125. številka. Ljubljana, v petek 31. maja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vat ro -oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI flAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3,30. „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... ... 15 gld. — kr. , pol leta ........8 „ — „ g četrt leta........4 „ — „ . jeden mesec.......I „ 40 „ B^T~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravit išlvo „Slov. Naroda'*. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 23. maja. (Konec.) Vipavska podružnica nasvetuje: „ Kmetijska družba naj upliva na merodajnih mestih, da se zaradi v resnici velike preteče nevarnosti z Vipavsko graščino ravno tako strogo postopa, kadar uničuje gozde, kakor s preprostim kmetskim gospodarjem." Gospod Baje iz Vipave gorko podpira ta predlog. Kaj koristi vse pogozdovanje Krasa, ako se pa na Nanosu uničuje vse, kar se je doslej še ohranilo. Će velja strogo, da najstrožje postopati napram kmetovalcu, potem naj velja tudi jednako načelo proti graščaku. Pri glasovanji se predlog jednoglasno vsprejme. Idrijska podružnica predlaga: »Kmetijska družba naj deluje na to, da se postava glede prepovedi kozje paše po gozdih strožje izvršuje v pokrajini Idrijske podružnice. Tajnik Pire pravi, da sicer postave ni, katera bi kozjo pašo prepove- LISTEK Blodne duše. Roman. Čefiki spiaal Vacalav BoneS- Tfebizsky, preložil I. Gornik. iFr-u-l del. (Dalje.) II. Vas Jifice ležala je v tihem, razkošnem žlebu. Okrog vasi raztezala so se polja, za katerimi so v širokem podolgastem krogu moleli temni gozdi kakor oblačna zgradba. Njive pretrgovale so Bem ter tija logove in po lokah hitel je potok, ki bi lahko gnal dva mlina. Po bregovih mladele so sloke olše in starele medle, zelene vrbe. Po letu bilo je tu kakor v raji, a v maji, kakor v nebu. V vrbovji skrivalo se je že mnogo in mnogo let pet gnezd ; vedel je za nje vsakdo, a ostala so nedotaknjeni. Niti Jedličkov Francek — in ta ven-der ni pustil ne jednega gnezda pri miru — ni si davala, a gozdna postava ima dovolj določil, da se to ukrene. Nekateri c. k. okrajni glavarji v tem zmislu — že jako hvalevredno postopajo in treba je le prošenj, da tudi drugi po tem načinu ravnajo. Zatorej nasvetuje, da se predlog Idrijske podružnice vsprejme in naprosi c. kr. deželna vlada, da istega uvaža. (Soglasno vsprejeto.) O poskusnih vinogradih poroča tajnik Pire o predlogu Kostanjeviške podružnice, katera nasvetuje: „Obeui zbor naj sklene, da dobi glavni odbor kmetijske družbe nalogo, izposlovati na merodajnih mestih najmanj 2O0 gld. za Kostanjeviško podružnico, s katerim denarjem bi ona ustanovila v Veliki Dolini poskusne vinograde, kateri bi učili, kako nasajati in obdelovati nove vinograde, zasajene z ameriškimi trtami." Poročevalec tajnik Pire pravi, da mora žalostnim srcem naglašati, da trtna uš od dne do dne zmirom bolj uničuje vinograde na Dolenjskem. Že zdaj, ko je primerno malo vinogradov uničenih, j« beda velikanska mej vinogradniki, kaj bode še le, če mrčes uniči popolnoma dolenjske vinograde. Jedina rešitev je sedaj le nasajanje ameriških trt, a to je sedanjim vinogradnikom kaj čisto novega. Stari se novega načina pač ne bodo naučili, a mladim vinogradnikom treba je le pouk in to dejanskega, potem se bodo jedioega rešilnega smotra poprijeli. Kaj pomaga pouk z besedo, če ni tudi dejansk, zatorej je pozdravljati nasvet Kostanjeviške podružnice kot jako umesten, kajti ako se njen predlog izvrši, bodo videli vinogradniki, kako treba delovati, saditi, cepiti itd. in ko bodo videli uspeh, bodo tudi po tem delovali. Zatorej gorko priporoča predlog, da se nameravani načrt izvrši. Zbor pohvalno jednoglasno odobri ta predlog. Idrijska podružnica predlaga: „ Kmetijska družba naj deluje na to, da razdeli zanesljivo žitno seme za poskušnjo kmetovalcem po deželi in da se potem razna Žita priporočajo na podlagi dobljenih izkušenj na raznih krajih dežele." Tajnik Pire pravi, da sedaj nema kmetijska družba več poskusnega vrta, kjer bi sejala semena, ker se je spremenil v sadni vrt. Tudi ko bi ga še imela, ue bil bi merodajen ne za Kranjsko, niti za Ljubljansko okolico. Lepa ameriška pšenica je dobro uspevala le na družbinskem vrtu, kateri je v zatišji, a v S.ueledniku, ki je tudi v zatišji, pa je pozebla Treba bode odslej, ne gledati na reklame in se obračati na kmetijske družbe pisarno, katera je že lansko leto skrbela za to, da pridobite dobrih semen. Tako je lansko leto prodala le 10 vreč de-teljnega semena, a ker se je povsod dobro obneslo, prodala je letos že nad štirideset vreč. Uradniške moči morale se bode pri takt m poslu pač pomnožiti, a če je to na korist kmetovalcem, stroški ne bodo ustrašili kmetiiske družbe vodstva. Tajnik Pire poroča, da Krška podružnica nasvetuje : 1. Preiskovalna komisija za trtno uš, ki je popolnoma odveč, naj se odpravi. Ta komisija je celo škodljiva, ker so njeni delavci uš celo tja zanašali, koder je prej ni bilo. Vsled odprave te komisije prihranjeni denar naj rabi za nakup ameriških trt. Poročevalec predlaga, da naj glede" preiskovalne komisije skuša podati Krška podružnica z dokazi utemeljeno pismeno razjasnilo o svojih trditvah, glavnemu odhoru se pa naroča, to razjasnilo na merodavnem mestu predložiti. (Predlog se vsprejme.) — 2. Ukoreničene in cepljene trte naj dobivajo revni posestniki zastonj iz državne trtnice, premožuejši pa po primemo nizki ceni. Župnik g. Doli nar temu predlogu dostavi, da bi se imele trte še le na Dolenjskem cepiti, kajti od 1000 trt jih uspeva komaj 120. Tajnik Pire pravi, da se cepljenja ameriških trt pač ne bodo več navadili stari kmetovalci, zato so najbolj pripravni kakor na Francoskem ženske in mladi vinogradniki, ki čedno delajo. Uspeh pa, kakor ga je naglašal g. Dolinar, nikakor ni slab, kajti slavni vinorejec Babo je rekel, če od 1000 trt uspeva le jedna, pili bodemo vender le vino. (Potem se predlog vsprejme.) Kostanjeviška podružnica predlaga: 1. Iteza-zanice ameriških trt iz državnih tttnic naj daje c. kr. deželna vlada brezplačno manj premožnim in marljivim posestnikom, ukoreninjene trte pa vsaj za polovico cenejše, kakor sedaj. 2. Ob jednein se naprosi c. kr. vlada, da ukaže oskrbništvu državne trtnice v Kostanjevici pripraviti po možnosti veliko cepljeuih trt za prodaj. Tajnik Pire predlaga o teh nasvetih, da se glavnemu odboru naroča, izposlovati brezplačno oddajo ameriških trt iz državnih trtnic manj premožnim, drugim pa kolikor mogoče ceno. Ravno tako je na merodavnem mestu prositi, da se oskrb- upal po njih seči. Skril se je vselej daleč in upal se samo gledati sivomodra jajčka. V teh gnezdih bilo je deset slavčkov, pet samic in pet samcev. Po svetem Juriji oživele so stare vrbe, zadrh-tele so sloke olše in voda v potoku polzela je tiho, kajti slavci začeli so peti Imeli pa ste jih slišati, kedar je eolnce zapadlo in je iz gozdov stopal mrak ter nad lokami vzhajal mesec. Začeli so drug za drugim. V vasi umolknila je deca po pragih, starcem pogasnile so pipe, mladež približavala se je, a le po prstih, da bi ne motila pevčkov in marsikateri devojki zahotelo se je take pesni, takih glasov. A molčala je in poslušala pozorneje, da bi se zapomnila divni ta spev. Slavci peli so nekdaj žalostno, kakor bi bila to pesen pogrebna. Ljudem v vasi delalo se je na jok, mladim devojkam kalile so se oči, in starci zmajevali so z glavami. In ko so jedenkrat tudi tako na jok peli, ojuuačil se je Jedličkov Francek da gre do gnezd, zlezel je na vrbo, jastrebje oči njegove ozrle so samico z razprostrtima kriloma in s povešeno glavo in bilo mu je je žal. Jedlička Bicer nikdar ničesar ni obžaloval. Potem plezal je s pritajenim dihom, približal se gnezdu in vzel samico v roko. Mimo so hodili iz hiš na polje, Francek šel je za njimi, solze je imel v očeh, v obeh rokah držal je nekaj kakor zaklad, zastopil je lepi devojki pot, pogledal ji v temne, rosne oči in rekel: „Slavčku umrla je samica, pokopaj jo Svetluška!" In devojka pokopala jo je na bregu potoka v vrbovji Tisti večer peli so slavci zopet; zletelo si jih je na olši devet in začeli so iz devet grl na-jedenkrat. In kur imenujejo vas Jifice, v istini neso slišali takega speva. Slavci spevali so nad grobom družice samice. Svčtluški, takrat še šolarici, bilo je v mladi glavici tako težko in v otroškem srci tako tesno, da je odšla v sobo, da bi ne slišala divnega pogrebnega speva slavčjega . . . Nekoliko sem zašel, a to je pripadalo vaBici, kakor mahovite strehe tukajšnjim hišam, kakor vrbe in olše tukajšnjemu potoku in kakor temni lesi tukajšnjemu ljudstvu. V vasi bilo je deset domov drug poleg drugega. Vili so se v polukrogu, v drugem polukrogu pa so belele koče in kočice. (Dulje prih.) ništvu državnih trtoic naroči preskrbeti cepljenih ameriških trt za prodajo. (Predlog se vsprejme.) Vipavska podružnica nasvetujo, naj se deluje na to, da se popolnoma odpišejo davki od vinogradov, kateri so bili uničeni po filokseri ali kateri drugi uimi. Gosp. dekan Erjavec nasvetuje, naj bi se nasvetu dodalo: da se tudi okuženi vinogradi v to vrsto spravijo, kajti od teh ni dohodkov. — (Predlog z dostavkom dekana Erjavca se vsprejme.) Društvo učiteljev in šolskih prijateljev Logaške podružnice nasvetuje: 1. Vsaka šola, oziroma šolska občina na deželi mora omisliti šoli na primernem kraji popolnoma urejen šolski vrt. 2. Krajni šolski svet plača vsa dninarska in težaška dela na vrtu, oskrbi potrebno sortimentno sadno drevje, razna semena, divjake, gnoj itd. ter zato vsako leto stavi primerno vsoto v letni proračun. Ako bi kateri krajni šolski svet ne hotel za šolski vrt nikake vsote določiti, naj stori to c. kr. okrajni šolski svet; in ako bi krajni šolski svet za to določene vsote ne hotel pravočasno oddati voditelju šole ali kupiti potrebnih rečij, naj da c. kr. okrajni šolski svet to vsoto neposredno šoli, vodstvo pa naj tudi neposredno predloži račun o porabljenem denarji. 3. Pouk oskrbuje pod nadzorstvom c. kr. okrajnega šolskega sveta učitelj, v stvarni pouk se krajui šolski svet nima mešati. 4. Vsa odgojena drevesa — v vinorodnih krajih tudi trte, šolskega vrta, so svojina kraj nega šolskega sveta, ta more ž njimi po svoji volji razpolagati, zelenjavo, cvetice, sočivje, krompir itd., sploh kar raste na počivalnih lehah, uživa učitelj. 5. Prenaredi naj se vsled predstojećega ukaz ministra za uk in bogoča8tje z dne 3. novembra 1878. 1., št. 15 690, in ukaz vis. c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 29. julija 1887., št. 1274. Tajnik Pire opomni, da so vsi nasveti na korist šolskega vrtnarstva, torej predlaga naj se predlože c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da je uvažati blagovoli. — (Predlog se vsprejme.) Zastopnik Novomeške podružnice g. V. Rohr-mann stavi sledeče nasvete: „Deželne podpore, 3000 gld. na leto, naj se vsaj tretjina porabi za povzdigo dolenjske živinoreje, sadjarstva in vinarstva. Glede živinoreje se nasvetuje, da se ne samo popotnemu učitelju, ampak tudi okrajnim živino-zdravnikom, ki so vedno v dotiki s kmetskim ljudstvom in vsled tega več zaupanja uživajo, nagrade in oziroma potnine dovoljujejo proti temu, da v nekaterih, za to odločenih krajih ob priliki živinskih semnjev o živinoreji predavajo in ljudstvo poučujejo. Glede sadjarstva naj se glavna družba pogodi z vodstvom deželne šole na Grmu, da se bodo drevesca za nasade za dolenjske kraje na Grmu dobivala, ker je vožnja iz Ljubljane predraga in pošiljatev neprilična. Glede vinarstva naj se krepko podpira zasajanje ameriških trt v dolenjskih vinogradih s tem, da se ne samo trte brezplačno dele, ampak tudi za praktični pouk skrbi, da bo ljudstvo videlo, kako z nasajevanjem in požlatnovanjem ameriških trt ravnati. Uspeha pa je tedaj pričakovati, če se pouk vrši po osobah, ki so v trtoreji dovolj vajene in skušene in ki vsled tega več zaupanja uživajo. Najbolje bi bilo, da se del podpore odloči v to, da se vsako leto nekoliko odmeri za popotne stroške učiteljev na sadjarski in vinarski šoli na Grmu z nalogom, da v raznih krajih na Dolenjskem ljudstvo s predavanjem in skušnjami poučujejo o kletarstvu in trtoreji, posebno o nasajevanji in požlatnevanji ameriških trt." Tajnik Pire odgovarja, da centralni odbor deli podpore zmirom jednakomerno vsem krajem dežele in to stališče bode tudi ohranil. Zdi se mu pa, da so nekatere podružnice na Dolenjskem preobširne, tako ravno Novomeška, katerim je težko sklicati sploh občne zbore, te bode pač treba nekoliko razkosati. Tudi za letošnje leto določile so se že svote nad 1000 gld. za prospeh kmetijstva na dolenjski strani. Kar se tiče poučevanja živino zdravnikov in to po semnjih, temu bi pač ne mogel pritrjevati, kajti pouk na semaujskih dnevih bil bi pač malo ali nič vreden. Popotni učitelj stori svojo dolžnost, a več kot jedenkrat jedno in isto občino ne sme obiskati. Kar se pa tiče predlogov zaradi ameriških trt, je zaradi istih občni zbor že danes sklenil potrebno. Gospod R o h r m a n potem prva predloga umakne, druge pa vzdrži, kateri se izroče upravnemu odboru. Gospod M. Peruzzi vpraša v soglasji b podružnico okolice Ljubljanske, kaj je s postavo o zložbi (komasaciji) zemljišč. Ugiba se naprej in naprej, kako bi se kmetu pomagalo, a veliko zlo, katero se kmetu godi s tem, da ima na nebrojne parcele in parcelice razdeljeno zemljišče, to se prezira in ravno tu tiči taista bolezen, taisti rak, ki razjeda kmetij-Bko telo. Ni Časa, da bi se na drobno razkladali nedostatki, kateri iz tega izvirajo. Navesti hoče gosp. Peruzzi le jedno samo občino iz svojega okraja in ta je Vrbljenje, kako se je svet razkosa-val toliko časa, da se ga je kmet popolnoma znebil. Polovičar je dobil za odškodnino pašnih pravic 7 do 8 oral barja. Tega ni razdelil na dva ali celo tri kose, ampak naredil jih je deset. Ti kosovi so pa tako raztreseni, da je od prvega do zadnjega dve uri hoda, najmanjši meri 486CK-, največji pa komaj jedno oralo. Tako raztresen svet pa tudi pri posestniku ni imel nobene cene, in ko je bilo treba davke plačati, ali ako ga je kaka druga sila obšla, prodal je parcelo po jako nizki ceni, da zdaj nikakega posestva v barji nema Ker se le tod dobro krma prideluje, pomanjkuje mu dobrega sena, živinoreja gre pri njem rakovo pot, gospodarstvo bliža se gotovemu propadu. Ako se pogleda na mapo, vidi se, kakor bi imel človek kako prirodo-pisno knjigo pred seboj. Tu se vidijo dolge kratke gliste, vsake vrste inf uzori je in polipi in druga go lažen, ne pa podoba zemljišč. Ker je tako čudno razkosan in raztresen svet, je težko obdelovati ga, delavci so čestokrat brez nadzorstva, ker gospodar pri obdelovanji tako mej seboj oddaljenega polja ne more povsod biti in nekatere njive ostanejo neobdelane. Zatorej predlaga naj glavni odbor ukrene, da se postava o zložbi zemljišč prej ko prej osnuje ter deželnemu zboru v pretres izroči. Deželni predsednik baron W in kler pravi, da je že pred 4 leti sklical v ta namen enketo, kateri se je predložilo vprašanje alt naj bi se predložil postavni načrt o zložbi posestev, ob jed nem pa o razdelitvi zemljišč. Enketa izrekla se je zato, da se pač postava o razdelitvi zemljišč predloži, druga o zložbi pa opusti, ker bi prouzročila premnogo stroškov- Prvi postavni načrt vsprejel je deželni zbor in se postava že sedaj izvršuje. Ako se sklene, da se predloži tudi postavni načrt o zložbi zemljišč, se bode to zgodilo, iu bode se izvrševati začela kakor že sedaj na Moravskom in vlada bode gotovo stavila dotične predloge slavnemu ministerstvu. Tak je, pravi deželni predsednik, sedaj položaj. Gosp. Peruzzi pravi, da bi rad poznal gospode, kateri so se pri enketi izrekli proti upeljavi te postave, on da ostane pri svojem predlogu. Centralni odbornik Povše pravi, da je komasacijska postava ogromno podvzetje. Koliko bo tu stroškov za komisije, referate itd. On ni komasaciji sovražen, a treba je stvar dobro premisliti, zato naj se isroči stvar glavnemu odboru, da napravi svoje studije in potem občnemu zboru poroča. Gospod Peruzzi odgovarja, da se kmetovalcem ni treba strašiti stroškov, kajti zemljišča bodo po dovršeni skladbi tretjino več vredna, nego so zdaj vrhu tega ne bode tako pogostih pravd zaradi motenja v posestvu in lastninskih pravic, katere več 100 gld. stanejo in večkrat tožnika in toženca na kant pripravijo. Vodja Povše misli, da bode glavni odbor izvedel več, ako vse podružnice poprej povpraša, in je treba tudi postave proti razkosanju zemljišč, kajti druga se bode teško izvršeno delo zopet uničevati pričelo, zato pa treba, kakor je rekel, časa za študije. Gospod Peruzzi temu odgovarja, da ako bo svet složen, ne bo kmetovalec tako lahkomiseljno kakor zdaj parcele delil in odprodajal, ker se mu bo škoda zdelo z velikim trudom v velike kose zložen svet razprodajati. Ako se že več let po Sa ksonskem, Bavarskem, Virtemberškem in tudi po skoro vseh kronovinah avstrijskih zemljišča že dav nej skladajo, zakaj bi se na Kranjskem ne. Deželni predsednik baron W ink ler je mnenja da bi se oba predloga dala združiti. Ako je zbor glede načela za zložitev, bi o tem glavni odbor raz pravljai in potem poročal prihodnjemu občnemu zboru Ko umakne vodja Povše svoj predlog, vsprejme se nasvet g. Peruzzija. Gospod Borštnik nasvetuje: naj glavni od bor deluje na to, da že pri prihodnjem zasedanji deželnega zbora pride v obravnavo cesta Podpeč-Lipe-Črna Vas-Ljubljana ter se delo prej ko mogoče izvrši, po načrtu izmej predloženih treh najbolj praktičnem, ker kaže nič manj ko 4000 razločka. (Vsprejeto.) Učitelj Rib nikar nasvetuje: „ Glavnemu odboru se naroči, da na merodajnem mestu deluje na to, da se predloži deželnemu zboru preosnova sedaj obstoječe občinske postave, oziroma vzame v pretres postava o velikih občinah.a (Vsprejeto.) Gospod It u i k predlaga naj glavni odbor izroči g. Baumgartnerju, posestniku na Fužinah (Kaltenbrunn), zaradi njegovih zaslug za živinorejo pohvalo pismo. — Z odobravanjem vsprejeto.) — Potem se zborovanje sklene. Politični razgled. Vol r; i nje dežele. V Ljubljani, 31. maja. Minolo sredo je imela akade mlja ziia-nostJj In umelnosiij slavnostno letno sejo, katere so se udeležili poleg kuratorja nadvojvode Rainerja in njega namestnika viteza Schmerlinga in mnogih članov akademije: ministri dr. pl. GauČ, dr. Pražak in Zaieski, drugi predsednik najvišjega sodišča dr. pl. Stremavr, feldcajgm. baron Giesl, grof Huyn, feldcajgm. baron Rodić, feldcajgm. baron de Vause, policijski predsednik baron Kraus, intendant Hauser in drugi. Nadvojvoda Rainer je otvoril zborovanje s sledečim nagovorom : „Nas vse je pretresel dogodek, ki je zadel cesarsko hišo in vse narode avstrijske. Akademija zgubila je s smrtjo cesarjeviča Rudolfa, ki je kot častni član in zavetnik deloval za akademijo, najodličnejšega pospeše-vatelja svojega. Torej položimo na krsto pokojnika palmovo vejico spoštovanja in hvaležnosti." Potem se je nadvojvoda spominjal šestdesetletnice Schmer-lingove in končal z besedami: „Tako smo, gospoda moja, minolo leto bili razvili uspešno znanstveno delovanje, kakor bodete posneli iz poročila. Zal da moram ko n s t ato v a ti, da se je sedaj začela borbaproti presveti in napredku, toda upati smemo, da bode žalostna prikazen kmalu minula. Vabeč Vas, da vzamete poročilo na znanje, izjavim, da je seja otvorjena." Potem so sledila razna poročila o delovanji akademije. Poslanec Linder interpeloval je v ogerskej zbornici vlado o zadevah deželne godbene akademije. Rekel je, da se tam dogajajo taki nemoralni slučaji, da pošteni stariši nečejo pošiljati deklet svojih v ta zavod. Po vsem mestu je znano, da je semitski profesor Henrik Gobbi zapeljal dve učenki in je naredil nesrečni. Izjava Linderjeva vzbudila je v zbornici veliko razburjenost. Vlada bode sedaj gledala, kaj se godi v tem zavodu. Vii«uije države. Kakor se govori v diplomatiških krogih Bero-linskih je prihod kralja italijanskega v Berolin še bolj utrdil tripelaHJanco. Cesar Viljem in kralj Humbert poslala sta iz Berolina cesarju avstrijskemu pismo v izrazih najtoplejega prijateljstva. Shoda arbalcih napredujakov udeležili so se največ odpuščeni in upokojeni uradniki. Ti možje imeli so pod Garašaninovo-vlado dobre službe, sedanja vlada jih je pa odpustila, ker se je pokazalo, da neso sposobni ali pa neso pošteni. Izmej družili stanov pa na shodu ni bilo skoro nobenega. Nemiri poslednjih dnij bo baje prouzročili nasprotje mej vlado in regentstvom. Tavšanović je baje zahteval, da naj se hitro pošlje dovolj vojakov, da narede mir. Vojni minister pa ni hotel dati vojakov in to je bilo uzrok, da so se izgredi tako razširili. Vojni minister je baje ravnal po nasvetih regent-stva, katero je mislilo, da ni umestno pošiljati vojakov, dokler ni skrajna potreba. Zaradi tega so se ministri in regenti bajo potem hudo sporekli in sta ministra notranjih zadev in nauka dala ostavko. Garašanina imajo zaprtega v Belograjskej trdnjavi, da razdraženi narod ne more do njega. Govori se tudi, da se bode proti njemu začela sodnja preiskava, ker je ustrelil jednega dijaka in je bil oborožen prišel na shod, kar je proti novi ustavi. Danes pride bivši metropolit Mihajl v Beligrad. Vlada je storila vse potrebne naredbe, da prepreči vse izgrede, ko bi se poskušali pri tej priložnosti. Sijajni vsprejem italijanskega kralja v Berolinu zmatrajo ruski vladni krogi za demonstracijo proti Rusiji in Franciji. Zaradi tega se pa v teh krogih vedno bolj utrjuje preverjenje, da se morata bolj približati Rusija in Francija, proti katerima Bis-marek sklepa zveze. Bisraarcku bode pač malo po godu, če bode posledica pohoda italijanskega kralja v Berolinu rusko-francoska zveza, kar je lahko mogoče. V Peterburgu vedno bolj popuščajo celo najkonservativnejši krogi predsodke proti tej zvezi. V belgljskej zbornici bila je burna debata glede postopanja vlade za anarhističnih nemirov v Monsu, ko je vlada po svojih agentih hujskala delavce, da naj naravnost gredo na Bruselj, kjer se ve da bi jih bila čakala mnogobrojna vojaščina. Ministri neso trdili, da so vladni organi pravilno postopali, temveč so le krivdo zavračevali na druge uradnike. Debata se je pa končala s tem, da je zbornica izrekla vladi zaupnico. To pa tudi ni čudno, ker so mnogi konservativni poslanci fabrikanti, ki odobravajo vsako sredstvo proti delavcem. Vzlic temu uspehu je pa dvomljivo, da bi se vlada mogla še dolgo obdržati, ker je zgubila pri narodu jako mnogo veljave. Mej vlado španjsko in voditelji parlamen-taričnih strank se bode baje kmalu doseglo spo-razumljenje in zbornici bodeta že dne 8. junija zaceli zborovati. Do ministerske krize torej ne bode prišlo. Konservativci seveda bodo z vsemi silami delali na to, da se ne uvede občna volilna pravica, ker bi potem teško še kedaj prišli na krmilo. Konservativci pa vladi delajo lahko s tem večje ovire, ker je predsednik zbornice konservativec. Večina zbornice bi slednjega rada prisilila, da odstopi od svojega mesta, toda on se zlepa neče umakniti. Domače stvari. — („Slovenec") je s svojimi zagovori skrajno nesrečen. To tudi ne more biti drugače, ker je za-blodil s premega pota in si sedaj skuša pomagati z zavijanjem in neresnicami, katerim v navadnem življenji pravimo laž. Tako se mu tudi godi s člankom rSlovenci, pozor, s kom se bratitiIa, ki gaje bil ponatisnil iz „Čecha" 112. štev. Popolnoma nedolžnega obraza zagotavlja uredništvo, da je „bona fide" ravnalo, da ni znalo, da je članek „skoro dosloven prevod iz „Rimskega Katolika", katerega do istega dne nismoimeli časa pregledati." In kaj tacega si upa napisati isto „Slovencevo" uredništvo, ki je že več dnij poprej ponatisnilo par obširnih Mahničevih člankov! Iz „Rim. Katolika" ponatiskavati kar cele članke, potem pa trditi, da ni bilo časa pregledati „Rimskega Katolika", to je vender hud tobak! Še hujši pa je ta tobak, ako pomislimo, da je vse, kar je pisanega o prijatelji, ki je uredništvo na Članek opozoril, roman in nič druzega kakor roman. Kdor primerja Cechovega članka prevod v „Slovenci" z Mabničevim izvirnikom, se o tem takoj lahko preveri. Prevod kaže, da je iz „Rimskega Katolika", da torej znano gaslo „Si fecisti, nega!" prav nič ne pomaga. Še naivneje pa je, kar piše „Slovenec" še nadalje, rekoč: „Minolo soboto že smo imeli preveden g. Ekerta članek, da bi ga objavili s primernim uvodom in potrebnimi opazkami. Ker pa se je „Slovenskemu Narodu" tako mudilo, da nas je kar prehitel s prevodom, položili smo odgovor „za zrcalo, da ga gospodom o priliki pokličemo v spomin". Na to odgovarjamo: Ako je bil prevod že v soboto gotov, zakaj ste ga deli „za zrcalo", ko vender neste mogli vedeti, kaj bode v soboto v našem listu, ker oba lista istodobno izhajata? Zakaj ste z Ekertovim odgovorom tako odlašali, dasi ste ga že v petek imeli v rokah? Vrhunec nerodnega izgovora dosegli so pa „Slovenčevi" gospodje z motivacijo, da so odgovor zaradi tega položili „za zrcalo", ker smo jihprehiteli. Gospodom torej ni za resnico, ampak le za konkurenco, le za to, da so oni prvi. Po tej logiki ne smejo o nobenem dogodku več govoriti, katerega smo že mi omenili. Poleg slokonoge te logike, pa je zopet nekoliko neresnice. Prvič se nam ni mudilo, ker smo Ekertov članek priobčili še le drugi dan, drugič: bi pa mi „Slov." tudi prehiteli ne bili, da se mu je zljubilo v ponedeljek priobčiti ves Ekertov odgovor. Potem bi bil na jeden in isti dan odgovor v obeh listih končan. Razen vsega tega pa mislimo, da ima „Slovenčevo" uredništvo še vedno dolžnost, priobčiti ves Ekertov odgovor, ako je priobčilo prvi članek iz „Čecha"., treba da seznani čitatelje svoje tudi z imenovanim odgovorom, da tako daje resnici čast. Seveda je to precej grenka stvar, spodobila bi se pa le vender že zaradi „Slovenčevih" Čitateljev, ki sicer ostanejo v temoti, kar pa baje ni dobro. — (G. Konrad Janež ič,) rojen Kamničan, star komaj 22 let, prestal je nedavno zadnji strogi izpit ter bil bivšo soboto na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem vsega prava. Ker je bil g. Janežič za časa svojih studij vedno marljiv član akad. društva „Slovenije" ter slednjič tudi nje podpredsednik, priredilo mu je to društvo slavnosten večer, katerega se je udeležilo tudi mnogo Hrvatov. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je došla sledeča vesela vest: Goriška ženska podružnica je potrjena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, z dne 9. maja t. 1., št. 7300/1 1889. — Prvi podružniški zbor se je vršil 26. maja t. 1. Pri tem zboru so bile izvoljene naslednje gospe in gos-pice v načeloištvo: Prvomestuica, gospa Josipina Prem rov; njena namestnica, gospa Avgusta Šan-tel; blagajnica, gospa Josipina Kamler; zapisni-karica, gospa Avgusta Pirjevec; namestnici, gos-pici Marija Jug in Pavla Le ban. To naznanjamo Blavnemu vodstvu s prošnjo, naj blagovoli registrirati našo podružnico v vrsto drugih ustanovljenih podružnic. Do danes šteje podružnica ustanovnic in letnic 58. — Sveta brata Ciril in Metod naj izprosita Božji blagoslov glavni družbi in njeni podružnici na bregu bistre Soče! Načelništvo Goriške ženske podružnične družbe sv. Cirila in Metoda; Gorica dne 28. maja 1889. Upamo, da Vam bode — vrli Slovenci — glasen pridigar ta dopis. — (Shod društva „Pravnika") predvčerajšnjim zvečer je bil dobro obiskan. Načelnik g. dr. Papež ga je otvoril s pozdravom, v katerem se je spominal Cigaletove Bmrti in potem naznanjal nov prirastek društvenikov in naročnikov izza zadnjega shoda. Odbornik g. A. Leveč je čital zanimivo razpravo ,o vlačugarjih", in temu je sledil prost razgovor o praktičnih slučajih. Ob-sežniša poročila prinaša o društvenih shodih „Slov. Pravnik". — (Iz Prage.) Pri zabavnem večeru, ki ga je priredila blagorodna gospa Maruša Neureuter-jeva v soboto 25. maja t. 1. v svojem stanovanji in katerega se je udeležilo mnogo čeških pesnikov in pisateljev, prepustil je g. Vrhlickv našemu dramatičnemu društvu vsa svoja dramatična dela v prevod in uprizarjanje. Vrhlicky je sedaj najplo-dovitejši pisatelj češki in njegova dramatična dela se odlikujejo na narodnem gledališči z največjim priznanjem. — Gospod režiser Šmaha, učitelj igralke goepdč. Zvonarjeve, izrazil Be je zelo laskavo o njenem talentu in uspehu pouka. Imenoval jo je najbolj nadarjeno učenko, kar jih je on vežbal za oder. Poučuje jo brezplačno. Krog simpatij za Ljubljansko dramatiko se Širi v Pragi od dneva do dneva in upati smemo, da se bode režiserju g. Borštniku posrečilo pridobiti društvu tudi izvirnike dramaturga češkega narodnega gledališča gospoda Stroupežnic-kega. V prvej vrsti je zopet zasluga blagorodne gospe Neureuterjeve, ki je priredila zabavni večer da koristi dramatičnemu društvu in seznani njegovega zastopnika z češkimi dramatiki. — (Poročil) se je preteklo sredo gosp. dr. Albin Suyer, odvetniški kandidat v Ljubljani, z gospodično Heleno Petričićevo, hčerjo g. Vasa Petri čiča, veletržca in podžupana Ljubljanskega in predsednika trgovske in obrtniške zbornice. — (Slovenski klub na Dunaji) ima v soboto 1. junija t. 1. v restavraciji „zur goldenen Kugel" (Am Hof štev. 10, mezzanin) poslednji večer v tej sezoni. Na dnevnem redu je predavanje gosp. dr, M. Murka: »Spomini na Rusijo" (nada-daljevanje in konec). Začetek ob 8. uri. — (Olepšavanje mesta) Okrogli stolp stoječ ob nekdanjem .Cojzovem vrtu na Cojzovem grabnu, začeli so podirati. Občinstvo bode izvestno hvaležno sedanjemu posestniku g. dr. Jerneju Zu-pancu, ki je blagovoljno dopustil, da se podere Btolp, ki ui bil baš rečenemu kraju v lepoto, marveč zavetišče razni nesnagi. — (Ropars k napad.) Danes opoludne pride neznan človek v modrih hlačah in modri suknji, podoben vojaku, k posestnici Končaoki v Hradecki-jevem predmestji, ki je na glasu, da ima denar. Vpraša jo, mu li proda skledico mleka. Končanka, ki je bila sama doma, da mu mleka ter na vprašanje: „Koliko velja?" reče: 3 kraj. Mej tem je šla do škafa v veži, da bi vodo izlila. Isti hip jo neznanec z nožem od zad sune v glavo, jo rani na desnem ušesu in jej prizadene še tri rane na desni strani vratu. Mestni zdravnik, dr. Illner, ki je takoj došel, označil je rane za nevarne in Končanko dal odvesti v deželno bolnico. Dasi je Končanova hiša na samem, ubežal je neznanec, ko je ranjena žena začela kričati in doslej ni sledu o njem. Vojaški poveljnik na strelišči bil je takoj obveščen o napadu. Sklical je takoj vse moštvo, a nobenega moža ni mankalo. Ker nosijo vojaki sedaj bele prtene hlače (Exer-cierhosen), je sum pač opravičen, da je zlodejec opravil se v staro vojaško obleko, da bi s tem sum navalil na vojake. — (Gostilnica št v. 6.) Hišo na Dunajski cesti štv. 10, kjer je obče znana gostilnica štv. 6, dosedaj lastnina Jevnikarjevih dedičev, kupil je iz proste roke dosedanji najemnik gostilnice štv. 6, gostilničar g. Janez Belič za 27.500 gld. — (Litijska požarna bramba) napravi dne 2. junija tombolo z godbo v prostorih gospe M. Koblarjeve (pri Segači). Čisti dohodek je namenjen za napravo gasilnega orodja Litijski požarni brambi. Začetek ob 3. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Okrajno učit. društvo Ormoško) imelo bode v četrtek dne G. junija t. 1. ob 11. uri predpoludne v gostilničnih prostorih gosp. Šinkota v Središči (na kolodvoru) svoje redno mesečno zborovanje in bode pri tej priliki praznovalo 201etnico obstanka sedanjih šolskih postav. Prijatelje učitelj-atva in ude društva vabi k mnogobrojni udeležbi uljudno odbor. — (Slovensko akademično društvo „Triglav" vGradci) priredi na binkoštni ponedeljek (10. junija) izlet v Ormož, katerega se udeleže hrvatsko akademično društvo „Hrvatska", srbsko akademično društvo „Srbadija", poljsko akademično društvo „OgniJ8ko" in Blovansko akademično društvo „Slavija". Načrt izleta: 10. junija odhod iz Gradca ob 5. uri 50 minut zjutraj, prihod v Ormož ob 10. uri 54 minut dopoludne, sprehod po mestu, ob 1. uri popoludne banket v Čitalničnih prostorih, koncert zvečer ob 6. uri; 11. junija ob 8. uri zjutraj izlet k Veliki Nedelji, povratek v Ormož ob 2. uri popoludne in potem odhod v Gradec ob 4. uri 33 minut. Spored koncertu: A. 1. Jenko: „Naprej", svira tamburaški zbor. 2. Pozdrav. 3. Towačowsky: „Sporočilo", moški zbor. 4. Majer: „Hrvatsko prelo", svira tamburaški zbor. 5. Dr. Ipavec: „V mraku", čveterospev. 0. Eisenhut: „San", moški zbor z bariton solo. 7. Koščica: „Vienac Blovanskih popievakau, svira tamburaški zbor. 8. Triglavan: „Pri pastirskem ognji", osnierospev z bariton-solo. U. Ilajdrih: „Slava Slovencem", moški zbor. 10. Šviglin: „Poputnica ,Hrvatske'", svira tamburaški zbor. B. Prosta zabava in ples. Ustopnina za osobo 30 novcev. Pri koncertu sodelujejo iz posebne prijaznosti tamburaški in pevski zbor akademičnega društva „Hrvatska" in pevski zbor Ormoške čitalnice. Kakor se razvidi iz občnega zanimanja slovanskih veliko-šolcev v Gradci in prijaznega delovanja Ormoških rodoljubov za vsprejem, bode izlet sijajen, koncert izboren. Zatorej pričakujemo mnogo gostov iz vseh pokrajin slovenskih in hrvaških. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 31. maja. Cesar podaril iz svojega premoženja tisoč goldinarjev za ognjegasce, ponesrečene pri požarni nezgodi v okraji Land-strasse. Dunaj 30. maja. Govori se, da se snidejo delegacije dne 22. junija. Dunaj 30. maja. Danes se je svečano razkrila spominska plošča dvornemu svetniku Eitelbergerju in nadprsni kipi slavnih medicin-cev: Svvietena, Guarina, Štifta, Ilvrtla in Schuha. Dijaki prisotnega Hyrtla navdušeno pozdravljali. Dvorni svetnik Albert imel slavnostni govor, poudarjajoč zasluge Hvrtlove. Hyrtl zahvalil se v latinskem govoru, naglaša-joč važnost anatomije in želeč vseučilišču mnogo uspeha. Gromoviti klici dijakov, ki so Hyrtla spremili do voza in hoteli mu konje izpreči, kar so pa profesorji le z velikim naporom zabranili. Peterburg 31. maja. „Praviteljstvanij Vjestnik" : Pri včerajšnjem zajutreku v Peter-gofu govoril car nastopno napitnico: Jaz pijem na zdravje kneza črnogorskega, jedinega odkritosrčnega in zvestega prijatelja Rusije. Beligraci 30. maja. Metropolit Mihael zvečer dospel. Višje duhovništvo, prijatelji somišljeniki in ruski poslanik so ga pozdravili, občinstvo pa mu „živio" klicalo. Od vlade ni bil nihče prisoten. Red se ni nikjer rušil. Beligrad 30. maja. Povodom izgredov deli so na podlagi preiskav do sto osob, mej njimi Garašanina, v preiskovalni zapor. Glede Garašanina izpovedali mnogobrojni svedoki in je tudi sicer dokazov, da je z smrtonosnim namenom streljal, pa tudi s hujskajoeimi besedami naprednjake nagovarjal in izzival, naj rabijo orožje. Zaporni sklep vrnil se je takoj kriminalnemu sodišču, katero ima v 24 urah odločiti, ostane li zaporni sklep veljaven. Bukurešt 30. maja. V senatu bila obravnava o kreditu za utrdbe. Stourdza razvijal svoje misli o Rurnunije neutralnosti za slučaj vojne in priporočal, da se napravi utrjen ostrog pri Odobestu in Fokšanu. General Florescu se je temu protivil. Vojni minister je dal teht-nicnili pojasnil, na kar se je Stourdzov predlog, da se 15 milijonov porabi za utrdbe pri Fokšanu, odklonil, vsprejel pa zakonski načrt s 66 proti 17 glasom. Milan 30. maja. Po včerajšnji demonstraciji pred kraljevo palačo, bila se pred nemškim konzulatom demonstracija, katero je uprizorilo 4O0 osob s 4 zastavami. Konzul je bil odsoten. Pred poslopjem klicalo se je: Živela tripelalijanca ! — Kralju in kraljeviču priredila se tudi v gledališči znamenita demonstracija. Pariz 31. maja. V Cherbourgu bil včeraj potres, čutili so se trije močni sunki. Potres čutil se je do Granvilla, Gueruseva, Ilavra in Rouena. Prebivalstvo živahno vznemirjeno. Nihče ponesrečil. Razne vesti. * (P o m i lo šč en j e.) Pri poslednjem porotnem zasedanji v Bocnu bila sta v smrt na vefialih obsojena pastirja Jaka Kuen in Josip Schopf, ker sta umorila in oropala hribolazca in zdravnika dr. Viktorja Schicka. Cesar je obsojenca pomilo-stil in »lajvišji Rodni in kaaacijnki dvor prisodil jima je 20 letno teško ječo poostreno s samotnim zaporom v temni celici dne 11. avgusta vsneega leta. * (T i če k se je ujel.) Iz Brna se 27. maja t. I. javlja, dn je ista osoba, katera ie povodom pravde Biauneisove v Znojmu v pismu sodišču poslanem zatrjevala, da Brauneis ni morilec, po oproščen j i zatoženčevi takoj zahtevala nagrado, katero naj ji pošlje Brauneis na glavno pošto „poste re-stante" v Brno. Ko je prišel neznanec po nagrado nakazano mu na pošti so ga prijeli in deli pod ključ. Čudak je nek rokodelec iz Brnske okolice. za vse leto g!d. 4.60; za pol leta gld. 2.30; vj četrt leta gid. 1.15. ti ustni '28. inaja: Vožarski pot fit Umrli so v LJubljani: (iabrijela JMajer, zlatoklopova bdi, 15 mcs., 6, za krvicami. V deželnej bolnfci: Lima T,ekan, gostija, 60 let, za rakom. Marija Kregat*, gostija, 56 let, za rakom.. V v o j iv š k e j bolnici: 29. maju: Fran Terdin, dragouec, 25 let, za jetiko. maju maju JL it j e i i 80. iii.-.jii. Tri »«alivi: IJohrn /. Dunaja. — Siiss iz Dlndenoa. Spit* iz, Pečiiha. — Grema iz Olomuca. — Prcgelhof", Ma-ehalup, BrBner z Dunaju. — Ffscher, Kaiser, Haondle, in Sclileainger /. Dnuaja. — To van iz Osabe. Tri Slonu: Likoser iz Trata — Tomšič iz Kar-lovoa. — Bloundek iz Idrije. — Stritof iz Planine. — Knoll 7. Dunaj*. — Domladll ta II. B-strice — ('antorolla iz Vičence. — Miksche >. Dunaja — Paulotig iz Gorico. — Meteorologično poročilo. 3 a Cm opa« KOVUMJil .Stanje barometra v rum. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina ¥ mm. d '*■ S 7. zjutraj 'J. popol. ii. zvečer 732 U mm. 73 i -0 min. 734*0 ram. 15 0 • 0 95SI4G 15 8° 0 hI. hvz. bL jz. brezv. o bi. (■bi. jas. i OOO BK. se" a i 7. zjutraj 2. popol. zvečer 735't; mm, 735 ti mm. 73(1 7 mm. 15 C C 25 O1 C l»-2° G brezv. si. jz. hI. zub. aiegla jas. obl. 000 mm. nad Brttdl^a temperatura uoriuaioin. 1H-7« in 19 7', za 2 2° in 2 9" H5"CL3^.aOsls:a. borza dne* 31. maja t. L (Izvirno telegrafi čno poročilo.) Papirna renta Srebrna renta včeraj — daDes gld. 8545 — gld. 85-45 85-70 — i* 85 85 109-35 — ■ 109 50 0 100-55 — ■ 10050 rt 904-— — a 905-— a 306-— — n 304-50 n 118-65 — ■ 11870 n n S 9-42'/, _ a a 944 a 5-61 — a 5-61 a 58-— — 5805 250 gld. 100 5Ve marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemfike marke..... 4°/o državne srećke U 1. 1864 Oržavne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 48/„...... ©geraka papirna renta 5°/0 . ... 5*7t Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunav«, reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. a-tfstr. 4*/»*/i zlftt' zast- ust' • Kreditne srečke.....100 gld. Hndolfove srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trairnnway-drnšt. velj. 170 gld. a v. . — „ — „ Vozni red c. kr. Rudolfovc železnice od 1. junija 1>88. o s 1111 111 vlaki 136 gld. 180 „ 101 „ 96 „ 104 „ 124 „ 118 „ 18« „ 20 „ 127 50 kr. 80 „ 45 „ 75 „ »> 75 „ 1» 75 „ 50 .. Odhod Št. 1718 Št. 1714 Št. 1716 Št. 1712 po noči zjutraj llOjMi 1. popol. Ljubljana, juž. žol. . . 1210 6 45 11-40 5-25 Ljubljana, L'ml. žel. . 12-15 6-49 11-45 5-30 Vižmarje....... 12 25 700 11-55 539 12-37 7-12 12 07 5-51 Loka........ 12-51 7-25 1221 6 04 Kranj........ P07 7-42 12-38 6-20 Sv. Jofit (m. p.) . . . . 1-12 7-47 1243 6-25 127 8-02 12-58 6-39 Otočo (in. p.) . . '. . . 1-33 8 09 1 04 6-45 Radovljica (m. p.) ... 1-47 8-22 1-18 658 Lesce-lMed...... 1-55 830 1-28 7-06 Žerovnica (m. p.) . . . . 2-06 8-41 1-39 717 •Javornik....... 215 8-50 1-48 7-26 Jeseniee ....... 223 900 1-58 7-35 Dovje........ 2-42 9 21 219 7-52 Kranjska Gora . . . . 3-08 9 4^ 2-48 816 Kateče-Bela Ptč .... 3-23 959 303 8-30 Terbiž.....prih. 3-40 10*16 3'20 8-45 zjutraj doriol. popol. Št« 9467 (403—2) TorToiž - Xj3vL"bljstnsv-. Osobni vlaki Odhod Št. 1711 Št. 1721 Št. 1715 Št. 1718 zjutraj dopol. popol. fcvočur Terbiž....... 347 826 115 615 llatečo-Bela Peč .... 404 8-42 1*88 6-36 Kranjska Gora .... 4-1H 8 56 1-48 6-51 Dovje........ 4-43 9-22 2-18 7-16 Jesenice ....... 5 03 9-41 2-40 7-40 Javornik ....... 5-09 9-47 2-47 7-46 5-18 9-56 2-56 7-55 Lesce-Bled...... 529 10-07 311 H-12 Kadovljica (m. p.) ... 5-35 10-13 318 8-19 Otočo (m. p.)..... 5-47 10 23 3-31 8-32 Podnart-Kropa..... 5-58 10-30 3-39 8-41 610 1041 3-51 854 618 1047 3-58 902 6-34 11-02 414 9-20 Medvode ....... 6-48 1115 4-27 9-34 701 11 27 4-39 9-46 Ljubljana, Rud. žel. . prih. 1 7 09 11-35 4-47 9 55 Ljubljana, juž. žel. . „ 7-13 11-39 4-51 i 10-00 zjutraj dopol. 1 popol. 1 zvečor Opiuka: Vlaka St. 1718 in št. 1721 vov.ita le ob nedeljah In praznikih od 1R. junija do 15. septembra. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Uornlk. Mala 8°, 357 stranij. Ceua 50 kr., po pošti 55 kr. jbogatejša Kopališče Radensko Kopanje v »latini in v jeklenici upliva po-Bubno pri: protinu, holerinuli mokri!, ninlokrviiOHti, ženskih boleznih, ila- ltOHtlh 1. t. d. SMlIl!.-. Illisi-f po ceni. Prospekt (brezplačno) oil rm-<-l \ a : Kn-pii11 •.«■«■ lio.l.n. <• blizu l.loloiliii-ii ItadeiiMka UlNla vocln, ob vznožji Slovenskih f?or:c, ne «a-inoiijati r. ItadgoiiMko, to jo Badk«r»lmrger. Peravno Kudenska kisla voda stoji več kot jeden dtin v odprti posodi, vender Be peni prav močno, aRo Be z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kiBbne. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno I- prosto ali manj'trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in raz- kadi, kakor hitro se steklenica odmafti. (264—7) Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plaatz-l in M. Kastner-jl v Izubijani. V i ZIT NIC E priporoča „Narodnu Tiskarna" po nizkej ceni. Košnja v najem! V ponedeljek 3. dan junija t. I. do-poludne ob 9, uri se bode košnja mestnih senožeti ot> zagrebški veliki cesti, !>©<1 Rakovnikom, pri konjaču v £ rnorem in pri kolezijskcin mlinu za leto po očitni dražbi kosoma oddala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bode po zgorej omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 25. maja 1889. Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. H.'inlil.-;j. iz fcSt. Valon* ti"«« (56—29) c. kr. privilegovana nepremočljiva hranilna mast za usnje, potrjena s stotinami spričeval (cene: cela škatlja 1 gld., Vi skatlje 50 kr., «/4 skatlje 2f> kr., «L fikatljo "12'/, kr.); potem m likattje usnja ravnokar patentovana hranilna tinktura za usnje, ne lak za usnje ali momentui lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo 0, kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se smo rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene : 1 kili) 1 gld. 20 kr., 1 stekle-iica fit. 1 : 1 gld., št. 2: 40 kr., Št. 3: 20 kr. — Kazprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije; \ lij ubijani pri gg. Nuhiisnl£>u *V Weber-Jn in A. Krittper-jii. — Svarimo preil ponarejanji ! — Prosi se za ponu4lhe v razproda j anje, kjer £e ni založbi. Takoj delajoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri Vaterem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTITJM (brado ustvarjajoče »reilstvo) brez uspeha. Kavno tako sigurno pri pl4'š»lt. izpnlila in osivelih luseb. Uspeh po večkratnem močnem ntrenji zajamčen. 1'oftilja v steklenieah po 1 gld_ 60 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •T. CjSrrolioli v Urim. f ć'itfltijiitii H<> dobiva pri g. #.v/tAfMto*«u * v Trstu A. Prarmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-foletti; v lieki lekar J. Gtneiner; v Celji Ed. PelU; r Mariboru J. Martinz; v Gradci: Kasp. Iioth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: orijentalsko lepotilno sredstvo, ki 5 nar-jja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranuje pege in lase - cena 85 kr. tfSF~ Ni sleparija! (651—16) Ean de Hebe L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivaječe sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah 1'roti hradovicani in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeli lajamčen. — Cena škatljici 60 kr. a. v. Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlhigu pri Dunaj i. Pristnega imajo v Ljubljani J. Swo-Trukoczy; v KimIoI fbi ena D. Kizolli; v Kamniku J. Močnik; v Celov«;i A. E^ger, W. Thurir.vvald, P. Biriibacln-r; v I tre/.ali A. Aichinger; v Trgu na Koroškem) U. Menner; v Keljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v WoIfWbergu A. lluth; V CJoriei G. B. Pontoni; V Kranj« K. Šavnik. Ta obliž dobiva »e le v je