahteve o policijskem ministrstvu utemeljujejo fašisti s tem, da opozarjajo na ^komunistično nevarnost .
Razume se, da vsi razsodni možje svarijo von Papena, oziroma predsednika Ilindenburga pred leni, da bi izročil najvažnejše resore vlade narodnim socialistom.
Dokaz, da hillerjevci niso tako sigurni in samozavestni, kakor se delajo, je v tem, da si niso upali slaviti von Pa pen u nobenega ultiniutuinu v tem oziru, kakor sc jc lo govorilo.
Vlada bi rada pridobila na svoja stran centrum
Tudi von Papen ni tako samozavesten, kakoi izgledajo njegovi intervjuvi po ameriških časopisih. Izve se, da vlada na lihem dela na to, da bi sc centrum in voditelji narodno-socialistične stranke zbližali in da-bi prišlo do političnih razgovorov. Isti krogi, ki te vesli prinašajo, trdijo, da se vlada von Papena nikakor ne bo več predstavila Reichs-lagu. Ako bo zmagalo stališče centruma, da se mora diktatura likvidirati, potem von Papen nikakor ne bo mogel ostati šef vlade. Kolporlira se že vest, da bo von Papen šel zu poslanika v Pariz. Razume se pa, da so lo le kombinacije, ki so zaenkrat brez vsake konkretne podlage. Treba je vedeti, da so v Nemčiji na delu močne struje, ki bi hotele na vsak način preprečiti, da bi se vrnil na vlado cenlrum in ki zalo na vso moč forsirajo politiko dosledne in skrajne reakcije.
Meščanski demokrati zahtevajo slejkoprej centrum
Najuglednejše glasilo nemške meščanske demokracije, »Frankfurter Zeitung«, piše v uvodniku, da bi bila vlada, ki bi jo podpirali samo narodni socialisti, nesmisel. Stranka, ki je od 37 milijonov volivcev zbrala okoli sebe le 13.7 milijonov, nima legitimacije, da bi edina imela vpliv na vlado. Vlada Papen-Schleieher ima dolžnost, da s centrumom sedaj postopa na najplemenitejši način, sicer bo napravila katastrofalno napako. Centrumu se absolutno ne sme otežkočiti odločitev, da se udeleži vlade. Absolutno se ne sme poslušati Hitlerja, zakaj če bi se on hotel postaviti po robu in zahtevati za svojo stranko več, nego ji gre, mu von Papen čisto lahko reče: pa pojdite. Proti Hitlerju je večina nemškega naroda in zalo nikakor ni potreba pred njim kapitulirati.
Instalacija novega župana v Zagrebu
Zagreb, 3. avg. ž. Danes dopoldne je bila svečana seja zagrebškega občinskega sveta, katere se je v imenu banske uprave udeležil dr, Hadži v spremstvu tajnika Marčeca. Podban je z županskega mesta otvoril sejo, na kar je prečital ukaz Nj. Vel. kralja o imenovanju novega župana, univerzitetnega profesorja dr, Krbeka in podžupana obrtnika Jakoba Pavlina. Nato je prečital odlok notranjega ministra o imenovanju novih občinskih odbornikov. Župan in podžupan sta potem prisegla. Podban je izročil županu zlato verižico in čestital za imenovanje. Dr. Krbek se jc v daljšem govoru zahvalil. Po seji je novi župan sprejel časnikarje in jim dal izjave o nalogah novega občinskega sveta.
Zagreb. 3. avg. ž. Štirje zagrebški občinski odborniki so podali ostavko na svojo mesto.
Osebne vesti
Z redom sv. Save 4. razreda so odlikovani; dr. Ivan Rajšp, upravnik in primarij banovinske bolnišnice v Celju, dr. Emil Vaške, primarij banovinske bolnišnice v Celju, dr, Franc Steinfelser, primarij banovinske bolnišnic v Celju, Ivan Pre-koršek, upravitelj bolnišnice v Celju,
Z zlato kolajno za državljanske zasluge jc odlikovana Abelina Kumer, prednica usmiljenih sester v banovinski bolnišnici v Celju, Z redom sv. Save 5. razreda je odlikovana Manica Komanova iz Ljubljane. Na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani je napredoval v 4. skupino 2. stopnje Stane Premelč, profesor 5. skupine na isti šoli. Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Čakovcu je postavljena za predmetno učiteljico y 7. skupino Ljubica Brozovič.
Belgrad, 3. avg. AA, Danes dopoldne od 11 do 13 se je vršila seja ministrskega sveta, ki ji jc predsedoval predsednik vlade dr. Milan Srskič
Šolska avtonomija Katalonije
Madrid, 3. avg, ž, Cortez je s 129 proti 84 glasovi sprejel 4. člen katalonskega statuto, po katerem dobi Katalonija gotovo avtonomijo v šolskih zadevah. V tem členu se predvideva tudi ustanovitev avtonomne katalonske univerze. Ker ta člen ne odgovarja popolnoma stališču in žel am katalonskih narodnih poslancev, so se oni vzdrževali glasovanja.
Italijanski manevri
Rim, 3. avgusta, ž. Jutri zvečer se pričnejo velike vojaške vaje italijanske vojne mornarice, katerih se udeležujejo prav vse vojne edinice italijansko mornarice, Vodja manevrov je admiral Ducci, načelnik generalnega štaba vojne mornarice. Ker je včeraj nenadoma umrl admiral Rota, ki naj bi bil prevzel poveljstvo rdečega dela hrn-dovja, je imenovan za njegovega naslednika admiral Italo Moreno. Središče vojaških vaj bo v Tarantu.
Italijansko posojilo Turčiji
Belgrad, 3. avgusta I. Iz Carigrada poročajo da se jo posrečilo turškemu državnemu podla,jniku za finance Ali I žabe ju i zposlovati v Rimu pri italijanski vladi posojilo 30 milijonov turških lir (750 milijonov dinarjev). Italijanska vlada je zahtevala kot proliuslugo velike koncesije gospodarskega značaja in posebne ugodnosti za nekatere že obstoječe italijanske šole v Turčiji.
t