List za mlade matematike, fzike, astronome in ra.cunalnikarje 
ISSN 0351-6652 Letnik 2(1974/1975) Številka2 Strani 67–69 
Alojzij Vadnal: 
ZA.CETNI POJMI NOMOGRAFIJE 
Klju.cne besede: matematika, nomografja. 
Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-2-Vadnal.pdf 
c
 1974 Društvo matematikov, fzikov in astronomov Slovenije 
 c2009 DMFA – založništvo 
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo­ljeno. 
MATEMATIKA 
!@)\ 
ZACETNI POJMI NOMOGRAFIJE 
3. Mrežni nomogram za procentni racun 
Poleg lestvastega nomograma za procentni racun, ki smo ga pri­kazali v prejšnji številki PRESEKA, poznamo za procentni racun še nek nomogram cisto drugacnega tipa in sicer mrežni nomogram. 
Osnovna vrednost 
a_ 
1 345 10 20304050 100 

50 50 40 40 
30 30 
tt 
20 20 
o 
Q. 
>N 
lii 
l.. 
.! 
<Il <Il 
E 10 10 
" 
<1l 
"š:! 
... ~ 
t: i: 
<Il <Il 
IJ O 
tJ 5 
o 
l.. 
l.. 
4 
Q, Q, 

SLi 67 
Na sl .l j e narisan mrežni nomo gram za procentni racun. Tudi pri tem nomogramu nas ne zanima, kako je konstruiran , ampak samo, ka­ko ga uporabljamo. Nomogram na sliki je pravzaprav mreža, ki jo sestavl j a jo tri druži ne daljic : horizontalne , vertikalne i n pošev­ne daljice; vsaka od teh daljic je zaznamovana s kako številko. Prvo družino sestavl jajo vertikalne daljice; vsaka vertikalna da­ljica ponazarja do loceno osnovno vrednost a; številke 1,2 ,3 , .. ,1 00 na zgornjem robu mr e 2e ozna cujejo , katero osnovno vrednost pona­zarja ustrezna daljic a. Drugo družino sestavlja jo horizontalne da ­lji ce; vsaka od teh ponazarja do loc e no vrednost procentne mere p ; številke 1,2,3,.. ,100 na levem robu oznacujejo , katero vrednost procentne mere ponazarja ustrezna dalj ica. Tretjo družino sestav­ljajo poševne daljice; vsa ka od teh daljic ponazarja do loceno vred­nost procentnega deleža o; številke 0'01 , 0'02 , 0'05 , 1 na spodnjem robu inštevilke 1,2,3,..,100 na desnem robu mreže ozna­cu jejo , katero vrednost procent nega de leža ponazarja ustrezna da­l jica . 
Bis tvena la stnost tega nomograma je, da se seka jo v isti tocki po tri dalji ce, katerih prirejene vrednosti ustrezajo obrazcu za pr ocentni rac un. To lastnost nomograma lahko izkoristimo za gra­ficno dolocev anje ene od kolic in a, p in o, ce sta dani dr ugi dve. Pri tem poišcemo tocko, v kateri se sekat a dani ma dvema ko lic i na­ma ustre zni daljici; skozi to p resec iš ce gre še tretja daljica, ki ponazar j a vr ednost i skane ko lic i ne. Pri tem nomogramu ne potre­bujemo nobenega dodat nega pripomocka , tudi ravnila ne, ker iskani rezultat enostavno odberemo. 
Rešimo .s tem nomogramom nekaj nalog! 
1. naloga. Koliko j e 30% od 50? Tu je a=50 , p=30 in i zracuna t i je a =50 t reba o. Z mrežnim nomogramom re­šimo nalogo po shemi , ki j o kaže sl.2 . Osnovni vrednosti a~50 ustre­za vertikalna daljica, ki je na zgornjem robu mreže zaznamovana s številko 50 ; procentni meri p =30 
,J
p=30 
ustreza horizontalna dalj ica, ki 
, 
je na levem robu mreže zaznamovana 
.... 
s številko 30; skozi presecišce .... 
.... 
teh dveh dal j ic gre navzdol pošev­
.... 
na dalj i ca, ki j e na desnem robu .... mreže zaznamovana s številko 15. 
~ 
SI. 2 
Zat o je 30% od 50 enako 15. 0=15 
6S 
lkzdsli, rdkag ne dab%& s tain xmmmpaaw~ vedna natantinih, a- pak das3.h s- pri$lLfne rexatate, 
Rasnisli, na katsre vell)rortae Stopnja nagtupa-jaafi WcollEin je mnpee upwabitf nwiad dni nntnogrm?