ISSN 0353-9237
Julij 1997	-O
r i
o<
C/3
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
7(1997)7
VSEBINA
ZBDS	str.	1
Splošnoizobraževalne knjižnice	str.	1
Visokošolske knjižnice	str.	4
Predstavljamo vam	str.	7
Mednarodna srečanja	str.	9
Mednarodni razpisi	str.	10
Čestitka	str.	13
Nov CD-ROM	str.	13
Priloge	str.	14
Knjižničarske novice 7(1997)7. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1NDOK center/knjižnica za bibliotekarstvo, 1001 Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melila Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 660 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
ZBDS
Strokovno posvetovanje in skupščina ZBDS "KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI"
Portorož - Avditorij, 27.-29. oktober 1997
V prilogi Knjižničarskih novic objavljamo preliminarni program jesenskega strokovnega posvetovanja ZBDS. Program bo dopolnjen v septembru, ko bo organizacijski odbor zaključil še dogovore s sponzorji. Šolski knjižničarji naj bodo pozorni tudi na prilogo oz. priporočilo, ki nam ga je pripravil Zavod RS za šolstvo. Prijavnico za posvetovanje in rezervacijski list za hotele smo objavili v Knjižničarskih novicah št. 5 in 6, obrazci pa so vam na voljo tudi na sedežih področnih bibliotekarskih društev in v Enoti za razvoj knjižničarstva v NUK.
Opozorili bi vas še, da veljajo popusti pri kotizacijah do 31. avgusta 1997, in sicer za tiste člane bibliotekarskih društev, ki so poravnali članarino za leto 1997. Sekretariat bo upošteval kot datum prijave poštni žig na kuverti in ne datuma na prijavnici. Ne pozabite še na prenočišče - rezervacijske liste sprejema kongresni center Avditorij, ki je prevzel celotno organizacijo nastanitve udeležencev posvetovanja. Po želji si seveda lahko organizirate prenočišče tudi sami. Prijavnice za posvetovanje morajo Sekretariatu ZBDS poslati tudi avtorji referatov! Vsi udeleženci posvetovanja bodo prejeli ob registraciji priponko ZBDS, s katero bodo imeli dostop
do vseh dogajanj v prostorih Avditorija, med gradivi posvetovanja pa bo tudi posebno vabilo za udeležbo na skupni večerji. Med posvetovanjem boste lahko nabavili spominski zbornik (cena bo približno 1.500 SIT), v katerem bo predstavljena zgodovina Društva bibliotekarjev Slovenije oz. Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, naši kolegi, ki so to zgodovino gradili, pa za zbornik pripravljajo svoje spomine.
Zagotavljamo vam, da bo posvetovanje zanimivo, poučno in prijetno. In če glede udeležbe še oklevate -pridružite se nam, da skupaj nazdravimo petdesetletnici samostojne društvene organiziranosti slovenskih knjižničarjev!
Sekretariat ZBDS
■Éii^BI ' i--'".;'.'
SPLOŠNI ©IZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
BIBLIOBUS - potujoče predstavljanje demokracije
Namen
Kulturnoizobraževalna ustanova za vseživljenjsko splošno izobraževanje, ki s knjižničnim gradivom, informacijami in storitvami na področju kulture, domoznanstva, umetnosti, sprostitve, pismenosti, izobraževanja, učenja, gospodarstva, sociale sodeluje v razvoju lokalne skupnosti oz. družbe (= skupina posameznikov, ki zaradi informacije, osnove za odločanje, delujejo usklajeno).
1
Knjižničarske novice 7(1997)7
Področje delovanja
Določeno geografsko okolje ali specialne skupine uporabnikov.
Strokovna in upravnoformalna izhodišča za organizacijo in delovanje
Ista kot za splošnoizobraževalne knjižnice in knjižnični informacijski sistem.
Temeljna značilnost delovanja
Fleksibilnost v prilagajanju okolju in njegovim potrebam ter željam.
Osnovni pogoj za uspešno delovanje
Pred bibliobusom gre na teren načrtovalec (programski vodja).
1. Akcijski načrt njegovih potreb):
Kaj je
Sedanje potrebe Kaj delamo sedaj Kaj delamo dobro
(Ovire, izboljšave)
(analiza okolja in
Kaj naj bi bilo
Prihodnje potrebe Kaj naj bi delali Kaj bi lahko delali bolje
2.	Cilj delovanja (povečanje članstva, izboljšanje kvalitete izrabe virov):
Lista razlogov (koristi), zakaj naj bi prebivalci postali člani in redni obiskovalci.
Pragmatični	Organizacijski
3.	Informiranje (bibliobus je javna ustanova !):
Koga nagovarjamo Kako Kdaj
Spomnite se, kako težko se sami spreminjate in razumeli boste, kako malo možnosti imate pri spreminjanju drugih.
Značilnosti hibliobusne knjižnične dejavnosti
1. Spreminjanje lokalnih skupnosti, majhna količina knjižničnega gradiva, kratek čas za izbiro.
kratek čas za svetovanje, periodičnost obiska, komuniciranje na daljavo, naročanje in rezerviranje, kolekcijska izposoja.
2.	Delo (priprava na teren) se začne v osrednji knjižnici: poročanje, analiziranje poročil, zahtev in želja, distribucija nalog in njihova realizacija, priprava specialnih zbirk (zbiranje virov na določeno temo), kolekcijskih zbirk, priprava obvestil, različnih informacij (bibliografskih, faktografskih), razstav, prireditev, izločanje in dopolnitev temeljne bibliobusne zbirke.
3.	V opravljanje nalog so vključeni tudi drugi delavci osrednje knjižnice:
specialist pri pripravi specialne zbirke, pri realizaciji posebnih zahtev, služba za sprejemanje naročil, rezervacij in posredovanje informacij po telefonu, faxu, elektronski pošti, med-knjižnična izposoja, občasno specialisti za posamezne dejavnosti (ura pravljic na terenu, svetovalec za izobraževanje, učenje na daljavo na terenu, za informacijsko izobraževanje uporabnikov ipd.).
4.	Visoka zahtevnost dela z maksimalno koncentracijo in prijaznostjo.
Priporočila
1. Izposoja na dom:
vse vrste gradiva, katerega informacija ne zastari v določenem okolju in v določenem času (tudi knjige za slabovidne, govorne knjige, glasbene in poučne kasete, izobraževalne pakete, video kasete, CD-rome ...),
- reprodukcijske naprave (kasetofon. tudi na baterije, videore-
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
korder ipd. z zadolžnico in z dovoljenjem posojanja oz. uporabe ostalim v kraju), kolekcij skupinam ali ustanovam, večjega števila knjig ob redkih obiskih.
2.	Svetovanje pri iskanju in uporabi informacij:
- osebno pri ugotavljanu potreb, pri izboru gradiva, zapisovanje želja in naročil, občasno v naprej napovedano svetovanje strokovnjakov za posamezna področja, npr. pravni nasveti, novosti s socialnega področja, možnosti izobraževanja, neosebno: katalogi, priporočilni tematski seznami gradiva, seznami novosti ipd., dostopni v bi-bliobusu, poslani po pošti.
3.	Informiranje (bibliografsko, fak-tografsko, posredovalno):
oglasni pano, ki ga postavamo lahko zunaj bibliobusa, z informacijami, kaj prinaša in nudi knjižnica, kaj je novega in kaj se dogaja v kraju, domoznanske informacije: bibliografije na določeno domoznansko temo, novosti v lokalni samoupravi, tabelarni prikazi razvoja ustanov ipd, borza dela,
poizvedbe po telefonu, Internetu (tudi javno dostopen). Oblika predstavitve splošnih informacij naj bo vedno enaka, da bo uporabnik v kratkem času lahko hitro poiskal svojo informacijo. Novosti, posebnosti naj bodo poudarjene. Stalna tabla v kraju za obveščanje o urniku in prireditvah.
4.	Prireditve:
razstave, postavljene v drugih ustanovah (krajveni skupnosti, trgovini, gostilni, sedežu društva),
predavanja, ure pravljic...,
bolšji sejem - prodaja, srečolov starih knjig.
O vseh prireditvah naj bodo seznanjeni obiskovalci vsaj en obisk prej, lahko pa tudi pismeno, Inter-net-domača stran.
5.	Obiski osrednje knjižnice (z avtobusom ali kombijem):
za ogled in predstavitev knjižnice,
za prebiranje periodike, za informacijsko opismenjevanje, za pregledovanje po Internetu.
6.	V opremo sodi obvezno možnost zapisa (sklopna mizica, stol) ali tiskanja informacije.
Kdaj bibliobus?
Kadar stalnega izposojevališča ni mogoče organizirati.
Kaj storiti z izrabljenim vozilom?
Še zmeraj je lahko izposojevališče v kainpu.
Silva Novljan
Op.: Prispevek je spremno gradivo za referat na Srečanju slovenskih potujočih knjižnic, Maribor, 2,-3.7.1997
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
OTVORITEV PRENOVLJENE KNJIŽNICE FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI
Znani bibliotekar Atkinson iz Oxforda je rekel: "Knjižnica je srce univerze." Tako načelo velja tudi na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki se odraža v stalni skrbi za razvoj knjižnice. Dokaz za to skrb je bila tudi sreda, 18. junij 1997, ko je dekan Fakultete za strojništvo, prof. dr. Matija Turna v odsotnosti prodekana za pedagoško delo prof. dr. Janeza Kramarja slovesno odprl prenovljeno in razširjeno - posodobljeno knjižnico. Kulturni program je popestril fantovski pevski zbor Vasovalci. Prireditve so se udeležili: zaposleni delavci FS, predstavniki sorodnih knjižnic, Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, CTK, NUK, Enote za razvoj knjižničarstva...
Prenova knjižnice se je pričela pred petimi leti - 1992. leta, ko je bil dekan prof. dr. Peter Novak. Naročil mi je približno takole: "Uredite knjižnico tako, da bodo uporabniki - naši pedagoški in raziskovalni delavci ter študenti radi zahajali v te prostore po nova znanja in informacije ter včasih po napornem delu tudi za sprostitev, ko se je potrebno za trenutek ustaviti in si vzeti malo časa za premislek." Podobne misli večkrat slišim tudi sedaj od mnogih naših
profesorjev, ki redno spremljajo novosti v naši knjižnici.
Prenovljena knjižnica ima šest prostorov: prostor za informacije in delo z uporabniki, revijsko čitalnico, študijsko čitalnico za študente z galerijo za starejšo periodiko s 130 tekočimi metri novih polic, knjižnico s prostim pristopom do knjig in revij, priročno knjižnico s standar-doteko in prostori za interno nemoteno delo. Skupna površina teh prostorov je 425 m2, od tega smo na novo pridobili 130 m2. Poleg teh skupnih prostorov imamo pa še nekaj prostorov po fakulteti kot skladišča za starejše gradivo. Največja pridobitev posodobljene knjižnice je revijska čitalnica z računalniki, kjer je dostop do interneta in čitalnica za študente, ki je popolnoma odprtega tipa in dostopna od 6h zjutraj do 10h zvečer z več kot 70 sedeži. Sedaj se uporabniki knjižnice boljše počutijo v prijetnih prostorih in tudi mnogo bolje znajdejo pri iskanju knjižničnega gradiva.
Prav v času sedanjega vodstva smo imeli na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani več sestankov in okroglih miz o pomenu visokošolske knjižnice in njenih uporabnikov v okviru Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS in so tudi delno - moralno prispevali k posodobitvi naše knjižnice. Prof. dr. Matjaž Omladič, ki je predsednik Komisije za knjižnično informacijski sistem na Univerzi v Ljubljani je rekel: "Knjižnice so prvi in najpomembnejši laboratorij - osnovni, primarni kraj, kamor zahajamo po znanje." Drugi najpomembnejši faktor je pa človek, ki tam dela: knjižničar, bibliotekar, dokumentalist, informator .... ki je odgovoren za knjižnično dejavnost v teh prostorih, kjer se odvija proces pedagoška dejavnost izobraževanja našega uporabnika - bodisi študenta
4
Knjižničarske novice 711997)7
oziroma visokošolskega učitelja ali sodelavca v pedagoškem procesu na fakulteti. Naše uporabnike je potrebno naučiti, kako se učiti, kako uporabljati knjižnico ... Če pomislimo, koliko informacij imamo in govorimo o entropiji informacij, moramo našega uporabnika naučiti delati selekcijo. Študenti morajo študirati tudi po literaturi in ne samo po zapiskih iz predavanj profesorjev.
Naj zaključim še s citatom iz Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, ki jo je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport leta 1995, stran 286-287, kjer piše: "K takšnemu programu obvezno sodi tudi izgradnja in posodobitev visokošolske infrastrukture (knjižnice, informacijski sistem, laboratoriji, oprema), ki pa je bila ob drugih prioritetah doslej preveč zapostavljena in sodi med temeljne naloge naslednjega obdobja." Veseli smo, da je naš trud o razširitvi in obogatitvi knjižnice poplačan, kar opažamo glede na vsakodnevni večji obisk pri nas. Vsi smo lahko hvaležni vodstvu naše fakultete, stalnim finanserjem MŠŠ in MZT in sponzorjem, ki so prispevali sredstva in tako omogočili, da imamo prenovljeno in razširjeno knjižnico z vsemi oddelki.
Vsem, ki so se trudili za prenovo in posodobitev naše knjižnice, prisrčna hvala.
Tonja Zadnikar
PRENOVLJENA KNJIŽNICA NA FS-UL
Otvoritveni govor
Morda je prav zanimanje za knjige prvi znak, da je otrok ukaželjen in bo šel v šole prav do najvišjih ter jih tudi uspešno dokončal. Hkrati sem prepričan, da delim mnenje vseh udeležencev današnje skromne slovesnosti, da omenjeno zanimanje ali kar zasvojenost ostane najbrž do konca življenja. Pri tem zanimanje za pisne vire večinoma ni usmerjeno le v stroko, za katero se je kot mlado dekle ali mlad fant odločil, ampak sega tudi na mnoga druga področja.
Od vseh stvaritev človeškega duha, po mojem, prav zapisana beseda najbolj natančno ohranja ust-varjalčevo razmišljanje ter njegovo razumevanje o stvareh razmišljanja. Da so zapisane misli dragocene, so se zavedali že kmalu po nastanku prvih civilizacij. Že v antičnem svetu so poznane mnoge bogate knjižnice, ki so sistematično zbirale takratne z roko napisane ali prepisane sestavke. In kot eno od najhujših izgub določene skupnosti ljudi ah kar celega človeštva lahko pojmujemo uničenje knjižnice (požar je uničil antično aleksandrijsko knjižnico, le nekaj let pred koncem našega tisočletja je slepo vojno sovraštvo uničilo sarajevsko knjižnico).
Poleg splošnih knjižnic, ki zbirajo vse zapisano gradivo, so se tekom zgodovine razvile tudi ožje namenske ter specialne knjižnice. Če sem na začetku ukaželnjost povezal z zanimanjem za knjige, je za kakršnokoli resno poučevanje potrebna kar cela knjižnica. To še posebej velja za univerzo in dele univerze. Poučevanje do skrajnih meja sodobnega vedenja je možno le, če je
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
naslonjeno na lastno in tuje znanstveno raziskovanje. Znanstveni izsledek pa postane de! univerzalnega vedenja ter dostopen za poučevanje šele, ko je objavljen. In tu je osrednja naloga univerzitetnih, fakultetnih ter vseh oddelčnih knjižnic, da zbirajo vse oblike strokovnih in znanstvenih zapisov s svojih in mejnih področij od knjig preko znanstvene periodike do bibliografskih datotek in datotek celotnih izvirnih besedil na različnih elektronskih medijih. V sodobni visokošolski knjižnici se je v zadnjih desetletjih dejavnost nenehno širila od prvotnega zgolj posedovanja, hranjenja, urejanja in posojanja knjig do vse večjega vključevanja in posredovanja informacij, kje je določeno znanje ali znanstvena misel dosegljiva. Izjemno naraščanje števila najrazličnejših zapisov je že danes in bo še bolj v prihodnosti ključni problem vseh knjižnic ter njihovih uporabnikov; to je, kako v ogromnih zakladih znanstvenih izsledkov zagotoviti preglednost in obvladljivost.
Prvi učitelji Fakultete za strojništvo so se že od vsega začetka zavedali pomena knjižnice. Profesor Feliks Lobe je kot ustanovitelj študija strojništva na Slovenskem v svojo novogradnjo umestil tudi knjižnico, za katero je več desetletij skrbela gospa Medičeva. Za nabavo knjig in revij v knjižnici so že takrat skrbeli in še danes skrbimo učitelji vsak za svoje področje. Ker je bil ob vse večjem številu knjižničnih enot potreben red, je bil po zaslugi prof. Černigoja uvedena tudi v naši knjižnici mednarodna decimalna klasifikacija - UDK strokovnih področij, ki še danes zagotavlja red. Če bi bila ta klasifikacija na mednarodni ravni sproti dopolnjevana, bi bila uporabnost še večja.
Bistveno razširitev je knjižnica doživela z gradnjo nove fakultetne stavbe. Tedanji gradbeni odbor, v katerem sta bila najaktivnejša prof. dr. Ervin Prelog in prof. dr. Jože Hlebanja, je namenil knjižnici zelo lep in tudi za zunanje obiskovalce lahko dostopen prostor. Tu je knjižnica dobila prave pogoje za razvoj. Nov zagon razvoja je knjižnica doživela za časa dekano-vanja prof. dr. Petra Novaka, ko je po upokojitvi gospe Medičeve pridobil za vodenje sedanjo vodjo knjižnice gospo Zadnikarjevo in z vgradnjo delnega vmesnega stropa še za eno tretjino povečal tlorisno površino čitalnice, s čimer so bili podani okvirni pogoji za revijsko čitalnico, ki jo danes odpiramo.
Uspešno delo se je nadaljevalo tudi v zadnjem obdobju. Skromna finančna sredstva, ki sta jih namenila za takoimenovano razširjeno reprodukcijo knjižnice Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo, so bila bistveno povečana s pridobitvijo sponzorjev iz gospodarstva. Prav ta sredstva so bila odločilna, da je bila s potrebnim pohištvom in računalniško infrastrukturo opremljena revijska čitalnica, za kar se pred-stavnikom(a) Termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Brestanica v imenu vseh študentov strojništva in vseh zaposlenih na FS iskreno zahvalim.
Seveda gre zahvala tudi obema omenjenima ministrstvoma, MŠŠ in MZT za stalno financiranje rednega obratovanja naše knjižnice ter za financiranje strateških znanstvenih revij, brez česar bi ne bilo možno naše pedagoško in znanstveno delo.
Toda rast in razvoj knjižnice na Fakulteti za strojništvo ne sme zastati. Še nadalje je potrebno širiti računalniško infrastrukturo ter doseči, da bo preko obstoječe računalniške mreže vsak obiskovalec
5
559	Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
knjižnice iz sedanjih prostorov knjižnice ter vsak raziskovalec na FS iz svoje sobe dosegel čimveč relevantnih datotek z bibliografskimi podatki. Prepričan tudi sem, da bodo tiskane izdaje knjig in revij ostale še napraj glavni medij shranjevanja znastvenih in strokovnih spoznanj. V prostorih knjižnice FS trenutno hranimo predvsem znanstveno in strokovno periodiko. Velika večina knjig - predvsem novih in najnovejših - pa je v priročnih knjižnicah nosilcev pedagoškega procesa ter vodij 33 znanstveno raziskovalnih laboratorijev. Nakup večine knjižničnega gradiva v veliki meri omogočamo namreč prav omenjeni nosilci in vodje preko DN svojih raziskovalnih in industrijskih projektov. Zaradi tega gre zahvala prav vsem našim učiteljem in njihovim sodelovcem, ki nenehno skrbijo za rast knjižničnega fonda. Trenutni knjižnični fond naše knjižnice presega 60.000 enot in bi zanj že zdavnaj zmanjkalo prostora, če bi ne bilo malih dislociranih knjižnic, ki jih bo potrebno tudi uradno registrirati.
Še enkrat hvala vsem stalnim in nestalnim podpornikom naše knjižnice !
Janez Kramar
PREDSTAVLJAMO VAM
f: :: ' / % v , ./;.	:	-	v'-. |:
f	-	•< t%t	* r^s ¡g
VIRTUALNA KNJIŽNICA
SLOVENIJE NA "PIAZZA GUTENBERG" Trst 29.5. - 8.6. 97
Pod zvenečin naslovom "Od Gutenberga do laserja!" je v Trstu od 29. 5. do 8. 6. potekal tradicionalni knjižni sejem "Piazza Gutenberg".
V okviru prireditve so letos prvič cel dan (sobota 7. 6.) posvetili predstavitvi knjižnic mesta Trst in dežele Furlanije Julijske krajine.
Kolegi iz Mestne knjižnice A. Hortis iz Trsta, ki so bili v sodelovanju z Mestno občino Trst glavni organizatorji sejma, so nas povabili k sodelovanju, da bi predstavili našo knjižnico in podatkovne zbirke, ki jih imamo.
Najprej nekaj besed o sejmu. Osrednji dogodki so potekali ves dan in pozno v noč na najlepšem tržaškem trgu Piazza dell'Unita' d'Italia. Poleg predstavitve dejavnosti šestih tržaških založnikov in sedemnajstih knjigarn so se na odrih kar vrstile predstavitve knjižnih novosti, literarni večeri, srečanja s pisatelji in različne dejavnosti, posvečene predvsem mladim bralcem. Tržaška provinca je eden izmed pomembnejših knjižnih trgov v Italiji. V lanskem letu je v Trstu in okolici bilo izdanih kar 431 naslovov (v povprečju osem na teden), od tega kar 353 naslovov mladinske književnosti, skupno 447.000 enot s povprečno naklado 4.099 izvodov. S temi številkami se Trst nahaja na visokem petem mestu po številu
5
7	Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
izdanih enot na prebivalca, in sicer takoj za Milanom, Bologno, Firencami in Torinom.
Letos so se na sejmu prvič predstavile tudi knjižnice provinc Trsta, Gorice, Vidma in Pordenon a in svoji predstavitvi dale tudi značilen (pod)naslov: "Knjižnice in uporabniki: baze podatkov, katalogi... in ostalo, v pričakovanju omrežja".
Kot vemo, se italijanske knjižnice (še) niso združile v enoten knjižnično informacijski sistem, kar zelo otežuje pretok informacij med knjižnicami, zlasti kar zadeva katalogizacijo, in medknjižnično izposojo. Takemu stanju so seveda botrovale številne okoliščine in ne nazadnje tudi sama velikost trga. V Italiji trenutno obstaja kar nekaj on-iine omrežij vzajemne katalogizacije ki temeljijo na različnih programih. V zadnjih letih pa se nekako najbolj uveljavlja sistem SBN Osrednje Nacionalne knjižnice iz Firenc (Biblioteca Nazionale Centrale di Firenze), ki temelji na MARC formatu, v katerega naj bi se v (bližnji) prihodnosti vključile tudi knjižnice dežele Furlanije Julij-ske krajine.
In prav ...v pričakovanju omrežja poskušajo knjižnice navezati stike in izmenjati podatke in izkušnje kar neposredno na prireditvah, kot je bila "Piazza Gutenberg". O pomembnosti iniciative ne gre izgubljati besed, saj sta že samo število udeležencev in obsežnost knjižničnih fondov dovolj zgovorna: v Tržaški pokrajini obsega skupna knjižnična zaloga štirih najvažnejših knjižnic (brez šolskih) kar 574.704 naslovov, v Goriški pokrajini 357.911, Videm-ski 400.000 in 40.000 v pokrajini Pordenone, kar znaša spoštljivih i.372.615 naslovov.
Na sejmu so si italijanski koiegi poleg navezovanja stikov izmenjali ludi izkušnje in informacije in v
veliko primerih tudi konkretne predloge s programi in zapisi.
V pravem "blodnjaku" programov, ki jih uporabljajo v italijanskih knjižnicah: Advance, AlephnOO, Bib-lio, Biblioviva, Bibliowin 3.0, CDS/ISIS, Dantek A/S, Docuvideo, PerLeggere, Sebina Produx, Techlib-Plus, TinLib, Unibiblio..., smo bili kar ponosni, da smo lahko predstavili naš sistem vzajemne kata-logacije COBISS.
Za predstavitev so nam organizatorji dali na voljo osebni računalnik s programom Netscape. Priključili smo	se	na	naslov
http://www.izum.si/cobiss oz. Virtu-alno knjižnico Slovenije, nov uporabniški umesnik za WWW, ki je bil dan v uporabo v začetku aprila.
Predstavitev COBISS/OPAC je naletela na veliko zanimanje (in odobravanje) vseh prisotnih knjižničarjev in mimoidočih obiskovalcev. Katalogiza-torje je najbolj pritegnila možnost spreminjanja formatov izpisa. Najbolj gledan format pa je bil (priznam, na nekolikšno presenečenje spodaj podpisanega) format C-OBIB, v katerem je pritegnila največ pozornosti navedba avtorstva zapisa in neposreden vpogled v COMARC format, najverjetneje in čisto praktičnih razlogov. Nadalje so vzbudile veliko zanimanja tudi stvari, ki smo jih mi že vajeni in jih mogoče zaradi tega ne cenimo dovolj, kot je npr. možnost vpogleda v lokalno bazo podatkov katerekoli knjižnice. Pogrešali smo angleško verzijo (imeli smo kar nekaj dela s prevajanjem) in seveda še ostale možnosti, ki smo jih uporabniki klasičnega COBISS/OPACA že vajeni, a ki so v "internet" verziji še v pripravi.
Ob zaključku lahko strnemo vtise in povemo, da smo se kar prijetno počutili, ko smo italijanskim kolegom predstavljali naš (delujoč) sistem vzajemne katalogizacije. Sami knjižničarji namreč večkrat negodu-
8
Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
jemo nad dodatnim delom in ostalimi "neprijetnostim!" (novosti, izobraževanje?), ki jih narekujejo vsakdanje potrebe in želje po izboljšanju sistema, tako da včasih pozabimo na nesporne prednosti, ki nam jih enoten knjižnično informacijski sistem zagotavlja.
Ivan Markovič
MEDNARODNA SREČANJA
INTERNATIONAL LEADERSHIP CONFERENCE Reston, June 20 - 23, 1997
IRA (International Reading Association), ki je bila ustanovljena leta 1956 in katere glavni cilj je promocija branja in pismenosti po vsem svetu, ima danes več kot 92.500 članov v 90 državah. IRA je od 20. - 23. junija v Restonu (Virginia, ZDA) organizirala mednarodno konferenco za vodje bralnih društev z naslovom "Extending the Collaboration among Literacy Leaders". Na konferenci je sodelovalo prek 300 udeležencev z vsega sveta (zastopana so bila bralna društva z vseh celin), med njimi sva bili tudi dve predstavnici Bralnega društva Slovenije, dr. Silva Novljan in Jelka Kastelic. Najino udeležbo in udeležbo številnih posameznikov iz drugih držav je financirala IRA.
Konferenca je bila namenjena predvsem izmenjavi izkušenj pri
vodenju društev, pri pridobivanju članov, pri promociji društev, pri poučevanju branja, pri izobraževanju vodij društev, pri organizaciji konferenc, pri planiranju dela društev, pri evalvaciji uspešnosti dela društev, etc. Konferenca je dopoldne in popoldne potekala v številnih delovnih skupinah, kjer srno poslušali predstavitve posameznih tem, ki jim je sledila živahna debata in izmenjava izkušenj. Tudi kosila so bila delovna - razdeljeni smo bili v skupine po 9 udeležencev iz različnih društev in vsak je moral predstaviti svoje društvo, njegove glavne cilje in največje težave. Slovenci smo bili deležni precejšnjega zanimanja in pohval, da smo v bralno društvo v samo dveh letih pridobili več kot 80 članov.
Poleg tega so že prvi dan odprli razstavo otroških knjig (vsake udeleženca so prosili, da prispeva po eno knjigo), kjer so bile zbrane knjige z vsega sveta. Slovenci smo poželi kar precej navdušenja za lepo ilustrirane otroške knjige. Drugi dan zvečer pa so se v veliki hotelski sali predstavila vsa društva, katerih člani so sodelovali na konferenci. To je bila prava paša za oči - večina društev (predvsem iz ZDA, ki so po številu članov seveda največja) je poleg svojih značk, svinčnikov, majic in drugih izdelkov, ki so namenjeni predvsem promociji društev in branja, razstavila tudi strokovne publikacije (revije, časopise, knjige, zloženke, etc.), ki jih izdajajo.
Konferenca je bila izredno zanimiva in slišali oz. videli sva tudi nekaj idej, ki bi jih lahko uporabili tudi v Bralnem društvu Slovenije, poleg tega pa sva spoznali člane bralnih društev iz različnih držav iri z nekaterimi od teh bomo ohranili delovne in prijateljske stike.
Jelka Kastelic
9
Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
MEDNARODNI RAZPISI
CONSORTIUM OF EUROPEAN RESEARCH LIBRARIES
Iz CERL-a (Consortium of European Research Libraries) smo dobili razpis, ki ga objavljamo v originalu (v angleščini); mogoče bo pritegnil koga izmed naših bralcev.
Post of Executive Manager
The Consortium of Univbersity research Libraries is seeking to appoint a full-time Executive Manager to administer and manage the work of the Consortium. The appointment will be made at the earliest possible date and will be for a contractual period of three years in the first instance. It is thought that the post may attract a suitable candidate with a good knowledge of the work of research libraries and an interest particularly in the hand-printed book, who might be seconded for a three year period from his/her present employer. We believe that the successful candidate would gain a range of excellent and unusual experience by working on an international scale on a pioneering project.
The Consortium
The Consortium of University research Libraries was set up in 1992 following the Munich Conference on retrospective cataloging in Europe. It was created through the agreement of a number of major European research Libraries to collaborate with the specific aim of improving access to the rich collections of printed books in the libra-
ries of Europe. The general purpose of the Consortium is to give improved access to the European printed heritage, to support its conservation and to promote its use by the scholarly community as well as to make its contents better known. Its primary objective is to establish a database of all European printing of the Hand-Press period (before c. 1830) based on machine-readable bibliographic records contributed by members or other institutions.
After several years of preparations the database (Hand-Press Book database, or HPB) has now been established and at present now comprises five files containing in excess of 650,000 records which can be accessed by the members for searching as well as for downloading. The database is hosted by the Research Libraries Group Inc., Mountain View, California, with whom the Consortium has a close working relationship. The Consortium now has 29 members from 13 European countries and 21 associate members.
The Consortium is a company limited by guarantee and based in England. It has a Board of Directors, and an Executive Committee elected by and from the members. The day-to-day management has to date been in the hands of the Chairman, the Secretary and a Project manager, who worked on secondment from the British Library, and is due to return to the BL in October 1997. They have throughout been advised by a technical Consultant.
The Consortium has now achieved the initial phase of its development, but expects the HBP to be considerably expanded in the next three years by the addition of substantial and important new files, and with the addition of reports of new holdings by its members. The Con-
10
Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
sortium is sseking to develop further users for the file, and in particular wishes to see it as a working tool for conservation purposes. At the same time, the Consortium wishes to extend its range of functions and to provide a practical support organisation for collaborative work of various kinds based upon the HBP. An immediate development will be the provision of editing and downloading as well as reference facilities. The Consortium is seking to greatly expand its membership in the next few years as its work and the services it can offer become more widely known. It therefore wishes to adapt its organisation to meet these new demands and requirements.
In setting its programme of work for the next funding period of three years, the Consortium has reviewed its managerial structure and wishes to extend the scope of the Project Manager's post to include managerial responsibility for all aspects of the day-to-day work of the Consortium as well as supervision of the technical aspects of the Consortium's work. The post will have the title and status of Executive Manager. It is intended to provide secretarial/clerical support for the Executive Manager, and to employ under short term contracts specialists with appropriate skills for the more detailed technical work, although the Executive Manager will be expected to have adequate technical skills to contribute significantly to the work and to offer expert advice.
The Consortium is therefore seeking to appoint, at the earliest possible date, an Executive Manager to run the organisation on a day-to-day basis. He/she will be expected to take responsibility for both the technical development and the managerial and organisational development of the Consortium. He/she
will be expected to manage work done under contract, and to advise on the need for external contractors or consultants, although the Consortium places heavy emphasis upon its members making a substantial contribution of technical expertise. He/she will be expected to offer leadership based upon his own skill and knowledge, and to work with initiative within the broad policy laid down by the Directors and executive Committee for holding together a widespread organisation, with sub-centres in many European countries, and probably expansion outside Europe in the near future.
The Executive Manager will be expected to work to the authority of the Board of Directors and the Executive Committee.
Duties
The burden of the management of the Consortium will fall on the Executive Manager. The duties are therefore both organisational and technical.
Organisational
The executive Manager will be expected to promote the work of the Consortium and manage its affairs efficiently on a day-to-day basis. The work will include
» regular communication and liaison with members of the Consortium,
•	organising meetings,
•	preparing and distributing information as appropriate,
•	ensuring that membership records and subscriptions are kept up to date,
•	promoting and developing the use of the HBP database
« planning and assisting in the organisation of training courses, workshops, etc.
11
Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
The Executive mamager will be expected to prepare the budget of the Consortium in consultation with the Treasurer and to manage the day-today financial affairs, including the development and implementation of accounting procedures for the use of the database.
Technical
Within the broad range of technical duties, the manager will be responsible for co-ordinating various activities and processes which lead to delivery of files to the database provider. These include
•	the coordination of the conversions of Members' files to a standard format for delivery to database provider,
•	the scheduling and supply of files and upidates to the database from European institutions,
•	testing and implementation of file-loading,
« system development including the input/edit, system, union catalogue and/or thesaurus files,
•	liaison with the Database Service supplier and the development and management of service requirements.
Profile
The Executive Manager for which the Consortium is looking should be experienced in project management. He/she should have experience in the management of on-line systems and have practical knowledge in the handling and programming of automated bibliographical systems. He/she should have the personal skills or instinct to deal with colleagues in many different countries on an amicable basis, and with appreciation of shared expertise. The Executive Manager will have to carry out his/her duties in an international context, with mainly European
institutions and therefore in a multilingual environment. Athough the Consortium's business in mainly conducted in English, its objectives are relevant to all languages current in Europe in the period, i.e. from the late Middle Ages to the mid-nineteenth century.
The Executive Manager will be required to have a good working knowledge of at least one other European language. He/she will be required to travel frequently in the promotion of the Consortium's work.
Due to the international scope of its activities, the Executive Manager may be based in any of the countries with institutions affiliated to the Consortium. The Consortium's budget allows for secretarial support.
The Consortium envisages that the appointment could be either on the basis of secondment from an institution, or under an exclusive contract with the Consortium. Terms are to be mutually agreed. Salary will be at a level which takes account of the experience and skills of the applicant and reflects the high level of responsibility of the post. Further information can be provided on request by the Secretary, the Consortium of European Research Libraries, The British Library, H&SS, Great Russell Street, London WC1B3DG. There are no formal application forms, but pres-ons wishing to be considered for the post should write a letter of application, stating their experience and qualifications for the post, their current salary and employment particulars, and enclosing an up-to-date curriculum vitae. Prospective candidates are also invited to meet with the Secretary and Chairman of the. Consortium to discuss the project and the post further. Applications
565	Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
should be received by the Secretary by 26 July 1997.
ECOSOUVERTURE 1997-99
Evropska komisija DG XVI razpisuje v okviru Phare ECOS-OUVERTURE 1997-99 "Micro Projects". Program je namenjen sodelovanju z regijami izven Evropske skupnosti in iskanju rešitev za lokalni razvoj v pogojih globalizacije. Predloge za medregionalno sodelovanje je treba poslati do 9. septembra 1997. Dodatne informacije in obrazce za prijavo projektov dobite po faxu: +32-2-295.01.38/39/40 s sklicevanjem na "DGXVI Article 10 ERDF, Phare Ecos Ouverture 1997-993" oz. + 44-121-212 2188 s sklicevanjem na "Phare Ecos-Ouverture Micro-projects". Nekaj informacij vam je na voljo tudi v Enoti za razvoj knjižničarstva v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Predloge za glavne projekte je potrebno poslati na naslov: European Commision DG XVI - Regional Policy and Cohesion Unit A-2
External inter-regional cooperation projects
Building CSM2 3/43 Rue de la Loi 200 1049 Brussels Belgium
Predloge za mikro projekte v katerih sodelujejo dežele iz Srednje Evrope pa na naslov: Phare
Ecos-Ouverture Micro-Projects WMEB Wellington House 31-34 Waterloo Street Birmingham B2 5TJ United Kingdom
11. aprila 1997 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za zgodovino uspešno zagovarjal svojo magistrsko nalogo z naslovom "Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v predmarčni dobi 1815-1848" Alojz CINDRIČ, vodja Knjižnice oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti. Novemu magistru iskreno čestitamo!
. . • •• - -
MOV CD-ROM
i-	' "	vz-ÎW-iv;»
•V-j.	/ wifi;-:;;
SLOVENSKI MUZEJI
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani zaključujemo vseslovenski CD-ROM Slovenski muzeji, ki bo predstavil 55 muzejev, vključno z 8 najpomembnejšimi galerijami in naj bi izšel konec julija 1997.
Poleg splošnih informacij o muzejih in galerijah bodo le-ti predstavljeni predvsem skozi zbirke in stalne razstave, ki bodo ilustrirane z okoli 3.000 fotografijami (povprečno 60 na muzej), delno pa bodo spremljani tudi z zvokom, glasbo in govorom ter celo odlomki iz filmov. CD-ROM, prvi take vrste v Slo veniji, bo tako z okrog 300 stranmi teksta doslej najobsežnejši vodnik po slovenskih muzejih in galerijah (v primerjavi s 126 stranmi Vodnika po slovenskih muzejih iz leta 1993 s povprečno 3 fotografijami). Predstavlja glavnino slovenske muzejske
13
Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
kulturne dediščine in bo imel tekste vzporedno v slovenskem in an gleškem jeziku ter bo kot tak odlično promocijsko sredstvo tudi za tujce. Njegov namen je predstaviti tudi delček tiste kulturne dediščine muzejev, ki je zaradi pomanjkanja razstavnega prostora skrita očem javnosti.
Mislimo, da bo naš izdelek zanimiv tako za strokovno kot tudi za širšo javnost, za muzeje, šole, turistične agencije in vladne ustanove ter	za	splošnoizobraževalne
knjižnice, za katere bi bil CD-ROM odlična dodatna popestritev pri vzgoji, izobraževanju in informiranju različnih struktur uporabnikov. Tudi sama cena, ki bo v predprodaji samo 3.000 SIT, po izidu pa 3.500 SIT (vključno s prometnim davkom), je po našem mnenju dosegljiva za vsako knjižnico. Podoben izdelek v knjižni obliki bi bil cenovno nedosegljiv in sama knjižna izdaja bi bila zaradi obsežnosti fotografskega gradiva nemogoča.
Vse knjižnice vabimo, da se odzovete na našo prednaročniško ponudbo, ki velja do konca julija in CD-ROM čimprej naročite na naslov:
Muzej novejše zgodovine Celovška 23 1000 Ljubljana
tel.: (061) 323-968 ali 323-971 fax: (061) 133 8244 kontaktni osebi: Dejan Voneina, Jožica Šparovec.
Dejan Vončina
PRILOGE
Tokratne priloge so večinoma namenjene strokovnemu posvetovanju in skup-ščini ZBDS, ki bo pod naslovom "Knjižničarji pred novimi izzivi" potekalo od 27. - 29. oktobra 1997 v Portorožu.
1.	V pri prilogi objavljamo preliminarni program posvetovanja.
2.	V drugi prilogi je objavljen razpis za podelitev Čopovih diplom za leto 1997.
3.	V tretji prilogi objavljamo priporočilo Zavoda RS za šolstvo za udeležbo na strokovnem posvetovanju ZBDS in je namenjeno šolskim knjižničarjem.
4.	V četrti prilogi pa objavljamo naročilnico za dve novi strokovni publikaciji, ki ju je letos izdala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani:
« ISBD(A) : Mednarodni standardni bibliografski opis stai-ejših (anti-kvarnih) monografskih publikacij. Druga predelana izdaja. ' ISBD(NBM) : Mednarodni standardni bibliografski opis neknji-žnega gradiva. Predelana izdaja.
14
Knjižničarske novice 7( 1997)8-9
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)7
"KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI"
STROKOVNO POSVETOVANJE IN SKUPŠČINA ZBDS Portorož - Avditorij, 27.-29. oktober 1997 (PRELIMINARNI PROGRAM, 4.7.97)
PONEDELJEK, 27.10.1997
8.00-13.00 Registracija udeležencev (Avditorij-recepcija) 9.00-10.00 Sprejem udeležencev (Avditorij-predprostor)
Velika dvorana
10.00-12.00 Pozdravni nagovori
Ob petdesetletnici društva bibliotekarjev Podelitev Čopovih diplom in nagrad Kalanovega sklada Uvodni referat (Mirko Nidorfer) Plenarno srečanje
12.00-14.00 Kosilo 14.00-18.00 Izlet po izbiri
14.00-18.00 Knjižničarska stroka in knjižničarji
14.00-16.00 "Matija Čop - utemeljitelj slovenske bibliotekarske znanosti" (Eva Kodrič-Dačič)
"Biti bibliotekar - jučer, danas, sutra" (dr. Tatjana Aparac) "Profesionalizem, pogoj za uspeh" (dr. Silva Novljan) "Upravljanje človeških virov in razvoj karier v večji knjižnici" (Jelka Gazvoda)
"Izzivi, bojazni in pričakovanja" (dr. Jože Urbanija) 16.00-16.30 Odmor
16.30-18.00 "Kaj motivira knjižničarje zaposlene v javnih zavodih" (Vera Gradišar, mag. Nada Češnovar)
"Ali smo knjižničarji sami največja ovira razvoju knjižničarstva" (dr. Matjaž Žaucer)
"Pomen kadrov za uspešno delovanje šolske knjižnice" (Jadranka Matič-Zupančič)
"Specifičnost kadrov v domoznanski dejavnosti" (Sandra Kurnik Zupanič, Varja Praznik, mag. Vlasta Stavbar)
18.00-18.15 Odmor
18.15-19.00 Predstavitve sponzorjev
20.30	Skupna večerja (Hotel Metropol)
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)7
TOREK, 28.10.1997
Velika dvorana
9.00-12.30 Potrebe uporabnikov - novi izzivi za knjižničarje
9.00-10.30 "Mladinski knjižničar - da!" (Elizabeta Hriberšek Balkovec)
"Vloga mladinskih knjižničarjev pri razvijanju bralnih interesov mladih" (Blanka Bošnjak)
"Pomen kvalitativnega raziskovanja za deio pri referenčnem procesu" (Jože Gorenc)
"Knjižnica je tudi okolje za uresničevanje drugačnih duhovnih in intelektualnih interesov bralcev" (Desanka Tavčar-Pernek)
10.30-11.00 Odmor
11.00-12.30 "Mariborska knjižnica in uporabniki v tretjem življenjskem obdobju" (Milena Perko, Darja Kramberger) "Šolski knjižničarji na poti prenove" (Milena Jontes) "Šolski knjižničar v proccsu raziskovalne dejavnosti mladih" (Jože Škorjane)
"Pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih raziskovalcev" (Lenka Perko)
12.30-14.30 Kosilo 14.00-18.00 Izlet po izbiri
14.30-18.00 Izobraževanje knjižničarjev in uporabnikov
14.30-16.00 "U kojoj su mjeri formalni načini obrazovanja knjižničarske struke u Hrvatskoj u skladu s izazovima koji se pred nju postavljaju?" (dr. Maja J o kič)
"Strokovne kvalifikacije in/ali akreditacija izobraževalnih programov?" (mag. Melita Ainbrožič)
"Izobraževanje knjižničarjev za jutri: pomen in cilji študijske prakse" (Sabina Fras)
"Uloga permanentnog obrazovanja u stvaranju i sačuvanju kompetentnosti" (mag. Dubravka Stančin-Rošič)
16.00-16.30 Odmor
16.30-18.00 "Nestaje li knjižničarska struka?" (dr. Jadranka Lasič-Lazič) "Bibliotekarji in računalniška znanja" (mag. Primož Južnič) "Poučevanje uporabe informacijskih sistemov temelječe na poznavanju psiholoških modelov" (Saša Zupanič) "Bibliofilstvo" (dr. Martin Žnideršič)
18.00-18.15 Odmor
18.15-19.15 Predstavitve sponzorjev
9
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)10
Bela dvorana
9.00-10.30 Knjižničarji in razvoj informacijskih tehnologij
"Predstavitev medicinskih virov na WWW" (Anamarija Rižič-Hristovski, Sonja Pogačnik, Boža Obreč) "Elektronske revije" (Lidija Vodopivec)
"Spremenjeni vlogi knjižničarja in uporabnika v medknjižnični izposoji" (Vida Močnik, Monika Klašnja, Alenka Skobir, Boža Strmljan, Mojca Grgič)
"Infonomika dela na domu - za knjižničarja / informatika" (Marko Nem ec-Pečjak)
10.30-11.00 Odmor
11.00-12.30 Okrogla miza sekcije za specialne knjižnice: "Vpliv
InternetAVWW in elektronskih informacijskih storitev na vlogo in delo specialnih knjižnic" (Moderatorka: mag. Zdravka Pejova)
12.30-14.30 Kosilo
14.30 16.00 Okrogla miza. "Potujoči knjižničar" (Moderatorka: Barbara Kovar) 16.00-16.30 Odmor
16,30-17.30 Predstavitev: "Slovenski biografski leksikon, slovenska bio-bibliografska zbirka podatkov in COBISS" (Martin Grum)
17.30-18.00 Predstavitve sponzorjev
18.00-18.15 Odmor
18.15-19.30 Skupščina ZBDS. Volitve organov ZBDS.
3
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)10
SREDA. 29.10.1997
Velika dvorana
9.00-11.00 Okrogla miza sekcije za splošnoizobraževalne knjižnice:
"Knjižničar, knjižnično gradivo in uporabnik v splošnoizobraževalni knjižnici" (Moderatorka: Martina Salobir)
11.00-11.30 O d m o r
11.30-13.00 Plenarno zasedanje z zaključki posvetovanja Bela dvorana
9.00-11.00 Okrogla miza sekcije za šolske knjižnice: "Kje smo šolski knjižničarji danes" (Moderatorka: Nataša Kuštrin-Tušek)
Rdeča dvorana
9.00-11.00 Okrogla miza sekcije, za visokošolske knjižnice: "Izobraževanje zaposlenih v visokošolskih knjižnicah - možnosti in perspektive" (Moderator: dr. Matjaž Žaucer)
4
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)7
RAZPIS ZA PODELITEV ČOPOVIH DIPLOM
1997
za izredne uspehe na bibliotekarskem področju
Pri izboru kandidatov je treba upoštevati Pravilnik o podeljevanju
Čopovih diplom zlasti v naslednjem:
1.	Priznanje razpisuje Komisija za Čopove diplome pri ZBDS, podeljuje pa se posameznikom, organizacijam in društvom praviloma na zasedanjih skupščine zveze.
2.	Predlog za podelitev Čopove diplome lahko vložijo posamezni člani zveze (področna društva) ali knjižnice.
3.	Kandidati za Čopove diplome morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev:
-	aktivno delovanje v bibliotekarskih strokovnih organizacijah (posvetovanja, komisije, sekcije ipd.)
-	strokovno delo (publicistika, predavanja, vzgoja in izobraževanje kadrov ipd.)
-	organizacijsko delo (ustanavljanje, razvoj in afirmacija knjižnic in knjižnične mreže ipd.)
4.	Predlog za podelitev Čopove diplome mora vsebovati:
-	ime in naslov predlagatelja
-	ime in naslov predlaganega kandidata
-	podrobno obrazložitev, iz katere bo razvidno, ali predlagani kandidat izpolnjuje pogoje za podelitev diplome
-	datum, ko je predlagatelj sklenil predlagati kandidata za podelitev diplome
-	žig in podpis predlagatelja.
5.	Predloge je treba poslati do 20. septembra 1997 na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Komisija za Čopove diplome Turjaška 1 1000 Ljubljana
Komisija za Čopove diplome
Zavod Republike Slovenije za šolstvo Poljanska 28 1000 Ljubljana
tel.: 061 1333-266, fax: 061 310-267
Številka: 612 -1/97 Datum: 3. julij 1997
RAVNATELJU VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA
(za šolskega knjižničarja)
ZADEVA: Priporočilo za strokovno posvetovanje in skupščino ZBDS
Na strokovnem posvetovanju bibliotekarjev, ki bo letos v Portorožu bodo med referati in okroglimi mizami tudi za šolske knjižničarje zelo zanimive teme, med katerimi naj naštejemo le nekatere:
•	Pomen kadrov za uspešno delovanje šolske knjižnice
•	Mladinski knjižničar - da!
•	Vloga mladinskih knjižničarjev pri razvijanju bralnih interesov mladih s Šolski knjižničarji na poti prenove
•	Šolski knjižničar v procesu raziskovalne dejavnosti mladih
e Izobraževanje knjižničarjev za jutri: pomen in cilji študijske prakse
•	Okrogla miza sekcije za šolske knjižnice: Kje smo šolski knjižničarji
Ker je strokovno posvetovanje tudi ena izmed oblik stalnega strokovnega spopolnjevanja knjižničarjev na področju vzgoje in izobraževanja, priporočamo vodstvom šol in dijaških domov, da šolskim knjižničarjem omogočijo udeležbo in s tem prispevajo k oblikovanju pozitivnega vzdušja, ki je predpogoj za uspešno delo in za reševanje odgovornih nalog knjižničarja.
Lepo pozdravljeni!
"KNJIŽNIČARJI PRED NOVIM! IZZIVI"
Portorož - Avditorij, 27. do 29. oktobra 1997
«
mag. Ema Stružnik Vodja predmetne skupine za knjižnično dejavnost
2AVOD
REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO
LJUBLJANA