Posledice pomanjkanja političnega dela na rudniku
Ze dalj časa se opaža na rudniku nesporazum med upravo rudnika in sindikalno podružnico, oziroma bolje med direktorjem Zgankom na eni strani ter Sovincem in Hajsingerjem na drugi strani. Ta nesporazum temelji na raznih medsebojnih očitkih nepravilnega delovanja in sumničenja. Da bi se zadeva razčistila in bi se našel pravi krivec, je bila imenovana komisija štirih članov — tov. Zibret Filip, predsednik Republiškega odbora sindikata rudarjev LRS, tov. Zen Jakob, okrajni sekretar ZK v Šoštanju, tov. Barovič Rado, zastopnik OSS v Šoštanju in tov. Zu-ber Marijan, zastopnik sindikata rudnika — ki naj bi nepristransko raziskala situacijo in našla možnost poravnave. Sindikalna podružnica rudnika je dne 4. oktobra t. 1. sklicala izreden sestanek, ki se ga je poleg omenjenih članov komisije udeležilo pritftižno 100 rudarjev in uslužbencev rudnika. Na tem sestanku, ki ga je vodil predsednik sindikalne podružnice tov. Sovine, so imenovani člani komisije dali svoje poročilo. ki ugotavlja, da je kolektiv rudnika Velenje v zadnjih 2 letih napravil ogromen korak naprej in da predstavlja delavsko samoupravljanje in nov gospodarski sistem na rudniku Velenje solidno gospodarsko bazo za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov.
V razvoju družbe je nujno, da pride do notranjih nasprotij. Nujno je, da en del kolektiva razume in je pripravljen razumeti dogajanja bolj napredno, medtem ko se jih nekaj napredku upira. Ukinitev administrativnega gospodarstva in delavsko samoupravljanje daje vedno več kompetenc delavskemu kolektivu in neposredno delavcem samim. To ne gre v račun zavestno ali podzavestno. več ali manj vsem tistim, ki nočejo ali pa ne morejo razumeti naše poti v socializem. Ob takem stanju so dani posoii. da se v nekoliko spremenjenih oblikah ponovno pojavi skrita, stara, že preživela praksa, po drugi strani pa lahko često politično negativno nastrojeni posamezniki izkoriščajo razne napake, jih tendenciozno napihr-nejo in potencirajo, ne v interesu delavskega samoupravljanja in demokracije. temveč v svoje osebne koristi ali socializmu sovražne cilje.
Zaradi vsega tega danes rudarji ne razumejo v celoti, kje, kdaj in kaj se lahko kritizira, oziroma kje je mesto, kjer se lahko obravnavalo ta vprašanja, ki so trenutno aktualna.
Kakor že omenjeno, se spor na rudniku Velenje ne zadira globlje v same organizacije, ampak je čisto osebnega značaja. Trenja, ki so nastala kažejo, da je v podjetju mnogo problemov, ki jih je treba reševati. Vendar način-, kot se je reševalo to doslej ne more privesti do nobenih rezultatov. Komisija je bila mnenja, da kritiki kot je na primer Lihtineger, ne morejo prispevati k temu, da bi se v podjetju razvila res konstruktivna kritika. Res prave konstruktivne kritike in po drugi strani obravnavanje problemov z delavci je v rudniku premalo. Cela vrsta je vprašanj, ki se sicer med posamezniki obravnavajo, ne iznese se jih pa v taki obliki in na tistem mestu, kjer bi se morala iznesti. V rudniku se ni uveljavilo v dovoljni meri to, da vsakdo, ki želi resnično prispevati k odstranitvi raznih problemov, smatra, da ima pravico in celo dolžnost, da to iznese. Komisija je mnenja, da nosijo krivdo za to v precejšnji meri prizadeti, ker ne vzamejo kritike tako, kot je treba, temveč smatrajo, da je treba na iznešeno kritiko iti v protinapad. Zavedati se je treba, da je kritika močno orožje pri ustvarjanju socialističnih odnosov, vendar ne vsaka. Tov. Pucelj Blanka je iznašala celo vrsto težkih obdolžitev napram direktorju, kot na primer, da je on kriv, da ni novi jašek dogotovljen in še drugo. Če to drži, potem je to sabotaža, za katero mora krivec odgovarjati. Vsem je znano, da ima tov. Zgank velike zasluge za ureditev rudnika, ima pa tudi gotove napake, vendar to ne opravičuje nikogar, da bi se skrival pod firmo demokracije ter s takim in-trigiranjem onemogočal ljudi, ki žele, kar so že z dosedanjim delom pokazali, to je čim več napraviti v prid delovnemu človeku. Napake in pomanjkljivosti je treba kritizirati povsod tam, kjer so in kakršne so. Če bi se vodila kritika na tak način, da se vsakogar, kdor je kritiziran, pa naj bo to kdor koli, smatra za najslabšega človeka, kot je sedaj primer na rudniku, potem ta kritika ne bo prav nič koristila.
Komisija je smatrala za potrebno in priporočala sindikalni podružnici in celotnemu kolektivu naslednje:
1. V delu sindikalne podružnice naj bi se posebno upoštevali naslednji momenti:
a)	Bodoče sindikalno delo bo še vedno trpelo na dosedanjih slabostih, če ne bo težišče sindikalnega dela prenešeno na pododbore. Ti pa morajo biti organizacijsko in idejno-politično zreli za prevzem te naloge.
b)	Vsak član kolektiva mora biti seznanjen s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima v pogojih delavskega upravljanja.
c)	Vse družbeno politično dogajanje pri nas in vse gospodarske probleme, kakor tudi probleme v delavskem samoupravljanju in tekoče dnevne probleme je treba tolmačiti na tak način, da bo vsak član kolektiva v stanju do vsakega teh problemov zavzeti tako stališče, ki bo odgovarjalo njegovim osebnim, rudniškim in družbenim interesom.
Veteniski
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
VELENJE, 15. OKTOBRA 1953
LETO I. — STEV. 10 — CENA 10 DIN
L'REJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ZDENKO FURI.AN - UREDNIŠTVO- RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. ŠTEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNI) V CELJU
Dovolj je mešetarjenja na naš račun
NEKAJ NAVODIL ZA VOLITVE
Nepravična in zahrbtna odločitev Angležev in Amerikancev, da se Trst in cona A preda Italijanom, je hudo razburila tudi velenjsko prebivalstvo.
V petek, dne 9. oktobra so velenjski rudarji in delavci elektrarne ob 6. uri zjutraj ostali pred svojimi podjetji in protestirali proti mešetarjenju z našo zemljo in slovenskim narodom. Po protestnem zborovanju so krenili v Velenje. Med potjo so se Jim pridružili še ostali prebivalci, tako da se je zbralo pred občino okoli 2000 ljudi. Tu je spregovoril predsednik občinskega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi tovariš Močilnik in član občinskega ljudskega odbora tovariš Jenko. Poleg teh so dali
v imenu zbranih tudi nekateri govorniki iz vrst kolektivov duška svojemu protestu.
Poslano je bilo protestno pismo Organizaciji združenih narodov, v katerem zahtevajo, naj zahodne velesile prekli-čejo to svojo nepravično odločitev. — Z vzkliki: »Tito — armija!«, »Dajte nam orožje, gremo v Trst!«, »Ne dovolimo mešetarjenja z našo krvjo!« itd. so poslali vdanositno brzojavko tovarišu Titu z zahtevo, da naj se odgovori v jeziku, ki ga najbolj razumejo italijanski im-perialisti. Obljubili so, da bodo sledili tovarišu Titu na vsakem koraku in — če bi bilo treba — tudi dali svoja življenja za očuvanje naših meja.
Volitve ljudskih poslancev v Zvezni in Republiški dom bodo 22. novembra 1933. Na terenu okraja Šoštanj se volijo 3 poslanci v Republiško ljudsko skupščino in bodo torej 3 volilne enote:
1. Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje.
2- Zgornja Savinjska dolina.
3. Velenje.
Zvezni, poslanec se voli na 70.000 volivcev en poslanec. Šostanjski okraj in del ekraia Celje-okolica voli skupno enega poslanca.
V nadaljevanju dajemo še nekaj informacij o tehnični organizaciji volitev v Zbore proizvajalcev. Tukaj navajamo samo tisti del, ki se nanaša na občino Velenje.
Kot samostojne volilne enote volijo 6 odbornikov, in sicer I. proizvajalna industrija, trgovine in obrti:
1.	Volilna enota I., ki jo sestavlja gospodarsko podjetje rudnika lignita Velenje s tremi odborniki (jam. obrat).
2.	Volilna enota II., ki jo sestavlja gospodarsko podjetje rudnika lignita Velenje (separacija, zunanji obrat in direkcija), to je prvi zbor volivcev.
Dobro se pripravimo za volitve
da bodo izvoljeni v ljudsko skupščino in zbore proizvajalcev
pravi predstavniki ljudstva
Mnogo je te dni govora o volitvah v najvišje organe oblasti — ljudske skupščine in zbore proizvajalcev. Vsa aktivnost organizacij SZDL se koncentrira danes izključno na pripravah za volitve, oziroma za kandidiranje ljudi, ki bodo izvoljeni kot poslanci delovnega ljudstva. Vse sindikalne organiizacije in delavski sveti razpravljajo o tem, koga bodo postavili na kandidatno listo za volitve članov v zbore proizvajalcev. Volitve in vse priprave pred njimi bodo politična manifestacija vsega delovnega ljudstva, manifestacija enotnosti in volje graditve socializma, manifestacija razvijanja in poglabljanja našega socialističnega družbenega reda ter socialistične demokracije.
Čas za izbiranje kandidatov za zbore volivcev je razmeroma kratek in je v našem ožjem merilu, to se pravi občine Velenje in delno tudi v skupni akciji v merilu okraja potrebno, da se malo bolje pogovorimo in se seznanimo s trenutno situacijo v zvezi z volitvami.
Razvoj našega družbenega reda v smeri razvijanja in utrjevanja demokracije v gospodarskih družbenih organizacijah ter prav tako ustanovah je nujno zahteval tudi nov zakon o volitvah, ki bi bil izraz te demokracije. Pravzaprav dopolnjeni zakon o izvolitvi in odpoklicu ljudskih poslancev je dal poudarka temu razvoju. Opaziti je, da ta prehod ljudje na terenu ne dohitevajo ali ga pa ne razumejo v pravem smislu. Pričakujejo, da jim bo nekdo prinesel kandidate že pečene. Morda iz okraja ali iz občine. Tej nezainteresi-ranosti ljudi in za takšno stanje na našem terenu pri osnovnih organizacijah SZDL leži velika in glavna krivda na vodstvu teh organizacij, ki premalo gledajo na vzgojo svojih članov, se z njimi premalo sestajajo, da bi jim dali osnovni in pravilni socialistični pogled na vsa dogajanja in razvoj. Druga osnovna pomanjkljivost je vsled tega, ker se člani SZDL ne zanimajo za probleme, ki zadevajo v celoti in neposredno
č) Prekiniti je treba dosedanjo prakso, da zavzemajo posamezniki v imenu sindikata, uprave ali DS o važnih vprašanjih svoja individualna stališča, ne da bi se predhodno posvetovali z odgovarjajočo organizacijsko enoto. To niso mišljeni problemi, ki nastajajo vsakodnevno ter je glede njih urejeno z našo zakonodajo oziroma predpisi.
2. Komisija priporoča organizaciji ZK, da na svojih sestankih temeljito analizira to stanje ter da preko svojih članov omogoči čim hitrejšo utrditev sindikalne organizacije, predvsem se pričakuje od komunistov, da v tej situaciji v praksi začnejo sprovajati pismo CK ZKJ. Komisija priporoča, da očisti svoje vrste tistih, ki so v svojem dosedanjem delu pokazali, da jim ni prva stvar razvijanje socialističnih odnosov temveč razne karieristične težnje.
Komisija ni obravnavala posameznih problemov v smislu nekega popolnega razčiščenja, temveč predvsem s ciljem, da ugotovi vzroke, ki porajajo razna nesoglasja. Na osnovi tega je predlagala celotnemu kolektivu nekatere ukrepe, ki bodo znatno pripomogli k izboljšanju vsega nadaljnjega dela in s tem situacije v podjetju, kar bo v splošno zadovoljstvo celotnega kolektiva.
dotični teren. Te probleme tudi ne obravnavajo in zato so sestanki slabo obiskani in je tudi diskusija slaba. To pomanjkljivost je treba čimprej odpraviti, kar naj bo sedaj v času priprav za volitve glavno delo socialistične zveze. Z množičnim udejstvovan.jem pri reševanju slehernega problema in pri pripravah za volitve dokažimo, da smatramo pot, ki jo hodi naše vodstvo v graditvi socialistične družbe za pravilno ter dokažimo, da smo dozoreli za to stopnjo socialistične demokracije.
Po novem zakonu o izvolitvi in odpoklicu ljudskih poslancev se kandidati postavljajo na zborih volivcev in ne kot so se doslej na masovnih se-
se za te cilje. Ako bomo na tej osnovi pristopili k izbiranju kandidatov za skupščine in zbore proizvajalcev, potem smo lahko brez bojazni, da bodo naši ljudski poslanci kos svojim nalogam in da jim bomo lahko brez skrbi zaupali svoje glasove.
Do sedaj sta tvorila ljudsko skupščino FLRJ dva doma, in sicer Zvezni dom in Dom narodov. Tudi sedaj bo-mo imeli dva doma, in sicer Zvezni dom ter Zbor proizvajalcev, ki nekako prevzema del vloge Doma narodov, t. j. da čuva enakopravnost narodov naše državne skupnosti. Novost naše bodoče novoizvoljene ljudske skupščine bo torej Zbor proizvajalcev, ki bo s svojim
•i-'
Velenjski grad
Stankih OF ali SZDL. To si morajo zapomniti vsi, ki čakajo na predloge od zgoraj. Da bodo kandidirani res pravi zastopniki ljudstva, pa moramo biti seznanjeni s kriterijem, ki se mora zavzemati na zborih volivcev in vedeti, koga naj se postavlja na kandidatno listo. Kdo bo kandidiral nam ne more biti in tudi ne sme biti vseeno. Ako vzamemo samo del dolžnosti in pravic, ki jih bo imel ljudski poslanec in to da mu bo glavno mesto dela v ljudski skupščini, da bo moral dajati svojim volivcem obračun dela v skupščini, poročati o zasedanjih skupščine, jim ob-razloževati predvidene nove mere in načelna stališča za nadaljnji razvoj, sprejemati predloge od svojih volivcev in jih postavljati na zasedanjih skupščine, bomo videli, da to delo ne bo lahko in bo zahtevalo celega človeka. Ne smemo niti to prezreti, da bo moral poslanec obiskati tudi zasedanje delavskih svetov in da je avtomatično postal tudi član okrajnega odbora, da ima pravico vpogleda v poslovne knjige podjetij, potem vidimo, da mora biti kriterij za presojo kandidata obširen. Prvo in osnovno je to, da je revolucionar in -da ljubi delavski razred. Ne sme mu pa biti le do reševanja ozkih, lokalnih ali celo individualnih interesov, kot je rečeno, da mu bo pri vsem njegovem delu pred očmi interes celokupnega ljudstva in naše domovine. Poleg tega pa mora biti tak človek, ki se je že doslej pokazal s svojo predanostjo in požrtvovalnostjo, da je voljan boriti
delom dal izraza že izvršeni decentralizaciji in razvoju socialistične demokracije, ki omogoča vedno večje razvijanje iniciative proizvajalcev in ki bo direktno soodgovoren in enakopravno soodločal o razdelitvi narodnega dohodka. Brez soglasnosti Zbora proizvajal-
Drugi zbor volivcev: strojni obrat, tretji zbor volivcev pa gradbeni oddelek.
Volilna enota I. bo imela tri zbore volivcev, in sicer vsaka izmena en zbor volivcev.
Zbore volivcev skliče predsednik delavskega sveta rudnika lignita Velenje.
II. kot skupne volilne enote volijo 2 odbornika:
1.	V proizvajalni skupini industrije, trgovine in obrti:
a)	volilna enota št. 5, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja TE Velenje, železnica Velenje, pošta Velenje, avto-prevozništvo Velenje in kurilnica Velenje. Prvi zbor volivcev predstavljajo TE Velenje za obrata Velenje in Šoštanj in ga skliče predsednik delavskega sveta elektrarne. Drugi zbor volivcev, ki ga predstavljajo kurilnica in železniška postaja Velenje, avtoprevozništvo Velenje in pošta Velenje, ga skliče kurilnica Velenje. Ta skupina voli v celoti enega odbornika.
b)	Volilna enota št. 6, ki jo sestavljajo vsa gospodarska podjetja obrti, trgovine in gostinstva na območju občine Velenje. V tej volilni enoti bo en zbor volivcev. Ta zbor bo skupen za Remont Velenje, Lončarstvo in pečarstvo, Siikoplesk, Splošno mehanično podjetje. Mestno trgovsko podjetje, trgovina KZ, gostinsko podjetje »Rudar«, Mestno gostinsko podjetje za gostilne z menzo, kavarna »Central«, izdelovalnica gumiranega papirja, slaščičarna, krojaška in šivilska delavnica, čevljarska delavnica, pekar-
• na, mesnica, brivnica v Velenju, trgovina v Šaleku, v Št. Ilju in obrtniki ter obrtne delavnice občine Velenje. Zbor volivcev skliče Remont v Velenju. Ta volilna enota vol; enega odbornika.
2.	V proizvajalski skupini kmetijstva:
a) Volilna enota št. 5, ki jo sestavljajo
KZ Bele vode, Sv. Florijan, Družmirje, Ravne, Zavodnja, Topolšica, Lokavica, Velenje, Šalek. Št. TI j, St. Janž ter Državno posestvo Ravne. Ta volilna enota voli enega odbornika. Zbori volivcev bodo- na sedežih zadrug.
Zbore volivcev skličejo predsedniki upravnih odborov tistih KZ, v katerih bodo zbori volivcev. Zbora volivcev se udeležijo vsi kmetje, ki so člani KZ in člani njihovih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, delavci in uslužbenci kmetijskih zadrug in drugi kmetijski delavci.
Za Zvezni zbor proizvajalcev v proizvajalni skupini industrije, trgovine in obrti se voli za območje šoštanjskega in slovenjegraškega okraja skupaj en odbornik.
Za Republiški zbor proizvajalcev iz te skupine se voli na območju šoštanj-skega okraja 2 odbornika.
Za proizvajalno skupino kmetijstva voli okraj Trbovlje, Celje, Celje-okolica, Šoštanj, Slovenj Gradec in Maribor-okolica v Republiški zbor proizvajalcev enega odbornika.
Ker ima šoštanjski okraj nekaj skupnih odbornikov za Republiški zbor proizvajalcev in so pogoji v teh predvolilnih pripravah podobni, je napovedal okrajni odbor SZDL tekmovanje okraj-. nemu odboru SZDL Slovenj Gradec v naslednjih točkah:
1.	Kje bodo bolje izvedeni množični sestanki in kje bo boljša udeležba na teh sestankih.
2.	Kje bodo zbori volivcev bolje obiskani.
3.	Kje bodo zbrali več sredstev za volilni fond.
Po istih točkah je napovedal občinski odbor SZDL Velenje tekmovanje ostalim dvem volilnim enotam v okraju Šoštanj z dodatno točko:
4.	Kje bo večji odstotek udeležbe na volitvah.
Hufiuite vrednostne listke kot prispevek za volilni fond
cev se sredstva ne bodo mogla deliti. Razlika med poslancem Zveznega doma in poslancem Zbora proizvajalcev je ta, da prvi ne more biti zaposlen kjer koli, temveč je kot poslanec za svoje delo plačan od skupščine, poslanec Zbora proizvajalcev pa mora biti zaposlen v podjetju ali kjer koli, da ne izgubi kontakta z gospodarstvom.
Potrebno je omeniti še to, da je število kandidatov za ljudske poslance neomejeno, dočim je za Zbor proizvajalcev število določeno, in sicer še enkrat toliko kolikor bo izvoljenih. Volitve so neposredne za Zvezni in Republiški dom, dočim so za Zvezni in Republiški zbor proizvajalcev posredne. To se pravi, da mora biti kandidat predlagan ali kandidiran na najmanj eni tretjini
To tekmovanje, kakor smo zvedeli, se je že razširilo in je vaški odbor SZDL Št. Janž napovedal tekmovanje vsem vaškim odborom.
Zmaga ni odvisna samo od okrajnega, občinskega ali vaškega odbora SZDL, temveč od vseh članov SZDL in sploh od vseh volivcev, zato ta predvolilni čas dvignimo aktivnost in se dobro pripravimo na volitve.	Močilnik.
volilnih enot in ga potem Okrajni zbor proizvajalcev neposredno na svoji prvi seji iz voh.
Volitve v okrajne zbore proizvajalcev bodo že pred splošnimi volitvami, zaradi tega morajo sindikalne organizacije ter delavski sveti pohiteti s pripravami.	Močilnik
Obisk delegacije nemških rudarskih sindikatov iz Zahodne Nemčije
Nemarnost pri delu povzroča nevarnost
Pretekli mesec so prispeli iz Dort-munda (Zahodna Nemčija) delegati nemških rudarskih sindikatov na čelu z delavskim direktorjem na dvodnevni obisk v rudnik Velenje. Sprejema so se udeležili: zastopnik upravnega odbora, delavskega sveta, uprave rudnika in sindikalne podružnice.
Pogledali so si naprave na novem jašku, posebno strojnico in izvozni jašek. Zelo so bili presenečeni nad ureditvijo strojne dvorane, pravijo, da kaj takšnega pri njih nimajo. Vidi se, da država zelo skrbi, da imajo delavci lepo delovno mesto. Po ogledu nove mehanične delavnice so se odpeljali na stari jašek, nakar so si ogledali kopalnico, ambulanto in reševalno postajo. Delegacija je zelo pohvalila reševalno postajo in
izjavila, da se pri takšni ureditvi in številu rešilnih aparatov ni treba bati nesreč v jami.
Pri kosilu v restavraciji »Jezero« je bila živa diskusija. Zelo so se zanimali za naše delavsko upravljanje in sindikalno delo. Pri izročitvi darila (rudarska svetilka) se je vodja delegacije zahvalil za sprejem na rudniku in poudaril, da jih veseli, ker so lahko obiskali našo državo. Prepričali so se. da je vse laž, kar pišejo o nas naši sovražniki. Videli so, da resnično gradimo boljšo bodočnost našim narodom. Želeli so nam obilo uspehov pri izgradnji socializma.
Isti dan so se odpeljali na Bled, od tam pa preko Posto-jne, Opatije in Zagreba v Beograd.	Blaj Ivan.
Odgovorni ljudje dajejo neodgovorne podatke
V mesecu juniju se je zglasil na nekem uradu v Velenju radijski reporter P. in se zanimal za razmere v naši občini. Tu je bilo zbranih nekaj odgovornih ljudi iz Velenja, ki so mu dali podatke o delu množičnih organizacij, o zidanju šole, o preseljevanju v rudniških stanovanjih, o rekonstrukciji ceste pred rudnikom in še marsikaj. S takimi podatki je reporter P. odšel v Ljubljano in je temu sledila radijska reportaža v ljubljanskem radiu. Dne 2. julija 1953 ob 19,45 je napovedovalec radia Ljubljana prav pošteno obdelal Velenje.
Sedaj pa poglejmo, kaj je vsebovala ta radijska beležka iz Velenja. Kot prvo je bila kritika proti novo izvoljenemu odboru Socialistične zveze Velenja. Beležka pravi, da se vaški odbor SZDL mesec dni po izvolitvi doslej še ni sestal niti k prvemu sestanku. Zapisniki tega odbora pa nam povedo, da je bila prva seja (ki jo skliče stari odbor, katerega funkcionar je bil med tistimi, ki so P. dajali podatke), 29. junija, medtem ko je bila druga seja prav na dan radijske reportaže, in sicer dne 2. julija ob istem času, ko je radio javljal in trdil, da se odbor sploh še ni sestal. Kaj porečete k temu člani SZDL?
Tovariši na omenjenem uradu bi storili bolj pošteno, če bi kritizirali delo starega odbora SZDL, katerega funkcionarji so morda bili tudi oni in nosili delno krivdo za mrtvilo. Toda za samokritiko je treba imeti pogum. Tako so ,pa reporter j a zavedli, ker je bil prepričan, da se na te podatke pač lahko zanese. Zaradi tega bo moral odgovarjati pred sodiščem in tam bo verjetno povedal ime osebe, ki mu je dala takšne podatke.
Ko je odbor SZDL povabil radio reporter j a. naj pride na množične sestanke Socialistične zveze, se pa temu ni odzval. Kje je potem tu doslednost?
Pisal je tudi o mlačnosti članov SZDL, toda ni povedal, da so to posledice slabega dela in pomanjkanja metodike pri prejšnjih odborih OF in kasneje SZDL.
Socialistična zveza kot politična organizacija ne more dopustiti, da bi se njeno delo nepravilno prikazovalo, zavajalo člane z neresničnimi vestmi in otežkočalo že tako težavno delo vaškemu odboru SZDL.
Kam vodi takšna breznačelnost nekaterih odgovornih tovarišev? Kakšne namene hočejo doseči?
Ljudski pregovor pravi: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!« F.
Siepinčeva metoda zagovora
»Na to ne dam odgovora, na to nimam kaj reči, ne dam izjave, ne vem« itd., tak način obrambe si je izbral obtoženi zagrebški nadškof Stepinac pred sodiščem, ki mu je sodilo za vojne zločine pred nekoliko leti v Zagrebu.
Podobne ali skoraj enake nikalne oblike je bilo čuti nedavno na neki disciplinski razpravi zoper nekega disciplinskega obtoženca. Nehote se človeku vrine v misel sorodnost takega načina obrambe, ki vsekakor nima namena olajšati razčiščenje zadeve, temveč jo še bolj zamotati, na drugi strani pa se prikazati kot mučendka.
Ali ni Stepinac s takim načinom obrambe omalovaževal sodišča? Ali ni tudi disciplinski obtoženec s takim načinom hotel omalovaževati disciplinskega sodišča? Mislimo, da ga je hotel. Ali se torej lahko takšnega človeka, ki s takim postopkom pred forumom, ki ga je izbral delavski svet, žali socialistični in demokratični postopek tega foruma, ščiti in se mu daje moralna podpora od strani raznih merodajnih forumov?
Ves ta postopek tega človeka jasno razkriva njegov značaj, ki je vseskozi negativen. Z natolcevanjem, z obrekovanjem in napihovanjem nekaterih stvari je hotel prikazati stvari čisto drugače, kot pa obstojajo. Še več, hotel je politični problem postaviti na osnovo osebnosti. Zlonamerno se je v svojem pisarjenju in natolcevanju usedel samo na nekatere osebe, hoteč jih prikazati čisto drugačne, kot pa so. Hotel jih je blatiti, dokler bi se dalo, ker v tem procesu blatenja bi gotovo ostalo nekaj blata na njih, si je mislil.
Tako nekako so tudi informbirojevski kričači hoteli oblatiti naše voditelje, pa jim ni uspelo. Tudi temu človeku to ni uspelo. Uspelo mu je le v toliko, da je postal predmet zanimanja in celo dobil zagovornike, seveda maloštevilne. Uspelo mu je s pomočjo njegovih zagovornikov preslepiti celo nek sindikalni forum in se prikazati kot žrtev. Nalagal se je celo, da je bil zaradi svojih dopisov postavljen na listo za odpoved službe. Toda mož nima dobrega spomina za datume. Ce bi ga namreč imel,
Zgodijo se je v mesecu septembru na odkopni številki 29. Kakor je znano, odkopavamo na tem mestu premogov sloj s tako imenovano odkopno metodo dolgih stebrov. Zaradi velike vročine, ki nastopa, ko je odkop odprt, separatno zračenje ne zadostuje. Tej pomanjkljivosti se skušamo ogniti na ta način, da zaradi boljšega zračenja napravimo med dvema vzporednima progama proboje v razdaljah, ki ustrezajo enkratnemu odstopanju. Te zveze so nujno potrebne, posebno takrat, kadar eden od obeh odkopov zaostaja.
V primeru, ki ga nameravam tukaj obravnavati, je zaostal vzhodni odkop. Kljub vsem naporom in poizkusom ni uspelo izzvati zrušenja stropa. Posledica tega je bila, da je zahodno delovišče odstopilo nazaj in začelo odpirati novo ceho. Na ta način je stara zračna zveza zračila samo še vzhodno delovišče, zahodno pa je dobivalo zrak že iz novega proboja. Ker se je pričakovalo, da bo vzhodni odkop vsak trenutek zrušilo, do česar pa še nekaj dni ni prišlo, ker se je pokazal na karti na neoznačeni, tretji strop — se stare zračne zveze ni vzdrževalo. To je bilo popolnoma pravilno. Razumljivo je, da se je ta proga zaradi situacije in faze odkopov nahajala v velikem pritisku in da je bila težko prehodna. Zgodilo se je celo, da je zveza ostala zasilno prehodna celo
kega delovišča približal na nekaj metrov. je opazil, da se nahaja reflektor na tleh, istočasno pa mu je vzbudila sum tudi tišina, ki je v tem trenutku tu vladala. Ne da bi razmišljal o vzrokih najdenega stanja, se je kar najhitreje umaknil, kar zaradi močno zatisnjene in porušene proge ni bilo ravno lahko. Ta njegova previdnost se je izkazala za več kot upravičeno. Komaj se je umaknil nekaj metrov, že so mu za hrbtom počili streli; na njega pa so se iz nepodgrajenih lokov in stropa vsuli kosi premoga. Na srečo je dogodek minil brez poškodb.
Analizirajmo sedaj ta primer, v katerem ni prišlo do težke ali celo smrtne nesreče samo zaradi izkušenosti in poznavanja razmer v jami od strani tehničnega organa. Če se ne bi kar najhitreje umaknil, ko je zaradi lege reflektorja in vladajoče tišine zasumil, da nekaj ni v redu, ter bi svojo pot nadaljeval, bi dospel točno v trenutku odstrela na samo delovišče. O posledicah menda ni potrebno govoriti. Straže, ki bi mimoidoče opozorila na pretečo nevarnost pred vstopom v staro zračno zvezo, ni bilo.
Pri kasnejšem zasliševanju se je strelec izgovarjal, da on osebno ni upoznan s tem deloviščem ter da danes samo zamenjuje odsotnega tovariša. Dalje navaja, da je pred odstrelom samo vpra-
f :
stiražene. To je kot prvopisani kopač vedel. Če delavci kake poti ne uporabljajo več oziroma jim je prepovedano uporabljati jo, s tem še ni rečeno, da tam straže ni treba postavljati. Ne smemo pozabiti na nadzorno in tehnično osebje, ki je po svoji službeni dolžnosti obvezano obhoditi vse odprte jamske poti. Dalje se prvopisani izgovarja, da je proga že zarušena in neprehodna. Iz tega sledi, da pri prihodu na delovišče ni pregledal delovišča in ni ugotovil dejanskega stanja, kar je prva dolžnost vsakega prvopisanega kopača ob začetku šihta.
Da se podobni primeri ne bi več dogodili in da se izognemo nesrečam, preglejmo še enkrat vzroke tega primera in jih v bodoče odstranimo.
1.	Nadzornika sta si slabo predala ra-port.
2.	Nadzornik, ki je šel v jamo, ni dal zamenjujočemu strelcu ustreznih navodil, ker situacije tudi sam ni dobro poznal.
3.	Strelec, človek z dolgotrajno prakso, ni izvršil nadzor nad delom prvopisanega kopača in ni pregledal delovišča.
4.	Prvopisani kopač ni postavil straž in ni pregledal stanja delovišča.
5.	Vse to je bilo mogoče le zato, ker naši nadzornik: ne zaostrujejo v zadostni meri discipline in ne kontrolirajo
W	I
i- v
Verižni transporter
potem, ko je zahodno delovišče razširilo odkop nad njo.
Tovariši, ki so delali na vzhodnem delovišču, so smatrali to staro zvezo za likvidirano ter ji niso posvečali nikakršne pozornosti. Zaradi tega vanjo, kljub temu, da je bila še prehodna, pri streljanju niso postavljali straže.
Zaradi te nemarnosti se je pripetilo naslednje:
Tehnični organ je pri svojem obhodu jamskih prostorov kontroliral tudi stanje stare zračne zveze med obravnavanima deloviščima. Ko se je ustju vsa-
bi moral vedeti, da ga je kolektiv obravnaval za odpoved še preden je pričel s svojo razbijaško ratooto. Na listi je pa bil zaradi tega, ker so ga sodelavci sami predlagali kot slabega delavca. Uspelo pa mu je, da se je nekoliko potegnil zanj tudi novinar nekega slovenskega dnevnika.
Ta človek je postal orodje ljudi, ki gotovo nimajo 'poštenih namenov, koristiti in pomagati našemu podjetju.
1 m
SIL™.
Nevarno delo pod »stropom
» - * < J
i t < m
šal, če so straže postavljene, prepričal pa se o tem ni. Prvopisani kopač se je izgovarjal, da pač ni mislil, da bi po tej poti še kdo hodil, da je menil, da je zveza že zaprta itd.
Če vse to primerjamo, vidimo, da se krivda začne pri nadzorniku, ki strelca ni opozoril na posebnosti tega delovišča, ko ga je zadolžil, da zamenjuje odsotnega tovariša ,in ker verjetno tudi sam ni pregledal stanja na številki 29, kar bi bila njegova prva dolžnost. Kriv pa je tudi nadzornik prejšnje izmene, ker ni podal točnega raporta o stanju naslednjemu nadzorniku.
Strelec sam je zelo nemarno opravljal svojo dolžnost, niti ni pregledal delovišča niti kontroliral dela prvopisanega kopača.
Največja krivda pa zadene prvopisanega kopača. Njegovo delo je bilo skrajno nemarno in neodgovorno. Izgovor, da ni mislil, da bi po omenjeni zvezi še kdo hodil, je jalov, ker vse poti, ki so prehodne in ki vodijo k mestu odstrela, morajo biti za časa odstreljevanja za-
dovolj, ali se delo v jami vrši v skladu z varnostnimi predpisi.
Skupek vseh teh pomanjk4j4w»ti in njihova posledica bi skoraj bila človeška žrtev. Kakor že omenjeno se imamo zahvalit; samo slučaju in budnosti tehničnega organa, da do nesreče ni prišlo. Toda, tovariši rudarji, koliko težkih ranjencev smo že nesli iz jame in koliki med njimi so bili žrtve naše nemarnosti, lahkomiselnega odnosa do varnostnih predpisov in naše nediscipliniranosti!
Resno se zamislimo nad tem in videli bomo, da svoje dolžnosti v tem pogledu ne vršimo vzorno.
Še nekaj v premislek: Če vem, kakšni so predpisi o varnosti, če vem za posledice, če se po predpisih ne ravnam in jih kljub temu izigravam ter se kot posledica tega ubije ali ponesreči človek —• kakšna je potem razlika med menoj in ubijalcem? Premislimo to in zaostrimo borbo za povečanje varnosti pri delu.
I. F. J.
Vrabič Jože
Rudno bogastvo Šaleške doline
in borba velenjskih rudarjev, da siga osvojijo
(Nadaljevanje)
S predpisom, ki ga je izdalo Rudarsko glavarstvo o uvedbi prečne metode odkopavanja, je bila torej povzročena lastniku premogovnika znatna škoda. Na večkratno prošnjo lastnika je Rudarsko glavarstvo dovolilo, da se pravkar obravnavano odkopno metodo popolnoma opusti in ponovno uvede nadifirirano prejšnjo metodo bočnega odkopavanja, kar so rudarji imenovali
»metodiš odkopavanje«.
V načelu je to odkopavanje podobno prejšnjemu bočnemu odkopavanju s to razliko, da se je podkopavanje vršilo prečno s povzemanjem v treh oddelkih namesto v dveh.
Odkopno polje so razdelili s smernimi progami v medsebojni razdalji 12,5 m. Prečno na staro izvozno progo, na meji starih del so začeli s podkopom v širini 4 do 6 m, do polovice širine stebra. V prvem oddelku so izplenili les in začeli odstreljevati premak proti krovnini ob starem delu odkopa. Preko delovišča so vodili vedno zračni kanal, ob katerem so naredili leseno pregrado ter spustili jalovino v prostor odkopa. Da so premog čim bolje izplenili, so si delali na vsakem odkopu dva šahtiča profila 1 m-' v izvoznih progah. Pozneje so to metodo zmodificirali v toliko, da je imelo eno delovišče istočasno odkop in podkop.
Ta metoda je imela prednost v minimalni porabi jamskega lesa, ker so ga v veliki meri še uporabnega izplenili. Učinek kopača na odkopu je narasel na
3	tone na dnino. Istočasno pa so padli tudi proizvodni stroški na 6,2 kron na tono. Kljub temu pa je podjetje delalo s pasivo, zaradi česar je vodstvo oziroma lastnik ponovno zaprosil za spremembo odkopne metode.
Po proučitvi predloga od strani podjetja je Rudarsko glavarstvo odobrilo v začetku leta 1912
»metodo steforičnega odkopavanja z varnostnimi stebri«.
Pri tej metodi so razdelili odkopno polje s smernimi progami v medsebojni razdalji 22 m in prečniki v razdalji 20 m v profilu 2,5X2,2 m. V stebru, širokem 22 m, so odkopali le 12 m, ostalih 10 m pa so puščali kot varnostni steber. Posamezni odkopi so bili razporejeni v odkopno fronto v stopničastem redu v razdalji 20 m. Pri tej metodi so imeli istočasno podkopno in odkopno fazo. Podkop je vedno prehiteval odkop za
4	do 6 metrov.
Odkopna višina je znašala 8 do 12 m, kar je bilo' v odvisnosti od lokalnih prilik v odkopnem polju.
Pri napredovanju odkopa so puščali ob varnostnem stebru zračni kanal s tem, da so na varnostni steber naslonili poševno 4 m dolge močne stojke in jih obložili s krajniki. Kanal je moral
vzdržati toliko časa, dokler niso s podkopom dosegli naslednjega prečnika.
Pri tej odkopni metodi je bil strop odkopa uprt ob obeh straneh, zaradi česar so se lahko posluževali večjih odkopnih višin kot pri prejšnjih metodah. Pritisk se je zmanjšal in s tem v zvezi tudi vzdrževalni stroški.
Les, ki so ga izplenili iz podkopov, je bil skoraj vedno uporaben za nadaljnjo uporabo.
Če je bil odkop nemiren, so kopači ta čas lahko delali na podkopu, s čimer je bila dosežena enakomerna proizvodnja na delovišču. Delovišče je bilo obširnejše ter so ga navadno oblagali s pet možmi in s tem dosegli boljšo koncentracijo dela.
Pri tem načinu odkopavanja so dosegli odkopni učinek 3,8 ton na izvršeno dnino in znižali proizvodne stroške na 4,9 kron na tono premoga, s čimer je podjetje postalo aktivno.
Glavna pomanjkljivost te metode je bila v tem, da so bile velike odkopne izgube zaradi puščanja varnostnih stebrov ob smernih progah.
To metodo so sredi leta 1913 s pristankom Rudarskega glavarstva zmodificirali na ta način, da je naslednji odkop pri umiku povzemal okrog 4 metre varnostnega stebra in ko je podkop dosegel naslednji prečnik, so steber v vsej širini odkopali. Na ta način so zmanjšali odkopno izgubo za več kot polovico prejšnje.
Ta odkopna metoda je trajala z raznimi poizkusnimi spremembami do leta 1918.
Kot že omenjeno so Lappovi dediči leta 1914 zaradi tega, ker so imeli trdo borbo z rudarskimi oblastmi, ki iz varnostnih razlogov in primitivnosti dela'
niso dovoljevala večjih odkopnih višin, zaradi česar je bilo podjetje več ali manj pasivno, prodali premogovnik bivšemu avstroogrskemu državnemu erarju za 1,000.000 goldinarjev.
Naslednik po prvi svetovni vojni je bila bivša Jugoslavija, pod katero se za velenjskega rudarja delovne prilike niso skoraj nič izboljšale ter je moral še vedno na primitiven način trgati premog iz osrčja zemlje.
Rudniško vodstvo je sicer uvedlo novejšo metodo odkopavanja, ki jo velenjski rudarji imenujejo
»stebrieno odkopavanje z zruškom«.
Kot vse ostale odkopne metode je tudi ta metoda v teku svoje dobe preživela razne poizkuse, ki se nanašajo na dimenzije predhodne priprave odkopnih stebrov od 16 do 24 m širine in od 20 do 80 m dolžine. Prav tako so bili poizkusi v širini odkopa od 6 do 12 m, v odkopni višini pa od 5 pa tudi do 20 m. '
V glavnem poznamo pri tej metodi dva načina odkopavanja, in sicer:
I.	način je v tem, da se zažene prečno na steber podkop v višini 2,2 m in širini 6 do 8 m preko celega stebra, nakar se odpre strop ob boku podkopa in prične odpirati odkop. S podkopm se odkopu umikamo za 4 do 6 m bočno dalje v steber. Ker je ta metoda podobna prej opisani »metodiš«, jo tudi velenjski rudarji tako imenujejo.
II.	način stebričnega odkopavanja pa je v tem, da se v naprej pripravljenih odkopnih stebrih prične prečno na steber s podkopom navadno v širini 8 m in višini 2.2 m do starega dela, nakar se prične odpirati na podkopu ob starem delu strop in odstopati z odkopa-
vanjem stropa. Ob boku pri stebru se pušča zračni kanal, ki služi za zračenje odkopne fronte.
Odkopna fronta obeh načinov je v stopničastem redu, pri čemer se mora paziti, da odkopi niso preblizu drug poleg drugega, kar povzroča nezaželen pritisk. Prav tako pa tudi niso ugodne prevelike razdalje zaradi vzdrževanja predolgih zračnih kanalov ob starem delu odkopne fronte.
II. način tega odkopavanja se je na ročnih odkopih obdržal še do danes ter se dosega učinek po 7 do 8 ton na izvoženo dnino. Delo na odkopih te metode je razen vrtanja ročno. Ves premog mora delavec natovoriti s tal v vozičke, in sicer večje kose z rokami, drobiž pa z lopato ali ga z motiko nagrabi v niško ter meče v voziček.
Odkopne izgube znašajo 35 do 45%. Zračenje odkopne fronte je urejeno tako, da prihaja sveži zračni tok po glavni izvozni progi v odkopno fronto, obide vsa delovišča, skozi puščane zračne kanale v izstopno progo za zračenje, od tu pa proti zračnemu šahtu, kjer je montiran sesalni ventilator.
Do leta 1928 so rudarji na odkopih delali le ob zelo pičli svetlobi, ki jo daje bencinska varnostna svetilka. Vrtali so ročno. Šele v letu 1928 se je začela uvajati v odkope stalna električna razsvetljava z reflektorji, ki je dala rudarju večjo vidljivost, s tem pa tudi boljšo varnost, ker je lahko pregledal strop, ki je bil včasih tudi do 15 metrov visok. Istočasno so uvedli električne vrtalne strojčke in na ta način odvzeli rudarjem mnogo prejšnjega napora. S to uvedbo je pričel učinek na odkopih vidno naraščati.
(Nadaljevanje sledi.)
Perspektiva ^Remonta
€6
Domače novice
Z ojačanjem lokalnega gospodarstva se vsekakor jača tudi moč komune in se dviga življenjska raven prebivalstva. Tudi velenjska občina ima to pred očmi. Zato je že lani ustanovila podjetje, ki j6 imelo sprva čisto remontni značaj. Toda vse večje potrebe so terjale, da se to podjetje posveti prvenstveno gradbeništvu. Tako je v začetku tega leta nastalo gradbeno podjetje »Remont« in kot del tega naknadno samostojno podjetje — mehanična delavnica.
»Remont« je v začetku leta zaposleval 20 delavcev. Vršil je adaptacije v vili Herberštajn, v kateri bo nameščen dom onemoglih. Nadalje je preurejeval kozolec za upravne prostore in gradil šolo v Skalah. V času prvih treh mesecev letošnjega leta je napravil okoli 4 milijone prometa in izkazal 300.000 dinarjev izgube.
V	drugem tromesečju je to podjetje pričelo s forsiranim delom ter je zaposlilo 100 delavcev. Imelo je prometa preko 13 milijonov in zabeležilo je pol milijona dinarjev dobička.
Nadaljevalo je z delom na šoli Skale in Herberštajnu. Prevzelo je adaptacijo bifeja in slaščičarne, šole v St. Ilju, mesnice, pekarne in avtogaraže avto-prevozniškega podjetja. Lotilo se je tudi izgradnje stanovanjskega bloka Elektrarne v Velenju in rekonstrukcije zadružnega doma. V tem času je izgradilo potrebne objekte na opekarni, da je bila sposobna pričeti z obratovanjem. Toda na žalost ta opekarna še sedaj ne posluje. To je poglavje zase in se ga bomo dotaknili pozneje.
V	tretjem tromesečju je pa promet nekoliko padel, in sicer je zabeležen v višini 7 milijonov dinarjev. Dela na
šoli v St. Ilju so bila dokončana, prav tako na bifeju. Vrši se le še izkop za vodovod na Herberštajnu. Kmetijska zadruga je prekinila financiranje rekonstrukcije zadružnega doma. Na šoli v Skalah je prav tako prekinjeno delo zaradi pomanjkanja kredita. Elektrarna je s 1. oktobrom 1953 ustavila delo na bloku.
Do avgusta je podjetje izplačevalo cele plače, nakar je pričelo izplačevati samo 85%. Edino upravnik podjetja je dobil 100% plačo.
Podjetje je v velikih težavah. Nepoštenost nekaterih delavcev, ki so manipulirali s cementom, je še povečala skrbi »Remonta«, ki nikakor ne more najti poti iz upravne in gospodarske zagate.
Na sestanku kolektiva »Remonta« sta tovariša Jenko' in Jurič izjavila, da bo podjetje moralo likvidirati. Občani se resno sprašujejo, kako da je »Remont« tako hitro zdrsel navzdol. Verjetno je, da bodo takšna vprašanja padala na zborih volivcev.

^IKUMaRb«.^ — ............... .. ........-....... —..........................—
Novo zgrajena mehanična delavnica na novem jašku
Zdravniški listi in zdravljenje v ambulanti
(Nadaljevanje in konec.)
Od 1. januarja 1953 so vse zdravstvene ustanove postale ustanove s samostojnim finansiranjem. S tem je samo po sebi postalo razumljivo, da so vsi uslužbenci zdravstvene ustanove živo zainteresirani nad točno evidenco. Zato je tudi razumljiva povečana vnema, s katero sedaj vsi zahtevajo predložitev bolniškega lista, ker je ta v ambulanti enakovreden denarju.
Kot pojasnilo bi bilo potrebno omeniti tudi ostale upravičence do zdravstvena oskrbe v ambulanti. Do zdravstvene oskrbe imajo popolno pravico vojaški vojni invalidi vseh skupin, njihovi svojci in družinski vojaški vojni invalidi, ki se v skladu z Zakonom o socialnem zavarovanju izkažejo v am-TStnafltr's "pravilno izpolnjeriim potrdilom pristojnega občinskega ljudskega odbora.
Pravico do brezplačnega zdravljenja in celotne oskrbe imajo nepremožni, ki jim na posebnem formularju izda potrdilo občinski ljudski odbor.
Prav tako imajo pravico do zdravljenja tudi bolni kadrovci in vojaki na odsluženju orožnih vaj. Zanje je plačnik pristojna komanda JLA.
Enake pravice uživajo tudi inozemski strokovnjaki, ki zbolijo na področju FLR.J in zanje plačuje zdravniško oskrbo Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ.
V ambulantah Zavoda za socialno zavarovanje imajo pravico do polovičnega popusta vsi člani kmečkih delovnih za-
drug, ki se izkažejo s pravilno izstavljenim potrdilom. Člani KDZ imajo pravico do polovične oskrbe tudi v vseh ostalih ustanovah. Nameščenci KDZ pa se morajo izkazati z bolniškim listom in imajo po zakonu iste pravice kot ostali zavarovanci.
V zdravstvenih ustanovah imajo dalje pravico do oskrbe tudi privatniki-samo-plačniki, ki za usluge plačajo takoj in imajo v državnih ustanovah 20% znižano tarifo, kakor je predvidena po tarifi Vestnika za cene LRS od meseca novembra 1952.
Upamo, da bo to pojasnilo zadostovalo in marsikomu razjasnilo vprašanje, ki si ga je prizadeti postavil, ko je zaman iskal zdravniško pomoč brez pravilno izstavljenega bolniškega lista. Verjetno bo s tem ugodeno tudi marsikomu drugemu, ki ni zasledoval dnevnega časopisja in mu je morda ušla kakšna uredba. Prepričani pa smo, da bo na ta način izostal vsak nesporazum v čakalnici ambulante.	Dr. Fludernik.
Žiiljen$ske resnice
Dober nasvet je drag, če ga sami potrebujemo; toda ničesar ne cenimo tako
malo, kakor nasvete drugih. Človek je brez miru, dokler ga razjedajo želje — odpoved pa ga stori mirnega in močnega.
Uči se spoznavati ljudi po njih lažeh;
resnice od njih itak ne bo zvedel.
Velenjski rudnik in tržišče
(Nadaljevanje in konec.)
V	Šoštanju prednja gimnazije
dobro napredu e
Soštanjska gimnazija je bila že pretesna. Mestna občina je sklenila dozidati že k obstoječi stavbi še tri učilnice. Sedaj so te učilnice že gotove. Doslej je gradnja stala 18 in pol milijona. K temu so prispevala občinska podjetja precejšnje vsote in OLO 4 milijone dinarjev. Najbolj se je pri tem trudil predsednik občine tov. Volk. Tudi potrebno opremo za tri razrede bodo nabavili s pomočjo OLO, saj jim bo odobreno črpanje proračunske rezerve.
Tudi drugje v našem okraju se gradijo šole. V Smartnem ob Paki imajo že projekte, toda še niso pričeli graditi. Za ureditev ceste so porabili 400.000 dinarjev. Toda v Smartnem ob Dreti je šolska stavba že zgrajena do ostrešja. Za potrebna dela imajo obljubljeno 2 milijona dinarjev.
V	Nazarju imajo idejni projekt že odobren in 2 milijona dinarjev kredita. Za šolo v Paki pa načrt ni bil odobren, kredit pa je bil dan na razpo-' lago šoli Skale za dovršitev. V Velenjv se nadaljuje nadaljnja gradnja po odobritvi glavnega projekta, in sicer štiril paviljonov.
Svet za prosveto in kulturo okraja se zaveda, da je primarno vprašanje zidanje manjkajočih šolskih stavb. Zato bo naslednje leto forsiral investicije in s tem pričel odstranjevati šolsko krizo.
♦»♦»»»«>♦»»»»4>«; S,
Otroški vrtec v Novem Velenju j priredil s svojimi cicibančki lepo uspel nastop. Produkcija je bila 13. septembra in ponovitev 27. septembra, obakrat v kino dvorani »Svobode«. Najbolj je bila agilna vzgojiteljica Bizjakova, ki je malčke sama pripravila za nastop in se brigala za rekvizite. Oder je uredil tovariš Rak.
*
Rudnik je dobil 16. septembra obisk delegacije zahodnonemških rudarskih sindikalnih funkcionarjev, ki so bili gostje Republiškega odbora rudarjev Slovenije. Sprejeli so jih predstavniki naše sindikalne podružnice, upravnega odbora in delavskega sveta. Gostje iz Nemčije so bili navdušeni nad našim napredkom in izgradnjo. Direktno pa so bili fascinirani nad ureditvijo jezera. Priznali so, da kaj takega kapitalist ne bi nikoli zgradil delavcem. Pri nas pa je to mogoče, ker si delavci sami zgradijo, kar mislijo, da je koristno za njih. Ogledali so si nove rudarske kopalnice, reševalno postajo in novi jašek. Pri odhodu so predali našemu sindikatu lepo
simbolično rudarsko darilo.
*
Obrtna zbornica okraja Šoštanj je priredila v dobrodelne namene uspelo tombolo ob velenjskem jezeru. Tombolo je v nedeljo, dne 20. septembra obiskalo okoli 3000 ljudi. Nekaj jih je bilo celo iz Savinjske doline.
*
Nekaj mladeničev, ki so bili po tomboli razgreti od alkohola, so se vozili s čolni po jezeru. Neki mladenič je kljub hladnemu vremenu skočil v jezero, zaplaval proti prvemu veslaču in ga s čolnom vred prevrnil. Veslač, neki Gradisov delavec iz Šoštanja, ni znal plavati in je utonil. Ker pa ni bil daleč od obale, so ga hitro izvlekli iz vode onesveščenega. Toda na žalost ni bilo med rešilci nikogar, ki bi znal utopljencu nuditi prvo pomoč. Dajali so mu umetno dihanje, ne da bi mu poprej izpraznili vodo iz pljuč. Ko je prišla zdravniška pomoč, je bilo že prepozno.
Apelirali bi na plavalno sekcijo, naj drugo leto uvede pouk reševanja utopljencev in dajanja prve pomoči. S tem se bo preprečila marsikatera nesreča na jezeru.
e Teden dni trajajoča razstava malih živali v Velenju je bila uspešno zaključena v nedeljo, dne 27. septembra. Lepi eksemplarji kuncev, kokoši in golobov kažejo, da je ta veja našega gospodarstva, čeprav skromna in tiha, zavzela precejšen razmah v Šaleški dolini. Pohvaliti je treba požrtvovalnost prirediteljev in obenem tudi vzorno delo rejcev malih živali. Želeti bi bilo, da se reja malih živali čim bolj razširi. Posebno bi bilo treba zainteresirati gospodinje in mladino.
*
V	Plešivcu je po neprevidnosti ustrelil J. P. iz Velenja mlado dekle, ki je po dobljeni rani umrla v bolnici. Zadevo preiskuje sodišče.
*
Ljudska univerza v Velenju bo pričela zopet z rednim delom. Pripravljajo niz zanimivih predavanj iz vseh področij znanosti, vzgoje, medicine, gospodarstva in družbenega delovanja. Če bo dovolj prijavljencev, bodo pričeli z raznimi jezikovnimi tečaji.
*
Verjetno 18. oktobra ali kasneje bo izvedla dramska sekcija »Svobode« v režiji tovariša Avgusta Verdelja Gobče-vo opereto »Planinska roža«. Igral bo orkester »Svobode«. S to opereto bo naš oder otvoril nekoliko pozno gledališko sezono. Pripravljajo izvedbo »Legionar-jev--, »Stilmondskega župana«, »Rokov-njačev«, »Ane Christie«, Linhartovega »Matička«, »Krivoprisežnika«, mladinskih iger »Mogočnega prstana«, »Deset-nice« in morda še ene operete in komedije.
*
Dne 28. septembra je imel novo izvoljeni odbor »Svobode« v Velenju svojo prvo sejo. Podano je bilo poročilo o finančnem uspehu restavracije »Jezero« in kina. Izvršili bodo popravilo tal v kino dvorani, izvedli izpopolnitev odra
in popis ter kontrolo vsega invetarja. *
V	Pesjem je imel gradbeni odbor sestanek, na katerem so sklenili, da bodo dom Zveze borcev dogradili. V
tem času je bila kanalizacija že gotova. *
Strelska družina v Pesjem dobro deluje. Udeležba na strelišču je dobra. Nabavili so si še dve puški, tako da sedaj posedujejo štiri puške.
W\mm%k (m
Rudarji po delu v garderobi
Konec leta 1952, ko je prišla prvič po sprostitvi trgovine s premogom ponovno precej ostro do izraza odvisnost rudnika od tržišča na eni strani, kakor tudi vprašanje cen za različne vrste premoga na drugi strani, si je zaradi posledic, ki so jih prinesli ti problemi, večina članov našega kolektiva postavila vprašanje, kakšno je stanje rudnikov na obstoječem notranjem tržišču, o vzrokih nastalih sprememb in kakšni so izgledi velenjskega rudnika v bližnji bodočnosti.
Pri odgovoru na vsa ta vprašanja nam mora biti jasno, da je bilo v času petletnega plana naše tržišče popolnoma vezano, t. j. celotna tonaža proizvodnje je bila razdeljena s planskimi kvotami — tako imenovanimi kontingenti — med konzumente (potrošnike). To razdeljevanje kakor tudi vso prodajo rudarskih proizvodov je izvrševalo ad-ministrativno-operativno vodstvo rudnikov, takratna Generalna direkcija premoga, medtem ko so rudniki sami izvrševali le odpremo v prvi vrsti po doseganju plana produkcije; višina proizvodnih stroškov je bila sekundarnega pomena, prodaja premoga pa je bila zagotovljena zaradi takrat veljavnih nizkih cen v primerjavi z ostalimi industrijskimi proizvodi, katerih cene so se že med tem časom deloma spreminjale. Ta položaj se je spremenil v začetku leta 1952 ob prehodu na nov gospodarski sistem, posebno zaradi uveljavljenih novih (višjih) ekonomskih cen tudi za premog vseh vrst ob uvedbi akumulacije po družbenem planu. V I. tromesečju 1952 se je lahko nabavljal premog v splošnem in tudi lignit edino le s posebnimi odobren j i na podlagi predlogov administrativnih vodstev industrijskih podjetij. Odobren j a je izdajala Glavna direkcija za premog, medtem ko rudniki po takrat veljavnih pred-
pisih niso smeli sami prodati niti tone premoga, a istočasno je glavna direkcija že tedaj prepustila samo sklepanje pogodb rudnikom. Konec II. tromesečja 1952 so bile ukinjene vse glavne direkcije, sveti za industrijo itd. in podjetja so morala skrbeti samostojno za prodajo svojih proizvodov. Premogovnikom je bil položaj olajšan, ker so bile za široko potrošnjo v veljavi nakaznice (karte) za premog in je bilo povpraševanje po lignitu posebno zaradi regresa, ki so ga prejemala trgovska podjetja. Z ukinitvijo kart se je v mesecu avgustu 1952 položaj bistveno spremenil. Industrijske bone, ki so jihi dobili potrošniki ob ukinitvi regresa, so lahko uporabili za nakup raznih industrijskih proizvodov in naročila lignita v gospodinjske namene so občutno padala.
Istočasno je bila formalno ukinjena tudi veljavnost ekonomskih cen ter smo prešli na formiranje cen po povpraševanju in ponudbi na prostem trgu, vendar se prodajne cene niso določale docela prosto v odvisnosti od višine stvarnih proizvajalnih stroškov, temveč so bili rudniki kakor vsa ostala podjetja vezani z višino akumulacije, določene po vsakokratnem družbenem planu. V IV. tromesečju 1952 je železnica kot vele-odjemalec prva postavila zahtevo znižanja cene premoga. Rudniki v LRS cen niso znižali, zato je železnica nabavila 40% predvidene potrebne tonaže lignita od konkurenčnih lignitnih rudnikov v LR Hrvatski. V letu 1952 se je zaradi prodaje lignita po ekonomskih cenah, zmanjšal odjem trgovske mreže za široko potrošnjo za približno 25%, v I. tromesečju 1953 pa še znatno bolj, medtem ko se poraba lignita v industrijske namene ni bistveno spremenila. Omenjene količine so vplivalel na to, da se je moral znižati plan proizvodnje
v tem razdobju. Na pobudo rudnikov je izdal Gospodarski svet FLRJ konec decembra 1952 odločbo o subvenciji v višini ene tretjine kalikulativnih cen za prodajo premoga v gospodinjske namene, dalje pa je veljala ugodnost znižane železniške voznine za 75% pri prevozu lignita z železnico za potrebe široke potrošnje. Delno reguliranje višine stopnje akumulacije je omogočilo že za I. tromesečje znižanje prodajnih cen potrošnikom, pri katerih je bilo najmanjše zaradi konkurence ostalih lignitnih rudnikov, t. j. za JDZ in JLA. Uveljavljenje subvencije ni prineslo pričakovanega zvišanja odjema in normaliziranja prodaje v trgovski mreži v I. tromesečju 1953. Upoštevajoč dejstva, da se je moralo pristopiti k zmanjšanju staleža delovne sile, kakor tudi, da je zmanjšanje proizvodnje pod odgovarjajočo ekonomsko velikost obratov vplivalo na zvišanje proizvodnih stroškov ter pomenilo nedoseganje obveznosti po družbenem planu, je zvezni oziroma republiški Izvršni svet odobril na predloge rudnikov znižanje stopnje akumulacije. Na ta način so dobili rudniki možnost prilagoditve prodajnih cen stvarnemu stanju na tržišču. Gibanje prodajnih cen lignita iz velenjskega rudnika je razvidno iz naslednjega pregleda:
1947—1951		1952	1953 I. trorn. II	. trom.
ksiMt	382	3432	3200	2900
kosovec	328	2644	2300—2644	1900
kocke	276	2644	2644	2400
oreh	234	2574	2574	2300
grah	122	2376	2376	1400
zdrob	52	979	979	
vprašanje višine cen industirjskih proizvodov, ker razpolagajo ljudje z odrejeno kupno močjo in so zneski predvideni za posamezne artikle omejeni. V kolikor se porabi več za hrano, ostane manj za industrijske artikle in ostale življenjske potrebščine, med njimi tudi za premog. Industrijska podjetja morajo težiti za znižanjem cen surovin zaradi pocenitve proizvodnje in znižanja prodajnih cen. Vzporedno s težnjo zniževanja cen industrijskim izdelkom in kmetijskim pridelkom je možno zvišanje kupne moči prebivalstva. Osrednji problem politike cen se kaže prav v tem, da je nujen vzporedno z napredkom industrije tudi napredek širokih slojev ljudstva. Ta težnja se je pokazala pri nas po znižanju stopnje akumulacije v rudarstvu tudi v podobnih ukrepih v drugih panogah proizvodnje lahke industrije. Končni smisel proizvodnje je lahko samo ta, da ima vsak, ki mu je potrebno, možnost nabaviti blago po primerni, t. j. po možnosti čim nižji ceni.
Nadaljnji ukrepi, ki so sledili na gospodarskem področju in so urejevali vprašanja v zvezi s prodajo premoga, so v II. polletju 1953 pokazali na povezanost med industrijsko politiko in politiko cen s prometom in določanjem železniških tarif. V praksi se ta odnos zožuje na problem, na katero razdaljo se lahko prevažajo premog, rude, industrijske surovine in polizdelki glede na b)
svojo težo, prostornino in vrednost. Ze v prvem delu članka smo ugotovili narodno gospodarski negativni činitelj v kakovostnih svojstvih lignitov sploh (okrog 50% negorljivih sestavin — pepela in vode), ki prihaja še 'posebno do izraza pri transportu (prevozu) — od vsakih 100 vagonov lignita se prevaža nad 40 vagonov vode — in tudi pri uporabi: velike toplotne izgube v neprimernih kurilnih napravah. Tudi rudarski strokovnjaki postavljajo mejo za okoliš uporabe rudarskih proizvodov manjše vrednosti na 70 do 100 km, pri čemer vsako izboljšanje kvalitete z o plemen j evan j em, n. pr. sušenjem (važnost načrtov za sušilne naprave na tukajšnjem rudniku) ali kemično predelavo, kakor tudi ugodnosti v prevoznih tarifah razširjajo te meje. Praktičen primer važnosti tega vprašanja za možnosti prodaje na notranjem tržišču je razviden iz naslednjih preglednih tabel: a)
Rudnik	Spodnja kalorična vrednost lignita	Cena kosovca za leto 1952 din/tona	Cena v letu 1952 din
Velenje	2700	2644	980
Ivanec	2890	2895	1000
Koprivnica-			
Mišulinovac	2840	2587	980
Konjščina-donja	2570	2545	980
Konjščina-Vučak	2850	2792	980
Kreka	3360	3294	980
V letih izvajanja petletnega plana je država po svojih gospodarskih organih proučevala in določala možnosti proizvodnje, višino proizvajalnih stroškov in odobravala višino prodajnih cen. Z določanjem višine prodajnih cen je urejala vprašanje nabavnih cen za industrijska podjetja in ščitila potrošnike. Ob sprostitvi trgovine se je zaostrilo
	C			o	
	■o tu	o eo	8	•a	
Rudnik	>2	o	<5 —	c ^	
	3 M	s> OJ —	« c n	— 5 K	c C Mi OJ ™ a =
		O >		iN >N!-0	U±No
Velenje	2700	2300	850	460	1022
Ivanec	2890	2380	823	420	970
Koprivnica-Mišulinovac	2640	2100	795	350	921
Konjščina-donja	2570	2050	800	330	926
Konjščina-Vučak	2850	2560	863	290	1000
Kreka	3360	2900	863	790	1100
Kreka-Lukavac	2600	2000	770	790	1073
Naši odborniki na obisku v Črni
Razvoj in težave, s katerimi se bavi kmetijsko gospodarstvo KZ Šalek
Nekako pred tremi meseci je Ljudski odbor občine Črna pri Preval j ah dal pobudo za sodelovanje med ljudskimi odbori. Najprimernejši način takšne koordinacije, menjanja mišlenj in pridobivanja izkušenj v delu lokalnih upravnih organov je medsebojno sestajanje odbornikov. Zaradi tega je takoj za tem ljudski odbor občine Črna
obiskal našo občino, kjer je prisostvoval seji našega odbora in se načelno upoznal z uspehi, nalogah in težkočah velenjske lokalne oblasti.
Preteklo nedeljo je LO MO Velenje vrnil obisk Ljudskemu odboru občine Črna. Odborniki občine Velenje s svojim uslužbenskim aparatom smo bili prijetno presenečeni nad sprejemom, ki nam ga je priredil Ljudski odbor Črna. V spremstvu njihovih odbornikov smo si ogledali svinčeni rudnik v Mežici in Topilnico v Žerjavu. Strokovnjaki v omenjenih obratih so nam s ponosom naštevali njihove uspehe, način odkopa rude in obseg samega rudnika. Neprenehoma so nam udarjali na ušesa svarilni znaki in klici ter vrtalno kladivo, za katerim je stal ves razgret mežiški rudar z jasnim pogledom v bodočnost. Njihov delovni elan, zalaganje za večjo storilnost dela so nam garant, da se naši ljudje na severu naše domovine bore za dokončno zmago socializma, t. j. za boljšo prihodnost nas in naših bodočih pokolenj.
Ko smo si ogledali tudi livarno v Žerjavu nas je v Črni prijetno presenetila godba. Po kosilu, katerega je nam priredil LO Črna se je pričela
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Velenjski rudnik in tržišče
Iz prve tabele je razvidno, da je bila prodajna cena v letu 1952 za lignit iz raznih rudnikov v državi osnovana na kalorični vrednosti in enaka za lignite raznih nahajališč. Planski organi so vršili razdeljevanje po lokalnih okoliših vsakega rudnika, n. pr. za LRS iz velenjskega rudnika, za LR Hrvatsko iz lignitskih rudnikov v Hrvatskem Zagorju, za LR Bosno in Hercegovino iz rudnika Kreke itd. V začetku leta 1953 so imeli rudniki, kakor smo že prej ugotovili,« možnost delnega reguliranja cen, ki so se ravnali po razmerah na tržišču, pri čemer pa se je že pokazala važnost vprašanja višine železniških prevoznih stroškov do ootrošniških centrov. Medtem ko n. pr. velenjski lignit v času kontingentirane prodaje sploh ni bil v prodaji na zagrebškem tržišču, ga je kasneje za nekatere vrste potrošnikov (industrija, JDZ, JLA) ovirala konkurenca zaradi manjše oddaljenosti in temu primerne nižje voznine kljub odgovarjajoči kvaliteti (glej drugo tabelo!). Za široko potrošnjo pa so bile možnosti drugačne zaradi znižane železniške voznine, ki smo jo že omenili, pri kateri bi bila slika naslednja:
Cena din/1000 kal. franko Zagreb
896.— 862,— 830,— 830.— 930,— 923.— 846,—
seja Ljudskega odbora, kateri so poleg odbornikov in uslužbencev občine Črna in Velenja prisostvovali tudi podpredsednik OLO Šoštanj tov. Turnšek Jože in predstavniki množičnih organizacij iz Črne.
Predsednik LO Črna je v svojem poročilu nakazal razne probleme o delovanju občine. Težkoče imajo predvsem pri plačevanju davkov, zelo pereče je tudi stanovanjsko vprašanje, ker ne razpolagajo s sredstvi, da bi lahko gradili stanovanjske bloke. Podjetja republiškega značaja, katera imajo to možnost pa jim v tem oziru ne priskočijo na pomoč. Ne zavedajo se, da je LO odbor na teritoriju občine osnovna in najvišja oblast ter da je dolžnost prav takšnih podjetij, da pomagajo LO bodisi z nasveti pri reševanju raznih problemov ali pa v obliki finančne in materialne pomoči. Vodstva podjetij bi si morala biti na jasnem, da je njihova neza-interesiranost do LO škodljiv pojav.
Podpredsednik LO Črna je v diskusiji kritiziral delo oziroma nedelavnost nekaterih odbornikov. Pogosto se zgodi, da seja zaradi neudeležbe ni sklepčna in je delo LO s tem onemogočeno. Odborniki bi se morali zavedati, da jim je ljudstvo zaupalo važno nalogo in da so za svoje delo odgovorni tistim, ki so jih izvolili.
Po končani diskusiji, v kateri je bilo nakazano še niz problemov in nalog LO se je predsednik LO MO Velenje zahvalil odbornikom Črne za gostoljubnost, poudaril je, da so takšna posvetovanja med LO koristna in nujna. Prečital je opravičilo predsednika OLO Šoštanj tov. Ulrih Toneta, kateri se tega obiska zaradi preobremenitve z delom ni mogel udeležiti.
Ob zaključku seje je podpredsednik OLO Šoštanj tov. Turnšek izjavil, da pridobivanja izkušenj v delu LO in da je to potrebno tudi zaradi enotnega delovanja osnovnih upravnih organov in organov oblasti. Nepravilno bi bilo, da bi se zadovoljili samo s tem obiskom, ampak je potrebno še nadaljnje sestajanje odbornikov raznih LO.
Na njegov predlog je bila s te seje poslana sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ resolucija, v kateri se zahteva, da merodajni forum ukrene potrebno, da se kaznujejo zlikovci, ki so oskrunili partizanske in kulturne spomenike na Koroškem.
Smatram za potrebno, da se LO Črna tem potom še enkrat lepo zahvalimo za prijeten sprejem, za priznanje, da so nam kolikor je bilo največ mogoče raz-kazali njihova podjetja in nam omogočili obisk s tem, ko so nam nudili prevozno sredstvo brezplačno na razpolago.
Odborniki občine Velenje, ki so si s tem obiskom pridobili mnogo izkušenj pa bodo s podvojeno silo pristopili k nadaljnjemu delu.	K. I.
Upoštevajoč dejstvo, da so znatne razlike v kvaliteti lignitov, so bile dane možnosti konkurence na tem tržišču, kar je vsekakor v korist potrošnikov, ki imajo na ta način možnost večje izbire tudi pri kurivu. Za drobne vrste lignitov pa so imeli nekateri rudniki že v letu 1952 nižje cene. Vse te okoliščine so vplivale na prodajo v letu 1953, posebno ko je bila konec junija ukinjena ugodnost znižane železniške voznine za široko potrošnjo in istočasno zvišana subvencija za približno 40%. S prvim avgustom 1953 pa je železnica znižala tarifo za prevoz lignita za 60%. Ti ukrepi in kasnejša nakazila za premog državnim uslužbencem po nadalje znižanih maloprodajnih cenah ter že prej uveljavljeno znižanje akumulacije so končno zelo povečali 'povpraševanje po vseh vrstah premogov in dobre izglede za prodajo v II. polletju 1953.
V bližnji bodočnosti, t. j. že v letu 1954 se bo znatno povečala potreba po lignitu v industriji in tudi v gospodinjske namene. Pozitivni narodno-gospodarski faktor, ki je že v času prehoda v plansko gospodarstvo odločil glede bodočnosti velenjskega rudnika, namreč bogato nahajališče z znatnimi prirodnimi zalogami, kaže na lepo perspektivo rudnika. Od leta 1947 dalje se že vrši izgradnja novega jaška z vsemi potrebnimi napravami za razširitev proizvodnje. Vprašanje začetka proizvodnje novega jaška pa je zopet tesno povezano s stanjem na tržišču, kajti gradnja rudnika kot ključnega objekta se je vršila z izgradnjo industrije v LRS, predvsem pa velikanov petletke (tovarna aluminija v Kidričevem, nova termoelektrarna v Šoštanju), ki se je zaradi znanih zunanje političnih dogodkov v letu 1948 zakasnila. Višina proizvodnje je poleg prirodnih pogojev odvisna od tehničnih možnosti; najprimernejšo kombinacijo teh činite-ljev označujemo kot ekonomsko velikost obrata. Rudnik ima najboljše pogoje za proizvodnjo, če naprave ustrezajo tej velikosti obrata (dnevni produkciji), t. j.
Namen tega članka je na kratko opisati dosedanji razvoj kmetijskega gospodarstva Šalek, njegovo nadaljnjo perspektivo in pa težave, s katerimi se mora boriti.
Kmetijsko posestvo KZ Šalek je razen ekonomije edini večji kmetijski obrat socialističnega sektorja v Šaleški dolini. Da je razvoj in razširitev ter rentabilnost takšnega kmetijskega obrata v šaleški dolini velikega pomena, ni treba posebej poudarjati. Šaleška dolina, posebno pa Velenje in Šoštanj, sta zelo razvita industrijska centra z vsak dan bolj naraščajočim številom delavstva, katerega zahteve po kmetijskih pridelkih so iz dneva v dan večje. Prav zaradi tega je delavstvo, prav tako pa tudi gospodarski in oblastveni forumi, zainteresirano na razvoju omenjenega socialističnega posestva, kakor tudi na razvoju zadružništva v naši dolini na splošno.
Da pa to gospodarstvo še ni doseglo zadostnega razvoja in rentabilnejšega gospodarskega računa, so vzroki že od same ustanovitve. Leta 1947 so obstojala posestva »Turn« kot ekonomija rudnika Velenje, državno posestvo Gorica, KDZ Selo ter ekonomija KZ Velenje in Pesje. danes so vse te tedaj obstoječe edinice združene in tvorijo današnje kmetijsko gospodarstvo. Kakšno premoženje, kako obdelano zemljo in kakšno mehanizacijo pa so te edinice imele, je znano vsakemu, kdor je imel še pred leti priliko videti, kako in s kakšnim orodjem so začeli gospodariti na posestvu »Turn«, pri bivšem KDZ Salek in drugod. Vsi stroji, živina in orodje so bili med ali po vojni s teh posestev odpeljani. To je nekaj razprodano, nekaj pa tudi pokradeno. Zemlja je bila v glavnem takoj po osvoboditvi razdeljena med agrarne interesente in potem zaradi pomanjkljivega gnojenja ponekod do skrajnosti izčrpana. Po taki predočitvi lahko vidimo, da ni bilo lahko začeti intenzivno gospodariti.
Poleg tega so na tako združenem posestvu vse zelo primitivno obdelovali. Vse- obdelovanje zemlje je bilo ročno ali pa z živinsko vprego. Sele v lanskem letu je posestvu uspelo s pomočjo kreditov nabaviti več raznih strojev, med njimi tudi traktor, tako da so sedaj poljska dela že precej mehanizirana. Poleg takšne naprednejše obdelave pa se gospodarstvo s pridom poslužuje raznih agrotehničnih ukrepov, zaradi česar so se donosi na hektar pri posameznih posestvih že precej zvišali. Tako je v letošnjem letu povprečni hektarski donos pšenice znašal 2000 kg, medtem ko je povprečje v privatnem kmetijstvu le okoli 1200 kg na hektar.
Stanje živinoreje na gospodarstvu pa še danes ni zadovoljivo. Glavni vzrok, da tu ni še boljših uspehov, je ta, da je bilo pred dobrim letom odkrito številno obolenje goveje živine na tuberkulozi. Zaradi tega je bilo 35% najboljših mlekaric oddanih v zakol. Ta izpad pri živini ni bil lahek. Nastale so težave glede nabave druge plemenske živine, ker je bila tedaj najmanj enkrat dražja od klavne živine. Denarnih sredstev ni bilo dovolj ter zato niso mogli računati na nabavo krav mlekaric. Nabavljenih pa je bilo večje število telic sivorjave pasme. Tu je pač treba čakati na rezultat. Prve, ki so postale krave, kažejo, da bo ta pasma ustrezala našim prilikam. Vrši pa se tudi selekcija do-
z drugimi besedami, če je popolnoma izkoriščena kapaciteta rudnika. Prav zadnje leto pa nam je pokazalo, da se taka višina dnevne proizvodnje ne da držati zaradi izpreminjajočih se okoliščin na tržišču, ker je zmanjšana možnost prodaje silila rudnike, da omeje proizvodnjo in naprave le delno izkoriščajo, sedaj pa zopet, da so obstoječe naprave preobremenjene, da bi se izrabil čas povečanega povpraševanja za večjo proizvodnjo. Z obratovanjem novih industrijskih podjetij in postopno delno zamenjavo rjavih premogov, katerih nahajališča so manjša, z lignitom, t. j. s povečano možnostjo plasiranja lignita na tržišču, bo postalo nujno obratovanje novega jaška. Razen tega pa bo to pospešilo še predvideno zmanjšanje sečnje lesa in delna zamenjava uporabe bukovih drv v gospodinjstvih z lignitom. Vse to kaže, da je zagotovljena bodočnost velenjskega rudnika, posebno še, kadar se bodo uresničili načrti za oplemenitenje tega lignita s sušenjem v sušilnicah in pa z eventuelno kemično predelavo.
Odvisnost rudnika od tržišča prihaja z normaliziranjem gospodarskih prilik v pogojih novega gospodarskega sistema vedno bolj do izraza. Glede prodaje je zato določil rudnik naslednje smernice:
1. Razširitev kroga odjemalcev med industrijskimi podjetji s prehodom od uporabe rjavega premoga na lignit in vključitvijo novih industrijskih tvrdk.
,2. Delna preusmeritev dobav za široko potrošnjo na področje, kjer velenjski lignit še ni vpeljan (NR Hrvatska).
3. Posvečanje potrebne pozornosti kvaliteti lignita (odbiranje jalovine, izbiranje in žaganje ksilita itd.) ter določitev primernih cen.
Na ta način bomo zadovoljili kupce, tako da bo lahko ostala proizvodnja na sedanji višini in se s prehodom na obratovanje novega jaška še dvignila.
V. D. V.
mače živine, tako da se takšno stanje pri živinoreji tudi le počasi zboljšuje. Zaradi vedno večjega povpraševanja po mleku bi kazalo nabaviti še nekaj dobrih mlekaric, ker gre z vzgojo prepočasi. Ni pa za enkrat za to potrebnih finančnih sredstev, pa tudi kreditov v ta namen za enkrat ni. Tu bi bilo pripomniti povprečno molznost v lanskem letu, ki znaša 1850 litrov mleka na kravo. Takšna molznost je še vedno nizka, je pa večja napi-am povprečju v privatnem kmetijstvu, kj znaša okrog 900 do 1200 litrov mleka na kravo letno. Ko bo posestvu uspelo popolnoma nadomestiti izpad zaradi tuberkuloznega obolenja, bo uspeh pri živinoreji vsekakor drugačen kot danes. Treba pa bo še prej pristopiti k izboljšanju naših travnikov, da bodo dajali več in boljše krme za živino.
Nadaljnja važna panoga tega gospodarstva je sadjarstvo. Na vseh posestvih, ki sestavljajo to gospodarstvo, so sadni nasadi že zastareli in izčrpani. Kaže se nujnost obnavljanja, tako da bodo v novih sadovnjakih boljši donosi in bodo lahko tudi uspešneje zatirali razne škodljivce, posebno pa ameriškega kaparja, ki že nevarno obkroža naše doslej še neokužene sadovnjake. Gospodarstvo je že pristopilo k načrtni obnovi in je v letošnjem letu napravilo sadno plantažo v velikosti 12 ha. Ta nasad je bil napravljen delno s pomočjo dolgoročnega kredita, v največji meri pa z lastnimi sredstvi. V prihodnjih letih je predviden nov plantažni nasad na posestvu »Gorica« v površini 15 ha. Sadjarstvo je ena najdonosnejših panog našega kmetijstva na splošno in tako tudi našega kmetijskega gospodarstva. Zato izpad sadne letine v zadnjih dveh letih občutno hromi razvoj tega gospodarstva.
Poleg navedenih panog se gospodarstvo bavi še z vrtnarstvom. To prav dobro napreduje in je v tej panogi v teku nekaj let viden napredek, saj si je gospodarstvo brez kakršnih koli kreditov ali pomoči zgradilo precejšnje površine toplih gred, zgradilo potrebne
1
Ura je 17 — »Zbor« — in že stopajo v vrsto mladinci resno pričakujoč nadaljnjih navodil. »Komandirji vodov k raportu« — se razlega glas komandirja čete Vrtačnika. — Strumno — vidi se, da so oficirji iz naših šol — pristopajo komandirji vodov Janezič, Ograjenšek, Oremuž in Novak. Poslušajo nalog:
»Sovražnik se je utrdil na Thurnu — prednji deli se nahajajo na odseku sadne plantaže —• naša naloga je — uničiti ga ob 19. uri«.
Kolona krene strogo disciplinirano na določene položaje. V očeh mladincev se opaža razburjenost — saj je »sovražnik« blizu in oni ga morajo v »borbi« uničiti. Ni to lahka naloga, saj bo treba danes pokazati, kaj so se naučili v vseh dneh vežbanja. Kolona neslišno izginja v gozdu.
Na opazovalnici že čakajo rezervni oficirji na čelu s tov. Kuharjem. Vedeli smo, da bodo opazovali naše delo. Pa pokažimo, kaj znamo, smo si rekli.
Odločno zapoveduje komandir čete Vrtačnik svojim komandirjem vodov: »Tam, ob robu gozda je sovražnikov mitraljez«, ki nas ovira pri nastopanju. Uperite nanj ogenj iz minometalcev. Tu je sovražnik zaminiral dohode, a tu je njegovo občutljivo mesto. Tam boš jurišal ti Janežič s svojim vodom, a ti Branko s svojim z leve strani itd. »Na izvršenje!« in komandirji odhajajo k svojim mladincem, da jim raztolma-čijo naloge.
Zadovoljno se muzajo naši stari prekaljeni oficirji. Glej, glej, kar dobro se »prebacivajo« in dobro so se maski-rali pripominja Kuhar. »Izgleda, da bo precej vroče, kane naš »škorc«. Res, naenkrat eksplozije na plantaži. To naša »artilerija« tolče po sovražniku in omogoča prodiranje svojim. Ze se oglašajo puške pri kom. Janežiču. Tam je torej odpor »sovražnika« najmočnejši.
prostore za shrambe in zgradilo nov vodovod. Potreben je samo še nov sodoben rastlinjak, ki ga ima gospodarstvo tudi že v načrtu.
Navedene začetne težave kmetijskega gospodarstva pa povečuje še dejstvo, da je posestvo brez kakršnih koli gozdov. Gospodarstvo mora ves les, ki ga potrebuje za popravilo in vzdrževanje velikega števila raznih gospodarskih in stanovaniskih zgradb (ki so v slabem stanju), kupovati. Tako tudi drva in še celo vso steljo, ki jo gospodarstvo potrebuje. To vsekakor zelo otežkoča normalen razvoj gospodarstva in povečuje proizvodne stroške. Zamislimo si samo, kako bi gospodarila privatna kmetijska gospodarstva, če bi bila brez gozdov in bi morala kupovati vse od stelje naprej. Poleg tega pa so zemljišča še zelo razkosana, ker se je arondacija lahko izvršila le v manjšem obsegu.
Iz skopih navedb težav in uspehov kmetijskega gospodarstva KZ Šalek lahko povzamemo tudi to, da se delavci na posestvu kljub pomanjkljivi zavesti, da so sami gospodarji, le trudijo za čim boljši razvoj in napredek posestva. Posestvo se je sedaj vzdrževalo popolnoma samo in posluje brez obratnega kredita ter dosega svoj gospodarski račun.
Prav zaradi tega. ker se delovni kolektiv posestva trudi, da premaga težave, ki so v veliki meri objektivnega in manj subjektivnega značaja, ni pravilno iznašanje razne kritike, ki nima prave podlage. Kritika, če je dobronamerna in konstruktivna, je dobra in nujna. Takšno pa lahko iznese samo tisti, ki se je zanimal za vzroke, zaradi katerih se gospodarstvo ni moglo še dovolj razviti. Zaželeno bi bilo, da se o delu kmetijskega gospodarstva prepričajo na posestvu samem razni gospodarski in objektivni funkcionarji, da bi se bolj spoznali s težkočami in uspehi posestva, nakar bodo lahko podali bolj objektivno oceno o delu posestva ter bi z nasveti in konstruktivno kritiko pripomogli k hitrejšemu in pravilnejšemu razvoju tega socialističnega kmetijskega obrata.	P. J-
Toda odločno napredovanje naših mladincev ne more »sovražnik« ustaviti. Korak za korakom se umika v utrjeni Thurn. »Borba« je vedno hujša. Toda že smo pri robu gozda, kjer lahko z iurišem preženemo sovražnika. Kurirji hite od voda do voda in prenašajo povelja. Mladinci vedo, da je treba napraviti še en težak napor in uspeli bodo.
Ogenj je vse močnejši. Naenkrat pro-diren žvižg in že pričnejo v hitrem koraku fiastopati proti jarkom. Ze so preko prvih ovir, že zapresketajo bombe in glasen j uriš se razlega po okolici.
Nevzdržno juriša komandir Janežič s svojim vodom. Zavzel je dominantno koto in zopet juriš ter v sam grad. Borba se vodi v samem gradu in ljudje s strahom opazujejo kaj se godi. Toda že polega »bojni trušč« in posamezni streli zamirajo.
»Naloga izvršena!« Raportirajo komandirji Vrtačniku, ki javi predsedniku Kuharju. »Grad Thurn« je v naših rokah. Zadovoljen je komandir Vrtačnik in ostali komandirji, še bolj pa mladinci. Težko je bilo, vendar dokazali so, da lahko izvrše še bolj komplicirane naloge.
»Zahvaljujem se vam«, se čujejo besede tov. Kuharja in veseli s pesmijo odkorakajo mladinci, za nami pa ostaja v mraku grad Thurn.
BREZ SKRBI
Janez pride vprašat v rudnik za. delo. »Vse imamo zasedeno in pa premog ne gre v prodajo« mu odgovori tovariš v uradu.
»Brez skrbi, od mene ga niti en hunt; ne boste več dobili iz jame« se odreže: Janez.
Tajnik »Svobode« tovariš Karel Vrečko
Velenje
Ivanec
Koprivnica
Konjščina
Vučak
Kreka
Lukavac
Nedeljski živžav ob velenjskem jezeru
En dan pri naših bodočih vojakih
Izvenarmadoa vzgoja V Velenju Oe?o svobodašev v siars Jugoslaviji
Ena važnih vzgojnih metod je brez dvoma izvenarmadna vzgoja naše do-raščajoče mladine. Njo vključujemo v tako imenovane centre delavske in centre kmečke mladine. Tu se mladina uči osnovnega znanja o vojni tehniki, nalogah naše JLA ter disciplini in fizični odpornosti. Seveda se to doseže samo s sistematskim učenjem, kar pa še večkrat zahteva od vsakega mladinca precej požrtvovalnosti in volje.
Načrt predavanj je določen od strani višjih vojnih organov, kateri se mora brezpogojno izpolnjevati.
Pri nas v Velenju imamo center iz-venarmadne vzgoje pri rudniku lignita Velenje. Tukaj pa so vključeni tudi mladinci iz ostalih podjetij občine Velenje. Za uspešno delovanje tega centra so odgovorni predstavniki uprave rudnika. Na čelu centra pa imamo komandirja Pozniča. Predavanja izvajajo na-stavniki, ki so obenem komandirji vodov.
Zaradi neumornega dela tov. Pozniča ter vsestranske pomoči tov. Zganka, se je naš center povzpel med najboljše v Sloveniji. Po izvršeni kontroli predstavnikov iz vojne oblasti Zagreb smo bili pohvaljeni in se trenutno nahajamo na drugem mestu vseh centrov Slovenije. Ni pa to lahko doseči. Posebna pozornost se posveča načinu predavanja, tako da vsaik mladinec doume, kaj se od njega zahteva in kakšne so
njegove naloge. Potrebno je včasih po-točiti tudi kapljo znoja, ker je praktično izvajanje na samem terenu najboljši način. Vendar smo lahko z našimi mladinci zadovoljni, kar dokazuje priznanje visokih predstavnikov naše JLA. Kot dokaz temu smo pred nedavnim izvršili vajo »Četa u napadu«, kjer so prisostvovali in aktivno pomagali rezervni oficirji kluba Velenje. Z delom naših mladincev so toidi zelo zadovoljni. Predsednik kluba rez. oficirjev tov. Kuhar se je zelo pohvalno izrazil in zaželel še več sodelovanja med rez. oficirji in obvezniki izvenarmadne vzgoje. Tudi oni se zelo zanimajo za izvajanje in rezultate učenja.
Potrebno je, da se tej vzgoji posveča res vsa pozornost, ker s tem pripravljamo našo mlado generacijo, da bo sposobna nam očuvati velike pridobitve NOB, za katere je žrtvovalo nešteto naših sinov in hčera svoja življenja.	Vrtačnik
Porajanje vedno večjega in močnej-nega kapitalizma v stari Jugoslaviji je privedlo delavski razred do spoznanja, da se je potrebno kulturno, politično in strokovno dvigati, kajti za uveljavljanje svojih pravic bo potrebno biti sposoben voditi borbo z vladajočimi kapitalisti, kot največjimi razrednimi sovražniki. Za kulturni, politični in strokovni dvig delavskega razreda so ustanovili delavsko-prosvetno društvo »Svoboda«. V tem društvu je bil začetek dola naprednejših misli. Zato je bilo to društvo ustanovljeno v začetku v večjih industrijskih krajih, nato pa je delavska zavest prodirala tudi v manjše kraje. Nastajalo je vedno več društev, katerih program je dobival vedno močnejšo osnovo. Delovanje svobodašev je postalo širom Slovenije zelo razgibano.
V teh organizacijah je bilo vsestransko kulturno in fizkulturno udejstvovanje vsega napredno mislečega življa. Svoje izkušnje in uspehe so si takratni
Prvi dan šole
toda šolarji pred zaprtimi vrati
Pomanjkanje učilnic je z nastopom šolskega leta postalo že skoraj nerešljiv problem. Edina možna rešitev, pri »obilni skrbi« merodajnih faktorjev v prejšnjih letih, so zopet barake. Tako je upraviteljstvo osnovne šole v Ve-
Kako bi izgledalo ...
... Če bi recimo tudi v uradih morali delati tako kot marsikje po šolah v našem okraju.
Izgledalo bi tako:
V	šolah delajo v dveh in celo v treh izmenah? Vzemimo kot primer urad. kjer bi recimo dopoldne delali uslužbenci občine. Popoldne bi prišli v ta urad d"H't uslužbenci matičnega urada, zvečer pa uslužbenci elektrarne. Kdaj bi se pa urad prezračil in po-metel? Kdor bi trdil, da je to mogoče, bi ga smatrali za duševno bolnega.
Toda po šolah je kaj takega le mogoče!
V	šolah sedijo po trije učenci v klopeh, kjer je odrejeno le za dva! Vzemimo kot primer že omenjeni urad, kjer bi recimo za eno pisalno mizo delali trije uradniki. To bi bil dren, kaj ne? Kdo bi trdil, da je kaj takega mogoč v bi ga imeli za norega. Toda po šolah je kaj takega le mogoče.
V	šolah poučujejo v dveh ali treh izmenah eni in isti učitelji. Vzemimo zopet kot pTimer že. omenjeni urad in
uporabimo iste uradnike za dopoldansko delo pri občinskih zadevah, za popoldansko delo, pri urejevanju matičnih knjig, porokah, smrtih in rojstvih, zvečer pa pri izračunavanju kilovatov, amperov, period in statističnih računov za staro in novo elektrarno. Poleg tega še pri vsaki mizi po trije uradniki, in bi tisti, ki bi trdil, da je to mogoče moral zbežati z nadzvočno hitrostjo iz tega urada.
Toda po šolah je kaj takega le mogoče. Ker smo pozabili nad naslovom napisati, da je to zgodbica za »smeh« naj to velja za konec zgodbice.
lenju zaprosilo rudnik, da dovoli otvoritev šolskega razreda v eni izmed barak, ki so služile za stanovanja sezonskim delavcem »Gradisa«. Rudnik je dovolil in Sanitarna inšpekcija iz Šoštanja je odobrila. Toda prišel je prvi dan šolskega pouka. Bilo je deževno vreme in šolarčki so se zjutraj zbrali s svojo učiteljico na čelu pred barakami. Vsi skupaj niso vedeli kam naj vstopijo. Baraka, ki jo je pregledala Sanitarna inšpekcija ima razpoke, skozi katere piha veter (nekdaj je bila tu sezonska menza) in vsa je prazna. Nikjer ni šolskih klopi, katedra in črne table. Učiteljica vsa obupana, ne vedoč kam z otroki, je končno uspela, da ji je rudnik dal lepo sobo bivše »Gradi-sove« kantine na razpolago. Kako in kdaj jo je opremila z vsem potrebnim je vprašanje zase.
Če bo skrb šolskih oblasti in merodajnih forumov taka tudi za gradnjo nove šole, kot je bila očitna v tem primeru, potem se naši otroci ne bodo kmalu selili v novo stavbo.
Žalostne in resnične so naše šolske razmere.	F.
svobodaši izmenjavali in merili na raznih kulturno-prosvetnih gostovanjih. Tak način povezovanja društev je pritegnilo vedno več sodelavcev. Industrijski kraji so tako dobivali vedno več kulturno-prosvetnih delavcev iz delavskih vrst, kjer se je prebujala vedno močnejša delavska revolucionarna zavest. To se je zelo hitro razširjalo, posebno v letih največje krize. Takratni svobodaši niso klonili pri svojem delu kljub številnim oviram, ki so obstojale od raznih režimov in nasprotnikov delavskega napredka.
Vedno večje dviganje delavske zavesti v kulturno-prosvetnih društvih »Svoboda« pa je povzročalo kapitalistom in njihovemu režimu vedno večje udarce. Na skupnem zletu »Svobod« iz vse Slovenije leta 1935 v Celju, kjer je bila prava delavska manifestacija, se je splošni javnosti povedalo, da je delavski razred in njegova kultura nepremagljiva in da se njihova moč vedno bolj dviga. Zaradi tega je bila tudi takrat »Svoboda« razpuščena. Ta teror kapitalističnega režima svobodašev ni omajal. Osnovali so nova delavska prosvetna društva pod različnimi nazivi. V njih so se združili in nenehno nadaljevali delo »Svobode«, kovali močne in neustrašne borce za delavske pravice, ki so bili sposobni z orožjem v roki upreti se tako premočnemu sovražniku —• okupatorju in izvojevati nov družabni red.
Svobodaši današnje »Svobode«, čast nam je in ponos, da lahko nadaljujemo delo naših prednikov, ki so darovali svoja življenja za delavske pravice in kulturo. Bodimo njihovi učenci — delajmo po njihovih navodilih. Z delom pa izkažimo zahvalo za izvojevano zmago.
Dobro ime ljudi je največja dragocenost njihovih duš. Kdor mi krade denar, krade smeti. To ni nič. Bil je moj, sedaj je tvoj, je služil in služi tisočem.
Toda kdor mi krade moje dobro ime, me je oropal tega, kar njega ne bo obogatilo, jaz pa bom postal resnično siromašen!
(Shakespeare »Othello«)
Kakor slama na površini vode plavajo zmote in napake. Kdor pa hoče videti kaj je pod njimi mora skočiti na glavo v vodo.
(Shakespeare)
Naglo napreduje dovršitev rudarskih stanovanj Te stavbe so danes že skoraj vse gotove in naseljene
ARETACIJA
Ob osmih zvečer se je pred hišo ustavil eleganten Buick. Mlad širokopleč mož z mehkim velur klobukom in elegantnim površnikom je prožno skočil iz avta.
»Stanuje tu?«
Šofer je prikimal: »Da, v drugem nadstropju«.
Mož z mehkim klobukom je hitro stekel po stopnicah. Pred vrati v drugem nadstropju se je ustavil in pozvonil. Nekaj časa je bilo v stanovanju tiho, potem pa je prišlo odpirat mlado dekle z belim predpasnikom.
»Ali je mister Stone doma?« je vljudno vprašal mož z mehkim klobukom.
»Je!«
Tujec se je nasmehnil. »Recite mu, prosim, naj pride za tre-notek v prednjo sobo.«
»Prosim, koga javim,« je vprašalo dekle.
Tujec je zamahnil z roko: »Moje ime ni važno — podvizajte se, prosim!« _ Dekle je izginilo v sobo. Kmalu se je pojavil v prednji sobi mister Stone, simpatičen mož, lepo oblečen, takoj za njim pa njegova boljša polovica.
»Mister Stone« — je vprašal tujec z mehkim klobukom v roki.
Mister Stone si je zapenjal suknjič: »S kom mi je čast?«
Tujec je obrnil rever suknje: »Policijski uradnik Stevvart...« je rekel tiho, »morate oprostiti, da vas motim,« je dodal s suho uradno vljudnostjo, »zaslišali vas moram kot pričo na policijskem komisariatu v zelo nujni zadevi.«
Mister Stone je segel po suknji, ki je visela v prednji sobi.
»Kako dolgo utegne trajati zasliševanje?« je vprašal malo v zadregi, ter si oblačil suknjo.
Policijski uradnik je samo zmignil z rameni.
»Tega ne moremo reči, toda pred polnočjo najbrže zasliševanje ne bo končano.«
Mister Stone se je obrnil k svoji ženi: »Ne skrbi zame — torej — mirno pojdi spat in ne čakaj name, Hella.«
In odšel je z uradnikom iz hiše.
»Kaj se je pravzaprav zgodilo, stari prijatelj?«, je smehljaje se vprašal Stone še na stopnicah.
Mož z mehkim klobukom se je premeteno smehljal: »Nič se ne boj. Ime-
POZDRAV NAŠIM FANTOM
Center predvojaške vzgoje našega rudnika pozdravlja in želi mnogo uspehov v učenju tovarišema-vojakoma Krašek Viktorju, v. p. 3875 Zagreb in Brlizg Stanetu, v. p. 7175 Slivanjac.
Obenem pozdravljamo tudi ostale tovariše v Zagrebu, katerih naslov še ni znan.
Uprava rudnika se zahvaljuje za pozdrave tovarišu Aljažu, ki je nastopil svojo vojaško dolžnost v Zadru.
ORJAŠKA HLADILNICA ZA SAUDSKO ARABIJO
V Saudski Arabiji vlada poleti neznosna vročina in temperatura često-krat doseže 55° C. Zaradi tega je vlada nabavila pri ameriški tvrdki Westing-house moderne instalacije za hlajenje, katere so stale 150.000 dolarjev. S pomočjo teh naprav se bo lahko znižala temperatura za 20° C, toda samo v enem rajonu prestolnice, kjer se nahaja središče vlade in dvorca.	Fer.
nitno se boš zabaval, naša družba je že zbrana, Joe in Paul že čakata pri
.Bv\;.rn petelinu', oba sem ,aretiral' pred
teb. :.
Titm
0b 13. obletnici smrti tov. Janka Ulriha
Dne 2. oktobra 1940 je prenehalo biti srce velikega revolucionarja naše doline tov. Janka Ulriha.
Rodil se je na prijaznem griču nad Pesjem, od koder je krasen razgled po šaleški dolini. Ze v njegovi rani mladosti so iz tega griča odmevali zvoki njegove violine in delavske pesmi, med katerimi so se čule tudi melodije mar-seljeze in inte-nacionale. Šol Janko razen osnovne ni obiskoval, ker ni imel možnosti. Velika prirodna nadarjenost in jeklena volja sta mu pa pripomogli, da si je kot samouk pridobil mnogo znanja, kakor na političnem tako na strokovnem polju. To znanje si Janko ni prisvajal, temveč ga je nudil delavskemu razredu, da si je laže priboril to, kar sedaj uživa.
Na prste ene roke bi lahko preštel ljudi Jankovega kroga, kateri so začeli obnovo delavsko-kulturnega življenja v Pesjem. Vedno močnejše melodije delavske pesmi so se prestavile iz rodnega Jankovega griča v rudarsko središče Pesjar Zvoki teh melodij so sedaj odmevali po vsej šaleški dolini in tudi izven nje.
Vzporedno z delavsko pesmijo je rasla tudi delavska zavest pesjanske mladine tistega časa, katera je bila trn v peti takratnim oblastnikom. Kljub vsem grožnjam Janko ni klonil. Trdno je veroval v zmago tlačenih nad tla-čiteljem!
Zal, Janko tega ni dočakal. Nesrečen slučaj je zahteval drugače. Janko je videl na velenjskem jezeru človeka, ki se je potapljal. Poln človekoljubja je brez pomisleka planil v vodo, da reši utopljenca in postal žrtev tudi sam.
S svojimi vzgledi in dejanji bo ostal tov. Janko Ulrih v trajnem spominu prebivalcem naše doline.
Slava mu!
T. K.
Komedija ali drama?
To vprašanje si zadajajo mnogi režiserji in igralci podeželskih odrov. Toda izogniti se mu ne morejo niti poklicna gledališča. Navadno je odgovor v prid komedijam. Torej si občinstvo res želi samo komedij, drame pa zametuje? Če bi človek, od bliže pogledal v miselnost naše publike bi našel pravilen odgovor.
Povprečna publika res zahteva od gledališča le lahkih iger, kjer se lahko sprosti, nasmeje in pozabava. Toda ni zabava samo v tem. To ni plemenita zabava, to ni razširjanje lastnega intelektualnega in kulturnega obzorja. S tem bomo ostali na isti kulturni črti kot smo bili desetletja.
Komedij imamo zelo malo dobrih. Večinoma so to burke, ki so bile pisane v stari Jugoslaviji in so favorizirale kapitalizem in njegove nosilce, to je meščanstvo. Na drugi strani pa so prikazovale kmete kot nerodne in omejene ljudi. In tem ljudem so se njihovi sovrstniki tako radi smejali, nezave-dajoč se, da delajo levjo uslugo svojim tlačiteljem, sebi pa veliko škodo in sramoto. Danes to ni več potrebno delati. Le boriti se je treba, da nam takšne stvari ne zlezejo na odre.
Zadnje čase se pogostoma pojavljajo takšne stvari na odrih, posebno, kjer ni delavskih »Svobod«. Ambiciozni di-letanti ne zbirajo, temveč vržejo na oder kar pač imajo slučajno pri roki in v zaprašenih arhivih.
Drugod pa zopet gledajo le na rentabilnost odrov, ali bodo imeli od te in te igre dobiček ali zgubo. Na drugi strani so pa tudi društva, ki imajo v svojem sklopu kino podjetja. V teh društvih se pojavlja tendenca čim manj gledaliških predstav, ker od teh rii
takš nega dobička kot od kinopredstav. Gostovanja bratskih društev ali poklicnih ansamblov niso zaželena, ker ti plačajo samo najemnino, odpadejo pa kinopredstave, ki toliko in toliko »nesejo«. Res, da je s tem finančna zguba, toda je pa zato velik kulturni dobiček in pridobitev. Sedaj se pa vprašajmo ali je naloga »Svobod« imeti samo do-bičkanosna podjetja? Ali je prvenstvena naloga širiti med delavstvom delavsko kulturo.
Vsako dramsko delo obdeluje več ali manj izrazito življenjski, ljubezenski ali socialni problem. Vsako delo ima tendenco. Tiste igre, ki to tendenco publiki vsiljivo podajajo, bodo gotovo slabo sprejete. Zato izbirajmo takšne stvari, ki bodo publiko vzgajale in si dajale povod za razmišljanje. Ne ustrašimo se, če bo igra manj obiskana. Toda tisti, ki jo bodo videli, bodo odnesli iz teatra nekaj, kar bo v njih ostalo in vplivalo na njih kulturnost. Mi moramo naše ljudi vzgajati, da bodo sposobni sprejemati še težje in bolj močne umetnine.
Drama je najmočnejše izrazno sredstvo gledališke umetnosti. Nesmrtna dela angleškega dramatika Shakespeare (čitaj Šekspira) kakor »Mackbeth«, »Hamlet«, »Kralj Lear«, »Othello« in druga so neizčrpen vrelec bogatitve uma. Naš veliki Cankar ni samo po svojih knjigah dajal ljudstvu vso lepoto, svoje misli in bese, temveč je z dramami vso svojo revolucionarno misel še bolj približal ljudstvu. Zato se mi zdi, da je vrednost drame večja od vrednosti komedije.
Režiserjem in igralcem bi položil na srce, da se je treba lotiti uprizarjanja resnejših del. V to izvedbo je treba vložiti mnogo truda in se boriti za kvaliteto. Verjemite, da če bomo to dosegli, bomo dosegli tudi zanimanje in odobravanje publike.
ZlVEL ZAPATA (VIVA ZAPATA) Vsakomur, ki je videl ta film mu bo ostal dolgo v spominu. Zasluga za to gre predvsem odlični igri glavnega igralca Marlon Brando, ki je mimogrede rečeno pristni Američan in nikak Meksikanec, toda vendar ne govori tipične ameriške angleščine, temveč angleščino z romanskim prizvokom. Toda zastonj bi bile krasno podane vloge, izvrstno izvedena režija Elije Kazana in vezno prikazane scenerije Johna Stenbecka, če ne bi bilo napredne vsebine, ki nas je tako živo dotaknila. Dotaknila se je pa za to, ker obravnava revolucijo, slično kot smo jo mi doživeli. Samo s to razliko, da je naša revolucija imela happyend, ki ga pa meksikanska revolucija ni imela.
Vodja meksikanskih kmetov, ki so se borili za svojo zemljo je bil Emilio Za-pata. Pošten in dosleden kot je bil, je po završeni revoluciji hotel izvesti agrarno reformo. Njegovi nekdanji politični prijatelji postajajo polagoma njegovi nasprotniki, ker nočejo razdeljene zemlje. Prisiljen, da se bori dalje za svoje ideale, Zapata pade kot žrtev zahrbtne zasede, v katero ga je zvabil novi predsednik Mehike,
Kdor si tega filma ni utegnil ogledati mu je lahko žal.
EN DAN ŽIVLJENJA
Mnogokrat ste že slišali turobno pesem o »Mami Huaniti«, ki jo že skoraj prtj-
fanirajo zvočniki po raznih lokalih in celo na vrtiljakih. Žvižga jo že skoraj vsak fantič na cesti, ne da bi vedel, da je to poslovilna pesem na smrt obsojenega mehiškega polkovnika Reyesa. Njegov oče in bratje so padli v borbi za svobodo. Tudi on je revolucionar in kot takega ga obsodijo na smrt. Na častno besedo ga dan pred usmrtitvijo spustijo domov le toliko, da lahko, kot vsako" leto. materi čestita za rojstni dan.
Naslednji dan gre ponosno na mo-rišče, kjer pade pod streli. Njegova mati ponosno gleda junaško smrt svojega sina in ga pokoplje poleg moža in sinov.
Zelo močna drama iz mehiških revolucionarnih dni.
Izvrstno igro je podal mehiški igralec Roberto Canedo, režiral je pa Emilio Fernandez.
Ta mehiški film bomo videli kmalu v našem kinu.
V ŠOLI
Učitelj: »Jernač, vstani in povej, kdo je odkril Ameriko?« Jernač: ?
Učitelj osorno: »Krištof Kolumb!« Jernač sam od sebe sede. Učitelj: »Zakaj si pa sedel?« Jernač: »Saj ste že drugega učenca poklicali!«
Kratki življenjepisi filmskih igralcev
JOHN WAYNE
Videli smo ga v filmu »Velika reka«. Piše se pravzaprav Marion Michel Mor-rison. Rojen je bil leta 1907 v Wint6r-setu v ZDA. Ko je končal šolanje v Kaliforniji je prišel k filmu, kjer ga je režiser John Ford odkril kot velikega igralca. Igral je v filmu »Big Trail« (Velika sled) in v »Poštni kočiji«. Leta 1950 je bil proglašen za najpopularnejšega igralca Amerike.
Nadaljnji filmi z njegovo interpretacijo so: »V stari Oklahomi«, »Nazaj v Bataan«, »Dakota«, »Iwo Jima«, »Velika reka« in »Preizkusni pilot«.
JOAN CRAWFORD
Rojena je bila leta 1908 v San Anto-niju, v državi Texas. Kariero je pričela kot plesalka. Pri filmu se je pojavila leta 1925 v filmu Metro Gold-wyn Mayera »Pretty ladies«. Od tedaj je pričela redno igrati v glavnih vlogah. Pred dvajsetimi leti je veljala za eno izmed najbolj popularnih igralcev Amerike. Pri nas smo jo.videli nedavno v filmu »Mildred Pierce« za katero vlogo je dobila najvišjo nagrado tako imenovanega »Oskarja«.
AEROKLUB v Velenju
Na iniciativo tov. Malina in Novin-ika se je v okviru rudniškega kolektiva pričel formirati aeroklub, ki bo v prvi fazi svojega dela začel s padalskim tečajem, za katerega se je prijavilo že nad 30 mladincev, članov predvojaške vzgoje, pod vodstvom komandirja centra tov. Poznič Jožeta. Predavali bodo tov. Novinšek, rez. letalski oficir JLA
—	pilot lovec, tov. Malin Ferdo in tov. Kočar Franjo, zadnje dni pred praktičnim izpitom — skakanjem iz letala
—	pa bo prišel v Velenje specialni padalski inštruktor, ki bo dokončno »izpilil« tečajnike in tudi predsedoval komisiji, pred katero bodo fantje polagali teoretični izpit. Praktični del izpita bo na celjskem letališču okrog 20. oktobra. S tem se bo veličastnemu številu padalcev, ki jih je vzgojila Letalska zveza Slovenije, priključilo tudi tride-
set mladincev, članov našega delovnega kolektiva, kar bo vsekakor edinstven primer, ker še nobeno podjetje ni dalo takega števila padalcev.
Po končanem padalskem tečaju, ki bo le otvoritev dela novo ustanovljenega aerokluba, bomo pričeli z modelarstvom in sistematskimi predavanji iz vseh letalskih panog, predvsem jadralne in motorne pilotaže, da nas bo našla pomlad pripravljene za intenzivno delo na terenu.
Seveda bo plodno delo in uspeh aerokluba v veliki meri odvisen od materialnih sredstev, s katerimi bomo razpolagali, zato nujno apeliramo na upravo podjetja in na odgovorne politične in oblastvene forume, da nas v celoti podprejo in s tem omogočijo razvoj letalstva tudi v našem rudarskem bazenu.
Prvi dve točki v republiški ligi
RUDAR Velenje : ŽŠD Celje 5 :0
Svojo drugo tekmo v republiški ligi je Rudar igral doma in osvojil tudi prvi dve točki, ki so mesto Rudarja na ta-belici precej popravili. Moštvo ZŠD Celja domačinom ni nudilo pravega odpora in pri večji pazljivosti napadalcev bi bil rezultat lahko še večji. Vsekakor smo lahko zadovoljni nad tako lepo in pomembno zmago nad moštvom iz

Celja, ki z mladimi igralci ni bilo kos nuditi resnejšega odpora razpoloženim Rudarjevim igralcem. Bodreni od gledalcev so domačini že v prvem polčasu 3 krat pretresli mrežo Celjanom, v drugem polčasu pa še 2 krat. Gole so dali: Blaj 2 ter Jakob, Zagorc in Fi-šer po enega.
Z a n I ni i v o s f i
REAKTIVNO LETALO SESTAVLJENO IZ DVEH DELOV
Strokovnjaki trdijo, da je mogoče izdelati reaktivno letalo, katerega hitrost bi bila okoli 3000 milj na uro. Tolikšna hitrost ne bi dovolila izskočiti pilotu v slučaju nevarnosti iz letala.
Ing.-konstruktor ameriške tovarne avionov »Douglas« je izdelal načrt letala, katero bi se v slučaju potrebe lahko razdelilo v dva dela. Ko bi nastopila nevarnost za pilota bi se prednji del letala s pilotsko kabino odtrgal od zadnjega dela in bi se s pomočjo padala popolnoma varno spustil na zemljo.
Fer.
AVTOMOBIL — ZAŠČITNO SREDSTVO PROTI ATOMSKI EKSPLOZIJI
Ob priliki pomladanskih atomskih eksplozij v ZDA, na terenih Ne-wade, so prišli strokovnjaki slučajno do interesantnih zaključkov glede odpornosti avtomobilov proti učinku atomske eksplozije. Vse eksperimentalne hiše, katere so bile postavljene v oddaljenosti enega kilometra od mesta
eksplozije, so bile popolnoma uničene. Slučajno so opazili, da so bili avtomobili samo prevrnjeni ali težje poškodovani na razdalji 400—800 metrov od mesta eksplozije, toda pod pogojem, da so bila odprta vrata avtomobila. Na razdalji od dva in pol kilometra so bile hiše zelo poškodovane, toda avtomobili so ostali nedotaknjeni in so lahko takoj nadaljevali vožnjo.	Fer.
CIGARETA BODOČNOSTI
Fatent-cigareta bodočnosti bo imela na svojem vrhu »vžigalico«. To ne bo navadna vžigalica, temveč mala vži-galna kapica, katera bo nameščena na vrhu cigarete. Ko bo kadilec podrgnil cigareto ob hrapavo površino, bo nastala »eksplozija«, katera bo priigala cigareto. Jasno je, da bo ta eksplozija slaba in neslišna ter niti malo nevarna za kadilca ali za okolico. Prednost patent-cigarete je v tem, da se bo lahko prižgala tudi ob največjem vetru. Izumitelj te cigarete bodočnosti je neki Američan iz San Francisca, kjer je ta izum že registriran. Fer.
Radodarni debelušček
Nafta : Rudar 7:1 (4:0)
RUDAR : BRANIK (B) Maribor 1:6 (i : 4)
Za zadnjo preizkušnjo pred startom ▼ republiški ligi je vodstvu NK Rudarja uspelo angažirati odlično B-ekipo mariborskega Branika, v kateri so nastopile vse nove pridobitve, ki še nimajo pravice nastopa na prvenstvenih tekmah Branika v II. zvezni ligi. Poleg novih so v moštvu nastopili slovenski nogometni publiki že dobro znani ligaši Bizjak, Norkovič, Vigele in drugi. Branik je bilo nedvomno najboljše moštvo, kolikor jih je doslej nastopilo na velenjskem igrišču. Gostje so se predstavili kot tehnično homogena enajstorica, ki v obilni meri razpolaga tudi z realizatorskimi sposobnostmi. Ne čudimo se, če je tej ekipi uspelo z visokimi rezultati odpraviti več članov slov. republiške lige, n. pr. Nafto iz Lendave s 4:1, Muro v Murski Soboti s 5:2. Aluminij v Kidričevem s 5:1, Kovinarja v Mariboru z 9:1 in Kovinarja Štore s 7:2.
Rudar se je v tej tekmi predstavil kot izredno borbeno moštvo, predvsem obramba in krilska vrsta, medtem ko je napad po krivdi obeh zvez, Legvarta in Jakoba igral raztrgano in neefikasno. Legvartu se očitno pozna dolg bolniški odmor, poleg tega pa stalno zapada svoji stari, izgleda nepopravljivi napaki. nepremišljenemu in nekoristnemu preigravanju ter netočnemu dodavanju. Če bo tov. Legvart hotel svojemu moštvu koristiti, je skrajni čas, da posluša navodila tehničnega vodstva in prilagodi igro svoji okolici. Jakobu se je videlo, da igra brez vsake volje. Boril se ni za nobeno žogo, dodane žoge pa jo brez izjeme zapravil. Vzrok temu je verjetno lahka poškodba, ki jo je med tednom utrpel na levi nogi.
Edini gol za Rudarja je dal v 2. minuti Fišer, za Branika pa so bili uspešni Bizjak, Norkovič in Vigale, od tega dvakrat iz enajstmetrovke.
Tekmo je vodil tov. Ferrne iz Celja, ki pa je bil poglavje zase. S svojim tehnično nemogočim, poleg tega pa še neavtoritativnim sojenjem je težko oškodoval domače moštvo in s tem igralce in publiko tako zrevoltiral, da se je ta sicer lepa in borbena tekma skorajda izrodila v grobosti in medsebojna obračunavanja. Le zavesti in odločnosti prisotnih odbornikov NK Rudarja je pripisati, da je bila preprečena aktivna »intervencija« publike. Nujno apeliramo na NPC in SO, da na provinco pošiljajo najboljše sodnike, od katerih se bodo i moštva i publika kaj naučili, ne pa ljudi, ki so morda dobri teoretiki, manjka jim pa sleherne prakse, predvsem pa živcev za težko sodniško dolžnost. Običajna posledica takega sojenja je, da tudi naj-mirnejši igralci izgube živce in se dajo zavesti v prekrške, ki jih sicer nikdar no bi storili. Temu sledi kaznovanje s strani disciplinskih odborov, s čimer je oškodovan igralec sam, še bolj pa njegov klub, medtem ko sodnika ne pokliče nihče na odgovornost, nasprotno, delegira se ga dalje. Vsi, ki ljubimo nogomet smatramo, da je to eden
najbolj perečih problemov in da je skrajno nujno, da se odgovorni forumi z njim kar najtemeljiteje pozabavajo, sicer bomo proti vsem obstoječim pravilom prisiljeni delegirane sodnike Fer-metove ali Kramarjeve kvalitete vnaprej odkloniti in sporazumno z gostujočim moštvom postavljati za prijatej-ske tekme sodnike sami izmed domačih ali gostujočih športnih funkcionarjev.
V zvezi s tem nekaj besed velenjski publiki, ki je navajena na razmeroma lahke zmage nad dosedanjimi nasprotniki v nižje kvalitetnih razredih. Naš Rudar si je priboril vstop med najboljše v republiki — vi. republiško ligo, kar pomeni, da je kot novinec brez izkušenj prišel v tekmovalno skupino s klubi, ki imajo stare športne tradicije in velike tekmovalne izkušnje, ki jih mi v Velenju, kjer je nogomet star le 4 leta, nimamo in ne moremo imeti. Popolnoma jasno je, da v tej konkurenci nimamo pričakovati kakih večjih uspehov, smatramo celo, da bi bil že velik uspeh, če se obdržimo v republiški ligi, bogatejši za enoletne dragocene tekmovalne izkušnje v tem visokem razredu. Tega se mora v polni meri zavedati tudi naša publika, ki naj svojega Rudarja bodri in mu stoji zvesto ob strani tudi, če bomo proti močnejšim nasprotnikom tekme izgub-
ljali.
F.
Svoj ognjeni krst v republiški ligi je moštvo Rudarja prestalo na vročih lendavskih tleh, kjer je popolnoma ne-zasluženo izgubilo z visokim rezultatom od domače Nafte. Moštvo Rudarja je nastopilo v postavi Suha, Ivenčnik, Vajthauser, Pistotnik, Zagorc (Fišer), Venišnik, Venturini, Blaj, Fišer, (Zagorc), Legvart I, Premelič. Gole so dosegli za Nafto Vidak II. 3, Šiftar 2, Vajda 1, Terek 1, za Rudarja pa Zagorc. Sodil je pred približno 500 gledalci prav dobro tov. Dervarič iz Murske Sobote.
Rudar je pričel precej nervozno in je že v 1. minuti vsled nesporazuma med Zagorcem in Ivečnikom Nafta po Šiftarju povedla z 1:0. Nato se je Rudar zbral in z lepo povezano igro pričel nevarno ogrožati vrata Lendavča-nov, vendar so neizkušeni Rudarjevi napadlci zapovrstjo zapravili 3 stoodstotne prilike za dosego gola. Do konca polčasa je Nafta po krivdi izredno ne-razpoloženega vratarja Šuhe — vkljub zelo lepi in požrtvovalni igri Rudarja povišala rezultat na 4:0. V II. polčasu je Rudar takoj pričel ostro napadati in je prisilil domačine v obrambo. Igralo se je polnih 15 minut na polovici Nafte, vendar je napad Rudarja zaradi svoje neizkušenosti ponovno zapravil tri čiste situacije. V tem obdobju je Zagorc na Blajev predložek dosegel edini zgoditek za Rudarja. Nato se je Nafta nekoliko osvobodila pritiska in po vra-tarjevi krivdi dosegla še 5. in 6. gol.
J * - .i
Sedmi gol je bil neubranljiv Vidakov udarec s kakih 18 metrov.
Na splošno lahko rečemo, da je moštvo Rudarja z izjemo vratarja Šuhe, ki je kriv 4 do 5 golov in levega krila Premeliča, ki je bil poškodovan že v 20. minuti I. polčasa, igralo odlično, bilo v polju popolnoma enakopravno, delno celo v premoči in da si poraza v polju sploh ni zaslužilo, kar je bilo tudi mnenje navzočih funkcionarjev Nafte.
Fante naj ta poraz ne deprimira, nasprotno naj jim da poleta, da bodo tudi vse ostale tekme zaigrali tako poletno in požrtvovalno, kot v Lendavi.
Ocena igralcev po točkovnem sistemu od 1 do 10 bi po mnenju trenerja bila sledeča:
Šuha (1), Iveničnik (5), Vajhauzer (7), Pistotnik (7), Fišer (5), Venišnik (7), Venturini (4), Blaj (7), Zagorc (5), Legvart (4), Premelč (3).
KRIŽANKA
					l	
			m			5
		m		m		
	m				m	
m				i		m
	m				m	
		m		m		
			m			
Gibanje prebivalstva
v času od 1. do 30. septembra 1953 na
območju Ljudskega odbora mestne občine Velenje.
RODILE SO:
Novinšek Cilka, stara 31 let. Novo Velenje —■ Milana; Rošer Frančiška, stara 35 let, Paka 20 — Marijo; Lemež Cilka, stara 32 let, Podkraj 23 — Marijo; Cvikl Marija, stara 19 let, Pire-šica 20 — Milana; Kukovič Pepca, stara 27 let, Pesje — Ivico; Sedovnik Ju-lijana, stara 36 let, Kavče 3 — Alojza; Oštir Matilda, stara 24 let, Škale 124 — Hedviko; Hudournik Marta, stara 42 let, Škale 51 — Edvarda; Ojstršek Malčka, stara 29 let, Velenje 34 — Davorina; Meh Frančiška, stara 32 let, Novo Velenje — Boruta; Ramšak Angela, stara 40 let, Pesje 127 — Franca; Martinšek Terezija, stara 21 let. Stara vas — Stanka.
UMRLI SO:
Videmšek Martin, zasebnik. Kozjak 4, star 84 let; Hudournik Ivana, gospodinja. Bevče, stara 62 let: Stropnik Franc, upokojenec, Bevče 1, star 61 let; Strelec Franc, delavec. Šoštanj, star 25 let.
POROČILI SO SE:
Premužič Vladimir, krojač iz Šoštanja s Sovine Vero, šiviljo iz Novega Velenja; Kaligaro Anton, rudar iz Pesja z Britovšek Heleno, polj. delavko iz Završe; Kotnik Jože, rudar iz Stare vasi z Jecl Nežo, delavko iz Stare vasi.
DRAMSKA SKUPINA DPD SVOBODE VELENJE
bo predvajala v mesecu oktobru reprizo operete
Radovana Gobca
PM&dmka mia
v obnovljeni zasedbi in režiji Avgusta Verdelja
Igral bo orkester »Svobode« pod vodstvom Leopolda Planka
PREKLIC
Oven Mihael, rudar pri rudniku Velenje, tem potom preklicujem kot neresnične govorice, ki sem jih razširjal o Sovine Mihaelu in katere sem formuliral v izjavi 29. 6. 1953 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona.
PREKLIC
Sovine Mihael, rudar prt rudnika Velenje, tem potom preklicujem kot neresnično govorico, ki sem jo izne-sel o Oven Mihaela na partijskem sestanku v Velenju t.= :: se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona.
Rudarji, delatci nameščenci
Prijavljajte se za prostovoljno dajanje krvi. Ekipa za odvzem krvi bo priičela z delom 22. oktobra 1953 na Rudniku.
Vila Herberštajn, bodoči Dom onemoglih v Velenju
Vodoravno: 1. Snežni viharji; 2. žensko ime — ne obut; 3. kratica za ljudski odbor — kratica našega pisatelja; 4. domača žival; 5. suh, droben; 6. glas;
7.	tvarina, ki jo pridobivamo iz morja (v srbohrvaščini) — mera za površino;
8.	igralna karta (množina) — vrsta poklica.
Navpično: 1. Sredstvo za pranje — podobno čebeli; 2. del voza (v srbohrvaščini); 3. predlog; končna poteza pri šahu; 4. pevski glas; 5. mesto v Srbiji — sanje; 6. del glave — dva samoglasnika; 7. enako — otok na Jadranu.
REŠITEV KRIŽANKE IX ŠT. 9
Vodoravno: 1. Kuna — sedi; 2. Ana — vol; 3. Ra-ker-mi; 4. Solun; 5. Velenje; 6. Nande; 7. On — rja; 8. Lim — tir;
9.	Mari — klic.
Navpično: 1. Kari — volk; 2. Una — Nil; 3. Na — sen — mi; 4. Kolar; 5. Velenje; 6. Runda; 7. EV (Električni vest-nik) — nje — ta; 8. Dom — mir — Ilir — nori.
KINO VELENJE
OKTOBER:
Od 16. do 19.:
»EN DAN ŽIVLJENJA«
Od 21. do 22.:
»VSA POTA PELJEJO V RIM«
Od 23. do 26.:
»KNJIGA O DŽUNGLI«
Od 28. do 29.: »USTRELJEN OB ZORI«
Od 30. do 31.: »CARRIE«.
NOVEMBER:
Od 1. do 2.: »CARRIE«
Od 4. do 5:. »ENCORE«
Od 6. do 9.:
»ODLOČITEV	PRED ZORO«
Od 11. do 12. •
»C HA P L IN O V	FESTIVAL«
Od 13. do 16.:
»NA OTOKU S TEBOJ«
CE HOČE BITI DEČEK MOZ .. .
Očka je bil pacifist in sinko si je za rojstni dan zaželel puško.
Seveda je načelom zavesti očka to željo odklonil. »Dokler bom jaz družinski poglavar,« je slovesno izjavil,, »ne boš dobil puške!«
»In če dobim kje puško,« je prav tako slovensno povzel nadebudni sinko, »ne boš več družinski poglavar!«
Šest let je bil možakar star. V albumu je staknil poročne slike svojih staršev. Očka mu je moral opisati ]po-tek poroke in se je krčevito trudil, da bi mu pojasnil tudi njen pomen. Nenadoma je mali mož razumel:
»Aha, tako! To je bilo takrat, 'ka> si sprejel mamico v službo, da sedaj dlela za naju?«