Št. 215 (15.316) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/77%600
GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
7 C fin UD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I OUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
Hranilna pisma
10%
8.75% neto
na 19 mesecev
P/^ll/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ČETRTEK, 10. AVGUSTA 1995
Veliko hrvaško-mu-sliniansko slavje je v Ospredje balkanske ^ize znova postavilo Mednarodne mirovne Posrednike, ki skuSajo lz novega razmerja Moči izvleci čim več. Združene države Aderike in Rusija so Se skupaj pognale v Oživljanje mirovnega Procesa, vendar pa PM že na začetku ni Ospelo preseči nesporazumov, ki so jih Promili doslej.
V ruskem zunanjem Ministrstvu so bili Prepričani, da se bo-Jelcinovemu vabi-nr na mirovna podajanja odzvala oba voditelja največjih vojaskih sil na Balkanu. Vendar je Franjo rudman presodil, da m Zahod srečanje z Miloševičem zaradi Prvaskega sprehoda v krajini razumel kot ocenjevanje dosežkov Mjnega sporazuma o delitvi Bosne med Sr-.ijo in Hrvaško. Zato ja hrvaški predsednik Pot pogoj za udeležbo zahteval tudi vabilo za muslimanskega voditelja Izetbegoviča, Pri tem pa s kritiko o Neprimerni pripravi srečanja poskrbel Se 2a alibi. PoCakal bo raje na konkurenčno Mirovno pobudo Wa-shingtona, ki je poslal svojo visoko delegacijo v London, Pariz jN Bonn, Čeprav je ob Prvaski ofenzivi postalo Se bolj očitno, da sta tako Moskva kot yashington dejansko Mipotentna opazovalca balkanske vojne.
Ključ do rešitve kri-ze na ozemlju nek-danje Jugoslavije se skriva v žepih treh na-MonalistiCnih voditeljev, ki bodo med seboj začrtali nove Meje treh etnično eCiscenih držav, iudman se je z Miloševičem uskladil že
Karadordevu, pred dnevom pa je Izetbe-8oviču podelil naj-vecje hrvaško odlikovanje. Tisti, ki bodo k°t KaradžiC želeli yecjo, in tisti, ki bodo kot Silajdžič želeli Prevec demokratično državo, se bodo pri-oružili beguncem na stranskem tiru.
I
Spolno nasilje: obveza vlade
RIM - Italijanska vlada bo storila vse, da bo zakon proti spolnemu nasilju Cimprej sprejet. Tako je vCeraj izjavil predsednik Dini, ki je tako tudi spodbudil predstavnike strank, da so se s po-voljnim mnenjem o njegovi izjavi »spomnili« na obstoj vprašanja. Predsednica pravosodne komisije poslanske zbornice Tiziana Maiolo je ostro reagirala na kritike na njen račun. Tudi včeraj novi primeri.
Na 2. strani
I
Mensorio (CCD) res tvega zapor
RIM - Senator CCD-KrSčansko demokratskega centra Carmine Mensorio, ki sumijo, da je vpleten v kriminalne dejavnosti, bo najbrž moral v kratkem v zapor. Posebna senatna komisija je namreč pristala na zaporni nalog, ki so ga za neapeljskega senatorja izdali sodniki.
Zadnja beseda pripada sedaj senatni skupščini, ki pa bo skoraj gotovo potrdila odločitev komisije. Sodnikovo zahtevo so podprli senatorji levosredinske koalicije in Severne lige, proti pa je bila desnica.
VOJNA NA HRVAŠKEM / VEC KOT 90 TISOČ LJUDI
Reke sibskih beguncev se valijo iz Krajine
Včeraj so Hrvati ubili novinarja britanske BBC
l
Najemnine stanovanj v Trslu
TRST - Raziskovalna ustanova Censis je objavila statistiko, po kateri naj bi se najemnine stanovanj v Trst pocenile. To pa velja le za stanovanja s 100 kvadratnimi metri površine v središču mesta, za katera
je treba odšteti povprečno milijon 250 tisoč lir najemnine. Cene najemnin manjših, bolj dostopnih stanovanj, pa niso padle, menijo pri sindikatu stanovanjskih opravičencev SUMA.
Na 5. strani
ZAGREB, SARAJEVO (Reuter, dpa) -Spopadi med hrvaško vojsko in ostanki oboroženih enot krajinskih Srbov na severu Krajine so potekali tudi včeraj. Hrvati so umikajoče se srbske vojake uspešno ustavili v bližini Dvora na Uni.
Na hrvaškem ozemlju je po ocenah opazovalcev Združenih narodov še vedno več kot 90 tisoč srbskih civilistov, ki se želijo prek meje umakniti na območje Banjaluke, kjer je že 30 tisoč beguncev. Danes naj bi na banjaluškem letališču zaradi vala beguncev - prvič odkar se je začela vojna v BiH - pristalo letalo s pomočjo Rdečega križa.
Britanska radijska postaja BBC je sporočila, da je bil v včerajšnjem napadu na njeno vozilo ubit 29-letni poročevalec John Schofield. Na vozilo so streljali hrvaški vojaki, dva novinarjeva kolega pa sta bila v napadu ranjena.
Iz virov blizu Pentagona je prišla novica, da je ameriško vohunsko letalo v bližini Srebrenice fotografiralo večje sveže prekopano zemljišče, kar hi lahko pomenilo, da je tam velik skupinski grob. Zemljišče lezi ob nogometnem stadionu, kjer so srbski vojaki po padcu Srebrenice zadrževali približno tisoč bosanskih moških, domnevnih pripadnikov vojske BiH.
Na sliki (Telefoto Ai?): nepregledne kolone beguncev se valijo proti Banja Luki.
Na 15 strani
GOSPODARSTVO / NAPOVED h
Dini obljublja 100 tisoč novih delovnih mest letno
RIM - Nad sto tisoč novih delovnih mest letno za dobo štirih let. To je obljubil predsednik italijanske vlade Lamberto Dini na predstavitvi »bele knjige« o preosnovi velikih infra-strukturalnih del za gospodarski razvoj in zaposlovanje.
»Bela knjiga« omenja niz načrtov, ki so v teku, ali jih bo treba obnoviti po zastoju, ki je sledil preiskavi o podkupninah. Za izvedbo teh del bo potrebna
Danes v Primorskem dnevniku
Mancuso proti novinarju
Minister za pravosodje Mancuso je ovadil novinarja, ki je preverjal, ali ga je Silvio Berlusconi obiskal na njegovem domu..
Stran 3
Ponarejeni petdesettisočaki
V trafikah pri Sv. Jakobu v Trstu je nek dvajsetletnik plačeval s ponarejenimi bankovci po 50 tisoč lir in jih skušal tudi zamenjati za stotisočake, vendar je kaj kmalu padel v roke karabinjerjev, ki so aretirali.
Stran 5
Tradicionalni tabor na Opčinah
Z odprtjem zgodovinske razstave o openskem jusu so se na Opčinah začele prireditve letošnjega tradicionalnega Tabora.
6	Strane
Financarska šola že v kratkem
Minister za javna dela Baratta v odgovoru goriškemu senatorju Romoliju napoveduje že v kratkem začetek gradnje financarske šole na mirenskem letališču.
Strane
Pokal UEFA: Slovenci praznih rok
Po porazu mariborskega Branika v Rigi (0:1) v 1. kolu predkola pokala UEFA je tudi ljubljanska Olimpija izgubila v Atenah proti Apollonu z 0:1.
Stran 17
ATLETIKA / SP V GOETEBORGU
Slavje Boulmerkove
Alžirka Hassiba Boulmerka je včeraj na svetovnem prvenstvu v atletiki v Gotgeborrgu zanesljivo zmagala v teku na 1.500 m pred Holmesovo in Sacramentovo. (Foto AP)
Turisti zaman na Kitajsko
PEKING - Skupina 212 italijanskih turistov je zaman prispela v Peking na izlet po Kitajski. Znamenitosti »rdeče države« si ne bodo ogledali, ker je kitajska turistična agencija odpovedala predvideni izlet v staro prestolnico, h kitajskem zidu in v Hong Kong, to pa zato, ker ji italijanska turistična agencija, ki je izlet organizirala, dolguje celi dve milijardi lir. Vodja italijanske agencije Nuovi oriz-zonti jo je že popihal...
Na 13. strani
izredna investicija: skupno 61.300 milijard lir, ki bo zemljepisno takole porazdeljena: 29 odstotkov bo namenjenih delom na Severu, 25 odstotkov v Srednji Italiji, preostalih 44 odstotkov pa na Jugu in na otokih.
Odprtje novih delovišč bo posredno vplivalo tudi na zaposlitev nadaljnjih 60 tisoč delovnih mest v podjetjih, ki bodo sodelovala pri teh projektih.
Na 2. strani
NEMIRNI PRODIJEV TABOR
SPOLNO NASILJE / VČERAJ NOVI PRIMERI
Ali bo D’Antoni res novi voditelj politične sredine?
Tajnik CISL še ne komentira, a napoveduje vstop v politiko
Dini se je zavzel za čimprejšnjo odobritev zakonskega osnutka
Zavrnil pa je predlog o vladnem odloku - T. Moiolo polemično
Sergio D'Antoni (f.KROMA)
RIM - Levosredinsko zavezništvo Romana Prodija ne preživlja najboljših trenutkov. Polemike in razhajanja med DSL in "grmički" so skoraj na dnevnem redu (med vsemi je najglasnejši Mario Segni), politično temperaturo pa je v zadnjih dneh še dodatno dvignil tajnik CISL Sergio D’Antoni, ki se pripravlja na vstop v politično areno. Sindikalist naj bi postal li-der politične sredine, ki naj bi skušala v Prodijevem taboru uravnovesiti premoč Demokratične stranke levice. NaCrt je zelo ambiciozen, izzval pa je že polemike, nasprotovanja in, kot se spodobi v teh primerih, tudi ljubosumja.
D’Antoni že nekaj Časa pravi, da bo zapustil sindikalno življenje in se posvetil politiki. Dol-
go Časa je to ostalo na ravni pobožnih želja, da tajnik CISL misli zares pa je postalo jasno pred dnevi, ko je v nekem intervjuju dejal, da Italija potrebuje moCno politično sredino, ki pa še nima liderja. D’Antoni je nato v naslednjih dneh nekajkrat zelo pohvalil predsednika vlade Lam-berta Dinija, na Prodija pa je skoraj pozabil.
Tisti, ki se v Prodijevi koaliciji imajo za sredince, so z različnimi občutki sprejeli D’An-tonijeve besede. Poslanec Demokratov Gior-gio Bogi je tako mnenja, da izjave generalnega sekretarja CISL vnašajo le zmedo in pravzaprav šibijo levosredinski tabor, ki v teh nelahkih Časih potrebuje notranjo slogo. Vsi tisti, ki hočejo resnični poraz desničarskega zavezništva - pravi Bogi - se morajo strniti okrog Prodija in njegovega volilnega in političnega programa.
Podpora D’Antoniju pa prihaja iz vrst Segni-jevih somišljenikov. Glasnik Pakta Diego Masi podčrtuje, da je treba v levi sredini Cim-prej uravnovesiti sile med DSL in ostalimi komponentami, zato je po njegovem D’Antoni-jeva zamisel dobrodošla in tudi zelo koristna.
Prodi pa je medtem demantiral Časopisno vest, po kateri naj bi se v kratkem sestal z Berlusconijem na jahti lastnika Fininvesta. Vest o srečanju je objavil dnevnik Indipendente, ki je blizu stališčem Severne lige.
Italijanski premier Lamberto Dini
RIM - Vlada bo storila vse, kar je v njeni moCi, da bi bil zakon proti spolnemu nasilju Cimprej sprejet. V razpravo, ki so jo v teh dneh spodbudili številni primeri spolnega nasilja nad ženskami in mladoletnimi, je odloCno posegel presednik vlade Lamberto Dini. Po njegovi oceni je glede na položaj zakonski poseg nujen, zato je treba pospešiti iter zakonskega osnutka, ki je v razpravi v pravosodni komisiji poslanske zbornice, ne da bi pri tem zanemarili prav tako neovrgljivo nujo po poglobljenem pristopu do tako občutljivega problema. Dini pa je včeraj prav tako odloCno zavrnil hipotezo o vladnem dekretu, s to potezo naj bi po oceni predlagateljice, predsta-
i-CERKEV / KO SE DUHOVNIK ODLOČI ZA LJUBEZEN n
Župnika ni bilo v cerkev
V sili je za dušnopastirsko službo poskrbel osebno nadškof
CAMPOB ASSO - Verniki male župnije v pokrajini Campobassa kar niso mogli verjeti svojim oCem: pri jutranji maši je namesto župnika maševal sam nadškof! Skrivnost je je bila kmalu pojasnjena. Kot je med pridigo povedal nadškof, je župnik don Luigi Gaggiani nepričakovano slekel duhovniško oblačilo.
Nadškof ni hotel povedati veC, toda razlog skrivnostne in nepričakovane župnikove odločitve je prišel kaj kmalu na dan. Don Gaggiani je zapustil Cerkev iz ljubezni do ženske. Kaj pa drugega?
Zuzpnika so zavedle tudi okoliščine. Župnišče je bilo v popravilu, tako da se je župnik zaCasno nastanil v hiši mlade ločenke, ki je s svojima dvema otrokoma živela prav tik ob cerkvi. Mlada ženska je bila res pri-
jetne zunanjosti, pa pridna gospodinja, vzorna mati... V tem Času je mladi duhovnik spoznal prenekatero, dotlej nepoznano, plat družinskega življenja in vzklila je globoka ljubezen, kateri se mladi duhovnik ni mogel upreti in kateri se res ni hotel odreci za nobeno ceno. Rečeno, storjeno. Osebno je obvestil nadškofa v Campobassu Ettoreja Di Filippa o svoji izbiri, zatem pa se popolnoma predal svojim ljubezenskim sanjam. Za škofijo je bil to nedvomno hud šok, za nadškofa pa še dodatno breme. Da ne bi pustil vernikov brez pastirja, se je osebno odpravil v oddaljeno mestno četrt San Giovanni dei Gelsi in sam maševal. Škofija ne daje nobene uradne izjave, verniki pa so se nekako vdali in zaželeli župniku veliko družinske sreCe.
vnice NZ Alessandre Mussolini (ona je tudi poročevalka zakonskega osnutka) pridobili na dragocenem Času. Po starem pravilu naj bi bila volk sit in koza cela: spolno nasilje bi postalo napad na človeško integriteto, pravosodna komisija pa bi imela še nekaj Časa, da bi nekatere vidike poglobila. Pozitivno pa so Dinijeve izjave sprejeli tudi predstavniki raznih strank, ki jih je pravzaprav šele poseg predsednika vlade »spomnil« na problem.
Oglasila se je tudi z veC strani kritizirana predsednica pravosodne komisije poslanka Tiziana Maio-lo (Forza Italia), ki je spet ostro polemizirala s predstavnicami levice, Ceš da si lastijo pravico ekskluzivnega zastopstva ženskih interesov. Glede na delo komisije pa je Maiolova dejala, da se lahko takoj sestane in predlagala, da bi Irene Pivetti preklicala poletni premor in sklicala poslance. Kritike na njen raCun, Ceš da je zavlačevala delo v komisiji, so povsem neosnovane, je še pribila.
V imenu federal-liberal-demokraticnih poslancev je Dinijeve izjave ugodno ocenila Tina Lagostena Bassi, sicer tudi predsednica komisije za enake možnosti pri predsedstvu vlade (v tem svojstvu ni rekla nobene). O tem, da gre za zelo občuten problem priCa dejstvo, piše v noti, ki jo je podpisala s kolegom Raffaelejem Costo, da je zadnji, poenoten tekst zakonskega osnutka podpisalo 340 parlamentarcev različnih strank.
Tudi včerajšnji dan ni minil brez novic o prime-
rih spolnega nasilja. 29. julija je 23-letna študentka parkirala avto v parkirišču sredi Barija, ko je prišla p° avtomobil, jo je napadel paznik. Vest se je razvedela včeraj, ko so napadalca, 25-letnega Davideja Gorah la, po prijavi aretirali. Včeraj pa so v Lucci aretirali 46-letnega Domenica Manzioneja pod obtožbo, da je že 11 let spolno zlorabljal lastno hčer, ki je sedaj stara 21 let in ga je prijavila.
Zastrašujoč porast primerov nasilja nad mladoletnimi in ženskami pa j® spodbudil tudi številna združenja, ki nudijo p°' moč napadenim, da so izdelala ankete in dokumentirano spregovorila o pojavu. Po podatkih telefonskega servisa Roza telefon, ki ga opravlja istoimensko združenje prostovoljk, kar 1.500 posiljenih žensk letno poklice za pomoč, največ poleti, in med temi je veliko turistk. Tudi podatki telefonskega servisa za mladoletne Modrega telefona dokazujejo, da je poleti kar 20 do 25 ods. več klicev zaradi spolnega zlorabljanja. Poletje je rizično obdobje: do takšnega zaključka so prišli tudi v Centru za tepene otroke, v katerem med drugim spodbijajo tezo, da se nasilje rodi skoraj izključno v socialno ogroženem okolju.
Glavni vzrok za porast nasilja in posebej spolnega nasilja je v nepoučenosti ali slabi poučenosti mladih o spolnosti, z zakonom proti spolnemu nasilju je treba nujno sprejeti tudi zakon o spolni vzgoji. Tako je izjavil vsedržavni predsednik združenja Arcigay-Arcilesbic3 Grillini.
TURIZEM / NA MEJNIH PREHODIH DEŽELE SONCA ŽE OD APRILA NE POZNAJO POČITKA
Po zaslugi šibke lire je Italijo preplavila 30milijonska množica tujih turistov
Tujih obiskovalcev je za 14% več kot lani Italijanov v tujini pa za 2% več
RIM - Na italijanskih mejnih prehodih ni počitka. Od aprila se Čeznje vije tridesetmilijonska reka tujih turistov (letos jih je za 14 odstotkov več kot lani), ki »oblegajo« mesta umetnosti, plaže in turistične kraje, v zadnjem času pa se jim je v nasprotni smeri pridružila še množica Italijanov, ki se odpravljajo na tuje. V juliju in prvem tednu avgusta jih je bilo za 2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, odpravljajo pa se v glavnem v sredozemske kraje, v južno Evropo, Malo Azijo in na RdeCe morje.
Dosedanji obračun združenja javnih lokalov FIFE je že močno pozitiven, Čeprav manjka se dober del avgusta in ves september. Enako ugodni so podatki turističnih agencij, ki dokazujejo, da ni prišlo do predvidevanega poraznega upada potovanj Italijanov v tujino, h kateremu naj bi jih prisilila šibka lira. Monetarne napetosti so preprosto spremenile klasične turistične itinererje: bogate države srednje in severne Evrope so Italijani v svojih počitniških izbirah zamenjali z neprimer-
no cenejšimi južnoevropskimi in sredozemskimi kraji. Španija je sama pritegnila kar 23 odstotkov vseh Italijanov, ki preživljajo počitnice na tujem, Grčija in turške obale so jih privabile 22 odstotkov, Maroko in ostale severnoafriške države 15 odstotkov, medtem ko odpade na Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo, Skandinavijo in Beneluks skupaj komaj 12 odstotkov italijanskih obiskovalcev, na ZDA pa samo 5 odstotkov.
Iz tega lahko sklepamo, da armado tujih dopustnikov v Italijo vodijo prav prebivalci držav z moCno valuto: veC kot 24 odstotkov jih je Nemcev, občutno pa se je povečal tudi obisk Avstrijcev, Nizozemcev in Skandinavcev. Z italijanskim soncem najbrž nimajo težav, po anketi združenja FIFE pa jih najbolj moti prav Ahilova peta javnega prevoza: približno polovica vprašanih je izjavila, da so letališča, železnica, trajekti in mestni prevoz najvecja nesreča italijanskega turističnega življenja. Nic novega v deželi sonca, bi lahko rekli.
Podražitev denarja se oddaljuje
RIM - Privatizacije napredujejo in se korak za korakom približujejo cilju, je včeraj zagotovil premier Dini in pojasnil, da vlada vzporedno pripravlja privatizacijo prve transe Enela, Šteta in Enija, zraven pa tudi prodajo delnic zavarovalnice INA, ki so še v rokah zaklada. Dini je izrazil tudi oceno, po kateri sedanja ekonomska gibanja omogočajo predvidevati, da ne bo prišlo do novega dviga cene denarja.
Kljub mrtvilu je usmeritev trgov dobra
MILAN - Italijanske trge je vCeraj zajelo popolno mrtvilo, v katerem se tako tečaj lire kot izid borznega sestanka v Milanu v primerjavi s torkom praktično nista spremenila. Osnovna usmeritev denarnega in finančnih trgov pa kljub temu ostaja pozitivna in z dobrimi perspektivami na srednji rok. Na kratek rok pa seveda ni pričakovati velikih pre-memb, saj bo prihodnji teden za trge eno najbolj mrtvih obdobij v letu.
LIRA
ČET PET
1576,2	1579,8
PON TOR SRE
1572,8	1588,6 1587,3
11218	11268 1123,5
m
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
.	• ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
GOSPODARSTVO / BELA KNJIGA
PO OSTREM NAPADU NA FINIJEVO STRANKO
Dini: 100.000 novih delovnih mesi letno
Investicija 61.300 milijard Hrza velike infrastrukture
RIM - Nad sto tisoC novih delo-mest letno za dobo kakih šti-let. To je obljubil predsednik 1 Pijanske vlade Lamberto Dini na vcerajsnji predstavitvi tako imeno-y.^e »bele knjige« o preosnovi ve-mih infrastrukturalnih del za gozdarski razvoj in zaposlovanje. , °ela knjiga« omenja niz načrtov, i? 80 v teku, ali jih bo treba obnovi-1 Po zastoju, ki je sledil preiskavi o Podkupninah. Za izvedbo teh del
bo
Potrebna izredna investicija:
. JT ^ V, UHO.	C VI lici 111 V CiOLlV-lJtl.
skupno 61.300 milijard lir, ki bo ^ORiljepisno takole porazdeljena: . odstotkov bo namenjenih de-ooi na Severu, 25 odstotkov v Sre-ooji Italiji, preostalih 44 odstotkov Pa Oa Jugu in na otokih. Odprtje Oovih delovišč bo posredno vpli-ato tudi na zaposlitev nadaljnjih ,9 P so c delovnih mest v podjetjih, 1 bodo sodelovala pri teh proje-^h- 43 odstotkov teh delovnih Zst naj bi omililo zaposlovalno na jugu države.
bJa včerajšnji tiskovni konferen-
ci so ob predsedniku vlade sodelovali minister za proračun Mašera, za delo Treu, za industrijo Cio in za javna dela Baratta. Dini je omenil, da bo vlada pozorno sledila izvajanju načrtov in napovedal tudi vrsto normativnih ukrepov, ki naj bi olajšali upravno-birokratske zaplete. Dodal je tudi, da bo vlada občasno pregledala položaj in prilagodila naCrte potrebam Časa. Investicije se bodo nanašale na gradnje avtocestnega, železniškega in električnega omrežja in na druge velike strukture.
V »beli knjigi« so tudi zabeležene številke o višini investicij po deželah in številu predvidenih novih delovnih mest. Iz pregleda izhaja, da je za Furlanijo-Julijsko krajino predvidenih 291 milijard investicij za velika infrastrukturna dela za 1.454 novih delovnih mest. Le Dolina Aosta (66 milijard) in Marke (83 milijard) bosta prejeli manjši prispevek, naša dežela pa je sploh na repu lestvice predvidenih
novih delovnih mest...
Minister za delo Treu je bil po tiskovni konferenci Se bolj optimist od Dinija. Namignil je, da bi lahko v prihodnjem letu zabeležili celo 200 tisoC novih delovnih mest.
Kljub tem optimističnim napovedim pa je naletel vladni naCrt tudi na vrsto polemičnih posegov. Nekdanji minister za delo Mastella (KDC) je menil, da gre za pravcato improvizacijo in da tako porazdeljene obljubljene milijarde ne bodo rešile ničesar. Predlagal .je drugačno rešitev: 100 tisoC milijard za italijanski Jug. Mastella je namreč iz Avellina... Podobno kritičen je bil nekdanji minister za prevoze Publio Fiori (NZ). Po njegovem bi bilo treba investicije bolje porazdeliti. Tudi on se je zavzel, da bi Jug prejel večji delež. Nic novega torej: milijarde bi morale romati na Jug, kot se je to dogajala v starih dobrih Časih prve republike z Ga-vo, De Mito in njim podobnimi veljala.
Stavke v prevoznem sektorju prepovedane
RIM / MANCUSO GA JE OVADIL SODSTVU
Minister in »nadležni« novinar
Časnikarke organizacije ostro kritizirajo ministra za pravosodje
RIM - V avgustu Potniki v Italiji ne bodo doživeli nev: Sočnosti s stavkali. Od danes do 5. septembra so stavke v prevoznem sektorju po zakonu prepovedane. Po jej odločitvi, ki je bila sprejeta v dogovoru s sindikati jn ki državljanom jamči normalen Potek prevozov v obdobjih, kot so Poletje, božične in velikonočne počitnice, je pravica do stavke odložena na 6- september.
RIM - Poklicna radovednost novinarja lahko drago stane. To je na lastni koži spoznal novinar rimskega Časopisa La Repubblica Paolo Boccacci, ki je »vohljal« za pravosodnim ministrom Filippom Mancusom. Minister, ki je s svojo trmoglavo akcijo proti milanskemu sodnijskemu timu »Ciste roke« skoraj izzval vladno krizo, se je tokrat spravil nad novinarja in ga ovadil sodstvu zaradi »nadleznosti«.
Boccacci je 19. in 20. maja letos objavil članka, v katerih je poročal o domnevnem obisku predsednika Forza Italia Silvia Berlusconija pri Mancusu le nekaj dni preden je pravosodni minister začel z ofenzivo proti milanskemu državnemu tožilstvu. Med preverjanjem novic je novinar tudi telefoniral nekaterim Mancusovim sosedom, da bi ugotovil, ali so liderja Forza Italia
res videli v bloku, kjer stanuje Mancu-so.
Zaradi tega je pravosodnemu ministru zavrelo. Ze med poročanjem parlamentarni komisiji, ki raziskuje pokole, je minister potožil, da si je nek novinar dovolil nadlegovati sosede in jih vpraševati, »kdo me obiskuje«. Očitno pa mu to ni zadostovalo. Človek, ki se Ze dobrih deset let pravda s sosedo zaradi bršljana, res ni mogel dovoliti »nadležne novinarske vsiljivosti«. Zato je zadevo prijavil sodstvu, ki je včeraj zaslišalo novinarja in ga osumilo »nadle-žnosti« (novinar tvega do 6 mesecev aresta in milijon lir globe).
Stanovske novinarske organizacije so ostro reagirale na Mancusovo potezo in ministra obtožile, da je na ta način kršil z ustavo zajamčeno pravico do svobodnega poročanja.
»Bossi antifašist? Ne, tako ne gre!«
Petrini: Nisem član Ku Klux Klana, ampak demokratične politične stranke...
MILAN - Voditelj Lige Umberto Bossi je med nedeljskim obiskom v Furlaniji - poleg običajnih napadov na Silvia Berlusconija in Gian-franca Finija - pozval somišljenike, naj odkrijejo in prijavijo (očitno je mislil na "parlament" severne Italije s sedežem v Mantovi) fašiste oziroma volilce Nacionalnega zavezništva. Njegove besede (na desnici so jih označili za grožnje) so izzvale val polemik ne samo v krogih Finijeve in Berlusconijeve stranke, ampak tudi med nekaterimi antifašisti, ki mu očitajo, da uporablja značilne fašistične grožnje in metode.
Zelo zaskrbljen nad Bossijevimi izpadi je tudi bivši predsednik po-
RIM - Ah je imela Severna liga tudi prevratniške načrte? Pred nekaj leti je njen voditelj Umberto Bossi izjavil, da je zasluga Lige, Ce na Severu ni izbruhnil upor, saj naj bi bilo nekaj deset tisoč oboroženih mož pripravljenih na vstajo.
Sedaj se k temu iz tunizijskega Hamameta po-vraca Bettino Craxi, ki je s psevdonimom Edmond Dantes poslal desničarskemu tedniku Italia seth-manale dosje, po katerem naj bi bila pred dvema letoma Liga pripravljena na oboroženo vstajo.
Poslanec Pierluigi Petrini
slancev Severne lige Pierluigi Petrini, ki ga je "senatur" pred Časom odstavil z očitkom, da je premalo kritičen do pokojninske reforme Dini-
Craxi ne pojasnjuje od kod gradivo, odgovorni urednik tednika Alessan-dro Caprettini pa meni, da bi lahko šlo za dosje skesanega pripadnika Lige, ah pa za informativno poročilo obveščevalnih služb.
Tednik je kopijo sporočila poslal rimskemu državnemu tožilstvu, ki ga je predalo tožilstvom v Lombardiji in v Venetu.
Tajnik Lige v Venetu Fabrizio Comencini pa je Craxijeve novice ocenil za »poletne izmišljotine«, ki naj bi sodile v okvir obrekovalne kampanje.
jeve vlade. »Antifašizem ne more Cez noc postati fašizem. Smisel antifašizma in demokracije je ideološka strpnost, zato res ne bom šel od hiše do hiše in odkrival fašiste«, je dejal Petrini, ki je, kot opazovalec Lige, doslej spremljal delo levosredinskega zavezništva. Poslanec je tudi povedal, da ni elan ameriške rasistične organizacije Ku Klux Klan, ampak Severne lige, ki je do nadaljnjega demokratična, federalistična in antifašistična stranka.
Med antifašisti, ki so javno kritizirali Bossije-ve besede, je znani zgodovinar in pravnik Alessandro Galante Gar-rone. Vodji Lige je očital tipične fašistične metode, ošvrknil pa je tudi novinarje, Ceš da posvečajo Bossiju preveč pozornosti in to v Času (dal je primer bivše SFRJ), ko se ljudje v naši bližini soočajo z mnogo resnejšimi problemi. Galante Garrone je tudi izjavil, da se Bossi vede kot pijanec, saj ne ve, da se s takimi izjavami pravzaprav poigrava z ognjem.
Pravniku je takoj odgovoril Bossi (Galante Garrone je v svojem življenju že neštetokrat menjal stranko, je dejal), za pravi osebni napad nanj (v njem ne manjka grobih žalitev) pa je poskrbel glasnik Lige Luigi Rossi. »Galante Garrone je podoben mitološki živali, ki je na pol jelen, na pol koza, njegoven antifašizem pa je ničvreden«, je še nonšalantno izjavil glasnik Severne lige.
HRIM / BETTINO CRAXI OBTOZUJEh
Liga kovala vstajo?
Tajnik Lige v Venetu demantiral novice
Jože Pirjevec
13.
Vidov dan
Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992<
Toda na veliko razočaranje suverena in krogov, ki jih je predstavljal, ta poteza ni imela uspeha, saj v zaključnem komunikeju potsdamske konference o Tazmerah v Jugoslaviji ni bilo niti besede- Peter II. se je zato odločil za izjavo, ki so jo objavili londonski Časopisi 8. avgusta 1945. Z njo je obtožil Titov režim diktature in odvzel mandat regen-i°m, ki so ga predstavljali v domovini. %a njegov protest pa se nihče ni zmenil: v Beogradu so dejali, da jih ne zanima, istega mnenja pa so bili tudi v Londonu. R svojem uvodniku je celo konservativni Times ostro zavrnil kralja, ces da nima moralne pravice do očitkov, saj je sam brodolomec nesvobodnega predvoj-nega režima. Jugoslavija je država brez demokratične tradicije in naivno bi bilo Pričakovati, da na takšnih tleh lahko zraste povsem zrel parlamentarni sistem zahodnega tipa ter deluje v viharnih razmerah državne obnove. Mogoče Pa je pričakovati, tako je trdil Times, da sc bo oblikovala liberalnejša ureditev, kakor hitro bodo dopuščale razmere.
To optimistično ugotovitev je narekovalo v prvi vrsti dejstvo, da so prav v tistem Času novi jugoslovanski voditelji sklicali zaCasno ljudsko skupščino, povsem v skladu s sporazumom, ki so ga trije veliki sklenili na Jalti. V njem so bili namreč vsi dani Avnoja pa tudi 36 poslancev skupščine, izvoljene leta 1938, 69 predstavnikov stank in 13 neodvisnih osebnosti, ki se niso kompromitirale v sodelovanju z okupatorjem. Ze tri dni po svojem prvem zasedanju, 10. avgusta, je skupščina izglasovala volilni zakon za dvodomno konstituanto (dom narodov in zvezni dom), s katerim so dobili volilno pravico vsi moški in ženske, ki so dopolnili osemnajst let, pa tudi mlajši, Ce so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. "Ce mlad človek lahko nosi orožje, " je dejal Moša Pijade, "je tudi dovolj zrel, da voli in je izvoljen". Brez volilne pravice so ostali kolaboracionisti in nasprotniki osvobodilnega gibanja. O tem, kdo naj bo diskriminiran, pa naj bi odločale oblasti na zvezni in regionalni ravni. Proti takšnemu ukre-
pu, ki je prizadel približno 200.000 ljudi, je nastopil podpredsednik vlade in vodja Demokratske stranke Milan Grol z odločnim protestom, ki pa je v atmosferi sovražne ravnodušnosti izzvenel v prazno.
ZaCasna ljudska skupščina je v naslednjih dneh na hitrico izglasovala kar deset temeljnih zakonov, ki so na gospodarskem in upravnem področju bistveno spremenili ustroj jugoslovanske družbe in še pred sprejetjem ustave zakoličili v njej premoč partije. Njegov predsednik in minister za konstituanto Edvard Kardelj je navdušeno ugotavljal: "Se noben jugoslovanski parlament ni delal s tolikšno naglico." Poleg zakonov o agrarni reformi in o sodstvu je posebno pomemben tisti, ki obravnava "delovanje proti ljudstvu un državi" in določa hude kazni za vsakršno etnično agitacijo in propagando. Na prvi pogled je bil ukrep upravičen, potreben predvsem na tistih narodnostbo mešanih področjih, kjer so bile nacionalistične strasti še kako žive.	(Se nadaljuje)
VARALA JE DRŽAVNE USLUŽBENCE
Finančna družba vabila s smešno nizkimi obrestmi
GORICA - Skupaj z upanjem na posojilo so polagoma izgubili tudi upanje, da bi spet prišli vsaj do svojega denarja in naposled jim ni preostalo drugega, kot da se obrnejo na sodišče. Na dan je tako prišlo, da gre verjetno za prevaro večjih razsežnosti, katere žrtve naj bi bile vsepovsod med javnimi uslužbenci v Italiji, med karabinjerji, policaji, vojaki, med učnim osebjem. Doslej sta se na primer v Gorici, kjer so uvedli preiskavo, že pritožila policijska agenta, včeraj so se oglasili novi oškodovanci, pričakovati je vsak dan veC tistih, ki naj bi se ujeli v mrežo turinske finančne družbe »Sifa ’87«, ki naj bi si bila za svoje »poslovanje« najprej zagotovila trdno osnovo, in sicer ustrezno dovoljenje zakladnega ministrstva. Zatem naj bi bila sklenila konvencijo z obrambnim ministrstvom, z notranjim ministrstvom itd., s celotno operacijo pa naj bi bila seznanjena skrbstvena ustanova javnih uslužbencev Enpas. Čeprav so bile obresti, ki jih je družba zahtevala, smešno nizke (od 5 do 8%), očitno ni mogel nihče podvomiti, da ob takih jamstvih ne bo opravil dobrega posla. Zato je rade volje vplačal 119 tisoC lir, ki so jih zahtevali za stroške operacije.
Pa vendar... Družba je res imela ustrezno dovoljenje zakladnega ministrstva, vendar je kaj malo verjetno, da je njen vplačani kapital znašal milijardo lir, kot zahteva zakon. Poteg tega tudi njeni upravitelji niso bili vzor poštenosti (poverjeni upravitelj, ki je bil na svojem mestu do leta 1992, je bil med framaso-ni, vendar so ga izključili, saj njegov kazenski list ni bil prav neomadeževan). Tudi posli družbe same od leta 1987 do 1989 niso cveteli, bili so enaki ničli, leta 1990 so dosegli skromnih 800 tisoč lir, leta 1992 osem milijonov.
GOJMIR DEMŠAR
SEŽANA / ZLASTI V MANJŠIH KRAJIH
Glasbena matica skozi desetletja (3)
V prvih letih delovanja so izstopale osebnosti, kot so bili Mahkota, Adamič, Mirk in Šonc
Med osebe, ki so v prvih letih delovanja šole Glasbene matice vidno izstopali sodijo Mahkota, Adamič, Mirk in Sonc.
Karl Mahkota ni bil poklicni glasbenik pač pa odličen organizator ter je bistveno pripomogel k razvoju slovenskega glasbenega življenja v Trstu. Vodil je tudi matični pevski zbor ter moški zbor delavskega društva Kolo do leta 1919, ko je odšel v Ljubljano.
Močneje je posegel v slovensko tržaško glasbeno življenje Emil Adamič s svojim glasbeno-ustvarjalnim delom in na področju zborovodstva. Bil je pevovodja Učiteljskega društva za Trst in okolico, vodil je Sokolski pevski zbor pri Sv. Ivanu, kjer je ustanovil tudi godbeni odsek. Njegove skladbe so izhajale v tedaj najpomembnejši slovenski glasbeni reviji Novi akordi. Najpomembnejši element, ob katerem se je oblikovala njegova umetniška izpoved, je bila slovenska ljudska pesem. Adamič je bil tudi glasbeni poročevalec Edinosti.
Vasilij Mirk, rojen v Trstu 14.6.1884, se je kot skladatelj in dirigent prvič predstavil v Trstu leta 1907, ko sta orkester in ženski zbor Šentjakobske delavske čitalnice izvedla njegovo skladbo Spomladi v gozdu. Nekaj let kasneje je napisal Simfonično suito kot prvo slovensko orkestralno skladbo te vrste. Vrsta njegovih glasbenih del je izšla v Novih akordih. Tam so izšli 3 samospe-
Viktor Šonc je vodil šolo GM od jeseni 1911 do leta 1927
vi, 3 zbori in Glasbeni utrinki za klavir. Kasneje je Mirk obogatil slovensko glasbeno ustvarjalnost še z drugimi kvalitetnimi skladbami: zbori, samospevi, klavirskimi deli, violinsko sonato, godalnim triom, godalnim kvartetom. Napisal je tudi nekaj večjih vo-kalno-instrumentalnih del. V okviru šole Glasbene matice je Mirk razvil bogato pedagoško dejavnost. Vodil je tudi Akademski pevski zbor Balkan, z orkestrom pa je sodeloval pri prireditvah v Narodnem domu do leta 1910, ko je postal dirigent orkestra Mirko Polic.
Viktor Sonc, rojen v Tomaju 29. 11. 1877 si je pridobil temeljito kompozicijsko in pevsko
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodiSču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
znanje v Pragi in v Dresdnu. Poleg svojega pedagoškega delovanja se je uveljavil tudi kot skladatelj, dirigent in glasbeni kritik. Jeseni 1911 je prevzel vodstvo šole Glasbene matice ter jo dvignil na visoko kvalitetno raven. Njen ravnatelj je ostal vse do leta 1927.
Odbor Glasbene matice si je prizadeval, da bi razširil tudi koncertno dejavnost. Za to sta bila najpomembnejša društveni pevski zbor in godalni ansambel. Poleg koncertnih prireditev, pri katerih so večkrat sodelovali tudi glasbeniki izven okvira Glasbene matice, so bile pomembne prireditve glabene šole, pri katerih so pokazali svoje znanje zrelejši gojenci. Programi prireditev Glabene matice so vsebovali tudi dela slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Z namenom, da bi ustanovili samostojen orkester, so začeli v šoli poleg violine poučevati tudi druge orkestrske instrumente.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi bojazni, da bi bila koncertna gostovanja slabo obiskana, deloma tudi zaradi zaščite lastnih koncertnih prireditev, je Glasbena matica večkrat odklonila koncertne ponudbe. Tako na primer leta 1911 gostovanje orkestra in zbora z znanim dirigentom Vaclavom Talichom.
Na sporedu koncertov, ki jih je Glasbena matica priredila z lastnimi močmi, so bila tudi zahtevnejša glasbena dela. Tako so bile na koncertu 5. januarja 1912 izvedene poleg skladb domačih avtorjev tudi dela Lisinskega, Dvoraka, Čajkovskega in Liszta. Društveni pevski zbor je z orkestrom pripravil tudi izvedbo Sat-tnerjeve kantate Jeftejeva prisega im odlomke iz Smetanove opere Prodana nevesta.
Knjiga je za marsikoga edino možno razvedrilo
Ravnateljica Kosovelove knjhižnice o svoji poletni izkušnji - Premalo sredstev za nakup novih knjig
SEŽANA - Kosovelova knjižnica v Sežani je že pred več leti v svoji takratni občini razvila knjižnično mrežo v smislu, da je vsem občanom omogočen dostop do knjige. Tako so bile v vseh večjih središčih občine, ki jih obdajajo manjši zaselki, ustanovljene krajevne knjižnice. Najprej (pred 20. leti) v Komnu, kasneje v Divači in Hrpeljah. Glede na odziv krajanov, se je izkazalo, da so ti kraji, kjer so ljudje oddaljeni od Sežane (predvsem otroci in starejši) resnično potrebovali knjižnico. Zaradi vedno večjega števila obiskovalcev in velikega števila izposojenih knjig, si je tudi matična knjižnica prizadevala, da je vsako leto kupovala vsaj po en izvod novih knjig tudi za krajevne knjižnice. Na željo bralcev, pa so v krajevno knjižnico prihajale knjige tudi iz matične knjižnice. Bralna kultura se je v teh krajih zagotovo razvila, tudi po zaslugi prizadevne knjižničarke.
V poletnih mesecih v času odsotnosti kolegice, sem po dolgem času želela sama spoznati utrip knjižnic v teh manjših krajih. Zato sem odšla nadomeščat kolegico. Svoja doživetja bom težko prenesla na papir in vse kar sem v tistih popoldanskih urah doživljala med bralci tako v Divači kot v Hrpeljah. Pa vseeno.
Sredi julija sem nadomeščala kolegico v Divači. Tam se odpre knjižnica ob enajstih. Ko sem prišla tja, me je pred knjižnico čakalo že osem bralcev s polnim naročjem knjig. Med odraslimi je bilo tudi nekaj otrok. Deček, ki je končal drugi razred, me je takoj ob vstopu v knjižnico vprašal po knjigi, na
katero je očitno že dalj časa čakal. Nanadoma jo je zagledal na mizi med rezerviranimi knjigami, a ko sem mu jo hotela izročiti, sem opazila, da je v knjigi listek na katerem je bilo ime deklice, ki je bila očitno v vrsti pred njim. Deček se je užaloščeno razjezil in zbežal v drugi prostor, ter kričal, da ne bo nič več bral. Svojih občutkov ne znam opisati, kajti navajeni smo, da ljudje stojijo v vrstah za vse prej kot pa za knjige. Deček je v sosednjem prostoru z jokajočim glasom še naprej protestiral. Dolgo sem se trudila, da sem ga s prijaznimi besedami zvabila v svojo bližino, speljala pogovor na že prebrane knjige in ga nazadnje uspela prepričati, da si je izposodil knjige, ki sem mu jih svetovala. Knjižnica v Divači je bila odprta do 18. ure popoldne. Niti za sekundo nisem ostala v knjižnici sama, ampak so se na moje presenečenje obiskovalci vrstili in več ali manj zaman iskali nove knjige.
Prostor namenjen najmlajšim je bil ves popoldan premajhen, da bi lahko v njem našli sedež vsi, ki bi se radi tu zadržali. V pogovoru s šolarji, kako preživljajo počitnice, sem spoznala, da so v večini doma in da jim je edino zatočišče in razvedrilo knjiga in knjižnica. Ganila me je tudi disciplina in lepo vedenje, ki sem ga pri šolarjih tisti dan zaznala.
Nobenega razgrajanja, nobenega nemira niso povzročali, kljub temu, da jih je bilo v prostoru veliko in jih posebej nisem nadzorovala.
Naslednji teden sem odšla v Hrpelje. Tudi tam so me že ob 10. uri čakali pred vrati. Bralci so bili iz sosednjih vasi.
Ganil me je posebno spoštljiv odnos, ki sem ga zaznala tako pri odraslih kot pri otrocih. Vsi so ob vstopu potrkali na vrata in opazil3 sem njihovo zunanjo urejenost. Za tamkajšnje ljudi pomeni priti v knjižnico kulturno doživetje. A zgodba se je ponovila. Bilo mi je nerodno, ker skoraj nobenemu bralcu nisem mogla- dati zaželjene knjige. Presenečena sem bila tudi nad pozornostjo obiskovalcev in gostoljubjem, saj mi je nemalo lju' di ponudilo, če mi lahko prinesejo kavo ali sok in me celo povabili na kosilo, pri čemer je ena izmed bralk celo vztrajala in se njenemu gostoljubju nisem mogla upreti. V meni pa je bila ena sama želja, da bi lahko vsakemu bralcu v tistem popoldnevu dala knjigo, ki bi jo rad prebral, namesto, da sem si izmišljala vedno nove izgovore-Sram me je bilo povedati resnico, da imamo v samostojni državi Sloveniji vse manj denarja za nakupe knjig in da tudi novi župani v novo nastalih občinah žal nimajo posluha za kulturne potrebe svojh občanov.
Ce smo si vsa povojna leta prizadevali, da smo odpirali nove knjižnice in razvijali bralno kulturo kot temeljno vrednoto naroda, je nerazumno in neodgovorno slišati sedanje politike, ki zmanjšujejo sredstva za nakup knjig s pojasnilom, da ni denarja. Izgovor je neutemeljen in prazen. Kajti denar je in morda več, kot kdaj koli. Toda kriterji po katerih se deli, so bistveno drugačni. In nepoučeni občani vse premalo vedo, zakaj vse se njihov denar troši.
Lučka Čehovin
GLOSA
Prejšnji teden, na
Kljub vsemu ni operetni diktator
predvečer ofenzive na Krajino, je predsednik hrvaške republike Franjo Tudjman izjavil: »Prisiljeni smo, da napademo zavezništvo med italijanskimi fašisti in skrbskimi ekstremisti, nimamo druge izbire.« Italijanski mediji so na to izredno težko obtožbo reagirali nadvse lahkotno, kot da gre za nekakšno avgustovsko raco o pošasti iz Loch Nessa. V potrditev tej ugotovitvi, se mi zdi primerno analizirati stran, ki jo je vprašanju v soboto, 5. avgusta posvetil najuglednejši italijanski časopis II Cor-riere della Sera. Poglavitno sporočilo, ki ga je list skušal posredovati svojim bralcem je, da Tudjmana ni jemati preveč resno, saj v bistvu ni drugega kot operetni balkanski diktator. To se je oblikovalcu strani imenitno posrečilo s ponatisom fotografije hrvaškega predsednika v visoki uniformi, ki je dan prej izšla v Economistu. Pri angleškem tedniku so bili sicer do Tudjmana zelo obzirni, saj so ga v podnapisu primerjali z Napoleonom. Mene je bolj spominjal na Tita, še bolj pa na Goeringa, in na to so gotovo namigovali pri Corriere della Sera. Fotografijo so namreč privezali in povečah tako, da so poudarili groteskno kapo in patetične našivke na rokavu Tudjmanove snežnobe-le uniforme.
Do sem vse lepo in prav. Konec koncev si je Tudjman s svojo naivno megalomanijo sam kriv, če se mu svet posmehuje. To pa še ne
Jože Pirjevec
pomeni, da njegovih besed ni jemati resno, kajti mož je kljub pomanjkanju avtoironije, vendarle politik nespornega formata. Dejstvo, da je znal po poram leta 1991 obvladati hrvaško stvarnost in preoblikovati vojsko v učinkovit udarni faktor, še kako zgovorno priča o tem. Uredniki lista Corriere della Sera pa mu teh kvalitet očitno ne priznavajo, kajti njegove besede jih niso spodbudile k resni analizi odnosov med italijansko desnico in Srbi v zadnjih letih, temveč k pavšalnemu ugotavljanju, da so brez osnove. V prvem članku, datiranem iz Zagreba, se njegov nepodpisani avtor sprašuje, kateri so Tudjmanovi viri. »Razen morebitnih tajnih informacij,« pravi, »so to očitno izjave, ki sta jih dala tisku lider bosanskih Srbov Karadzič in »predsednik« Krajine Martič. V zadnjih treh mesecih in pol sta bila oba pripravljena na teritorialne koncesije Italiji v Istri in Dalmaciji v zameno za priznanje njunih držav.« V dokaz, da se italijanski desnici nikoli ni skominalo po Istri in Dalmaciji, sledi nato še intervju s predstavnikom Nacionalnega zavezništva in predsednikom zunanjepolitične komisije v rimski zbornici, v katerem Mirko Tremaglia z vso vehementnostjo zanika kakršnokoli pretenzijo glede »vzhodnih« meja. Res je, s Finijem je bil v Beogradu in tam so jima nekateri srbski voditelji pomenljivo mežikali, kar pa sta
povsem spregledala (kljub temu, da ima misovski tajnik v svoji delovni sobi steno prekrito z grbi Istre, Reke in Dalamcije).
Da še bolj avtoritativno podčrta sovjo tezo o Tudjmanu, ki govori tja_v en dan, objavlja Corriere della Sera pod omenjenima člankoma še zapis o izjavi predsednika vlade Dinija, češ gre samo za »verbalne ekscese brez teže«. Drugačnega mnenja je bil Dinijev predhodnik v palači Chigi, Ciampi, ki je leta 1993 v uradnem poročilu poslanski zbornici izjavil: »V zvezi s spopadom v bivši Jugoslaviji je prišlo v naši državi do vrenja znotraj tistih ekstremističnih skupin, ki vidijo v konfliktu možnost aktivne dejavnosti; obenem se pojavljajo nevarne povezave organiziranega kriminala z nekaterimi obrobnimi radikalnimi silami, prisotnimi v boju, povezave, ki bi lahko privedle do medsebojnih »uslug« za udejanjanje destabilizacijskih podvigov.« Prevedeno v manj diplomatski jezik: italijanski desničarski krogi, mafija in srbski radikalci se povezujejo v zavzeništvo v iskanju skupnih ciljev in uspehov. Se je v zadnjih dveh letih kaj spremenilo1? Dovolj je bilo slediti lokalnemu in nacionalnemu tisku, pa veš, da se ni. 2e na podlagi te ugotovitve bi bilo primemo, da italijanski mediji obravnavajo Tudjmana bolj resno. Seveda, če ne gre za obrambni posmeh, ki skuša zakriti resnico, s katero se Italija pred mednarodno javnostjo zares ne more ponašati.
CENSiS / OB PREDSTAVITVI POROČILA
V TRAFIKI PRI SV. JAKOBU
Varljiva statistika o najemninah stanovanj
Najemnine srednje velikih stanovanj nespremenjene
Plačal s ponarejenim peldeseltisočakom
Skupno jih je imel 40 - Prijeli tudi moškega ki ga je »oskrbel« s ponarejenim denarjem
Cene najemnin stan Vani v Trstu padajo. Tal Pravi statistika, ki jo je o . elala družba Censis. A 1® Večje laži od statistik Pravi znani rek. In vse kai a je tudi v primeru c j^jsih najemnin v Trs
Torej: družba Censis
aah najemnin v italijam atestih. Poročilo prim aeiio najemnin v zadi Prth letih, pri čemer jei 'j Poštev stanovanja v
“ piacan povprecn to 150 tisoč lir, leta ^ijijon 300 tisoč lir, tolijon 400 tisoč lir, Pa stane najemnina m a0 tisoč lir mesečne ec cene je (v primeri artskim letom) očiten rats 150 tisoč lir (ali ve 0 odstotkov). Trst s orej v krog tistih mi aterih so se najem °očutno pocenile. Pravi statistika.
8Statistika je eno, rtost pa nekaj povsem
8e8a,« je začela h -	- -
vencev bUNlA.
Popoldne je bila Jtradu; njene kole otegi so že na dopi »Najemnine star arediscu mesta s 1 tratnimi metri pov torda res cenejše, ahko ta stanova: j0šci? Navadne e alavcev in delav °oracajo na nas, go 10 bi bilo tako, kot Veliki zvon obesil cene Ferrarijev pa Pa nas td zanima, ‘too privoščimo 1
avtomobil?« je obrazložila z avtomobilsko prispodobo.
Padec cen najemnin stanovanj s sto in več kvadratnimi metri v središču mesta spada po njenem mnenju v logiko stanovanjskega tržišča v Trstu. V zadnjih letih so v središču preuredili mnogo takih stanovanj. Pri tem sta bili najbolj prizadevni predvsem zavarovalnica RAS in Tržaška hranilnica. Po preosnovi so postala ta stanovanja luksuzna. Mnoga imajo tudi do 200 kvadratnih metrov površine. Ponudba je bila torej precejšnja, medtem ko je bilo povpraševalcev malo. Malokdo bi lahko odštel poldrugi milijon in Se več mesečne najemnine. Saj si tisti, ki z denarjem razpolaga, stanovanje raje kupi, kot pa najame. Tako se je dogodi-
Bencinski črpalkarji iz Furlanije-Julijske krajine nočejo davčnega konkordata, ki ga je pripravil finančni minister Fantozzi. 2e na vsedržavnem merilu je njihova stanovska organizacija napovedala protest in zagrozila z vrsto stavk v septembru. V naši deželi in na Tržaškem Se posebej pa so črpalkarji še bolj jezni, saj se imajo -zaradi konkurence kolegov iz Slovenije - za najbolj revne v državi. Črpalke čez mejo naj bi jim odjedale 30 odstotkov prodaje goriva.
V preteklih dneh so črpalkarji prejeli formularje,
lo, da so bili lastniki stanovanj primorani znižati cene najemnin, da bi postala stanovanja z denarne plati »privlačnejša«.
Velikanska večina tistih Tržačanov, ki jih žuli stanovanjsko vprašanje, se za tako luksuzna stanovanja sploh ne zmeni. »Navadne«, preproste družine iščejo manjša, s 60 do 80 kvadratnimi metri površine, ki so dostopne njihovim mošnjičkom. »Cene najemnin teh stanovanj niso padle, a niso niti narasle,« je pojasnila Egidia Stanich.
Koliko pa stane sedaj mesečna najemnina teh manjših stanovanj? »Odvisno od starosti hiše, od sanitarij, od mestnega predela in od nadstropja. Najemnina stanovanja z 80 kvadratnimi metri pri Elizejskih poljanah bo dražja od
da bi zadostili davčnemu konkordatu. Za obdobje od leta 1987 do 1993 bi morali doplačati na desetine milijonov lir. Prizadeti pa protestirajo, ker pravijo, da so njihovi prejemki znani do zadnje lire in da je zato davčna utaja pri tej kategoriji nemogoča. Država že itak pobere še pred tankanjem 75 odstotkov prejemkov, kolikor pač znaša obdavčenje bencina. Črpalkarju preostane tako 65 lir dobička na liter iztočenega bencina. Od tega je treba nato odšteti upravne stroške, davke in prispevke za skrbstvo.
najemnine podobno velikega stanovanja v bližini upe-peljevalnika,« je povedala še funkcionarka sindikata SUMA.
Stanovanjsko vprašanje v Trstu se v zadnjih letih vendarle počasi rešuje. Časi so se spremenili. Lastniki stanovanj oddajajo sedaj stanovanja raje v najem. Tudi zato, ker jim prinašajo najemnine po novih ukrepih večje dobičke. »Trst je navsezadnje majhno mesto. Dovolj je bilo, da se je tržišče srednje velikih stanovanj nekolikanj odprlo, in že se je položaj izboljšal,« je menila Egidia Stanich.
Tudi to je, navsezadnje, lepa novica. Za družine preprostih ljudi verjetno Se bolj razveseljujoča od tiste, ki izhaja iz statistike Censisa.
Telefonsko podjetje Telecom (nekdanja SIP) bo v prihodnjih mesecih, - vsekakor pred koncem leta - premestilo večje število uslužbencev iz Trsta v Mestre. Točnega števila premeščenih uslužbencev še niso sporočili, gotovo pa je, da bo ta ukrep zadeval več desetin ljudi. Sklep vsedržavnega vodstva telefonskega podjetja je naletel na ostre kritike sindikalnih organizacij ter tudi nekaterih političnih strank, ki so opozorile, da pomeni premestitev uslužbencev Telecom v
Nakup v trafiki je plačal z bankovcem po 50 tisoč lir, trgovec ga je vzel, bil je nekoliko zmečkan, oguljen in upognjen. Spravil ga je v predal. Mladenič ga je Se zaprosil, naj mu dva bankovca za enak znesek zamenja s stotisočakom. Rade volje mu je hotel ustreči, a ko ju je prijel v roko, se mu je zazdelo, da nista prava, vrnil ju je fantu, ki pa je vztrajal, čeS, take sem pač dobil. Prodajalec je mladeniča poznal že kot otroka, ko so ga okrog Sv. Jakoba, kjer je trafika, starši vodili za roko, in sploh ni posumil, da ga hoče prevarati. Pomislil je celo, da so fanta prinesli naokrog. Svetoval mu je, naj denar pač vrne tistemu, ki mu ga je dal. Pri
Mestre nov udarec krajevnemu gospodarstvu. Nekateri so tudi namignili na nevarnost, da sodi ta ukrep v postopno zaprtje tržaške podružnice Telecom, kar pa so zainteresirani demantirali.
Včeraj so se s tem v zvezi oglasili tržaški laburisti (frakcija nekdanjih socialistov), ki zaskrbljeno ugotavljajo, da bo Trst s premestitvijo uslužbencev telefonskega podjetja izgubil uslužbence z visoko poklicno strokovnostjo. Čeprav sklep zadeva razmeroma majhno število
tem ni pomislil, da je tudi s prvim petdesetti-sočakom kaj narobe, in ga je obdržal. Kaj kmalu ga je obiskal prodajalec iz bližnje trafike in ga vprašal, če je bil pri njem mladenič, ki je ho-
Ijudi, gre pa gotovo za značilni pojav, ki dokazuje, da nekatera pomembna podjetja in ustanove postopoma zapuščajo Trst. Podobno se dogaja z državnimi železnicami, ki koncentrirajo svojo poslovno dejavnost na območje Benetk in Mester.
Laburisti menijo, da bi se morale vse politične komponente resno zamisliti o teh problemih, kar velja seveda tudi za javne uprave, saj so telekomunikacije in prometnice vitalni sektorji za gospodarski in družbeni razvoj.
tel zamenjati denar. Tedaj je bilo jasno, da je slo za prevaro.
Goljuf se je namreč iz prve trafike takoj namenil v sosednjo, kjer mu je lastnica bankovca zamenjala. Njen sin se je sicer takoj zavedel, da sta ponarejena, vendar je nepridiprav že izginil za vogalom. Z zadevo so seznanili karabinjerje, ki so zlahka prišli do 20-letnega R.G., saj prebiva na tamkajšnjem področju. Pregledali so tudi njegovo stanovanje in našli Se 37 bankovcev po 50 tisoč lir. Aretirali so ga in odpeljali v koronej-ski zapor.
Preiskava se seveda ni ustavila, skušali so ugotoviti, kdo je goljufa oskrbel s ponarejenim denarjem. Prišli so mu na sled in včeraj so v zapor odpeljali še 28-letnega Elvisa Calcicha iz Ul. Fabio Severe 64. Po poklicu je trgovec in je neoženjen. Karabinjerji so seveda še na delu, saj tudi Calcich verjetno ni »tiskal« petdesettisočakov, ki so bili med drugim zelo slabo ponarejeni.
DAVKI / PROTEST
Bencinski čipalkarji proti davčnemu konkordatu
ZASKRBLJENOST TRŽAŠKIH LABURISTOV
Uslužbenci Telecoma v Mestre
»Gre za obubožanje, ki prizadene ves gospodarski sektor«
IpT/e na sredini! Kje pa je desnica?
Na seznam strank, ki iz raznovrstnih vzgibov ',n interesov) odkrivajo svojo sredinsko politič-n° dušo, se je v zadnjih dneh vpisala tudi Lista Za Trst. Potem ko je njen tajnik Giulio Camber Pred nekaj mesecih "izumil" politiko dialoga do Istre in do tamkajšnje italijanske skupnosti, poteka "Praznik melone" pod geslom "Ustvarimo center", v katerem se Lista predstavlja kot nosil-na sila sredinskega gibanja.
k politiki - Se posebno v italijanski - je vse zelo relativno, tako da se večkrat posameznih strank in njihovih voditeljev ne sodi po dejanjih, ampak po zunanjih oznakah in samo-voljnih etiketah. Ce so melonarji naenkrat odkrili, da so politična sredina, se moramo potem vsi skupaj zamisliti o celotni tržaški polpretekli zgodovini. Se posebno po Osimu in po letu 1978, ko je LpT zmagala na občinskih volitvah >n s svojo nacionalistično in desničarsko usmeritvijo zastrupila krajevno politiko.
Da so Camber, Gambassini in somišljeniki sredinsko, in torej zmerno usmerjeni ljudje, je Prepričan pokrajinski koordinator CDU 'Združeni krščanski demokrati) Manfredi Poi-meci, ki je v imenu Buttiglionejeve stranke nastopil na "Prazniku melone". Poilucci je naravnost navdušeno pozdravil sredinski "preokret" -PT in rekel, da imata stranki pred sabo v marsičem skupno pot.
Stara desnica se torej skuša predstaviti kot nova sredina, ki gotovo ni tista, za katero se je zavzemal Alcide De Gasperi, ki ga Buttiglione lrna za vzornika CDU. Vsaj v Trstu ne!
NESREČA NA REŠKI CESTI
Policija potrebovala pomoč
Na srečo se je trojica agentov v avtomobilu le lažje ranilo
Policijski avtomobil alfa 33 je bil po nesreči še kar »zdelan«, verjetno se mu je polomila sprednja polosovina. Tudi njegovi potniki, trije agenti, so se morali zateči po zdravniško pomoč v kati-narsko bolnišnico, kjer pa jim na srečo niso ugotovili hujših poškodb in so se lahko vrnili domov: prognoza pravi, da bodo Vittorio Fasano, Marco Navarini
in Michele De Toni povsem okrevali v petnajstih dneh. Do nezgode je prišlo včeraj nekaj minut pred 12. uro na križišču med Reško cesto in cesto, ki pelje na Katinaro, vanjo pa je bil vpleten še avtomobil volvo, vendar njegovi potniki niso potrebovali zdravniške nege. Poškodovan je bil še neki tamkaj parkirani fiat 126. (Foto KROMA)
NOVICE
Usodna doza mamil za 31-letnega Tržačana
Prekomerna doza mamil je najbrž terjala smrt 31-letnega Giannija Di Rocca. Karabinjerje in Rdeti križ je sinoči poklicala na pomoč prijateljica, ki je nesrečnega Di Rocca predsinočnjim sprejela v svoje stanovanje na Trgu Promontorio. Di Rocco je prebival v Ul. Pauliana in je bil znan policiji kot uživalec mamil.
Izplačevanje pokojnin za veliki šmaren
Krajevno vodstvo zavoda INPS sporoča, da bodo glede na praznik velikega Šmarna pokojnine, ki jih navadno plačujejo od 13. do 15. v mesecu, tokrat izjemoma izplačali že 11. trn., se pravi jutri. Anticipiranje velja za pokojnine, ki se izplačujejo v postnih uradih in pri bančnih okencih.
Tudi iz postnih uradov v Borštu in Dolini so sporočili, da bodo tokrat pokojnine INPS - kategorija IO, izjemoma izplačevali jutri, 11. t.m.
Prepletanje glasbene in likovne umetnosti danes v Revoltelli
Nocoj ob 20.30 bo avditorij muzeja Revoltella spet prizorišče enkratnega skupnega prepletanja likovne in glasbene umetnosti. Niz prireditev na temo »Zvok in vizuelni znak«, ki si jih je zamislil muzikolog Fabio Nesbeda, se tako nadaljuje z nocojšnjim srečanjem »Pesem spominov«. Na vrsti je zbirka muzeja umetnikov Giovannija Zangran-do, Maria Di Maria ter Isidora Griinhut, tokratna glasbena dela pa bodo skladbe Giovannija Mar-tuccija ter Marca Enrica Bossija.
V OKVIRU PROSLAV OB 50-LETNICI ZSKD
Koncert za sožitje
TRADICIONALNI AVGUSTOVSKI TABOR NA OPČINAH
Odprtje rccstave o jusu uvod v niz prireditev
Zanimiv vpogled v zgodovino Opčin
Odprtje razstave o jusu v openskem Prosvetnem domu (foto KROMA)
Spored prireditev, ki ga je vodstvo ZSKD oblikovalo ob praznovanju 50-letnice, vključuje tudi pobudo, ki se nekoliko oddaljuje od običajnih oblik proslavljanja. Kot že napovedano, bo v soboto, 9. septembra v Prebenegu na vrsti veCemi koncert, ki ga želijo organizatorji v prvi vrsti nameniti mlajši publiki.
Koncert za sožitje ima dvojni smoter. Prvi je ustvariti priložnost za srečanje slovenskih in italijanskih mladih z mesta in tržaške okolice. Ideja o koncertu se uokvirja v številne pobude, ki so jih vsepovsod po Evropi priredili letos, ko poteka mednarodno leto proti rasizmu in ksenofobiji. Drugi namen pa je dobrodelne narave: izkupiček večera bo namreč dodeljen Skladu Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin. V letu, ko praznujemo 50-let-nico osvoboditve, želi biti to dejanje spomin na žrtve bližnje vojne vihre, ki dnevno polni strani naših časopisov.
Glavni gost sobotnega koncerta bo skupina AGRICANTUS. Ansambel prihaja s Sicilije, kjer so ga ustanovili leta 1979. Od vsega začetka je skupina izkazala posebno pozornost etnični glasbi in prvinam ljudskega mediteranskega glasbenega izročila, ki ga je znala predelati v sodobno glasbeno govorico. Agricantus (beseda pomeni Pesem žitnega polja) sestavlja pet mladib glasbenikov iz Palerma (Toni Aquaviva, Mario Crispi, Giuseppe Panzeca, Mario Rivera in Antonio Corra-do), ki se jim je naknadno pridružila še priznana švi-
carska pevka Rosi Wie-derkehr. Izvajalci, ljubitelji južnih glasbenih kultur in antičnih ljudskih glasbil, aktivno nastopajo na raznih festivalih in srečanjh v Italiji in Evropi. Velik uspeh doživijo na mednarodnem francoskem festivalu world mušic Printemps de Bourges. Od takrat se skupina Agricantus uveljavlja kot ena najprodornejših zasedb v tej glasbeni zvrsti in začenja aktivno koncertirati po Evropi Posnela je tudi'nekaj plošč oz. CD, kar ji je omogočilo, da je prodrla v širše glasbeno tržišče. Kritika o njej pravi, da ”je ena izmed zanimivejših mlajših skupin, ki zna spretno spojiti mediteranske tradicije in zvoke s sodobnejšo glasbeno in instrumentalno
izraznostjo. Težko je dobiti pravo definicijo za njeno glasbo (arheo-vvorld-music-rock). Bolj kot iskati primerne definicije, pa je pomembno poslušati njeno izvajanje, ki prevzame poslušalca zaradi presenetljivih zvočnih podob”.
ZSKD je vzpostavila stik s skupino s pomočjo posredovanja državne AR-CI in točneje z glasbenim združenjem Anagrumba. Ansambel je sprejel predlog, da bi nastopil pri nas, tudi zaradi dobrodelnega namena pobude.
Koncert za sožitje bo pričel ob 20. uri: pred skupino Agricantus bodo na večeru sodelovali tudi nekateri domači glasbeni ansambli, ki bodo za priložnost predstaviti pretežno avtorske skladbe.
V torek zvečer je opensko kulturno društvo Tabor slovesno otvo-rilo že tradicionalni avgustovski niz prireditev Tabor ’95. Osrednja točka letošnjega Tabora je izredno zanimiva zgodovinska razstava Človek in zemlja - openski jus, ki je že včeraj pritegnila večje število obiskovalcev. Starejši Openci so si s posebno pozornostjo ogledali prav vsak dokument, vsako pritožbo proti tržaški občini, slike o nekdanjem openskem kalu in še celo vrsto drugih predmetov, ki sestavljajo podobo Opčin iz zadnjih dvesto let; mladi obiskovalci pa so lahko razumeli, kako se je nekoč živelo na Opčinah ter si s posebnim zanimanjem ogledali staro kmečko orodje, kuhinjske pripomočke, stare slike o nekdanjih vaščanih . Razstava je pritegnila res presenetljivo število obiskovalcev, za izčrpno pojasnilo o samih dokumentih in zemljevidih pa je posk-rebel domačin Zoran Sosič, član Odbora za ločeno upravljanje jusarske-ga premoženja na Opčinah, ki je sam tudi dal dokumente na razpolago. Jasno podana razlaga vsakega posameznega dokumenta je omogočila vsem obiskovalcem, da so bolje razumeli važne premike v zgodovini Opčin, ki so v stoletjih oblikovali podobo openskega jusarskega zemljišča.
Večer sta popestrili dve kulturni točki: za glasbeni užitek so poskrbeli zvoki diatonične
harmonike Egona Tavčarja, konkreten zgodovinski prerez Opčin pa so podali domači igralci z utrinki iz starih časov na Opčinah, ki jih je Drago Gorup priredil po knjigi Angela Vremca »Vas, ljudje in čas - zgodovina Opčin«.
Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 21. ure, v nedeljo in na veliki šmaren pa še dlje. Letošnji Tabor pa bo nu-
dil še celo vrsto drugih zanimivih kulturnih pobud: stalno razstavo knjig, sejem rabljenih knjig, možnost uporabe svetovne računalniške mreže Internet (v soboto, 12.avgusta ob 19.uri bo predstavitev mreže, v nedeljo, ponedeljek in torek pa bo mogoče po njej »potovati« in sicer od 20. do 23. ure).
Kot vsako leto, je tudi letošnji Tabor želel
vključiti tudi bogat zabavni program, ki bo p°' skrbel za osvežujočo p°' letno sprostitev. Od sobote, 12., do torka, 15-avgusta bo vsak večer ples, prva dva dni z ansamblom Adria Kvintet, ostala dva pa s Kraškim Kvintetom. V nedeljo ob 18.uri bo na dvorišču Prosvetnega doma zaplesala folklorna skupina Kud Karol Pahor iz Pirana, v ponedeljek bo na vrsti koncert Tria Denis Novato, svetovnega prvaka v diatonični harmoniki, v nedeljo ob 18. uri pa bo gost Tabora ’95 še sežanska godba na pihala.
Tudi mladi udeleženci Tabora bodo imeli svoj program in sicer 2e tradicionalni Ex tempere, ki bo na sporedu v torek zjutraj ob 9.30.
Letošnji Tabor je tore) odprt, kar pridite! V. V-
KNJIGO JE ZALOŽILA MLADIKA
V	soboto predstavitev nove raziskave o Tabru
V	soboto ob 20.30 bo v sugestivnem okviru Tabra in v noCeh padajočih zvezd predstavljen nov vodič "Repentabor - Fantico santuario mariano fortificato di Repen presso Trieste tra storia, devozione e mito”, avtorjev Arielle Tasso-Jasbitz in Paola G. Parovela, založba Mladika.
Novi vodič predstavlja še neobjavljeno raziskavo o Tabru, ki analizira Marijino češčenje, toponomastiko in zgodovino. Slednjo vključuje v skupno zgodovino sever-nojadranskih dežel, s podatki in dokumenti, do sedaj še nepoznanimi v italijanskih zgodovinskih objavah.
Skozi duhovno razsežnost starega svetišča, iz časa pokristjanjevanja Slovanov med 6. in 9. stoletjem po Kr., postavljen kot trdnjava v 15. stoletju za časa Turkov, med kmečkimi upori in protestantizmom, odpira knjiga nova obzorja zgodovinskega, verskega in humanističnega poznanja dežele in tu živečih slovanskih ter romanskih ljudstev od časa bizantinskega vladanja.
Knjiga bo v prodaji (10.000 lir) na Repentabm ob priliki tradicionalnega verskega romanja 15. avgusta ter v dneh Kraške ohceti od 24. do 27. avgusta.
Od jutri v športnem centm pri Briščkih tradicionalni poletni praznik
Od jutri do 16. avgusta bo v športnem centru Er-vatti pri Briščkih tradicionalni poletni praznik v organizaciji združenja za prosti čas »La Marmot-ta«, ki deluje v okviru zveze UISP (Unione Italiana šport p er tutti). Prireditelji napovedujejo nastop najboljših rock in blues skupin iz naše dežele. Jutri zveCer bo nastopila skupina Rouges kitarista Mimma Rossija, ki velja za pravega mojstra instrumentalne rock glasbe.
Musical z jazz kvartetom
Iztekajo se tudi spremljevalne prireditve letošnjega operetnega festivala. Drevi se bo v Mira-marskem parku začel zadnji niz koncertnega večernega minifestivala, na katerem so nastopili tako vokalni solisti kot strumental-ne skupine. Tudi zaključek koncertnega ciklusa bo v znamenju musicala: ansambel »Traffic Jazz Quartet«, ki ga sestavljajo Riccardo Morpurgo, Giovanni Toffoloni, Piero Santi in Bruno Romani, bo izvajal skladbe Gershvvina, Rodgersa in Por-terja. Po današnjem nastopu bo kvartet v Miramarskem parku nastopil še jutri in v soboto, vsakič ob 20. uri.
DOKAJ ZANIMIVA IN KVALITETNA GLASBENA DOGODKA DANES ZVEČER V TRSTU
Kar dva koncerta v enem večeru: Heavy Les VVanted in Timoria
Slovensko-italjanska skupina bo nastopila v disku On Air, rock ansambel iz Brescie pa na Gradu sv. Justa
V disku »On Air« (Obalna cesta) se bo nocoj ob 23.uripredstavila zanimiva midtietnicna skupina »Heavy Les Wanted«, v kateri igrajo Slovenci iz matice in nekaj Italijanov iz naših krajev. Barvitost skupine je razvidna že v sami formaciji, vzbrsti pa v enkratni glasbi, ki jo skupina ustvarja. Ze samo etiketiranje glasbe v tem primeru sploh ni možno. »Heavy Les VVanted« namreč ustvarjajo popolnoma inovativno kombinacijo funka, rapa, heavyja ter ragga/ska, v katero z lahkoto vpletajo besedila v različnih jezikih: v slovenščini, italijanščini, angleščini in francoščini. Današnji večer se torej obeta kot enkratna priložnost prisluhniti svojevrstnemu glasbenemu ustvarjanju, pri katerem glasba res nima nobenih pregrad in se preliva preko meja, jezikovnih zaprek in vk-leščenih glasbenih zvrsti.
MultietniCna skupina »Heavy les wanted«
Današnji večer na gradu svjusta bo posvečen čisto posebnemu tipu energičnega italijanskega rocka. Tokrat je na vrsti pozitivni rock že izkušene skupine »Timoria« iz Brescie, Id si je v desetih letih obstoja nabrala celo kopico glasbenih izkušenj v Italiji in po svetu in leto za letom ustvarjala kvahtetno italijansko glasbo: spremljala je angleško skupino »Wire«, zmagala na številrdh selekcijah, nastopala v okviru italijanskega rockovskega festivala »Sonoria«, skratka uspeh za uspehom. Nocoj se bo verjetno najobetavnejša italijanska rock skupina predstavila tudi tržaški publiki (ob 21.30 na gradu svjusta) in sicer s svojim zadnjim albumom »2020 Speed Bali«: glasba ustvarja scenarij bližnje prihodnosti, v kateri bo virtualna realnost nadomestila vsako obliko mamil.
Energična rock skupina »Timoria« nocoj na gradu
TRST
Četrtek, 10. avgusta 1995
7
Med otroci v poletnem cenim Dijaškega doma
V	lepem in prijetnem vzdušju Poteka v Dijaškem domu v Trstu letošnje poletno središče, ki ga že Peto leto zapovrstjo organizira prav Dijaški dom.
V	tem mesecu obiskuje center okrog 60 otrok, slovenske in italijanske narodnosti; otroci prihajajo ^sako jutro ob 7.30 in ostanejo v Dijaškem domu vse tja do petih Popoldne, ko jih starši odpeljejo.
»To bi lahko, poleg poletnega središča, imenovali tudi nekak servis za starše, saj so otroci v njem po teden ali dva, ali pa tudi VeC. Lahko pa prihajajo sem le po ttekaj ur, nato bivanje prekinejo in 8a potem zopet nadaljujejo,« nam je povedala Erika Košuta, vodja središča, ki nas je v domu tudi Pričakala.
»Naš center se je začel že 12. julija in bo trajal do 1. septembra, ko se bomo z otroki in njihovimi starši poslovili z lepo prireditvijo.«
Ko smo prišli v dom, smo nale-jeli na otroke, ki so se vračali iz bazena. Večji in manjši bazen, ki sta jim na razpolago, sta glavni atrakciji za otroke, ki se radi igrajo Krdi na peskovniku, pa med drevjem, kjer so si iz lepenke in drugega materiala zgradili pravo fiesto, ki ga vsak dan podirajo, spreminjajo, pa znova postavijo.
»Vsem se pozna, da so mestni otroci. Ne želijo si toliko igrač, kot si želijo kontakta z naravo, da se Jahko nakričijo, naskačejo, da se Jahko igrajo z Ustjem, kamni, kosi tesa in peskom. Dobro se počutijo in veseli odhajajo proti večeru do-tnov, kot se tudi veseli vsako jutro zopet vračajo.«
Za otroke v poletnem središču slabi kakih 20 vzgojiteljev, nekateri že z večletno prakso, drugi s študijem na učiteljišču, na vsak način pa mladi, ki imajo razume-
vanje za otroke, za njihove želje. Seveda se vzgojitelji v službi menjujejo.
Med vzgojitelji je na primer naš priznani keramičar - umetnik Rado Jagodic. Z njim delajo otroci predmete iz gline, gledajo potem kako jih pečejo in imajo tako pregled nad celotnim procesom izdelave. Potem je tu Goran Miralen, doma iz Sarajeva, ki uči otroke košarko, deklice pa pridno izdelujejo razne predmete iz lepenke, pa iz volne, predvsem zapestnice.
»Petkrat smo bili na obisku v kasarni gasilcev v Ul. d’Alviano. Ta obisk je bil otrokom zelo všeč. Potem smo obiskah morski park v Miramaru, pa še opravili več sprehodov do vile Engelman itd. Dlje jih ne vodimo, ker je vroče ter imamo na razpolago le kombija. Toda otroci se tu na vrtu tako dobro počutijo, da si sploh ne želijo daljših izletov.
hi tu sva se z Eriko spomnili še na vse tiste, ki imajo dom in zavetje v Dijaškem domu. To so
»ptički brez gnezda«, mladi, ki so jih oblasti dale v varstvo domu. Tu pa so še begunci iz Bosne, Kosova, pa prizadeti otroci, ki jih vodstvo doma vključuje v svoja poletna letovanja, pred časom na Medvedjem brdu, sedaj pa v Portorožu.
»V središču govorimo dvojezično, otroci pa nam v glavnem tako tudi odgovarjajo. Nobenih težav nimamo s tem in otroci se med seboj zelo lepo razumejo. Hoteli smo uvesti tečaj angleščine. Za najmlajše je bilo to pretežko, večji pa so bili mnenja, da je to čas za počitnice.«
Na vsak način gre za pobudo, ki je resnično hvalevredna. Otroci se dobro počutijo, kuharice pripravljajo dobre malice in kosila, vzgojitelji pa skrbijo, da se ne dolgočasijo. Nihče ni zbolel, nihče se ni ponesrečil. Vse poteka v res izjemno lepem in prijetnem vzdušju, tako da so zadovoljni tako starši kot otroci.
Neva Lukeš
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. avgusta 1995 in zapadlostjo 1. avgusta 2002.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. februarja 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 10,44%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. avgusta
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. avgustom; ob vplačilu (18. avgusta) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
M Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
10.	avgusta
LOVRENC
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.34 - Luna vzide ob 20.18 in zatone ob 6.39.
Jutri, PETEK,
11.	avgusta KLARA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,3 stopinje, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2,8 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Crevatin, Lisa Cecchini, Elena Peressi, Riccardo Soave, Simeone Collarini, Paola Divincenzo.
UMRLI SO: 73-letna Li-via Scarlavai, 91-letna Lu-cia Kraibich, 79-letni Fran-cesco Rizzi, 70-letni Ettore Motz, 43-letna Loredana Zoch, 87-letni Cesare Gio-ni, 83-letna Maria Godeas, 75-letni Francesco Puntar, 89-letna Erminia Cubena, 80-letni Guido Sugan, 88-letna Carmela Lorenzi, 98-letna Stefania Kariž, 76-letna Anna Bearzi, 82-letni Giovanni Barnaba, 63-let-na Adelia Nider, 83-letna Natalina Cechich, 73-letni Bruno Cernigoi.
KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	21.15
»Buon compleanno mr. Grape«, r. Lasse Halistrom, i. Johnny Depp, Juliette Lewis, Leonardo Di Ca-prio.
EKCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
EKCELSIOR AZZURRA-19.20, 20.40, 22.00 »Don-ne senza trucco«, r. K. Von Garnier.
AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL - danes počitek; jutri 18.00, 20.00, 22.10 »Una moglie per papa«, i. Ray Liotta, VVhoopi Goldberg.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 7., do NEDELJE, 13. avgusta 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
UL Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujneše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije
Četrt stoletja je poletelo kot v trenutku
Marta in Dolfi
praznujeta danes 25 let skupne mladosti.
Njuni “potomki", mama in vsi ostali domači se radujejo in jima Želijo Se veliko sreče v bodoči ljubezenski zrelosti.
4i PRIREDITVE
TABOR '95 - Prosvetni dom Razstava ČLOVEK IN ZEMLJA - OPENSKI JUS je odprta do 15. t. m. od 18. do 21. ure.
ŠD ZARJA - Bazovica priredi 12., 13., 14. in 15. t. m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK. Od 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. Zvečer ples z ansamblom Keydea. Vabljeni!
□ OBVESTILA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča, da bo v ponedeljek, 14. t. m. urad zaprt.
KRUT prireja od 6. do 22. oktobra zdravljenje v termah Castaldi na otoku Ischia pri Neaplju (vpisovanje do 25. avgusta) in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 27. septembra do 6. oktobra in od 6. do 16. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. št. 3720062, razen sobot, od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom; 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
PUBLIEST
Tel. št. (040) 7796611 - Fax 768697
Sprejemanje oglasov za Primorski dnevnik Umik od 1.8.1995 dalje
oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30 -12.30 popoldne - razen sobot
13.30 -15.00 in ne več do 17. ure
Naročnikom in Bralcem
Primorskega Dnevnika
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure
POLETNO SREDIŠČE
Sklada M. Cuk v avgustu od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v avgustu zaprti, 14. t. m. pa bodo zaprti tudi v uradi v Trstu.
H ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZBORAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo zaprto do 15. avgusta.
MALI OGLASI
PRODAM hišo z odobrenim načrtom za popravila. Tel. št. 200620.
PRODAM kozo malteške pasme. Tel. v večernih urah na št. 229347.
BARITONISTA kontrabasista za sestavo glasbene skupine išče harmonikar. Tel. št. 272667 - Corrado od od 14. do 17. ure.
ZELO UGODNO prodam audi 100, km 140.000, letnik ’81, cc 1600. Tel. št. 212055 ali 03330/722176.
MLADENIČ, 18-letnik, poprimem za katerikoli delo. Tel. št. 44710.
BORIS in GIGI sta odprla osmico v Samatorci.
OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39.
OSMICO je odprl Marko Kovic - Mihelčev v Vasi v Sovodnjah. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom.
PRISPEVKI
V	spomin na očeta Angela Veljaka darujeta hči Vilma in sin Livjo 100.000 lir za KD F. Ven-turini-Domjo, 100.000 lir za MoPZ F. Venturini-Domjo, 100.000 lir za SKP -občina Dolina, 100.000 lir za ANPI-Domjo in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB pri Domju.
V	spomin na očeta Angela Veljaka daruje hči Vilma 50.000 lir za GOS F. Venturini -Boljunec.
Namesto cvetja na grob Angela Veljaka darujejo sosedi od Domja 75.000 lir za KD F.Venturini-Domjo, 75.000 lir za MoPZ F.Venturini-Domjo in 81.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB pri Domju.
V	spomin na Ano Možina-Kralj darujeta Danica in Giorgio Kralj (Trebče 34) 30.000 lir za Godbo Viktor Parma.
Namesto cvetja na grob pok.Josipa Sancina darujeta Aldo in Neva Stefančič 100.000 lir za KD Valentin Vodnik.
t
V ponedeljek je tiho odšla po plačilo k Bogu dobra gospa
Vida Orel vd. Visintin
Pogreb s sv. mašo bo v soboto, 12. avgusta, ob 9. uri iz mrliške vežice v Ul. Costalunga.
Njeni dragi
Trst, 10. avgusta 1995
Ob izgubi Aleksija Regenta izreka iskreno sožalje družini, sestri in bratu
družina Perini
Konto vel, Trst, 10.8.1995
FINANCARSKA ŠOLA / MINISTER BARATTA
ŠOLA TRINKO / MORDA DANES SPET KAKA NOVOST
V teku je postopek za oddajo del
Sen. Romoli se veseli skorajšnje gradnje
Pričakovanje za rešitev ki jo bo predlagal skrbnik
Ravnateljica: »Premestitev v Ločnik je nesprejemljiva«
Goričanom preti nevarnost, da najdemo že kmalu po poletnih počitnicah na mirenskem letališču gradbišče za financarsko šolo-vojašnico. Vest je včeraj posredoval tisku senator Ettore Romoli, ki se seveda tega veseli. Romoli je pred kratkim prejel odogovor ministra za javna dela Baratte na marca letos predloženo interpelacijo. V njej je go-riški senator spraševal ministra za obrambo in za javna dela, kaj nameravata ukreniti, da bi Cimprej zaceli z gradnjo financar-ske šole.
Baratta sedaj odgovarja, da je postopek za oddajo del že v zaključni fazi. Ministrstvo za javna dela je namreč s koncesijo zaupalo dela družbi “Servizi tecnici”, tj. delniški druž-
bi z večinskim deležem javnega kapitala. Skrbništvo za javna dela v Trstu je pozitivno ocenilo predloženi naCrt, vendar je pri tem zahtevalo nekatere popravke, ki jih je družba “Servizi tecnici” že vnesla. NaCrt je bil dokončno odobren 7. junija, trenutno pa družba, ki ima dela v koncesiji, izvaja natečajni postopek za oddajo del.
Z gradnjo bi torej lahko zaCeb že v kratkem, razen Ce ne bodo člani Odbora za varstvo letališča s prizivi na Deželno upravno sodišče in Računski dvor (glede nepravilnosti pri financiranju) dosegli zamrznitve postopka.
V Romolijevi izjavi pa lahko zasledimo tudi poučno pričevanje o tem, kako nekateri v Rimu zastopajo voljo in interese
Goričanov. Sam senator namreč brez sramu priznava, da je v svoji marčni interpelaciji zapisal, da se za gradnjo močno zavzema goriška občinska uprava (v kar ne dvomimo) in “vsa mestna javnost, ki jo je izvolila”. Slednja trditev je že bolj dvomljiva, Ce naj sodimo po 10 tisoC podpisih proti gradnji ali po anketah, iz katerih izhaja ne le, da javnost ni prav kompaktna, temveč da so nasprotniki gradnje odločno v večini. Prav tako se je Romoli prenaglil v trditvi, da gradnji na letališču ni alternativ. Ker v Gorici, v LoCniku in drugod v bližini samevajo velike prazne vojašnice menimo, da bi alternativo lahko našli, ko bi le obstajala politična volja za to.
Šolski skrbnik dr. Ugo Mannini bo najbrž že danes lahko povedal kaj veC o novi varianti, ki jo napoveduje za selitev slovenske srednje šole Ivana Trinka. Kot smo poročali je namreC po zadnjem neuspelem sestanku v LoCniku skrbnik napovedal neko novo možnost, ki naj bi pomagala premostiti vse ostrejši konflikt med občinsko upravo in slovenskimi predstavniki. Slednji namreC predlagajo rešitvi, ki se zdita najsmotrnejši (selitev v Ul. Marconi ali pa zasilno ureditev sedanjega sedeža v Kapucinski ulici), o katerih pa občina noče niti slišati. Po drugi strani pa je občinska uprava doslej znala postaviti samo taka protipredloga
Trgovinska zbornica je včeraj objavila poročilo o upravljanju sredstev iz Goriškega sklada na osnovi načrta za pre-mošCanje krize, ki so ga izdelali septembra 1993. V obdobju april-junij letos so iz rotacijskega sklada dodelili 3.768 milijonov lir kreditov po posebno ugodni obrestni meri, nep o vračljivih prispevkov pa so dodelili za skupnih 572 milijonov Ib.
Krediti so šli večinoma podjetjem na področju prevozov, trgovine in storitev, kjer so v tem Času opazili najvecjo
(selitev v šolski center ali v Ločnik), ki sta za slovensko šolo povsem nesprejemljiva.
Kaj bo ukrenil šolski skrbnik? VCeraj smo ga iskali, vendar nismo mogli govoriti z njim. Tajnica nam je povedala, da je na nekem ogledu, menda prav v zvezi s problemom šole Trinko. O tem, katera naj bi bila ta rešitev, so možna le ugibanja. Eno bi lahko bilo poslopje v Ul. Leopardi, prav nasproti šolskega skrbništva, kjer je nekoč delovala italijanska osnovna šola. V njem je danes sedež šolskega okraja, nekaj učilnic pa je v lanskem šolskem letu zasedla tudi bližnja srednja šola Ascoli. Druga možnost bi utegnilo morda biti tudi poslopje v Ul.
rast dejavnosti. Tako so odobrili 12 od skupno 14 predloCenih prošenj prevozniških podjetij in dodelili 1.246 milijonov Ib kreditov, medtem ko je skupna vrednost investicij teh podjetij znašala trikrat več, 4 milijarde 545 milijonov. Se več je bilo prošenj na področju trgovine in storitev. Za kredite je namreč zaprosilo 30 podjetij, odobrili pa so 27 financiranj v skupni vrednosti 2.361 milijonov lir. Podjetja so skupno izvedla nove investicije v vrednosti, ki presega 10 milijard lir, kar je po mnenju izve-
Svevo v Podturnu, kjer pa še deluje osnovna šola Rismondo. Ima skrbnik na vidiku še kako bet j o možnost? Kaj veC o tem bomo morda izvedeli danes, so nam povedali na šolskem sbrništvu.
O teh možnostih ničesar ne ve niti ravnateljica šole Trinko Rozalija Simčič Lojk, ki smo jo včeraj “ujeli” v šoli, Čeprav je formalno na dopustu. »Kam vas bodo selili pa danes? «, smo jo vprašali v šali glede na vsakodnevne menjave začasnih in dokonoCnih sedežev šole Trinko.»Tega še ne vem. Po sestanku v LoCniku smo v rokah šolskega skrbnika in pričakujem njegov predlog.«
Ravnateljica nam je v zvezi z “loCniško varian-
dencev Trgovinske zbornice v nelahki konjunkturi zadovoljiv podatek. Negativnejše je stanje le na področju gradbeništva, kjer je opazno določeno gospodarsko mrtvilo, kot dokazuje tudi podatek, da so odobrili le tri izredna kreditiranja v skupni vrednosti borih * 161 milijonov lir.
Na svojem zadnjem zasedanju je razširjeni odbor pri Trgovinski zbornici tudi odobril izplačilo drugega letnega obroka prispevkov 52 podjetjem, ki so ustvarila 159 novih delovnih mest.
to” poudarila, da ta reši' tev zanjo nikakor nj sprejemljiva. »Občinsk1 odbornici sem jasno p°' vedala, da selitve v LoC-nik ne nameravam
sprejeti. Ce bi hotela tja, bi zaprosila za ravnatelj' sko mesto tiste šole, ki je prosto. Slovenska srednja šola pa mora ostati v me' stu, saj tu živi večina dijakov (iz LoCnika nimamo nikogar), pa tudi Za dijake iz Sovodenj in Ste-verjana ni sprejemljiv0’ da bi potovali najprej v Gorico in potem presedali na šolabus za Locnih Ne, v LoCnik pa že ne gremo in mislim, da m morali to glasno povedati tudi sovodenjska in šte-verjanska občinska uprava, Ce bo goriška občina vzhajala pri tem.«
Značajna ravnateljica daje vedeti občini, da bi bilo vsiljevanje takih nesprejemljivih rešitev “trd oreh” in da je zato upati, da se najde primerna rešitev v mestu, kjer možnosti	ne
manjkajo.»Občina nam brez utemeljitve odreka poslopje v Ul. Marconi, ki so ga neupravičeno zasedli mestni redarji. Tudi popravilo ogrevanja tu v Kapucinski ulici bi lahko vzeli v poštev. Občina trdi, da bi pobebovali 200 milijonov lir. Vendar tudi šolabusi za vožnjo V LoCnik bi s Časom precej stali. Da ne govorimo o stroških za selitev: zadnja selitev naše šole je stala, kot so mi povedali prav na občini, 70 milijonov. Ima smisel trositi denar na tak način, ko bi z le mal° večjo vsoto uredili sedanji sedež in rešili problem? «
»Žal nam je, toda...« za Slovence ni denarja
»Zal nam je, toda...«(»siamo spia-centi di comunicarvi...«). Tako se pričenja večina pisem, ki jih v teh dneh prejemajo razne slovenske kulturne in druge ustanove s sbani Fundacije goriške hranilnice (Cassa di Ri-sparmio di Gorizia). Letos je pravzaprav že drugič, da najstarejša goriška kreditna ustanova odgovarja na enak način, saj so januarja društva in ustanove, ki so predstavili prošnje, prejeli docela enak odgovor, le datum je bil drugačen.
Kakor je mogoče razbrati iz pisem, dejavnost slovenskih organizacij ne sodi v pravilnik in programske smernice za dodeljevanje finančne pomoči omenjene fundacije. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, ali je dejavnost kulturnih društev in druga dejavnost
društev, ki delujejo v okviru slovenske narodnostne skupnosti “pod kriteriji omenjene ustanove” in da je torej ni mogoče upoštevati. Spričo takega odnosa moramo seveda nujno pomisliti, da so razlogi drugačne narave.
Prepričani smo, da je slovenska kulturna dejavnost v našem mestu bogata, razvejana in kakovostna (morda pri Goriški hranilnici niso o tem seznanjeni?) in prav gotovo predstavlja pomemben dejavnik tukajšnje stvarnosti. Prav tako smo prepričani, da je med klienti Goriške hranilnice tudi veliko slovenskih ljudi in tudi veliko slovenskih podjetij. 2e zaradi tega smabamo, da bi bilo s sbani fundacije upravičeno pričakovati nekaj veC pozornosti do prošenj slovenskih društev, ustanov in organizacij, (ik)
TRGOVINSKA ZBORNICA / ROTACIJSKI SKLAD
Kljub krizi nove investicije
Najživahneje na področju prevozov, trgovine in storitev
NOVICE
Gradež: z informatiko kmalu “rezervacije brez presenečenj”
Rezervacije v Gradežu brez grdih presenečenj. To geslo in cilj si je zadalo Podjetje za turistično promocijo v Gradežu, ki v sodelovanju z avtocestno družbo Autovie Venetevv in z British Telecom uvaja nove računalniške instrumente v korist gostov. Obiskovalci tega morskega mesta bodo lahko rezervirali hotel, senčnik ali zdravljenje v morskih toplicah kar preko računalnika (zaenkrat samo v turistcnih agencijah, v naslednji fazi pa tudi z doma), na ekranu pa si bodo lahko ogledali rezervirano sobo v hotelu, razgled z okna, pogled na lepote Gradeža in razne turistične usluge, ki jih mesto nudi. Pobuda spada med razne “virtualne projekte”, ki se vedno bolj uveljavljajo v svetu. Poskusni program “virtualnih rezervacij hotela” bo na razpolago že s prihodnjo zimo.
Krmin: strela razklala smreko
Vreme je v teh dneh precej muhasto, kar niti ni slabo, saj so nevihte precej omilile poletno vročino. Včerajšnje neurje pa je povzročilo precej preplaha v Krminu, kjer je sbela razklala kar 18 mehov visoko smreko. Deblo se je zvrnilo na barako-garažo Federica Ceschie v Ul. Filanda 2 in jo zmečkalo. Na srečo v njej ni bilo avtomobila, tako da je škoda razmeroma omejena.
Izgubljeni predmeti
V uradu za najdene predmete pri goriških mestnih redarjih hranijo naslednje najdene predmete: štiri kolesa, fotografski aparat, dve oboški jopici, zapestnico iz koralov, zapestnico iz belkaste kovine, dve zapestni uri, dežnik, štiri naočnike za vid, verižico, moped.
SOVODNJE / USPEŠEN RIBIC
Krapji “terminator”
Fabio Devetak pogosto uspešen s trnkom
Krapom, ki plavajo v spodnjem delu Vipave bliz sotočja s SoCo, preti velika nevarnost. Imenuje se Fabio Devetak, živi v Sovodnjah in je elan ribiškega društva Vipava. 2e lani je ujel 11, 5 kg težkega krapa. Prejšnjo nedeljo je ujel dva, težka po 8 in 4 kg (na sliki - Fotostu-dio Reportage), predvčerajšnjim pa še dva, težka 6 oz. 4 kg. Ribje pojedine s prijatelji se v teh dneh kar vrstijo.
UPOKOJENCI
Piknik v Solkanu
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem je v poletnih mesecih dejavnost prilagodilo počitniškemu obdobju, vendar pa že načrtuje marsikaj za jesen. Tako že zdaj vabijo elane in prijatelje na družabnost, ki bo 17. septembra v Solkanu in ki jo prirejajo skupaj z društvom upokojencev iz tega kraja. Piknik bo v popoldanskem Času ob nekdanji karavli v Solkanu, ki so jo preuredili v lep sedež društva upokojencev. Poskrbeli bodo za laCne in žejne, za glasbo, ples in razvedrilo in, Ce bo dovolj prijav, tudi za avtobusni prevoz na piknik in nazaj. Prijave bodo sprejemali v sredo, 23., in sredo, 30. avgusta, na sedežu in pri poverjenikih.
Društvo tudi sporoča, da podpira pobudo Primorskega dnevnika za vrnitev Narodnega doma in vabi elane in prijatelje, naj Cimprej podpišejo peticijo.
□ OBVESTILA
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE in DRUŽBA GOSERVIS sporočata, da bodo njihovi uradi zaprti zaradi dopusta od 14. do 18. avgusta.
PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je zaprta do 25. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU sporoča, da bo v ponedeljek, 14. avgusta, zaprta.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ ORSO BIANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I. Mag-gio 94, tel. 790338.
s_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja od 4. do 9. septembra 6; dnevno ekskurzijo p° Apuliji. Ogledali si bodo Gargano, Manfredom0’ Trani, Bari, Brindisi, Lec-ce, Alberobello, Tar ant0 in zgodovinske zanimivosti teh krajev. Peti dan bo posvečen celodnevnemu obisku otokov Trerni' ti. Zagotovljen bo poln1 penzion, vožnja z avtobusom, vodic. Prijave bodo sprejemali na sedežu samo v sredo, 16. in 23. avgusta, ko se vpisovnaje nepreklicno zaključi.
POGREBI
Danes: 9.30, Ald° Makuc iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 10.l5> Giuseppina Zanuttin jz splošne bolnišnice v Krmin; 11.00, Luigi Valli na glavnem pokopališč0; 11.00, Cornelia Pausj (prihod iz Trsta) v cerkvi sv. Ignacija in na glavn0 pokopališče; 13.15, AtO' lio Vadori iz splošne bolnišnice v Videm.
MENJALNIŠKI TEČAJI
9. avgust 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
		nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
_^pnka Ljubljana	82,20	82,65	11,56	11,75	7,14	7,56
_^anka Koper	81,80	82,35	11,50	11,71	7,08	7,50
J^banka Nova Gorica	82,10	82,40	11,54	11,72	7,12	7,51
^nka Celje d.d., t: 063/431-000	81,80	82,25	11,40	11,70	6,90	7,35
JJ^nka Norlcum d.d., t: 133-40-55	82,00	82,60	11,50	11,70	7,10	7,40
^nka Vipa NG, t: 065/ 28-511	82,11	82,40	11,54	11,70	7,21	7,33
come 2 us 1/ 15-92-635, od8-15, sob od 9-12	82,10	82,51	11,49	11,70	7,10	7,30
_^ditanstalt d. d.	82,00	82,60	11,55	11,75	7,00	7,40
Ljubljana, t: 12-51-095	82,33	82,36	11,67	11,68	7,30	7,33
kompas Hertz Celje J&063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13	81,95	82,25	11,40	11,65	7,10	7,30
kompas Hertz Velenje 855-552, od 7-15, sob od 7-13	82,10	82,40	11,51	11,69	7,10	7,30
kompas Hertz Idrija Jj*065/ 71-700, Od 7-15, sob Od 7-13	82,10	82,40	11,51	11,69	7,10	7,30
kompas Hertz Tolmin ^065/81-707 od 7-15, sob od 7-13	82,10	82,40	11,51	11,69	7,10	7,30
kompas Hertz Bled J&OM/741-519, od 7-19, sob od 7-13	82,10	82,40	11,51	11,69	7,10	7,30
kompas Hertz Nova Gorica Jjjjj065/28-711 od7-19, sob. od7-13	82,10	82,40	11,51	11,69	7,10	7,30
kompas Hertz Maribor J^j062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	82,00	82,25	11,51	11,65	7,10	7,30
Jjjjva kreditna banka Maribor d.d.	81,20	82,25	11,40	11,70	6,90	7,35
J^dska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	82,20	82,60	11,55	11,68	7,15	7,50
.i^Stna banka Slovenije	80,40	82,20	10,55	11,63	6,37	7,28
J^blikum Ljubljana, t: 312-57	82,37	82,41	11,66	11,68	7,22	7,24
T^ikum Piran, t: 066/ 747-370	82,20	82,30	11,55	11,65	7,25	7,29
J^bHkum Celje, t: 063/ 441-485	82,00	82,20	11,62	11,69	7,20	7,30
J^blikum Maribor, t: 062/ 222-675	82,00	82,25	11,64	11,65	7,00	7,25
J^blikum Šentilj, t: 062/ 651-355	81,00	82,30	11,40	11,72	6,90	7,39
J^bHkum Tolmin, t: 065/ 82-180	82,25	82,30	11,57	11,64	7,22	7,25
J^blikum NM, t: 068/ 322-490	82,05	82,30	11,60	11,68	7,20	7,39
J^bNkum Kamnik, t: 061/832-914	82,45	82,50	11,60	11,70	7,22	7,49
J^blikum Portorož	82,15	82"28	11,53	11,65	7,20	7,29
SKB d.d.,***	81,85	82,85	11,45	12,00	7,15	7,65
J^Kranj, t: 064/331-741	82,25	82,40	11,63	11,68	7,10	7,30
d.d. Ljubljana .	82,20	82,55	11,58	11,73	7,15	7,53
Ljubljana, 1:061/444-358	81,85	82,60	11,54	11,73	7,10	7,50
uPimo Ljubljana, t: 212-073	82,36	82,39	11,64	11,65	7,26	7,29
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko razliCni:‘" Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'et +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 	Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
9'AVGUSTI 995	v LIRAH	
^valuta	nakupni	prodajni
čmeriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling banska krona grška drahma kanadski dolar ieponski jen Švicarski frank bvstrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo SPanska pezeta evstralski dolar madžarski florint slovenski tolar ^hrvaška kuna	1557.00 1106.00 320.00 987.00 53,80 2492.00 2550.00 285.00 6,80 1148.00 17.00 1334.00 157,30 251.00 218.00 10,60 12,90 1159.00 11.00 13,50 300.00	1621,00 1151.00 333.00 1027.00 56.00 2594.00 2654.00 297.00 7,20 1195.00 17,70 1389.00 163,70 261.00 226,00 + 11,10 13,50 1206,00 14.00 14,00 320,00
		
-^AVGUST 1995	1 v LIRAH	
^valuta	nakupni	prodajni
fllSlHIIIII	1567.00 1119.00 322.00 994.00 54,10 2563.00 287.00 6,90 1155.00 1350.00 158,30 13,40	1612,00 1139,00 332.00 1017.00 55,30 2653.00 295,00 7,50 1190.00 1380.00 162,30 14,00
			
| 8, AVGUSf 1995			
tava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Zelema Kapla	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,30	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,00
			
14. MAREC 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	■
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski Irank		20.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona	-	19.4450	-
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 10.8.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI letaj za DEM 81.67	81.93
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
.	PoMnejSe informacije: tet 17-18452,302-326 in 30M1S
menjalnica hida o*i/ i-sm-iss
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 152 z dne 9. 8. 1995-Tečaji veljajo od 10. 8. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
šifra
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
valuta
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
enota
nakupni
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
84,9288
1155,1037
394,9075
84,2262
2094,3616
2709,6478
2349,4446
8123,6631
7,2130
125,1775
7250,5318
1842,1218
78,1821
1598,4932
9806,4798
183,0667
114,4136
151,2707
95,1281
srednji
85,1844
1158,5794
396,0958
84,4796
2100,6636
2717,8012
2356,5141
8148,1074
50,5590
187,6672
7,2347
2249,5050
125,5542
7272,3488
1847,6648
78,4174
1603,3031
9835,9878
183,6176
114,7579
151,7259
95,4143
prodajni
85,4400
1162,0551
397,2841
84,7330
2106,9656
2725,9546
2363,5836
8172,5517
50,7107
188,2302
7,2564
125,9309
7294,1658
1853,2078
78,6527
1608,1130
9865,4958
184,1685
115,1022
152,1811
95,7005
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 10.8.1995
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
skupaj
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:
1,700,000
856,233
809,327
1,665,560
100.7333% 95.2149%
97,9741
170,000
85,623
80,933
166,556
Tečajnica borznega trga
št.: 149 Datum: 9. 8. 1995
Uttm\A 5TOC1 OCHAM*- tNC.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš ponudba		Max.	Min.	im sr
		•UfeViV	IHSfiRT;	tratnr						
HC	800	(11.5.95)	11.400		7.8.	11.700	11.800			
JRB	665	(13.6.95)	15.582	1,16	9.8.	15.150	15.400	16.080	15.000	36.244
5AL	1700	(9.5.95)	20.349	1,70	9.8.	19.960	20.300	20.640	19.980	15.059
MR	1000	(24.2.95.)	33.119'	8,36	9.8.	32.940	33.100	33.800	31.300	135.259
	2HE			TRI						
El	10.0	2.(1.10.95)	99,9A	,40-	9,8,	99,1		100,5	99,0	388
iSOl	8,0	5.(30.6.951	100,3	,09-	9.8.	100,3	100,4	100,4	100,3	4.986
!S02	9,5	9.(14.95)	108,0	,40	9.8.	107,9	108,3	108,3	107,9	29.617
1S08	5,0	4,(31,5,95)	87,1		3.8.	88,0	90,0			
iSll	7,0	5.(15.7.95)	95,0	,52-	9.8.	91,0	96,5	95,0	95,0	133
iSLlD	8,0	5.(30.6.95)	99,5	,16-	9.8.	99,3		99,6	99,5	88
LSL2D	9,5	9.11.4.95)	. 105,3		7.8.	105,1	106,0			
Ml	10,0	4.(1.11.94)	100,1	,10-	9.8.	100,1	100,3	100,1	100,1	339
Ml	5,0	3.(30.6.95)	70.5		4.8.	71,0				
	ME	»IR««								
1TBR	300	(2)(28.7.95.)	12.000	3,01	9.8.	11.750	12.190	12,100	12.000	62.19
)AD	10.000	(1.6.94.)	106.737'	10,51	9.8,	105.700	107.000	115.000	100.000	51.104
•MD	1715	(24.5.95.)	15.947	3,72	9.8.	15.620	16.350	16.300	15.050	4.992
M		' M	23.300		20.7.		23.500			
MK		M	15.700		8.8.	15.000	16.000			
m	218	(30.3.93.)	10.204	,65	9.8.	9.510	10.500	10.660	10.150	145.961
m	2W	10)(26.6.95.)	4.125"	7,17	9,8.	, 4.061	4.194	4.230	3.950	19.257
im		(S)	788,2	1,01	9.8.	771,0	783,0	797,0	776,0	44.382
	ME	'BlCTiB		TtiTT						
KBTP	2750	(22.6.95)	29.987'	7,11	9.8,	29.100	30.450	30.750	28.01	9.446
TNP.		(10)	29.987*	7,46	9.8.	29.300	30.650	30.650	29.01	66,781
JBKP	720	(25.5.95.)	10.000"		8.8.		10.250			
WP		(10)	41.700A	,62	9.8.	40.000	41.800	41.700	41.71	12.135
	ME	B00B		m*						
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	99,2		26.7.	96,3				
IZG	11,0	4,(1.1.95)	98,0		7.8.	97,6	101,0			
E	12,0	7.(1.6.95)	101,1		24.7.	99,3	101,5			
>00	10,0	2.(1.6.95)	99,8		2.8.	99,0	99,8			
IZBI	10,0	1.(15.3.95)	100,0		28,07	99,5	101,5			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 149/95 - 9. 8. 1995
Vrednost. papir	obr. ndiv.	ex kupon Stdat(3)	enotni teti)	l \ sprem	datum	povpraš	Iponudte	Max.	Min.	lotJsr
	ito?									
LEAR			2.600		8.8.	2.500	2.950			
IRDO	21	(7)(30.6.95.)	4.950		2.8.	4.900				
JBR0	55	(1.6.95)	3.779		7.8.	3.300	3.780			
m			2.199	12,00	9.8.	1.800	2.290	2.250	2.140	165
RDR0		(15.6.95)	10.350		31.7.	8.000	12.400			
RGSR			449,0	4,33	9,8.	445,0	500,0	449,0	449,0	269
	MF	ura RTI								
ALDP			2.850A	1,79	9.8.	2,650	2100	2.850	2.850	499.035
HUPO	320	(1.6.95)	3.147		8.8.	3110	3.400			
m						10.000				
KBPP			21.300		4.8.	12.000	26.000			
RGP0		(6)	897,1		8.8,	711,0	939,0			
IMG	360	(25.5.95)	4.700		8.8.	3.500	4150			
										
LOK	10,0	6.(1.4.94)	98,5	3,09	9.8.	97,5	100,0	98,5	98,5	333
MLJ0	10,0	6.(14.94)	99,1A	,10	9.8.	99,1	100,9	99,1	99,1	568
OSMO	10,0	3.(1194)	■93,5		2,8.	92,5	99,0			
3LS0	10,0	4,(1,10.94)	97,5A	,03	9.8.	96,3	99,0	97,5	97,5	238
ONM	11,0	4.(1.914)	100,9	,98	9.8.	99,7	101,0	100,9	100,9	6.419
3P0	10,0	7.(1.815)	99,0		31.7.	96,0	100,0			
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	91,0		4.8.	30,0				
mo	10,0	3,(1.4.95)	100,1		28.7.	99,0	100,5			
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM
60 dnevni (v SIT)
120 dnevni (v SIT)
Tolarski zapisi z nakupnim bonom
Dvodelni blagaj
170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktooer devizni del oktober 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktooer devizni del oktober
9.8.95
prejšnji
1.170,18
1.135,32
34,86
Vse pravice pridižane. Op: Obveznice, komer, zapisi in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obveznice kotirajo brez pripisanm obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati Icupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 30odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti fe-teea; (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - uve-dba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupšC. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) vSIT, Ceni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj doloC. vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. avgusta 1995 od 00. OO ure dalje				
			ZA Dl	•VIZE	1
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kon iu deviz oz. c	100 100 100 100 1 1 kretnih p loseben	1161,1235 2361,6889 8166,0000 7,2506 184,0208 115,0099 joslih je možno odst doaovor.	1164,6783 2368,9191 8191,0000 7,2728 184,5842 115,3620 ‘opanje glede nd
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni, Pri konkretnih poslih |e	DEM DEM nožno odšle	81,50 81,70 panje.	81,85 82,10
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 10. avgusta 1995 od 00.00 do 2z			idjetij ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so doto veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 02&acfetotne točke. Tč do ECU = 30,Cu) na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM teni na pode jtah pa je razi teaji veljajo zc upih se fečaj c kupovati in Dogoje nakup	flp|i OO OO 03 03 OO mh	81,90 81,90 81,84 82,00 81,95 sv po trenutno snije povečano prodajo deviz u. rto po objavlje-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel. : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 fax: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8
MILANSKI DEVIZNI TRG
9. AVGUST 1995	>	v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1587,290	—
ECU	—	2097,600	—
nemška marka	—	1126,460	—
francoski frank	—	325,930	—
funt šterling	—	2539,660	—
holandski gulden	—	1005,380	—
belgijski frank	—	54,758	—
Španska pezeta		13,191	—
danska krona	—	290,420	—
irski funt	—	2596,810	'—
grška drahma	—	6,989	—
portugalski escudo		10,855	
kanadski dolar	—	1166,700	
Japonski Jen švicarski frank	—	17,344 1359,680	—
avstrijski Šiling	—	160,170	
norveška krona		255,520	
švedska krona		221,680	
finska marka		376,050	
avstralski dolar	—	1178,090	—
		
9. AVGUST 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,7000	10,2000
kanadski dolar	7,1500	7,5500
funt Šterling	15,5000	16,3000
švicarski frank	831,5000	863,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	200,0000	208,0000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,4000	716,4000
italijanska lira	0,6070	0,6410
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	134,7000	141,3000
finska marka	229,0000	239,0000
portugalski escudo	6,7300	7,0700
španska peseta	8,0830	8,4700
japonski jen	10,5000	11,0000
slovenski tolar	8,60	9,00
hrvaška kuna	-	-
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute,		
NOVICE
Dnevi medu v Polhovem Gradcu
POLHOV GRADEC - Čebelarstvo Polhov Gradec letos enajstič prireja Medeno nedeljo oziroma Dneve medu v Polhovem Gradcu. Prireditev bo trajala dva dneva, namenjena pa je popularizaciji medu in Čebeljih pridelkov ter dvigu kulture njihovega uživanja. V soboto, 12. avgusta, bo od 8. do 14. ure sejem Čebeljih pridelkov, ob 10. uri pa predstavitev življenja čebel. V nedeljo, 13. avgusta, bo sejem čebeljih pridelkov potekal cel dan, in sicer od 9. do 18. ure, dopoldne ob 10. uri in popoldne ob 15. uri pa bodo prikazali Čebelarska opravila. (D. H.)
Peka po naročilu
MURSKA SOBOTA - V srediSCu Murske Sobote je Mlinopek na Lendavski ulici odprl trgovino Zeleni klas. To je druga specializirana prodajalna kruha in peciva, v kateri bodo kupcu po naročilu pecivo tudi spekli. V novem lokalu bodo poleg različnih vrst kruha prodajali tudi moko, brezalkoholne pijače in mlečne izdelke, v njem pa je tudi bife, v katerem točijo brezalkoholne pijaCe. V Zelenem klasu bo zaposlenih pet delavcev. Mlinopek je konec tedna odprl tudi pekarno slašCic, ki so jo uredili v prizidku parne pekarne za kruh. Prostore stare slaščičarne bodo namenili peki kruha. Višina Mlinopekovih naložb ostaja skrivnost, pristojni, ki so pravkar končali z odkupom pšenice, se bržkone bojijo ostrih besed kmetov... (B. H.)
Pester program Buraških dnevov
IŽAKOVCI - Letošnji Četrti Biiraški dnevi se bodo uradno zaceli danes, in sicer ob 10. uri z ekološkim taborom mladih ekologov. Tabora se bodo udeležili minister za okolje Pavle Gantar, gozdarji, ribici, lovci in drugi naravovarstveniki. V Ižakovcih bo istega dne ob 10. uri potekal tabor na temo Lan, konoplja, pridelava, proizvodnja. Ob 17. uri bo prikaz buraških del, ob 18. uri okrogla miza na temo Lan, konoplja, večer pa bodo popestrili ljudski godci. V petek bodo z delom nadaljevali, ob 18. uri bo zanimiv ekološki zbor z naslovom Mura - faktor ranljivosti, ob 20. uri pa veCer etno kulture z Goričkimi klantoši. V nedeljo, 13. avgusta, bo po budnici ob 6. uri ob 9.30 maša za pokojne biiraše. Ob 11. uri pričakujejo prihod predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je stalni gost prireditve in mu bodo letos podelili biira-ško diplomo. Po zaključku buraških opravil ob 12.30 bodo odprli razstavo DomaCa ljudska obrt, ob 14. uri pa bo potekalo biiraško kosilo. V nedeljo se bo ob 16. uri v buraških opravilih pomerilo 89 štiričlanskih ekip, med njimi bodo eno sestavljali Zupani soboške, Crenšovske, ljutomerske in beltinske občine. Na tej prireditvi poleg več tisoč obiskovalcev pričakujejo več znanih strokovnjakov s področja ekologije, etnologije, turizma in drugih. Prireditev naj bi že prihodnje leto uvrstili v program evropskih turističnih prireditev. (B. H.)
Manjša brezposelnost
NOVA GORICA - Po podatkih novogoriške enote RZZ je bila registrirana brezposelnost v juniju manjša kot maja. Na novogoriškem območju je bilo 4538 prijavljenih iskalcev zaposlitve, kar je manj, kot znaša letošnje mesečno povprečje. V odstotkih to znaša 11,6 odstotka (republiški odstotek brezposelnosti znaša približno 12,5 odstotka). (V. C.)
Več tujcev
NOVA GORICA - Po podatkih iste službe je ta Cas na Goriškem v veljavi 2065 delovnih dovoljenj za tujce. Pretežno gre za pogodbe za gradbene delavce, gostince, športnike in umetnike. (V. C.)
Prizadevanja za naložbe v šolstvu
MARIBOR (STA) - V občini Maribor nimajo dovolj denarja za izvedbo naložb v osnovne Sole. Na osnovi lanskega razpisa ministrstva za šolstvo in šport so v mariborski občini pripravili načrt odprave dvoizmenskega pouka in izboljšanja standarda v osnovnih šolah za obdobje od 1995 do 1999. Prednostno naj bi naložbe izvajali v OS Limbuš, OS Bojana Iliha in OS Kamnica. Toda vse kaže, da denarja za to ne bo dovolj, saj so v Mariboru pričakovali 75 milijonov tolarjev dotacij, trenutno pa imajo na voljo le 31 milijonov.
IDRIJA / NEPROFITNA STANOVANJA
Svetniki
nezadovoljni
Podjetje SGI slabo gospodari
Čeprav so idrijski občinski svetniki naglas povedali, da so nezadovoljni s tem, kako idrijsko stanovanjsko podjetje SGI gospodari z občinskimi sredstvi pri gradnji neprofitnih stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu v Kosovelovi ulici, so podjetju vendarle odobrili še 16 milijonov tolarjev za dokončanje objekta.
Svetniki so si v razpravi zastavili kopico vprašanj in sprejeli predlog Viktorije Gorjup, da bodo o ravnanju podjetja SGI -direktor Ivan AliC se seje ni udeležil - in nadaljnjem sodelovanju s stanovanjskim podjetjem razpravljali na jesenski seji sveta, odgovornost pa ugotavljali po zaključku gradnje. Z gradnjo objekta, za katerega še ni jasno, kolikšen del zgradbe bo v občinski lasti, so vendarle nadaljevali. De-
nar za nadaljevanje gradnje bodo dobili šele z odprodajo občinskega objekta v središču mesta, v katerem zdaj delujejo projektantska podjetja družbe Atelje 92, ki imajo po pogodbi predkupno pravico. Čeprav je cenitveno poročilo izdelal neodvisni cenilec, se je izhodiščna cena za kvadratni meter stanovanjske površine objekta, ki stoji ob glavni mestni ulici v središču Idrije (900 nemških mark za kvadratni
Gradnja neprofitnih stanovanj se iz meseca v mesec draži (Foto: Roman Bric)
meter v pritličju in 550 mark v zgornji etaži), svetnikom zdela prenizka. Zato so jb povišali za deset odstotkov in v prodajo vključili tudi mansardo, ki je bila zaradi majhnega zanimanja kupcev izključena iz prodaje.
Občina naj bi z odprodajo objekta dobila približno 37 milijonov tolarjev. Od tega bodo 16 milijonov usmerili v gradnjo
neprofitnih stanovanj v objektu na Kosovelovi ulici, katerega gradnja se iz meseca v mesec draži. Zaradi direktorjeve odsotnosti na seji nihče ni vedel, kakšna bo cena objekta. Poleg nezaupanja v poslovne poteze podjetja SGI Idrijčani še niso pozabili čudnih kombinacij nekdanje občinske vlade pri odprodaji družbenih objektov stare pošte in
stare policije v srediSCu mesta ter še nekaterih objektov, ki se po zaplete-ni kombinatoriki podcenjeni pristali v zasebnih rokah. Prav zato je bilo tudi v tem primera slišati veliko pomislekov, saj so med kupci stare zgradbe povečini gradbeniki in arhitekti, ki se na posel z nepremičninami dobro spoznajo.
Roman Bric
45. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
Sejem slovenske kakovosti
Predstavilo se bo blizu 700 domačih in tujih razstavljalcev
Jutri se bodo ob 10. uri spet odprla vrata že 45. mednarodnega gorenjskega sejma, na katerem se bo letos predstavilo skoraj 700 slovenskih in tujih razstavljalcev. Domačih bo 615, iz tujine pa prihajajo iz Nemčije, Avstrije, Italije in Hrvaške.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar, gre za zelo raznolik sejem. Obiskovalci bodo lahko izbirali med ponudbo bele tehnike, akustike, strojev za kmetijstvo in gozdarstvo, hrane, opreme za vrtičkarje, šport in razvedrilo, montažnih hiš, pohištva, računalnikov, fotografsko opremo... Posebej bogata bo letos ponudba osebnih in poltovornih avtomobilov, motornih koles in koles.
Posebnost sejma so tradicionalni zabavni večeri, ki se bodo vsak večer začenjali ob 19. uri, na njih pa bodo nastopili Gašperji, Ritmo Logo, Monroe Band, Agropop, Slapovi, Faraoni,
Čuki, Helena Blagne, California, Peter Lovšin in Vitezi obložene mize. Posebnost zabavnih večerov je prost vstop, program pa bo organizatorje stal približno 50 tisoč mark. Vsak dan sejem spremljajo tudi dodatne dejavnosti. Tako bo jutri ob 13. uri potekala predstavitev avstrijskega modela pridruževanja kmetijstva Evropski uniji. Poleg slovenskega ministra za kmetijstvo dr. Jožeta Osterca se bo pogovora udeležil avstrijski minister za kmetijstvo mag. VVilhehn Molterer. V soboto bo modna revija, v nedeljo bo sejem obiskala Alenka Dovžan, v ponedeljek bo potekalo srečanje z Andrejem Šifrerjem, v petek prireditev Naj šala o Gorenjcih, prihodnjo nedeljo pa bo Časnik Gorenjski glas priredil Super naročniške igre. Cena vstopnic za ogled sejma bo 400 tolarjev, parkirnina 100, vsaka dvajseta vstopnica pa bo nagrajena.
Mateja Faletič
NOVA GORICA / CARINSKI POSTOPKI
Kaj je I.V.A. in kako jo uveljaviti?
Nekaj dobrih nasvetov za tiste, ki radi kupujejo v sosednji Italiji
Dopustniški čas ni samo čas, namenjen čofotanju v morju, planinarjenju, brezdelju, lenarjenju in drugim dejavnostim, ampak se kdaj pa kdaj med dopustom odpravimo tudi po nakupih. Najraje v tujino, saj se nas tolar dobro drži predvsem v razmerju do italijanske lire in ameriškega dolarja. Zdaj so nakupi v Italiji kar ugodni. O tem priča veliko slovenskih kupcev, Id hodijo nakupovat k zahodnim sosedom.
Nakup v tujini se splača tudi zaradi možnosti uvoza blaga do vrednosti sto ameriških dolarjev, ne da bi bilo treba plačati uvozne dajatve (carino). Odkar je tudi Italija uvedla vračilo davka (tako imenovano I. V. A.), je ta država postala še bolj zanimiva za naše kupce. Z uvedbo tega določila - veljab je začel v začetku leta - pa je cel kup nejasnosti, ki zaradi nepoznavanja stvari povzročajo našim kupcem celo kopico nerodnosti, nevšečnosti in izgubljanja živcev. Vedeti je treba, da so italijanski zakoni glede vračanja davka bolj zapleteni kot avstrijski in nemški. Pogoj za vračilo I. V. A. je nakup v vrednosti več kot 350 tisoč italijanskih lir (okrog 24 tisoč tolarjev). To vsoto morate »zapraviti« v eni trgovini, za kar
vam mora trgovec izročiti račun, na katerem mora napisati klavzulo, da gre za iznos blaga iz države. Ce na primer nakupite v eni trgovini blaga v vrednosti recimo 160 tisoč lir in v drugi še za 200 tisoč lir, vračila I. V. A. ne morete zahtevati. I. V. A. je v večini primerov 19-odstotna, za gradbeni material desetodstotna, za alkohol, cigarete in še nekatere druge izdelke pa je precej višja. Ko ste opravili nakup, se z računom, ki ste ga dobili v trgovini, zglasite na mejnem prehodu, najprej na italijanski carini, kjer vam uslužbenec na račun (ob predložitvi potnega tista ati prepustnice) pritisne dva pečata. Z njima bo potrdil, da ste blago res kupili v Italiji in da je v znesku vračunan tudi davek I. V. A., ki ga imate pravico za-
htevati nazaj. Potrjeni račun boste prihodnjič uveljaviti v isti trgovini in vrniti vam bodo prometni davek Ta potrdila daje italijanska carina na goriških mednarodnih mejnih prehodih v Vrtojbi, Rožni dolini in Neblem (na Sežanskem le na Fernetičih, na Koprskem pa na Škofijah in Krvavem Potoku). Na glavnih mednarodnih mejnih prehodih (Vrtojba, Fernetiči in Škofije) potrjujejo račune vse dni v letu 24 ur na dan, medtem ko na manjših prehodih le ob delavnikih, in še to z deljenim delovnikom (čas za kosilo), ob sobotah pa le od 9. do 13. ure. A kljub temu svetujemo, da se potniki raje poslužujejo manjših mednarodnih mejnih prehodov, ker tam ni treba dolgo čakati. Predvsem pa se ne razburjajte nad sorazmerno počasnostjo postopka, ki ga italijanski mejni organi tudi sicer radi zavlečejo. Že vedo, zakaj. Morda se bo pa kdo premislil in se odpeljal čez mejo, ne da bi uveljavljal vračilo I. V. A. Tudi to se je že zgodilo...
Vojko Cuder
MARIBOR / TURIZEM
Oktobra za skupni nastop na tretjem sejmu Gost-tur
Za včeraj je predsednik Mariborske turistične zveze Anton Rous sklical sestanek s predstavniki turističnih društev Podravske regije. Pogovarjali so se o sodelovanju turističnih društev te regije na letošnjem turistično-gostin-skem sejmu GOST TUR, ki bo potekal od 11. do 15. oktobra v Mariboru.
Po Rousovih besedah bi se morala turistična društva zanimati za skupen nastop na sejmu, Čeprav njihove ambicije niso neposredno komercialne.
Majda Markovič, sodelavka podjetja Sejmar, ki je prireditelj sejma, je dejala, da se je sejem v Sloveniji že dobro uveljavil. Postal je vseslovenski, podpirajo pa ga vsa ministrstva, ki so kakorkoli povezana s turizmom. Tudi regionalne turistične zveze so letos pokazale znatno večje zanimanje za so-
delovanje na sejmu.
Markovičeva je povedala, da bo na sejmu predstavljena ponudba turističnih izdelkov iz vse Slovenije-Letos nameravajo na turistično borzo pritegniti turistične agente iz vse Evrope. Poseben del prireditve bo namenjen mleku, mesu, slaščičarstvu, pekarstvu in vinu. V času sejma se bodo sešle tudi slovenske turistične agencije in hotelirji, ^ bodo spregovorili o turistični zakonodaji. Mariborski srednja živilska šola in srednja šola za gostinstvo in turizem bosta na sejmu pripravili kuhinjo in re-stvaracijo, kamor bosta prenesli praktični pouk-Tako bo v okviru sejma p°j tekal tudi tako imenovanj mini gostinsko-turisticni
zbor mladih, ki se ga bodo udeležili tudi mladi gostinci iz Hrvaške, Avstrije in Ukrajine.
Janko Štruc
CANKOVA-TIŠINA / NOVA OBČINA
Za počitek ni časa
Urejajo infrastrukturo in gradijo prizidek k šoli
V	občini Cankova-TiSi-na so letos dejavnost usmerili v asfaltiranje cest, gradnjo šolskih prizidkov in gradnjo kanalizacije.
V	novi občini Cankova-Tišina bodo letos v občinski blagajni zbrali 236 milijonov tolarjev. Tudi v počitniškem Času izvajajo nekatera dela. V teh dneh asfaltirajo 1,2 kilometra ceste v Gornjih Črncih. Posodobitev ceste, ki naj bi jo končali ta mesec, bodo stala približno dvajset milijonov tolarjev, že septembra pa bodo začeli posodabljati odsek ceste na Krajini.
Za ureditev kanalizacije v krajevni skupnosti Ge-derovci in Tišina in za dokončanje kanalizacijskega omrežja na Cankovi bodo namenili 91 milijonov to-
larjev, od tega 36 milij0' nov za dokončanje del na Cankovi, kjer naj bi zgradili še čistilno napravo.
Med večje pridobitve sodi gradnja prizidkov > osnovnima šolama na Cankovi in Tišini, ki bosta
omogočila enoizmenski pouk. Pri teh naložbah pričakujejo tudi gmotno pomoč države. Svetniki so se odločili, da bo občina namenila osem milijonom tolarjev za gradnjo športnih objektov. Tačas urejajo tudi prostore v zadružnem domu na Tišini, kjer je sedež občinskih upravnih služb. Ker je v občini, ki šteje 6600 prebivalcev, veliko dela, razmišljajo, da bi predsednik občine Alojz Flegar, ki je sicer učitelj, funkcijo predsednika opravljal'poklicno.
Boris Hegeduš
SLOVENIJA
Četrtek, 10. avgusta 1995
	
	Pred ekološko katastrofo*
	IIVM wl\VIVwlXV HMIMvllVIV i
	Kritična točka so italijanske cevi, ki so v nekaj dneh dvakrat popustile
CELJE - Čeprav je torkovo razlitje 2500 litrov žveplove Ktsline v celjski Cinkarni botrovalo vrsti različnih novinarskih porodi, je zdaj jasno, da je leta 1990 zgrajeni sistem za I jenje izlitih kislin upravičil svoj namen in prepredi eko-°Sko katastrofo. Dogodek je po svoje kar dobrodošel, saj je sprožil več ukrepov, s katerimi bodo v tovarni skušali odpraviti slabosti dvestometrskega cevovoda za transport žveplove kisline iz enote Metalurgija v enoto Titanov dioksid.
Cinkarna izdela na leto Približno 125 tisoč ton žveplove kisline. Večino pora-ikjo pri proizvodnji titano-'joga dioksida, ki je po bese-aah namestnika direktorja krS' Vilibalda Raznožnika P™ konca lanskega leta naj-. °lje prodajan Cinkarnin *zdelek, njegova proizvo-doja pa se še povečuje. V svptu vsako leto izdelajo Približno štiri milijone ton htanovega dioskida, Cinkarna pa bi s polno zasedenimi zttiogljivosti lahko na leto vdelala 26 tisoč ton titano-Vega dioskida. Lani so v pr-
vih šestih mesecih na konvertibilnih trgih zanj iztržili nekaj manj kot 20 milijonov dolarjev, letos pa do zdaj skoraj 27 milijonov dolarjev. Celoten konvertibilni izvoz Cinkarne v letošnjem prvem polletju znaša skoraj 32 milijonov dolarjev. Ra-znožnik pojasnjuje, da se poraba titanovega dioksida v svetu povečuje s kupno močjo, saj industrija za izdelovanje številnih zahtevnejših dobrin potrebuje Čedalje več tega belega prahu.
Včeraj sta svoje ugotovitve posredovala tudi urad
kriminalistične službe UNZ Celje in celjski Zavod za zdravstveno varstvo, ki je po naročilu vodnogospodarskega inšpektorja opravil analize vzorcev vode iz bližnjih rek Voglajne in Hudinje. Policijsko poročilo pravi, da je v torek ob 16.40 v Cinkarni počila desetcenti-metrska cev iz umetne snovi, ki krožno poteka iz obrata Metalurgija v Titanov dioksid, po njej pa transportirajo žveplovo kislino. Ta je z višine treh metrov začela odtekati na tla, od tam pa v slepi kanal, ki je del sistema za lovljenje izteklih kislin. Od tam je kislina stekla v lovilno ploščad, kjer jo je zaznalo tipalo za kisline in sprožilo alarm v obratu za izdelavo titatovega dioksida. Dežurni operater je nemudoma zaprl celotno linijo za transport kisline. Z lo-
inneli Celjani srečo v nesreči? (Foto: Sherpa)
vilne ploščadi je kislina stekla tudi v blokirni kanal, kjer sta dve stikali avtomatsko zaprli kanal in s tem preprečili odtok kisline v reko Hudinjo. Delavci Cinkarne so kislino prečrpali v bazen za odpadne vode in jo nevtralizirali z apnom. Raznožnik je dejal, da je manjša količina kisline iztekla v Hudinjo zgolj zato, ker ima sistem za blokiranje reakcijski Cas, ki ga ni mogoče skrajšati. Toda z Zavoda za zdravstveno varstvo so vCe-raj sporočili, da analiza vzorcev v torek zveCer odvzete vode iz Hudinje in Voglajne ne kaže povečane kislosti rek. Izhlapevanje kisline tudi ni povzročilo povečanih koncentracij žveplovih oksidov v celjskem zraku.
Preiskava je pokazala, da je do manjšega izliva žve-
plove kisline prišlo v Cinkarni že v petek. Takrat je popoldne poCila ena od plastičnih cevi cevovoda, ki so ga vzdrževalci postavili pred dvema mesecema. Cevi znamke Ceflex so kupili pri slovenskem zastopniku italijanskega izdelovalca, opremljene pa so bile z vsemi predpisanimi certifikati. Predstavniki dobavitelja novih cevi so v torek prihiteli na kraj nesreče in tudi sodelovali pri popravilu cevovoda. Vilibald Raznožnik si ni znal razložiti dejstva, da so italijanske cevi popustile dvakrat v samo nekaj dneh. Morda sta obe okvari posledica dejstva, da je cevovod v Cinkarni nenehno pod pritiskom, ki znaša od 3 do 4 bare, cevi pa niso namenjene za taksne razmere, Čeprav naj bi zdržale tudi višje--notranje pritiske. Samo na-
kup cevi, ki so se že dvakrat pokvarile, je Cinkamo veljal 40 tisoč mark.
Zanimivo je, da cevi za podobne namene izdelujejo tudi v Cinkarni, in sicer v enoti Veflon. Sestavljene so iz teflonske srajčke in jeklenega oklepa in so zato nekajkrat dražje od italijanskih plastičnih cevi, izdelanih po tako imenovani sendvič tehnologiji.
V Cinkarni bodo morali bolje poskrbeti za varnost pri notranjem transportu kislin. Raznožnik je včeraj naročil ustrezne preizkuse cevi iz plemenitih kovin, po katerih so svojCas že prečrpavali kislino in so se dobro obnesle. Zdaj bodo krožni cevovod za žveplovo kislino izvedli v vseh treh tehnologijah. Uporabili bodo del lahkih in fleksibilnih italijanskih cevi, del dražjih
in zanesljivih cevi lastne izdelave in del cevi iz plemenitih kovin. Naložba bo kar nekajkrat dražja od tiste izpred dveh mesecev, ki se je izkazala za nezanesljivo.
V Cinkarni so leta 1990 zgradih sistem za preprečevanje odtekanja izlitih kislin v vodotoke, konec lanskega leta pa so po dolgoletnih pripravah pognali svojo razžvepljevalno napravo. Zdaj sta jih dve nesreči opozorili na edini kritični del pri ravnanju z žveplovimi kislinami, ki je še ostal - cevovod. Raznožnik trdi, da bodo tudi pri tem kar najbolj zmanjšali možnosti za onesnaženje okolja. Celjani so imeli v tej zgodbi, ki ji mediji v poletni suši dogodkov dajemo še posebno veljavo, pravzaprav sreCo v nesreči.
Brane Piano
____________STRANKE / DEMOKRATI_______
Vstop v EU, a ne za vsako ceno
LJUBLJANA - Tone Peršak in Danica Simšič sta na včerajšnji tiskovni konferenci v imenu Demokratske stranke pojasnila stališča k predlogu smernic zunanje politike Slovenije. Demokrati omenjeni dokument sicer pozdravljajo kot podlago za parlamentarno razpravo, hkrati pa ugotavljajo, da ostaja na ravni deklaracij in splošnih opredehtev, želja in namenov. Pogrešajo zlasti podrobnejše analize posameznih ciljev zunanje politike in posledic njihovega uresničevanja. »Vladni predlog je šele Črka “a“, do konca abecede pa je še daleC,« je menila poslanka Danica Simšič.
Demokrati še posebej poudarjajo, da je zunanja politika poleg ustavne ureditve in obrambe ena temeljnih in trajnih kategorij slovenske samostojnosti in državnosti. Zato ne morejo pristajati na to, da bi bila predmet strankarskih »tavanj« in kupčevanj. Stalnice slovenske zunanje politike demokrati vidijo predvsem v jasnih odgovorih na štiri sklope vprašanj: vključevanje Slovenije v Evropo, odnosa do Italije, Balkana in ostalega sveta. Poslanska skupina DS podpira prizdevanja Slovenije za vključitev v Evropsko' unijo, meni pa, da je pred sprejemom dokončne odločitve
o pridruženem ali polnopravnem Članstvu nujen temeljit razmislek o tem, kakšna bo ta vključitev, kdaj in za kakšno ceno. Razmislek o zgolj gospodarskih razsežnostih vključevanja v EU je namreč premalo, menijo v DS. Na to je opozoril že ekonomist in nekdanji podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger, ki je na letni konferenci DS poudaril, da gospodarski problem vključitve ne bo tako okruten, kot bi se lahko izkazalo za nekatera druga področja. Simšiceva je pri tem posebej opozorila na področja zdravstva, sistema pokojninskega zavarovanja in socialnega skrbstva, ki se ne bi smela spreminjati v ureditve, kakršne poznajo na primer v ZDA. Demokrati tudi menijo, da bi morala Slovenija vzpostaviti bolj dejaven odnos do sporov na območju nekdanje Jugoslavije, ki je za Slovenijo pomembno, zlasti gospodarsko, to pa ne pomeni, je poudaril predsednik DS, da je stranka za vnovično združevanje z državami tega območja.
Predsednik DS je na vprašanje, kaj menijo v stranki o dogodkih na Hrvaškem, odgovoril, da je to legitimno dejanje za vzpostavitev ozemeljske celovitosti države, ne pa trajna rešitev.	(T. S.)
AMNESTV INTERNATIONAL
V Ljubljani 22. zasedanje mednarodnega sveta Al
LJUBLJANA - Med 12. in 19. avgustom bo na Ekonom-fakulteti v Ljubljani potekalo 22. zasedanje Mednaro-dflega sveta Amnesty International, ki je najvišji organ °dlocanja v organizaciji.
Zasedanja se bo poleg predstavnikov vseh 55 sekcij Al in Predstavnikov koordinacijskih skupin Al, ki delujejo v drža-kjer sekcije še niso nastale, udeležil tudi generalni sekretar Al Pierre Sane. Zasedanje bo 12. avgusta odprl predsednik RS Milan Kučan. V okviru spremljevalnih prireditev Pa je Al jutrišnji dan razglasila za mednarodni dan dejavno-sd za Bosno in Hercegovino. Tako nameravajo opozoriti na Vse«izginule« na področju nekdanje Jugoslavije v Času od 1991 pa do danes. Al je ena najvecjih in najstarejših organi-^cij za varstvo človekovih pravic in vključuje že več kot LIOO.OOO članov v veC kot 150 državah sveta. Zasedanja Biednarodnega sveta, ki je ena najvecjih mednarodnih prireditev v Sloveniji v tem letu, se bo udeležilo veC kot štiri sto Predstavnikov iz 83 območij in držav sveta. Na zasedanju zaprtem za javnost in medije, bodo predstavniki razpra-v9ali o tekoči problematiki, s katero se organizacija sooča, nameravajo pa tudi začrtati svoje delo do konca tisočletja in sPrejeti tako imenovani Integrirani strateški načrt.
Vzporedno bodo potekale tudi spremljevalne priredi-Lie. Namenjene so predvsem tistim, ki jih zanimajo človekove pravice in vključujejo filmski festival, ki se bo °dvijal v Kinoteki. Na njem"bodo predvajali dokumentarne in celovečerne filme o kršenju človekovih pravic, foto-Srafsko-dokumentarno razstavo v galeriji Skuc in okroglo nnzo o nekaznovanosti. V Grand hotelu Union se bodo udeležencem vsak veCer predstavile slovenske nevladne organizacije, med njimi Projekt pregnanci KUD Franceta rešerna, Društvo za razvijanje preventivnega in prosto-^oljnega dela in AIESEC.	(D. T.)
ZDRAVSTVO / INTERNISTICNA SLUŽBA
»Zapore« zaradi manj bolnikov
LJUBLJANA - Avgust je mesec, ko je tudi v bolnišnicah manj gneče. Na Kliničnem centru so zato lansko leto pri delovanju internisticne službe vpeljali delno »zaporo«. Ugotovili so, da se je stvar obnesla in da ni prišlo do dodatnih težav pri sprejemu urgentnih bolnikov. Zato so sprejeli dogovor, da se v letošnjem poletju ponovno organizira zožen obseg dela intemi-stike, kar je omogočeno zaradi zmanjšanega števila naročenih bolnikov za različne predvidene preiskave.
Vodstva klinik poudarjajo, da gre pri omejitvah posteljnih kapacitet sicer za skupen projekt internisticne dejavnosti, vendar tak način delovanja ne sme postati avtomatična vsakoletna praksa, pač pa bodo potrebni vsakoletni dogovori o načinu dela in spremembah v poletnem Času.
Na podlagi dogovora med Inštitutom za ge-rontologijo - Interna klinika Trnovo, Interno kliniko bolnice dr. Petra
Držaja in Interno kliniko na Zaloški so bile ves julij zaprte posteljne kapacitete Inštituta za geron-tologijo v Trnovem. Vrata so se odprla ponovno ta teden, ves Cas pa je deloval, oziroma deluje dispanzer za tromboti-Cne bolezni v prostorih Inštituta z običajnim razporedom. V poletnem Času je trnovski inštitut tudi določil tri medicinske sestre za delo v Centru za intenzivno interno medicino in na Interni-
stični prvi pomoči internih klinik na Zaloški. Dogovorjeno pa je tudi, da do konca tega meseca Inštitut za gerontologijo premesti obvezno vsak dan enega bolnika iz Centra za intenzivno interno medicino.
Interna klinika bolnice dr. Petra Držaja pa ta mesec (lani je bilo tako julija) oziroma natančneje do 28. avgusta deluje s polovičnim številom bolnišničnih postelj. Ta Cas je zaprto eno nadstropje, ob torkih in petkih pa je na tej kliniki zagotovljenih po šest postelj prek Internisticne prve pomoCi, medtem ko intenzivni odelek deluje normalno. Pri sprejemu urgentnih bolnikov z Internisticne prve pomoCi sodeluje Inštitut za ge-
Poleti je v bolnišnicah manj bolnikov
rontologijo v Trnovem, in sicer s po štirimi posteljami ob torkih in petkih. Kaže povedati še to, da ta mesec interna klinika bolnice dr. Petra Držaja praviloma ne sprejema bolnikov, sprejem pa je možen po predhodnem dogovoru. Tudi ta bolnišnica daje v
poletnem Času po dve medicinski sestri za pomoč pri delu Centra za intenzivno interno medicino in InternistiCni prvi pomoči na Zaloški. Interne klinike na Zaloški pa tako kot lani tudi letos v poletnem Času niso zaprle svojih oddelkov ali klinik. (KaN)
GLASBA IN GLEDALIŠČE /75. SALZBURŽKI FESTIVAL
SALZBURG - Konec julija se je v Salzburgu uradno odprl 75. tradicionalni glasbeni in gledališki festival. Avstrijski predsednik Thomas Klestil, se je v otvoritvenem govoru opredelil za kulturno Evropo. Po njegovih besedah je kulturna aroganca največja ločnica med narodi, medtem ko poznavanje in spoštovanje kulture drugih narodov ljudi povezuje. Poudaril je tudi dolgoletno veljavo Salzburga kot simbola kulturne Evrope.
Slavnostni govornik Nikolaus Harnoncourt pa je 75-letno zgodovino najpomembnejšega kulturnega festivala v Evropi osvetlil še z druge, temnejše strani. Tako naj bi sodelovanje velikih umetnikov in »njihovo klečeplazenje in navdušena predanost Hitlerje-
vemu režimu« znatno pripomogla k mednarodni uveljavitvi nacizma. »Verjetno je nedopustno kritizirati dejanja tedanjih umetnikov. Priznati pa je treba, da so nacisti nesramno izkoristili mednarodni ugled poslušnih umetnikov,« je razmišljal Harnoncourt.
Zbirališče mladega občinstva
Kljub resnim besedam pa ni mogoče spregledati dejstva, da salzburški festival postaja čedalje mlajši. Včasih so občinstvo sestavljale izključno zaključene družbe. Hoteli so videti velike zvezde, prirejati elegantne večerje in se gibati v visoki družbi.
S prihodom novega direktorja Gerarda Mor-tierja so se stvari občutno spremenile. Po njegovi zaslugi je festival postal dostopen tudi za mlade, kajti današnja mladina je jutrišnje ob-
činstvo. Tako je organiziral poseben abonma za mlade, z vsakoletno ponudbo izbranih predstav iz programa.
Mortierjeva poteza je sprva dvignila veliko prahu med »visoko« družbo. Pritoževali so se nad pomanjkljivo toaleto in neprimernim obnašanjem mladih, restavracije pa nad slabimi plačniki.
Danes, po petih letih, je slika popolnoma drugačna: v Salzburg v pričakovanju novega in razburljivega prihaja čedalje več pravih glasbenih navdušencev.
Za Salzburg so značilne nenavadne postavitve, kot je npr. »Rake's Progress«
Tradicija velikih imen in udarnih dekoracij
V počastitev 75-letnice so se na otvoritveni slovesnosti pred najvišjimi državniki in gosti zhrali tudi dunajski filharmoniki. Pod taktirko Riccarda Mutija so zaigrali uverturo Mozartove Čarobne piščali. Letos je na programu skupno 165 predstav, med njimi 34 opernih večerov in 37 gledaliških predstav.
Prvi višek festivala predstavlja Mozartova opera Figarova svatba pod taktirko Harnoncourta. Druga pomembna predstava je Lulu Albana Bergsa, v kateri bo nastopila mlada sopranistka Christine Schafer. Ženska bo v glavni vlogi tudi v tretjem višku festivala, Verdijevi Traviati, kjer se bo predstavila Andrea Rost, ki je pela že v milanski Scali in dunajski državni operi. Napeto pričakovanje vlada tudi za novo postavitev gledališke predstave Čehovega Češnjevega vrta v režiji gledališkega direktorja salzburškega festivala Petra Steina.
Na programu najdemo tudi imena, kot so Georg Solti, Daniel Barenboim, Claudio Abbado, Zubin Mehta, Marjana Lipovšek, Jessye Norman in Merman Prey.
Za leto 1998 nadebudni Mortier načrtuje celo postavitev rock opere, kar je velik izziv za tega izjemno nadarjenega mladega režiserja.
Philipp von Studnitz/dpa
Pred dvojnim jubilejem Zgodovinskega časopisa
LJUBLJANA - Strokovna revija Zgodovinski časopis, glasilo zveze zgodovinskih društev Slovenije, bo prihodnje leto dočakalo petdeseto obletnico izhajanja in stoto številko. Revija je že dolgo priljubljena med slovenskimi bralci. Letosu sta izšli dve številki, v 50-letnem obstoju Zgodovinskega časopisa pa 99 številk. Glasilo, ki izhaja v nakladi dva tisoč izvodov, kar je najvišja naklada med slovenskimi strokovnimi revijami, je namenjeno predvsem članom Zveze zgodovinskih društev Slovenije (-teh je približno 1800), veliko izvodov pa namenijo tudi mednarodnim izmenjavam. Letos so poleg zadnjih številk izdali še ponatisa zvezka 3-4 iz 29. letnika in tretjega zvezka iz 31. letnika, poleg tega pa v Zbirki zgodovinskega časopisa kot trinajsto v redni zbirki še knjižico Mihe Kosija Templarji na Slovenskem. Zadnja številka Zgodovinskega časopisa med številnimi prispevki in stalnimi rubrikami, usmerjenimi v aktualni pregled zgodovinskih izdaj, jubilejev, kongresov ipd., prinaša prispevek Jadrana Ferluge Bizantinsko podeželje v Spominih in nasvetih tesalskega veleposestnika 11. stoletja. Članek obravnava pisni vir iz obdobja krize v bizantinski družbi v 11. stoletju, zapisal pa ga je Kevkamen, ki sodi med najzanimivejše bizantinske pisce. Sergij Vilfan je objavil prispevek Struktura stanov, deželne finance in reformacija, ki ga je v obliki predavanja pripravil za simpozij Slovenske matice o reformaciji na Slovenskem leta 1987. V nadaljevanju sledi zapis Janeza Stanonika ob dvestoletnici rojstva Andreja Bernarda Smolnikarja, Kamničana, ki ga je nenavadna življenjska pot zanesla v Združene države Amerike. Marjeta Keršič-Svetel je prispevala prvi del zapisa Ceško-slovenski stiki med svetovnima vojnama, Zdenko Cepič pa prispevek Slovenske politične stranke o agrarni reformi med svetovnima vojnama.
(V. U.)
DVANAJST LIKOVNIH MUZEJEV
Musee du Louvre
Naslov: Quai du Louvre, Pariš; telefon: 0033/1/40205151; umik: od srede do ponedeljka med 9. in 17.15 uro.
Leta 1791 se je sredi francoske revolucije v nekdanjem renesančnem dvorcu Louvre rodil najslovitejši likovni muzej. Fond, zaplenjen v revoluciji, v katerem so se združile bogate zbirke francoskih kraljev z zasebnimi zbirkami velikašev (denimo Richelieuja in Mararina), je postal javno dostopen. Zbirke so dopolnjevali celotno 19. in 20. stoletje. Med slikarji, ki so v Lou-vru izjemno dobro zastopani, so pripadniki fontainebleaujske šole (Rafael, Tizian, Veronese, Tintoretto, Caravaggio, Rubens, Poussin, Lorrain, bra-
ta Le Nain, Georges de La Tour) in francoski slikarji 18. in 19. stoletja. Pomembne so tudi zbirke zgodnjih italijanskih del ter holandske (trenutno je v Louvru na ogled razstava del Hansa Memlinga) in španske šole. Osrednja atrakcija muzeja, v katerem obiskovalec povprečno preživi tri ure in deset minut, je seveda znamenita Mona Lisa (na sliki detalj, 1503-06) oziroma La Gioconda Leonarda da Vincija (1459-1519). Florentinska dama, ki se smehlja z edine dokončane in zanesljivo Leonardove ohranjene (čeprav obrezane) slike in je sprožila že nešteto analiz, je v Francijo pripotovala skupaj z avtorjem, ki je zadnji dve leti svojega življenja preživel na dvom Franca L.	(V. U.)
Flashback
akcijska komedija, Karantanija film, d.o.o. Ljubljana, scenarij: David Loughery, režija: Franco Amurri, igrajo: Kiefer Sutherland, Dennis Hopper, Cliff DeVoung, 1990, 101 minuta
Dennis Hopper je, čeprav je igral že v Velikanu z Jamesom Deanom, zaslovel s filmom Goli v sedlu (Easy Ri-der). In kdo bi bil primernejši za upodobitev starega hipija, če ne prav on, in to v izjemno duhovitem filmu, v katerem se celo poša-li na račun filma Goli v sedlu. Huey Walker (Dennis Hopper) je otrok cvetja, ki v 80. letih še vedno ni pozabil šestdesetih. FBI ga po dvajsetih letih končno spravi za zapahe, ker se je v 60. letih pošalil na račun takratnega ameriškega podpredsednika Spira Agnewyja. Na sojenje v Oregon naj bi ga odpeljal mlad, zanesljiv, vase zaprt agent John Buckner (Kiefer Sutherland). Po nesporazumih in glasnih prepirih in potem, ko jo Huey Johnu pošteno zagode, se Johnu prav s pomočjo Hueya odpre vrata v svet, ki ga je pozabil in zavrgel. To je bil svet, poln topline in ljubezni, vsega, česar odrasli John nima. Film je posejan s »himnami« slovitih izvajalcev takratnega časa - od Boba Dylana do Jimmyja Hendrixa.
(L P.)
Možje in ljubimci
Husbands and Lovers, erotična drama, Karantanija film, d.o.o., Ljubljana, scenarij: Sergio Bazzini po romanu Alberta Moravie The Friday Villa, glasba: Ennio Moriconne, kostumi: Giorgio Armani, igrata: Julian Sands in Joanna Pa-cula, 1993, 90 minut Distributer vam obljublja erotični triler (erotike v filmu sicer je nekaj, o trilerju pa ni ne duha ne sluha). Na ovitek seveda ni pozabil napisati, da film krasita goli telesi glavnih igralcev, pri čemer je Joanna Pacula (Alina) dosti holj radodarna kot Julian Sands (Stephan). Alina ljubi dva moška, njen mož Stephan pa samo njo, a jo vara, ker ona vara njega. Ko Alina pripoveduje Stephanu, kaj počenjata z ljubimcem (dama se navdušuje nad sadomazohizmom), zganjata nekakšen verbalni voyeurizem. Alina se vedno, ko odide k ljubimcu, obleče v rdeče, rdeča barva pa v psihoanalizi pomeni zanikanje čustev. Zato je jasno, da bo morala spoznati, kako lahko resnično ljubi samo enega moškega.
IUUAN SANDS IOANNA PACUIA
tffmbaudi and %ikv
Najbolj prodajane družboslovne in humanistične knjige v preteklem mesecu
V Mariboru je trenutno najbolj iskana družboslovna knjiga delo Mitje Pemše Vse v enem, eno v vsem s podnaslovom Možgani in duševnost v analizi in sintezi. Gre za razpravo o delovanju možganov. Avtor preučuje duševne procese z biološkega in duhovnega stališča. V ljubljanskih knjigarnah pa sta najbolj brani Knjigi Ljubezen, družina, vrednote in Psihološki portret Slovencev. Avtor obeh je Janek Musek Knjiga Ljubezen, družina, vrednote je sestavljena iz treh poglavij, ki obsegajo razvoj osebnosti, nastajanje privlačnosti, ljubezni in partnerstva ter pomen družine in družinskega življenja za današnji čas in prihodnost. Zelo iskana je tudi knjiga z naslovom Kaj moram vedeti: O govorniški spretnosti, v kateri avtor Albert Thiele, ki je vodja podjetniške svetovalne skupine, navaja devet pogojev za zanesljivo in prepričljivo nastopanje v javnosti, opisuje pa tudi konkretne primere uporabe govorniških spretnosti in navodila za vsakdanje življenje.
Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Mitja Peniš: Vse v enem, eno v vsem,
Državna založba, 1995
2.	Zdravko Zupančič: Mali vedež retorike,
Pravljično gledališče, 1994
3.	Hans Kiing: Gredo, Studio Ro, 1995
4.	VVilliam Raeper in Linda Smith:
Vodnik po idejah, Jutro, 1994
5.	Janez Strehovec: Demonsko estetsko,
Slovenska matica, 1995
Knjigama Libris, Prešernov trg 9, Koper
1.	Janek Musek: Ljubezen, družina, vrednote, Educy, 1995
2.	Marko Kravos, Marko Pozzeto in drugi:
Narodni dom v Trstu 1904-1920, Devin 1995
3.	VValter Lubeck: ReiH, Dušan Doblanovič Jimmv in Quatro, d.o.o., 1995
4.	William Raeper in.Linda Smith:
Vodnik po idejah - Rehgija m filozofija v preteklosti in danes, Jutro, 1994
5.	James K. Van Fleet: Skrita moč osebnosti,
Založba Tangram, 1992
DZS, d.d., Knjigama Ljubljana, Šubičeva 1
1.	Janek Musek: Psihološki portret Slovencev,
Znanstveno in publicistično središče, 1994
2.	Tine Hribar: Fenomenologija E,
Slovenska matica, 1995
3.	Platon: Država, Mihelač, 1995
4.	VVilham Glassen Kontrolna teorija,
Taxlis, 1994
5.	Aleš Debeljak: Oblike religiozne imaginacije, Znanstveno in pubUcistično središče, 1995
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	Albert Thiele: Kaj moram vedeti:
O govorniški spretnosti, Gospodarski vestnik, 1995
2.	Platon: Država, Založba Mihelač, 1995
3.	K. J. Dover: Grška homoseksualnost, Krtina, 1995
4.	Todd Hunt, James E. Grunig: Tehnike odnosov z javnostmi, DZS, 1995
5.	Janek Musek: Ljubezen, družina, vrednote, Educy, 1995
Pripravila: Aleksandra Zorko
TURIZEM / SPODLETEL IZLET, KER ITALIJANSKA AGENCIJA NI PLAČALA 2 MILIJARD UR DOLGA KITAJSKEMU OPERATERJU
Kitajska: italijanski turisti ostali na cedilu
Namesto ogleda kitajskega zida so ostali v hotelu
>’Golj’fiva«
potovanja
PEKING - Spodleteli izlet italijanskih turistov na Kitajskem ni edina tovrstna dogodivščina. V analih turistične Cme kronike so zabeležene številne podobne peripetije. Tako je na primer julija pred tremi leti stečaj britanske agencije Land Tra-vel ustavil avtobuse, v katerih se je kakih tisoC Angležev peljalo na izletih po 6 evropskih državah. Hujše se je dogodilo dve leti prej tistim njihovim rojakom, ki so verjeli obljubi namišljeni agenciji, da jih bo popeljala na ogled svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji. 300 navijačev je plačalo, in ostalo doma.
Podobno je pred dvema letoma ravnala nemška turistična ustanova: nekaj tisoč nemških turistov je prepričala, naj plačajo potovanje v ZDA po ugodni ceni in jo popihala po prejetju denarja. S potovanjem seveda ni bilo nic.
Tudi v Italiji niso imuni pred podobnimi »golj’flvimi« triki. Leta 1985 je vec kot 500 Italijanov kupilo turistični paket za počitnice v Keniji in v ZDA. Ko so prispeli na milansko letališče, da bi odpotovali, ni bilo o turističnem operaterju ne duha ne sluha. Pred tremi leti je 150 Italijanov sicer odpotovalo in prispelo v Mombaso, kjer pa so se njihove afriške počitnice tudi končale, ker italijanska agencija ni - podobno kot letos na Kitajskem-spoštovala pogodbe s krajevno agencijo.
Kitajska: umrlo dvajset turistov
PEKING - V avtobusni nesreči na jugozahodu Kitajske je umrlo 20 turistov, med katerimi tudi dva Francoza, ranjenih pa je bilo 24 oseb, med temi tudi italijanska turistka. Potniki so se z avtobusom peljali na obisk naravnega parka, kjer živijo pande. V pokrajini
Sičuan je iz nepojasnjenih razlogov avtobus strmoglavil v 200 metrov globok prepad in se vnel. Ranjence, od katerih so nekateri v kritičnem stanju, so sprejeli na zdravljenje v Ljudsko bolnišnico v Cengduju. Težko ranjena sta tudi dva francoska turista.
PEKING - Konec preteklega tedna so pripotovali v Peking, da bi si ogledali Kitajsko, obtičali pa so v dveh pekinških hotelih. S turo po najbolj obljudeni državi na svetu ne bo nic, ker je kitajska turistična agencija odpovedala izlet, in to iz povsem razumljivega in opravičljivega razloga: italijanska turistična agencija, ki je turo organizirala, ji dolguje Čedno vsoto 1, 3 milijona dolarjev, to je skoraj dve milijardi lir.
Dokler ne bo podjetje Nuovi orizzonti (tako je italijanskemu turističnemu operaterju s sedežema v Milanu in Rimu ime) poravnalo dolg, ne bo Chi-na travel Service, najveCja kitajska turistična agencija, poskrbela za organizacijo izletov po državi.
Ta nenavadna turistična nadloga je doletela 212 italijanskih turistov. Ze pred meseci so rezervirali izlet in zanj odšteli Čedno vsoto 5 milijonov 400 tisoC lir. Med izletniki sta bila tudi dva para novoporocencev, ki sta si za poročno potovanje izbrala ogled Pekinga, stare prestolnice Xian, kitajskega zida in Honga Konga. Potovanje do Pekinga se je izteklo po programu, v glavnem mestu pa so nastopile težave. Italijanska agencija Nuovi orizzonti se je pri organizaciji izleta povezala s kitajsko agencijo China travel Service: slednja bi morala poskrbeti za organizacijo in potek izleta na kitajskih tleh.
China travel Service pa je imela doslej grenke izkušnje z Nuovi orizzonti. Italijanski operater ji namreč dolguje skoraj dve
milijardi lir. Zaradi tega je kitajska agencija 5. avgusta poslala italijanskemu »partnerju« telefaks, v katerem ga seznanja, da se je odrekla nadaljnjemu sodelovanju, dokler ne bo poravnal dolga. Agencija Nuovi orizzonti kljub temu ni odpovedala potovanja; verjetno se je zanašala na kitajsko dobrosrčnost...
Italijanski turisti so izvedeli za vso zadevo v Pekingu. Seveda so bili povsem razjarjeni. V hotelih Gloria plaza in New Otani je bilo slišati vik in krik, a nic ni pomagalo. Zadeve se je lotil sam podpredsednik kitajske agencije Lou Yanang, da bi skupno z osebjem italijanskega veleposlaništva omilil turistom nevšečnosti. Nekateri turisti so se že odločili za vrnitev v Italijo; drugi bodo odpotovali v prihodnjih dneh. Nekaj se jih je vendarle odločilo za nadaljevanje izleta, za kar pa so morali doplačati 1.200 dolarjev. Ko se bodo vrnili, bodo tudi oni zahtevali, naj jim Nuovi orizzonti stroške povrne. Vodja agencije Saverio Gagliardi jo je medtem že popihal...
Vsakdanji prizor s pekinške ulice: Peking ostaja raj za kolearje (Telefoto AP)
Cvetoči turizem
PEKING - Kitajska je oddaljena, potovanje do nje drago, kljub temu pa osvaja vse večje število italijanskih turistov. Po izračunih Svetovne turistične organizacije je Kitajsko pred dvema letoma, v kriznem obdobju italijanskega turizma, obiskalo 49 tisoč Italijanov. Petnajstdnevni
izlet v »rdeCo državo« v avgustu stane povprečno najmanj 4 milijone lir in pol na osebo. Kljub Čedni vsoti postajajo potovanja na Kitajsko vse bolj pogosta. To je uvidela tudi italijanska letalska družba Alitalia, ki je julija odprla novo letalsko progo Rim-Milan-Peking.
Po izračunih Svetovne turistične organizacije zaseda Kitajska osmo mesto na lestvici držav z najveCjim turističnim prilivom. Pred dvema letoma jo je obiskalo kar 17 milijonov 900 tisoC turistov, to je 3, 58 odstotka celotnega svetovnega turističnega deleža.
ARGENTINA / PO 14 MESECIH HIŠNEGA PRIPORA
Priebke ne odgovarja na vprašanja, ki mu jih poslavljajo sodniki
Trdi, da je 1944. le izpolnjeval ukaze in bo spregovoril šele po ekstradiciji
BUENOS AIRES -Bivši SS-ovski stotink Erich Priebke (na sliki AP) je v hišnem priporu v San Carlos de Barilo-cheju, kjer živi od leta 1948, sporočil, da ne bo odgovarjal na vprašanja italijanskega vojaškega sodnika Antonia Inteli-sana, Cigar namen je ugotoviti Priebkove odgovornosti v pokolu pri Ar-deatinskih jamah. Priebke trdi, da je leta 1944, ko se je udeležil poboja 335 civilistov v Rimu, le izpolnjeval ukaze gestapovskega šefa Herberta Kapplerja.
V Intelisanovi prisotnosti je argentinski zvezni sodnik Leonidas Mol-des 81-letnemu nacistu postavil vrsto vprašanj, na katera pa ni dobil nobenega odgovora. Po za-
slišanju je sodnik Inteli-sano novinarjem dejal, da Priebke ni le molčal in ni odgovoril na nobeno vprašanje, ampak sploh ni sodeloval pri zasliševanju, Ceš, da je za njegov primer edini pristojni sodnik rimski sodnik, na vprašanja katerega pa bo odgovarjal samo, ko ga bodo izročil italijanskim oblastem, kjer mu nameravajo pred vojaškim sodiščem soditi zaradi vojnih zločinov. To je seveda razlog zaradi katerega Priebke ne odgovarja na vprašanja in trdi, da gre za spletkarjenje na njegov račun. Njegov zdravnik Enrique Girn tudi izjavlja, da je vsa zadeva, ki traja že vec kot eno leto, Priebkeja pahnila v globoko depresijo.
VB / BOJ MED PRIPADNIKI SKUPINE TAKE THAT
Robbieja VVilliamsa so odgna i zaradi mamil
Pevca so odslovili, ker je v zadnjih časih postal nezanesljiv in nezmožen pravega sodelovanja
LONDON - Ločitev ni bila soglasna kot so doslej trdili vpleteni. V resnici so Robbieja VVilliamsa zapodili iz skupine Take That zaradi njegove odvisnosti od mamil. Postal je nezanesljiv in nevaren za imidž skupine. Resničen razlog VVilliamsovega odhoda prihaja naposled polagoma na dan.
V sporočilu, ki ga je razširil njegov odvetnik, je Robbie sam priznal, da so ga iz skupine zapodili zaradi problemov z mamili; to daje sklepati, da se bo v kratkem vnel hud boj med njim in pripadniki Take That za CimveCji delež dohodkov skupine. Hovvard Donald, Gary Barlow, Jason Orange in Mark Owen so za vsak primer že izjavili, da je postalo Robbie j evo obnašanje neznosno. Dnevnik Daily Star si je edini upal s senzacionalnim naslovom izjaviti, da so fantje odslovili Robbieja, ker je bil povsem zmeden zaradi mamil. Da je to res potrjuje tudi izjava Robbieje-vega novega menedžerja Kevina Kin-selle, ki je milo pripomnil, da Rob-
bie res uživa nekatere droge. Daily Star poroča, da je pevcev 'problem veliko hujši, saj že vec mesecev uživa kokain in tablete Ecstasyja. Se vec, založba plošč RCA ga je že večkrat zaman skušala prepričati, naj gre na zdravljenje.
VVilliamsova odvisnost od mamil je hud udarec za tisoCe mladih občudovalk Take Thatov, še huje pa bo, ko se bo vnel boj med VVilliamsom in ostalimi pevci, ki zaenkrat še trdijo, da obžalujejo, da so se razšli, kljub prijateljstvu in lepim trenutkom, ki so jih preživeli skupaj. »Naročili so nam, naj o njem slabo govorimo, tega pa ne bomo storili nikoli. Vselej ga bomo imeli radi kot dobrega prijatelja in ga podpirali, karkoli bo storil ali rekel,« so izjavili pred nedavnim. Prelepo, da bi bilo res: v isti izjavi so dodali, da je bil v zadnjih mesecih Robbie nezmožen truda, ki je potreben za uspeh skupine. VVilliams je zasedaj sporočil samo, da namerava tožiti dnevnik Daily Star.
NOVICE
RUSKO-AMERIŠKI ODNOSI
Poljsko mejo ilegalno prestopi vse več Azijcev
VARŠAVA (dpa) - Na poljski »zeleni meji« z baltskimi državami je bilo v prvi polovici leta ujetih kar 7440 oseb, ki so poskušale ilegalno vstopiti v državo. Kot je včeraj poročal poljski vladni Časopis Rzeczpo-spolita, se je povečalo tudi število pobegov v Nemčijo. Od leta 1993 je poljsko-nemško mejo ilegalno prestopilo veliko manj Romunov kot prejšnja leta, najverjetneje zaradi ostrejših ukrepov nemških oblasti in ostrejših pogojev za pridobitev pohtiCnega zatoCišCa. Na Vzhodu in Zahodu pa se je moCno povečalo organizirano tihotapljenje ljudi Cez poljske meje. Stranke tolp tihotapcev pa so večinoma prebivalci azijskih držav. »Tihotapci imajo najraje 102 kilometra dolgo mejo z Litvo, ki je slabše zavarovana. Tam so poljski varnostni organi v prvih šestih mesecih letos zasledili 341 ljudi, ki so nameravali ilegalno prestopiti mejo,« piše Rzeczpospolita.
Kitajsko4ilipinska pogajanja o otočju Spratiy
MANILA (dpa) - Filipinski in kitajski predstavniki so se včeraj začeh pogovarjati o spornem otočju Spratly oziroma Nanvvei Dao, bogatem z nafto. Filipinski zunanji minister Domingo Siazon je izjavil, da bosta državi poskušali obmejni spor Cim prej končati, ena od možnosti za to pa so skupni gospodarski projekti na območju Južnokitajskega morja. Predvsem pa bo treba obnoviti zaupanje, je še dodal Sianzo. Vendar je Kitajska svojim sosedam in državam ob Južnokitajskem morju dala vedeti, da se ne bo odpovedala zahtevam po nadzoru nad celotno regijo.
Pjongjang Južno Korejo obtožil vohunjenja
SEUL (Reuter) - Južna Koreja je včeraj prenehala dobavljati riž svoji severni sosedi, ker je vlada v Pjongjangu ukazala zaplenitev južnokorejske ladje Venus, ki je v pristanišče Congdžin pripeljala pet tisoč ton pomoči. Severnokorejska vlada je enega od Članov posadke obsodila vohunjenja, ker je z ladje fotografiral raztovarjanje riža. Poleg tega je Severna Koreja odpovedala prihod na tretji krog korejskih pogajanj, ki naj bi danes pod pokroviteljstvom Kitajske potekala v Pekingu.
Industrijsko vohunstvo prizadelo ZDA
WASHINGTON (Reuter) - Tiskovni predstavnik Bele hiše je v torek izjavil, da se je v zadnjem Času zelo povečala kraja ameriških trgovinskih skrivnosti, v kar so vpletene tudi prijateljske države, zato bodo ZDA okrepile protivohunsko službo. »Prvo letno poročilo o ekonomskem in industrijskem vohunstvu, ki ga je predsednik Bill Clinton predložil kongresu na njegovo zahtevo, je pokazalo, da se je nezakonito pridobivanje ameriških poslovnih skrivnosti povečalo, v krajo pa so vpletene tajne službe ter nekatere organizacije in poslovni krogi, ki jih podpirajo različne vlade,« je izjavil predstavnik Bele hiše. Poročilo, ki ga je objavila Bela hiša, pa ne navaja držav, ki pomenijo najve-Cjo grožnjo za ameriške ekonomske in tehnološke podatke. Nekatere izmed teh držav so že desetletja ideološke in vojaške nasprotnice ZDA, druge pa so njene nekdanje zaveznice in tradicionalno nevtralne države. Prav slednji dve skupini držav sodita med najve-Cji nezakoniti pridobitnici ekonomskih in industrijskih podatkov. Najbolj ogrožena področja ameriške industrije so biotehnologija, letalstvo, telekomunikacije, računalniška strojna in programska oprema, energetske raziskave, vojaška tehnologija, proizvodni procesi, polprevodniki, strojna tehnologija ter raziskave materialov in premazov.
Vojak Lynch je v Sibiriji samo meril
WASHINGTON (Reuter) - Ameriško obrambno ministrstvo je v torek zanikalo, da je Jason Lynch, kapetan ameriške vojske, vohunil v vzhodni Sibiriji, ko so ga prejšnji teden blizu sibirskega mesta Krasnojarsk 26 zadržali ruski uradniki protiobveščevalne službe. Po navedbah ameriškega veleposlaništva v Moskvi so ga kmalu izpustili. Ameriško veleposlaništvo še ni navezalo stikov s kapetanom Lynchem, vendar to še naprej poizkuša, da bi slišalo še njegovo zgodbo.
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva poroCa, da je šlo verjetno za nesporazum, vendar za zdaj nimajo podrobnosti. Po njegovih besedah naj bi Lynchu po izpustitvi dovolili, da nadaljuje delo, tako da je še vedno v Rusiji. Lyncha so zadržali, ker je izvajal »nedovoljena« dela v bližini kemijskega in rudarskega kompleksa v mestu Krasnojarsk 26, ki je
eno najvecjih ruskih jedrskih središč.
Tam so leta 1954 zaceli izdelovati plutonij za jedrske bombe. V skalo so vklesali ulice in zgradili tri podzemne reaktorje.
Jason Lynch je v Krasnojarsk prišel na povabilo sibirskega oddelka ruske akademije za znanost. Sodeloval je pri skupnem projektu merjenja radiološke kontaminacije reke Jenisej in območja Arktike.
Izmenjava podatkov vohunskih satelitov
WASHINGTON (AFP) - James Baker, namestnik ameriškega sekretarja za trgovino, je nedavno povedal, da Rusija in ZDA proučujeta možnost izmenjave podatkov, ki so jih veC let zbirali vohunski sateliti. Z njimi bi lahko bolje napovedovali vreme.
»Rusi so povedali, da so pripravljeni izmenjati podatke, zato moramo sesti za pogajalsko mizo in proučiti možnost izmenjave,« je dejal Baker in dodal, da bodo kmalu ustanovili posebno delovno skupino. Podatki vohunskih satelitov bodo koristni predvsem za meteorologe in druge civilne službe, ki se ukvarjajo z vremenskimi spremembami. Rusi imajo veC takšnih satelitov, s katerimi po Bakerjevih besedah od leta 1965 nadzorujejo ozračje nad ZDA. Zbrali so že natančne podatke o gibanju oblakov nad Ameriko, njihove slike pa so večkrat bolj kakovostne kot ameriške, je poudaril, zato bodo lahko ameriški strokovnjaki proučili različne vplive oblakov v zadnjih 30 letih. Rezultate bodo lahko uporabili pri napovedi naravnih katastrof, predvsem potresov in vulkanskih izbruhov.
Če bo dosežen sporazum o rusko-ameriški izmenjavi podatkov, jih bodo zaceli Američani proučevati najprej Cez eno leto. Pogajalska skupina mora še prej ugotoviti, ali tovrstna izmenjava ne bo škodovala državni varnosti obeh držav.
ZDA / SKUPNE VOJAŠKE VAJE NATA IN DRŽAV PODPISNIC PARTNERSTVA ZA MIR
Zlato zmo sodelovanja '95
FORT POLK - Vojaki iz štirinajstih nekdanjih komunističnih držav so se v torek pridružili Natovim silam v ZDA na prvih vojaških vajah, katerih namen je ohranitev miru. Ameriški obrambni minister VVilliam Perry odobrava vključevanje vzhodnoevropskih Članic v Natov program Partnerstvo za mir. Poudaril je, da konec hladne vojne pomeni tudi začetek ustvarjanja miru in demokracije v svetu.
»Zdaj imamo priložnost, da končamo to, kar je general George Marshal začel, namreC da omogočimo razvoj demokracije,« je dejal Perry, sklicujoč se na Marshalov naCrt o obnovitvi Evrope po drugi svetovni vojni.
Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Kirgizistan, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Ukrajina in Uzbekistan so poslali 900 svojih vojakov, ki
se bodo na osemnaj-stdnevnih vajah pridružili enotam iz Velike Britanije, Kanade in Združenih držav.
Trinajst držav nekdanjega sovjetskega bloka in Slovenija je vključenih v dveletno Partnerstvo za mir, v sporazum o varnosti, ki jih povezuje z Natom in bi bil labko prva stopnička na poti do polnopravnega članstva v tej zahodni vojaški organizaciji. Vojaška vaja v Fort Polku, imenovana Zlato zrno
sodelovanja‘95, je šesta te vrste pod okriljem Partnerstva za mir in prva v Združenih državah, ki jo je Nato tudi finančno podprl. V centru za urjenje Joint Readiness v zahodni Louisiani se nahaja več kot 3700 vojaških in civilnih oseb.
Britanski general sir Richard Vincenc, ki predseduje Natovi vojaški komisiji, poudarja, da je namen vaje predvsem utrditi sodelovanje in razumevanje v multi-nacionalnih enotah, poleg tega pa naj bi se vojaki naučili čim bolj učinkovitih metod za opravljanje človekoljubnih nalog in akcij za ohranitev miru.
»Upam, da boste vaje vsi izkoristili za čim-boljše razumevanje in
spoznavanje drug drugega,« je rekel na pozdravni slovesnosti, na kateri so elani padalskih enot ameriških »zlatih vojaških vitezov« izvedli osupljive akrobacije, vključno z izpustitvijo vijoličastega dima in pristankom na cilj, ki je bil tik pred tribunami. Medtem ko so se vojaki posameznih držav predstavljali, jih je spremljal mornariški orkester iz New Orleansa. Vojaki so bili oblečeni v vojaške uniforme, nekateri pa so imeli na glavah tudi baretke, ki so značilne za posamezne države - modra za Romunijo, rdeča za Albanijo in črna za Veliko Britanijo.
Jua Nyla Hutcheson Reuter
Kapetan ameriške vojske Jason Lynch (AP)
Prvotno poročilo agencije Tass, da so v Rusiji zadržali Američana, je sprožilo primerjave z dnevi hladne vojne, ko sta Moskva in Wash-ington tekmovala za in-
formacije o vesolju, orožju in jedrski tehnologiji, novinarji in diplomati pa so obtoževali drug drugega, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki niso združljive z njihovim
statusom. Tiskovni predstavnik Pentagona je sporočil, da naj bi ameriška skupina, v kateri je Lynch edini vojaški predstavnik, Rusijo zapustila 11. avgusta.
_____________ANALIZA______________
Pomeni nadaljevanje oboroževalne tekme pripravo na vojne prihodnosti?
NEW YORK - Definicija vojne ne obsega samo spopadov v Bosni in Čečeniji, ki pretresajo sodobne mednarodne odnose. Računa tudi na prihodnje spore, na Čase, ko bodo današnje najboljše mednarodne prijateljice morda začutile, da si njihovi gospodarski ali strateški interesi nepreklicno nasprotujejo.
V zadnji polovici stoletja je bilo vse jasno. Na eni strani so bili »naši«, komunisti ah kapitalisti, in za njimi supersili Sovjetska zveza ah ZDA. Zatem je bila kratek Cas po propadu komunističnega imperija in zalivski vojni leta 1991 edina dostojna vojaška sila Amerika. Zdaj pa velike države očitno že razmišljajo o prihodnosti. Vohunski škandali in medijska razkritja prodaj orožja kažejo, da se tudi najbolj zakoreninjene zunanjepohtične resnice počasi spreminjajo.
Združene države Amerike, domnevno absolutno vladarico mednarodnih odnosov, je te dni pretresla novica, da jih je pri izvozu orožja lani prehitela Francija. Kongresno poročilo trdi, da so ZDA leta 1994 dragim državam prodale samo za 6,1 milijarde dolarjev, Francija pa je sklenila za 11,4 milijarde dolarjev poslov. Se leto pred tem je bila podoba popolnoma drugačna. Washington je leta 1993 prodal za 15, 4 milijarde dolarjev orožja in Pariz samo za 3,8 milijarde dolarjev. Kako hitro se spreminja geostrateška moC sodobnih držav, kaže izkušnja Rusije, države, ki se je lani s 4,6 milijarde dolarjev prodanega orožja znašla na tretjem mestu, pa čeprav je še leta 1990 prepričljivo vodila pred vsemi drugimi. A tudi tu se položaj spreminja. Rusija še nekaj časa ne bo dosegla svojih hladnovojnih prodajnih uspehov, zato pa je lani prodala trikrat veC kot leto pred tem.
Strokovnjaki opozarjajo, da 25 milijard dolarjev vrednega mednarodnega trga orožja ni mogoCe ocenjevati na temelju letnih podatkov, saj lahko eno samo veliko državno naročilo popolnoma spremeni razmerja. Francija naj bi se znašla na prvem mestu predvsem zato, ker so se Američani sami omejili. Ameriški zakoni prepovedujejo prodajo orožja tistim državam, ki razvijajo jedrsko orožje, Pakistan, ki mu je veselo prodajala Francija, pa je razvpit kršilec pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Toda najnovejši kongresni podatki bodo verjetno dovolj prestrašili ZDA za začetek noveta kroga mednarodnega oboroževanja. Republikanski kongres namreč samo Čaka na taksne podatke. Capitol Hill se že nekaj tednov prepira z Belo hišo in Pentagonom - ker obrambno ministrstvo in vrhovni poveljnik ameriške vojske nočeta
devetih milijard dolarjev, ki bi jih radi vojski podarili zakonodajalci!
Republikanska stranka grozi z vnovičnim zaslišanjem vojaškega poveljnika generala Johna Shalikashvilija, Ce bo predsednik Clinton v želji za prihranki še naprej grozil z vetom na povečani obrambni proračun. General Shalika-shvili bo konec septembra potreboval kongresno privolitev za svoj dragi mandat. Republikanski starosta Robert Dole pa je že napovedal zavrnitev, Ce Clinton ne bo dovolil oživitve razvpitih Reaganovih Zvezdnih vojn, malce znanstvenofantastičnega protiraketnega sistema, s katerim naj bi v osemdesetih letih zavarovali ZDA pred sovjetskimi izstrelki. Ne pomaga niti opozarjanje, da bi s tem prekršili določila leta 1972 sklenjene pogodbe o protibalistiCnih izstrelkih. Najverjetneje bi s tem tudi dovolj razjezili Moskvo, da bi zavrnila ratifikacijo pogodbe o strateškem orožju Start H.
Prepričanje, da bodo prihodnje pomembne vojne - s tem izrazom strokovnjaki ne opisujejo regionalnih spopadov balkanskega sloga - potekale na nebu, je najbrž pravilno. Tiskovne agencije so pravkar sporočile, da je na primer Iran, ki ga večina sodobnih voditeljev opisuje kot revolucionarno in ne popolnoma predvidljivo državo, izboljšal svoja lovce bombnike Mig-29, tako da jih lahko napajajo z gorivom med poletom. Poleg tega so Kitajci, ki v tem času zaradi sporov o človekovih pravicah, Tajvanu in trgovini nadvse radi nagajajo Američanom, Teheran opremili zriiovimi raketnimi sistemi. Nedavni vohunski aferi poleg tega kažeta, da sta med državami, la se jih Američani bojijo, tudi Kitajska in Rusija. Od obeh ameriških Častnikov, ki so ju v minulem tednu s kamerami zalotili Rusi in Kitajci, je morda tistega, ki je snemal jedrske in kemične naprave v bližini Krasnojarska, res morda bolj zanimala ekologija. Ameriški Častnik, ki so ga zajeli ob južnih kitajskih obalah, pa zanesljivo ni opazoval ptičev, zlasti zato ne, ker je kitajska vojska v bližini vadila napad na Tajvan.
V igrice, ki so jih v zadnjih letih igrali predvsem Američani, Kitajci, Rusi in morda Se Iranci ali Severnokorejci, pa se je zdaj glasno in dejavno vključila tudi Francija, ki ne prodaja samo orožja vsakemu, ki ga hoče kupiti, ampak tudi grozi, da bo sprožila vnovično mednarodno tekmo v jedrskih poskusih. Tudi ameriška republikanska stranka samo Čaka na dober izgovor za obnovitev jedrskih poskusov. Merjenje vojaških mišic za 21. stoletje se je že zaCelo.
Barbara Kramžar
VOJNA NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Franjo Tudman zavrnil mirovno pobudo Moskve
Srbsko vojska uporabijo svoje civiliste kot živi ščit pri umiku
SARAJEVO, ZAGREB, MOSKVA (dpa) - Mirovni pogovori med Slobodanom Miloševičem in Franjem Tu-dmanom, ki jih je predlagala Moskva, so bili včeraj za nedoločen čas odpovedani. Hrvaški predsednik je sporočil, da mora na mirovnih pogovorih, ki jih pripravlja ruski predsednik Boris Jelcin, sodelovati tudi bosanski predsednik Alija Izetbegovič.
V sporočilu iz hrvaškega predsedniškega urada je zapisano, da morajo biti moskovski pogovori poleg tega,
da na njih sodeluje tudi Izetbegovič, predvsem temeljito pripravljeni. Zagreb se je včeraj končno jasno oprede-
lil o sodelovanju na pogajanjih, potem ko so hrvaške oblasti dolgo ustvarjale zmedo glede srečanja z Miloševičem. Tudman in Izetbegovič sta se v zadnjih dveh dneh večkrat sesla v Zagrebu in pripravila enotno strategijo za moskovsko srečanje. V severnem sektorju Krajine so se včeraj nadaljevali spopadi med hrvaško vojsko in upor-
niškimi Srbi, ki so se želeli skupaj s 30 tisoč begunci umakniti v Bosno, vendar jih je hrvaška vojska skupaj z borci 5. korpusa bosanske vojske ustavila v obmejnem mestu Dvoru ob reki Uni. Kot poročajo vojaški opazovalci ZN, se pripadniki bosanske vojske borijo tudi na ozemlju Hrvaške. Včeraj popoldne so vojaške enote krajinskih Srbov že začele predajati težko orožje pod nadzorom modrih čelad. Hrvaški general Zvonimir Cer-venko je sporočil, da so Srbi predali že trinajst tankov, petnajst težkih topov in precej druge bojne opreme, v zameno pa bodo Hrvatje odprti koridorje srbskim beguncem za odhod v BiH.
ZN so včeraj poročali o nekaj incidentih, ki naj bi jih izvršili pripadniki 5. korpusa. Bosanski vojaki naj bi streljali na starce srbskega rodu in ubiti nekaj duševnih bolnikov v Dvom.
Kot sporoča UNHCR, se v Banjaluki nahaja približno 30 tisoč beguncev, pričakujejo pa jih Se 120 tisoč. Na pogajanjih UNHCR in hrvaških oblasti o tem, ali lahko ZN dostavijo človekoljubno pomoč srbskim beguncem, Se niso dosegli rezultatov.
Razmere v Banjaluki sta si včeraj ogledala tudi Radovan Karadžič in Milan Martič (AR)
BIHAŠKA ENKLAVA / PO TREH LETIH SRBSKEGA OBLEGANJA
Solze sreče premagujejo lakoto
BIHAC - Napol sestradani ljudje v Bihaču praznujejo. Triletni srbski obroč je končno razbit in muslimanski prebivalci mesta lahko stopijo iz svojih domov, ne da bi se morali bati težkega topništva z okoliških hribov. »Ne spominjam se več, kdaj smo se lahko nazadnje takole sprehajali,« je povedal neki moški, medtem ko je kazal na poškodovane zgradbe v bližini mošeje.
Vsi sprehajalci so neverjetno shujšani, vendar so se za promenado po parku in mimo mošeje, ki je bila med opoldanskimi molitvami Se nedavno najljub-Sa tarča srbskih topov, oblekli v svoja najboljša oblačila. Starke s solzami v očeh opazujejo avtobuse na vožnji po mestnih ulicah, ki niso bile prevozne več kot tri leta.
Prebivalcem Bihača je uspelo preživeti s fižolom,
jedmi iz koruzne moke, priložnostnimi paketi človekoljubnih organizacij in grozljivo dragim blagom na črnem trgu. V vsakem kotičku vrta so gojili krompir in zelenjavo. Na konjih in vozovih so se odpravili v zapuščene srbske vasi na okoliških hribih ter v dolino voziti hladilnike, pohištvo in hrano za svoje družine. Čeprav nove zaloge hrane Se vedno niso prispele, zasilna zavetišča iz
vreč s peskom in drv pa še vedno zapirajo vhode v trgovine in stanovanjske zgradbe, je mesto zaradi molka orožja doživelo neverjeten psihološki preobrat. Izgon uporniških Srbov, ki jih je hrvaška vojska v petek presenetila z bliskovitim napadom, je pripomogel tudi k razbitju srbskega obroča okoli Bihača. »Vse se je spremenilo,« razlaga osemnajstletni Sa-rel Muharemajič, medtem ko se sonči na enem od zidov. Sarel pa se zdaj, ko je dopolnil potrebno starost, še vedno namerava pridružiti bosanski vojski. »V Bihaču je vojne sicer konec, vendar se drugod po Bosni Se zdaleč ni končala. Pono-
Srbski vojaki, ujetniki bosanske vladne vojske v Bihaču (AR)
sen bom, da se bom boril naprej.«
Čeprav so Združeni narodi Bihač proglasili za varovano območje, je bil oblegan od junija 1992. Do prejšnjega tedna so okoliške hribe nadzorovali bosanski Srbi na eni strani in hrvaški Srbi na drugi. S severa je grozila nevarnost sil muslimanskega upornika Fikreta Abdiča, ki je namesto bosanske vlade podprl Srbe. Tudi Abdič in njegovi privrženci so zdaj pobegnili.
Na ravni poljedeljski zemlji okoli Bihača so ob cesti Se vedno naložene bele vreče s peskom in bodeča žica oporišč ZN. Tisoč tristo pripadnikov banglade-ških mirovnih sil, ki so nekoč patruljirali po tem območju, ni videti nikjer. Zmaga nad Srbi v Krajini na Hrvaškem je okrepila vezi med Hrvati in Muslimani. Prebivalci Bihača, ki so Hrvatom hvaležni za novo življenjsko priložnost, se zdaj navdušujejo nad prodorom na jug in nadaljnjim pregonom Srbov. »Končno smo razumeli, da ne moremo preživeti brez vzajenme pomoči. Moramo pač nahraniti svoje ljudi,« je dejal vojak in nekdanji glasbenik Abdulah Hodžič. »Praznovanje bo najbolj veselo, ko se bomo s lirvaško vojsko srečali v Drvarju in Bosanskem Petrovcu. Upamo, da nam bo to uspelo že v tednu dni,« je dodal dvaindvajsetletni mehanik Mir-het Mehonič.
Vanora Bennett / Reuter
H	ANALIZA	>i
Hrvaška je pokazala, da je močna država, vendar ima vsak vrtoglavi vzpon svoje meje
ZAGREB - Vojaška zmaga nad uporniškimi Srbi je Hrvaško čez noč spremenila iz vojskujoče se države v samozavesten narod z novo regionalno močjo. Toda skokovit vzpon Zagreba ima tudi svoje meje. Vsak poskus, kako v vrtoglavem zmagovalnem vzdušju izsiliti vrnitev zadnje uporniške enklave vzhodne Slavonije bi imel za posledico uničujoč poseg preostale Jugoslavije.
Zaradi odločitve Hrvaške, da z vojaško silo spet pride do svojega ozemlja, ki je pognala v beg več kot 150 tisoč srbskih beguncev, so pogajanja za vključitev v Evropsko unijo za zdaj ustavljena. Toda po mnenju analitikov se bo to kmalu spremenilo in Hrvaška bo spet država, ki bo bolj stabilna in sposobna za življenje. Težko je najti zakonsko osnovo, na temelju katere bi lahko Hrvaško kaznovati, ker si je vzela nazaj svoje ozemlje. Zmaga Hrvaške ni le izjemno povečala njene vojaške varnosti, pač je tudi spremenila položaj v nekdanji Jugoslaviji. Poglobila bo krizo med bosanskimi Srbi in jih morda spravila za pogajalsko mizo
Od leta 1991, ko je izbruhnila vojna, je hrvaško gospodarstvo nazadovalo, Srbi pa se upirajo, odkar se je Hrvaška odločila, da se bo odcepila od Jugoslavije. Nevihta je spravila na kolena upornike, ki so blokirati neposredne cestne in železniške povezave med severno in južno Hrvaško in zaradi bližine slikovite dalmatinske obale onemogočiti turizem, ki je Hrvaški prinašal
večmilijonske dolarske dobičke. Prijatelji sonca se zdaj brez skrbi lahko vrnejo v Dalmacijo - z izjemo Dubrovnika, ki leži na južnem robu Hrvaške in je zato še vedno v dosegu srbskega topništva iz Bosne.
Bruselj je v protest proti vojaškemu napadu prekinil pogajanja za vključitev Hrvaške v EU, na splošno pa odzivi Zahoda niso bili pretirano negativni in ne omenjajo ukrepov. Pogajanja z EU so sicer res zastala, toda položaj se bo umiril. Kako bi bil svet sploh laliko presenečen? Tudi poslanstvo ZN je ena sama zmeda.
Predsednik Franjo Tudman, resen 73-letnik, nekdanji komunistični general, zdaj pa zagrizen nacionalist, se koplje v slavi zmage. Državna televizija ga je simbolično stisnjenih pesti prikazala na vrhu starega gradu v Kninu, sedeža srednjeveških hrvaških kraljev. Hrvatje čutijo, da poraz krajinskih Srbov kaže, da se Hrvaška laliko kjerkoli meri s srbskimi močmi, v Zagrebu pa že razmišljajo o podobni vojaški akciji v vzhodni Slavoniji. Toda ta enklava leži
na meji z Jugoslavijo. Miloševičev fevd je bogat z nafto, zato bo Tudman bržkone dobro premislil, preden ga bo napadel, saj bi po mnenju analitikov potegnil kratko. Tudman je človek, ki se prepušča svoji domišljiji, zato bi ga kaj takšnega zlahka zamikalo, vendar se bo tokrat najbrž obvladal. Vmes bi posegel Miloševič in bitka za vzhodno Slavonijo bi trajala veliko dlje kot v Krajini, kjer se Srbi skoraj niso upirali, saj so vedeli, da ne morejo računati na pomoč Srbije.
Jugoslovanska vojska ima Štirikrat toliko tankov - idealnih za nižine Slavonije - kot Hrvatje, približno enako število rednih vojakov, razen tega pa niso vezani na druge bojne fronte, kot so Hrvatje vzdolž bosanske meje. Zagreb bo bržkone obnovil pogajanja za Slavonijo, saj naj bi zmaga v Krajini preprečila zmanjševanje priljubljenosti Tudmanove stranke in mu na volitvah leta 1996 pomagala ostati na oblasti. Tehtnica se zdaj nagiba v prid hrvaški vojski, saj ima ta v Bosni v primerjavi s srbskimi separatisti 70 odstotkov oblasti. Padec Krajine pomeni konec srbskega obleganja Bihača v severozahodni Bosni. S tem se utira pot novim ofenzivam proti severni Bosni, ki bi Srbe utegnile prisiliti k mirovnim pogajanjem.
Mark Heinrich / Reuter
_________BOSNA IN HERCEGOVINA__________
Gorazde, naslednje krizno žarišče
Koncept varovanih območij ZN je bil že od vsega začetka prevara
SARAJEVO - »Gorazde lahko postane naslednje krizno žarišče na Balkanu, potem ko se bodo zadeve v zvezi s hrvaško vojaško ofenzivo na uporniško srbsko Krajino nekoliko umirile,« je v ponedeljek napovedal Larry Hollingvvorth, eden najbolj izkušenih pomočnikov ZN v Bosni.
»Vojaški poveljnik bosanskih Srbov se bo po mojem mnenju spravil nad Gorazde, ko bodo spopadi v Krajini končani,« je povedal Hollingvvorth. Gorazde so ZN razglasili za varovano območje v vzhodni Bosni, kjer srbski separatisti obkoljujejo približno 60 tisoč Muslimanov. Srebrenico in Zepo, ki sta prav tako varovani območji, so sredi julija napadle srbske sile.
Mladič je že dolgo želel spremeniti etnični zemljevid v vzhodni Bosni z zavzetjem Gorazda in izgonom njegovih prebivalcev. Aprila 1994 se mu je pribli-
žal, potem pa so letala Nata na obrobju mesta ustavila njegove čete. Ponižana zaradi padca Srebrenice in Žepe mednarodna skupnost obljublja, da bo na jvsak napad na Gorazde odgovorila s silo, tudi z uporabo Natovega letalstva. Vendar je Hollingvvorth, ki je vodil konvoje prve pomoči v vse vzhodne enklave, opozoril, da v Gorazdu, kjer je nastanjenih približno 400 britanskih in ukrajinskih mirovnih posrednikov, še ni varno. »Gorazde ni varno območje, če ne moremo vstopiti vanj. Lahko sicer počrnimo nebo s helikopterji, vendar modrih čelad ne mo-
remo nahraniti na tleh?« Srbske sile so konvojem ZN onemogočile prihod v to enklavo, tako da so britanski mirovni posredniki zaradi pomanjkanja goriva za transport morali uporabiti mule. Hollingvvorth, ki je bil v Srebrenici leta 1993, ko jo je Varnostni svet ZN skupaj z drugimi muslimanskimi enklavami razglasil za varovano območje, da ne bi padla v srbske roke, pravi, da je bil koncept že od začetka prevara. »Slabost je bila v tem, da so vse države, ki so glasovale za Gorazde kot varovano območje, vedele, da bodo za to potrebovale najmanj 35 tisoč vojakov, ki ga bodo varovali,« je razložil Hollingvvorth. »Ker nam ni uspelo dobiti 35 tisoč vojakov, bi ljudem morali povedati, da živijo na območju, ki nikakor ni varno.«	Kurt Schork / Reuter
AMERIŠKO-JAPONSKA TRGOVINSKA VOJNA
Američani ne bodo popustili
TOKIO - Predstavniki ameriške administracije so zanikali, da je VVashingtonu uspelo odpraviti ovire, ki ameriškim proizvajalcem otežujejo dostop na japonski avtomobilski trg, in hkrati poudarili, da bodo Američani še naprej »ostro postavljali svoje zahteve na trgovinskih pogajanjih s Tokiem«.
Japonski premier Murajama zaenkrat molči (AP)
NOVA ZELANDIJA PROTI FRANCIJI
Zmagala bo morala
VVellington je pripravljen na vse
VVELLINGTON - Analitiki so včeraj ocenili, da ima Nova Zelandija kljub zgodovini protijedrskih kampanj proti svetovnim velesilam le malo možnosti za zmago na sodnem procesu proti francoskemu načrtu obnovitve jedrskih poskusov v Francoski Polineziji, vendar nima veliko izgubiti.
Joan Spero, podsekretarka na ameriškem ministrstvu za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo, je na nedavnem poslovnem kosilu v Tokiu izjavila, »da se tisti, ki menijo, da se ZDA ne bodo še naprej temeljito posvečale svojim trgovinskim zahtevam in nastajanju novih trgovinskih območij, zelo motijo«.
Komentarji ameriškega podskretarja za trgovino Jeffreyja Gartena
»Japonci smo verjeli v mit o gospodarskem čudežu. Lahko sicer rečete, da smo bili neumni, arogantni ali naivni,« je dejal Akitane Kiuči, nekdanji diplomat, ki je zdaj vladni svetovalec. Danes Japonce, ki so včasih verjeli, da se dobri časi nikoli ne bodo končali, skrbi, da se dobri stari Časi ne bodo nikoli več vrnili.
Za novo japonsko melanholijo se skrivajo strahovi, da razpadajo tesno povezani in usklajeni deli zdaj že zmedenega domačega gospodarstva, ki je po vojni prineslo socialno trdnost in zanesljivo gospodarsko rast. Spremem-
prejšnji teden v Tokiu so namreč dali zaleta tistim, ki so menili, da bo VVashington omilil svojo trdo trgovinsko politiko do Japonske.
Garten, ki je glavni ameriški pogajalec v jedkih ameriško-japonskih pogajanjih o trgovini z avtomobili in njihovimi deli, je novinarjem že v ponedeljek povedal, da gospodarski velesili z obeh strani pacifiške obale nujno potrebujeta nov model sodelovanja
be, ki se zdijo neizbežne, bodo prinesle ugodnosti le zakompleksanim tujim poslovnežem, ki še vedno niso ugotovili, kako je treba osvojiti japonski trg, toda politiki se bojijo velikih domačih stroškov, ki jih bodo prinesle takšne spremembe.
Kot je izjavil neki visoki vladni uradnik, smo danes prvič priča razmeram, ko se interesi velikih japonskih družb ne ujemajo z nacionalnimi in splošnimi interesi japonske družbe. »Zdaj potrebujemo novo družbeno vizijo,« je dodal neimenovani uradnik.
Eden od glavnih elementov, ki so zagotovili
in reševanja zapletov, po možnosti neuradnega, tako da bi težave rešili, preden bi prišle v javnost. »Nobena skrivnost ni, da avtomobilski spor ni edini na seznamu trgovinskih nesoglasij med državama,« je še dodal Garten. Tak primer naj bi bil zadnji enajsturni sestanek med trgovinskimi predstavniki držav, na katerem so preprečili ameriške trgovinske ukrepe za uvoz japonskih luksuznih avtomobilov.
»Vprašanje je, ali bomo sposobni izboljšati naCin sodelovanja v prihodnje in odpravljanja nesoglasij, do katerih nenehno prihaja,« je po-
hiter povojni gospodarski razvoj Japonske, je bil sistem upravljanja podjetij, ki je zagotavljal zanesljiva delovna mesta za vse življenje, na drugi strani pa je od delavcev zahteval popolno predanost podjetju. Pri tem so Japonski pomagali še industrijska politika, ki je imela veliko večji pomen kot politika porabe, in številne nevidne niti med podjetji in porabniki, ki so bile zasnovane na zaupanju in ne ceni kot na zahodni polobli.
Zelo uspešno je bilo tudi vodenje japonske družbe, katerega osnovo je predstavljal »železni trikotnik«, sestavljenem iz politikov, predstavnikov gospodarstva in birokratov, ki so spretno »po-dmazovali« japonski gospodarski stroj. Močan pritisk štiriletne gospodar-
udaril Garten. Sperova pa je takoj pristavila, da bodo ZDA vztrajale pri tem, da je treba trgovinske nesporazume reševati v okviru gospodarskega sporazuma, ki sta ga ZDA in Japonska podpisali julija leta 1993.
Glavni točki spora sta Se vedno odstranitev ja-
ške stagnacije, precenjen jen in majhna verjetnost, da bi japonsko gospodarstvo zabeležilo rast, so prisilili japonske vodilne gospodarstvenike, naj znova premislijo zastarele upra-vljalske metode in se tako Cimprej dokopali do tako želenih dobičkov.
Japonska podjetja si prizadevajo, da bi izvozila CimveC svojih izdelkov v čezmorske dežele in nato tam kupila poceni surovine, s tem zmanjšala poslovne stroške in posledično zaustavila naraščajočo nezaposlenost.
Spremembe se lotevajo tudi japonskega »bizantinskega« distribucijskega sistema, ki je občutno predrag, neučinkovit in predstavlja resno oviro neizkušenim prišlekom na japonski trg. Toda nič čudnega, da ostaja nedota-
ponskih trgovinskih ovir in ameriške zahteve po obsežnejši antitrustovski zakonodaji na Japonskem. Sperova je o tem izjavila: »Ostalo nam je še veliko dela pri usklajevanju stališč. Ni dovolj, da dogovor dosežemo, treba ga je tudi uresničiti.«
Linda Sieg / Reuter
knjen, saj daje veliko delovnih mest.
Skrbi je začel povzročati celo japonski finančni sistem, ki je obremenjen s slabimi dolgovi iz 80. let, ko je počil »milni mehurček« na tokijski borzi. Gospodarske spremembe so prinesle višjo stopnjo brezposelnosti in socialno negotovost. Stopnja nezaposlenosti na Japonskem je junija znašala 3, 2 odstotka, kar je za Japonske razmere izredno veliko.
Neki japonski tednik je objavil celo seznam kriminalcev, ki so krivi za veliko recesijo. Na njem so se znašli nekdanji guverner centralne banke, premier, predstavnik finančnega ministrstva in minister, odgovoren za gospodarsko načrtovanje v nekdanji vladi.
Linda Sieg / Reuter
Izjavili so, da bi VVellington z načelnim stališčem utegnil doseči pomembno moralno zmago in mednarodni ugled, čeprav Francija ne priznava pristojnosti mednarodnega sodiSCa (ICJ). »Proces, za katerega se ne zavzemajo le države, ampak tudi pomembne nedržavne tvorbe, kot je Greenpeace, odlikuje moralni ugled,« je dejal Robert Patman, predavatelj mednarodnih odnosov na Univerzi Otago. »Lahko se sicer zgodi, da bomo doživeli poraz, vendar je moralna zmaga zagotovljena.« Celo vlada Nove Zelandije priznava, da so možnosti za uspešen izid procesa majhne. K obnovitvi procesa iz leta 1973 je bila prisiljena, ker Francija od leta 1974 ne priznava pristojnosti ICJ. Po mnenju strokovnjakov dejstvi, da je od takratnega procesa preteklo že dvajset let in da je Francija od takrat prešla z atmosferskih na podzemne jedrske poskuse, ustvarjata možnosti za uspešno obrambo.
Nasprotno pa privrženci novozelandskega ukrepa pravijo, da bi Francija, ki je že zdaj deležna hudih mednarodnih obtožb, z zasmehovanjem sodne razsodbe ali izvajanjem jedrskih poskusov pred koncem procesa tvegala mednarodno izobčenje. »Ce bi Francija nadaljevala jedrske poskuse, medtem ko bi o zadevi razpra-vljali na sodišču, bi bilo to zločinsko in smešno,« pravi odvetnik Greenpeacea Duncan Currie.
Nova Zelandija, ki sicer nima velike diplomatske moči, vendar je že navajena na spopade z nasprotniki iz težje kategorije, je leta 1980 kljubovala ameriškemu srdu, ko je izglasovala zakon o prepovedi plovil z jedrsko oborožitvijo in na jedrski pogon v svojih vodah. VVashington, ki ga je izguba dostopa ameriških vojnih ladij razjezila, se ji je maščeval z izključitvijo iz tri državnega obrambnega pakta z Avstralijo. »Nova Zelandija je takrat pridobila velik ugled, tudi pri državah, ki se z njeno politiko niso strinjale,« pravi direktor Centra za strateške raziskave v VVellingtonu Terence 0’Brien. »V preteklih letih so nemiri v Evropi in Aziji presegli vsa pričakovanja, zato lahko Nova Zelandija tokrat pričakuje večjo podporo kot pred dvajsetimi leti.«
Odobritev vladne poteze pa ni bila soglasna. »-Kaj se bo zgodilo, če bo mednarodno sodišče razsodilo, da o tej zadevi ne more odločati? Kaj se bo zgodilo - in tu grozi katastrofa -, če bo sodišče razsodilo, da ima Francija . pravico do izvajanja poskusov?« se je spraševal pisec uvodnika z naslovom Neumna poteza v verskem časopisu The Press. »Oba izida bi okrepila francosko stran. Drugi izid bi imel hujše posledice, saj bi imela vsaka država, ki bi se kdajkoli odločila za izvajanje jedrskih poskusov, na svoji strani razsodbo mednarodnega sodišča.«
Mark Trevelyan / Reuter
JAPONSKA / SKRIVNOSTI POSLOVNEGA USPEHA
Začetek konca mita o gospodarskem čudežu
Ker Intersi družb ne sovpadajo več z nacionalnimi in splošnimi interesi družbe, je nova vizija potrebna bolj kot kdaj koli prej
TOKIO - Ali se je končal japonski »gospodarski Čudež«, Id je prenovil v 2. svetovni vojni temeljito porušeno državo? Japonci in številni tujci si Čedalje pogosteje zastavljajo to vprašanje, predvsem zdaj, ko postaja vprašljiv položaj azijske gospodarske sile v prihodnjem stoletju.
Življenje in delo najbogatejšega Američana (3)
Enica in ničla, kraljici računalnika, sta poštenim Zemljanom že po definiciji dolgočasni. Toda začetki najbolj genialnega računalniškega imperija sodobnosti, ki je iz Billa Gatesa naredil najbogatejšega Američana, so bili skoraj romantični. Potem ko je Gates obesil na klin najuglednejšo ameriško univerzo Harvard, sta z gimnazijskim prijateljem Paulom Allenom v hotelski sobi v Albuquerqu ustanovila podjetje in se lotila ustvarjanja računalniških programov, ki naj bi lastnikom osebnih računalnikov omogočili samostojno programiranje. Leta 1979 se je podjetje Microsoft preselilo v Gatesov domači kraj Seattle, leto zatem pa se je prijateljema posrečil veliki zadetek.
Na računalniškem nebu je tedaj suvereno vladala Mednarodna družba za poslovne stroje, bolj znana s kratico IBM, in podjetje je iskalo operacijski program za svoj ncvi Pfc (kratica za osebni računalnik, IBM-ov sistem računalnikov, ki se razlikuje od Applo-vih Macintoshev in še nekaterih drugih). Neki računalničar z imenom Gaiy Kildall je ponujal sistem z nazivom Digital
Research, toda že tedaj izjemno samozavestnemu Billu Gatesu se je posrečil neverjeten manever. EBM-u je ponudil program, ki sploh ni bil njegov. V Časovni stiski je od seattelskega programerja Tima Patersona za petdeset tisoč dolarjev kupil program QDOS (kratice za »quick and dirty operating system«, kar bi lahko prevedli hitri in umazani računalniški sistem). Pod na-
zivom MS-DOS ga je Gates ponudil EBM-u in program je Cez noc zaslovel med računalniškimi zasvojenci. MS-DOS-u so se prilagodili vsi drugi proizvajalci PC-jev. Paul Al-len je medtem zbolel za hodg-kinovo boleznijo, zapustil Microsoft in zaCel vlagati denar v druge računalniške družbe, Čeprav ima še danes deset odstotkov delnic Microsofta. Bill Gates pa je izdelal programe še za računalnike Apple in Radio Shack ter postavil temelje skoraj popolnemu monopolu v industriji računalniških programov.
Sredi osemdesetih let je Microsoft predstavil program z nazivom Windows. Za uporabnike računalnikov, ki nimajo doktoratov iz matematike, fizike in računalniškega spomina za dolge ukaze, se je odprlo nebo. Za Windows potrebuje-
te povprečno ali celo manj povprečno dobre oCi, s katerimi prepoznate lično narisane simbole, računalniško miško, s katero poženete risbico, ki ste si jo izbrali, in seveda računalniško nalogo, ki jo predstavlja. New York Times je minulo nedeljo sicer zatrdil, da je podjetje Apple že pred desetimi leti izdelalo boljši program, razvpita Gatesova Okna pa naj bi dosegla Jabolkovo kakovost šele z letošnjo različico programa. Toda seattelski Čudežni mladenič se je poleg sestavljanja računalniških programov odlikoval tudi v marketinški prebrisanosti. Kako bi lahko postal najbogatejši prebivalec najbogatejše države sveta, Ce se mu ne bi posrečilo premagati tekmecev, pa čeprav so bili morda boljši?
A Microsoftovi programi nikakor niso slabi. Delo z raču-
nalnikom je postalo otroška igrica tudi za odrasle, ki so prej morda z zavistjo opazovali svoj hitreje dojemajoči naraščaj. Bill Gates, lastnik 45 odstotkov delnic svojega podjetja, pa je postal leta 1987 prvi računalniški milijarder na svetu. S tem se njegove ambicije še zdaleč niso končale. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let je Microsoft kupoval delnice v sorodnih ali podobnih podjetjih, ponujal nove in boljše programe - ter dobil na glavo preiskovalce!
Nadaljevanje jutri
mm

\. %
\>mf


NOGOMET / PREDKOLO POKALA UEFA
NOVICE
Poraz SCT Olimpije v Atenah in Crvene zvezde doma
Slovenski prvak bo v povratni tekmi skušal spreobrniti tesni 1:0
ATENE - Rezultat ugoden, vse dobro. Tako bi lahko strnili tvegano gostovanje slovenskega prvaka SCT Olimpije v Atenah pri Apollonu. Vedelo se je, da je nasprotnik spoštovanja vreden in svojo vrednost so Grki na igrišču povsem upravičili. Skozi vso tekmo so imeli pobudo v svojih... nogah in z borbeno igro zasenčili tehnično boljše, a dokaj mehke »zmajčke«. Edini zadetek tekme je v 42. minuti dosegel albanski reprezentant Kola, ki je Simeunoviča ugnal z natančnim strelom s kakih 12 metrov sredi kazenskega prostora. Domači so imeli še nekaj priložnosti, zlasti z Nikolaidisom, resnici na ljubo pa so se golu večkrat približali tudi Ljubljančani, vendar so bili Novak, Benedejčič in Siljak pri zaključevanju protinapadov nespretni.
V drugem polčasu je bila slika na igrišču podobna. Apollon je igral na nož in prevladoval, Olimpija pa je delala preglavice Grkom vsakič, ko je uspela uveljaviti svojo nesporno boljšo osebno tehniko. »Krivec«, da se izid ni spremenil, je bil spet nenatančni Ermin Siljak, sicer pa bi bilo izenačenje krivično: Apollon bi si zaslužil več kot en sam gol, ob tokratnem razmerju moči na igrišču pa je naloga Olimpije v povratni tekmi realno gledano težka.
Apollon - SCT Olimpija
1:0 (1:0)
APOLLON: Minu, Laja-nas, Erak, Valetzas, lonnu, Labriakos, Bamjak, Kola, Klo-pas, Apostolu, Nikolaidis.
SCT OLIMPIJA: Simeunovič, Englaro, Kržišnik, Kosič, Hadzialagič, Knaus,
Novak, Kojičič, Benedejčič, Bozgo, Siljak.
V predkolu pokala UEFA je bilo nekaj srečanj zelo zanimivih. V prvi vrsti velja seveda omeniti povratek Crvene zvezde na mednarodno sceno. Ekipa mnogih neizkušenih tale-notv je na Marakani razočarala 50 tisoč navijačev, saj je povsem nepričakovano izgubila proti skromnim Švicarjem Neuchatela Xamaxa, ki so zmagoviti gol dosegli z VVittlom tri minute pred koncem.
Drugo veliko presenečenje je pripravil francoski Bordeaux, ki je v gosteh premagal Hasslerjev Karlsruhe z 2:0. Predlanskim polfinalistom v tem pokalu se torej obeta boleča izločitev. »Big-match« pa je bil nedvomno v Pragi, kjer sta se spoprijela Sparta in istanbulski Galatasaray. Dvojni strelec Pavel Ned-ved in tovariši so Turke premagali s 3:1, kar je pred povratno tekmo na peklenskem stadionu Inonii komaj zadostna prednost. Žalostno pa je, da se taki dobri ekipi srečata v pred-ko-lu, medtem ko imajo veliko skromnejše nizozemske ali portugalske ekipe po zaslugi uspehov Ajaxa oziroma Porta prosto pot v prvo kolo.
Ce se pomudimo še pri nekaterih zanimivejših srečanjih, velja omeniti zmago (1:0) praške Slavie v gosteh pri Sturmu Graz in enak uspeh bolgarskega Pevskega Spartaka v Bukarešti z Dinamom. Vardar bo moral po zmagi (1:0) na gostovanju pri gruzijski Sam-tredii pošteno paziti na lastna vrata, Osijek pa po porazu 4:0 s Slovanom v Bratislavi bržkone nima več možnosti za napredovanje.
NOGOMET / »AFERA PAPIN«
Jean Papin priznal svojo napako Vialli dal dva gola, Padova pa 15
MUNCHEN - Jean Pierre Papin je priznal, da je napravil veliko napako, ko je »zaupal« italijanskim časnikarjem, da sta dva Milanova nogometaša »prodala« finalno tekmo pokala prvakov z 01impyqueom iz Marseillea leta 1993.
»Zgrešil sem. Z italijanskimi časnikarji sem imel le banalno diskusijo, ki se je nato spremenila... v pravi cirkus. Zal mi je, da sem žalil osebe, ki so nedolžne. Za napako prevzemam vso odgovornost,« je dejal francoski nogometaš. Papin je Se pristavil, da bo do 20. avgusta odgovoril evropski nogometni zvezi, ki ga je zaprosila za pojasnitev glede te zadeve. V primeru, da bi Papin potrdil svoje obtožbe, bi ga disciplinski odbor evropske nogometne zveze sklical 31. t.m. v Nyon.
Na vprašanje, kaj meni o pisanju
italijanskih medijev, je Papin odgovoril: »Pišejo lahko, kar hočejo. Sploh me ne zanima in jim niti ne mislim odgovoriti. Dobro namreč vem, kaj sem tedaj dejal.«
Tudi v torek so italijanski prvoligaši igrali nekaj prijateljskih tekem. Juventus je v Lucci premagal domače moštvo Lucchese z 2:0 (1:0) s krasnima zadetkoma, ki ju je dosegel Vialh, prava toča golov pa je padla v Teren-tu, kjer je Padova premagala domače moštvo s kar 15:0. Junak tekme je bil hrvaški nogometaš Goran Vlaovič, ki je dosegel pet zadetkov. Dobro je igral tudi mladi Zalla, ki je dal tri gole.
Cagliari se je moral v Perugii proti domači ekipi zadovoljiti z neodločenim izidom brez gola, 7.000 gledalcev pa je po koncu tekme izžvižgalo nogometaše obeh ekip.
Tyson proti McNeeleyju
LOS ANGELES - Nekdanji absolutni svetovni prvak v boksu Mike Tyson se bo v prvem uradnem dvoboju po izpustitvi iz zapora spopadel s Petrom McNeeleyjem, ki je 10. na lestvici WBC in 7. na WBA. McNeeley ima v svoji karieri 36 zmag (30 knockoutov) in en poraz, svojih zadnjih osem nasprotnikov je »uspaval« v prvi rundi, nikoli pa še ni bil v ringu s katerim od znamenitejših boksarjev. Tyson je prepričan v hitro zmago. Na provokativno vprašanje novinarja, kaj bi povedal De-siree VVashington (dekletu, ki jo je posilil), če bi bila prisotna na novinarski konferenci, je Tyson odgovoril le, da naj uživa v dvoboju. Boksar je tudi napovedal, da bo v kratkem prevzel muslimansko ime, ker mu je islam popolnoma spremenil življenje, odkar se je v zaporu prekrstil.
Nba in igralci dosegli soglasje
NEW YORK - Ameriška profesionalna košarkarska liga NBA in sindikat igralcev so dosegli sporazum o kolektivni pogodbi, in to le nekaj minut pred rokom, ki so ga postavili košarkarji. Ti so bili pripravljeni celo na to, da ne priznajo več svojega sindikata. S tem dogovorom bi morala biti rešena tudi najpomembnejša vprašanja glede pogodbe z igralci, tako da se bo nova sezona 1995-96 regularno začela 3. novembra v veselje več milijonov privržencev košarke v ZDA in po vsem svetu.
Cantona zapušča Anglijo
MANCHESTER - Francoski nogometaš Erič Cantona, ki mu je angleška nogometna zveza, potem ko je med tekmo udaril navijača Crystal Pallacea, prepovedala vse nogometne aktivnosti do prihodnjega oktobra, se je odločil, da zapusti Veliko Britanijo. Cantonajev odvetnik Jean-Jacques Ber-trand je povedal, da je odločitev njegovega klienta, v primeru da angleška nogometna zveza ne prekliče prepovedi, dokončna. Erič Cantona se je za ta korak odločil po prijateljski tekmi njegovega moštva Manchester United proti Rochdaleu, na kateri je tudi nastopil, zaradi česar je angleška nogometna zveza proti njemu uvedla preiskavo. Cantona meni, da v takšnih razmerah nima nobene prihodnosti v nogometu, zato se je odločil kariero nadaljevati v Evropi, če mu do 11. avgusta ne odpravijo prepovedi igranja.
Milutinovič kandidat za trenerja mehiške reprezentance
CIUDAD DE MEXICO - Srb Bora Milutinovič je po poročilih mehiškega tiska prvi kandidat za trenerja nogometne reprezentance, potem ko je bil s tega položaja prejšnji teden odpuščen Manuel Mejia Baron. Med možnimni kandidati je tudi Nizozemec Leo Beenhakker, dokončna odločitev pa bo znana do konca tega tedna. Milutinovič je Mehičane že vodil leta 1986, ko je Mehika gostila svetovno prvenstvo. Pozneje je na svetovnem prvenstvu leta 1990 v Italiji vodil Kostariko, na zadnjem svetovnem prvenstvu pa je bil lani na krmilu reprezentance Združenih držav. Manuela Mejio Barona so zaradi slabih rezultatov reprezentance odpustili minuli mesec na prvenstvu Amerike. Mehika je takrat osvojila le tretje mesto v svoji skupini in v četrtfinalu izpadla proti ZDA.
KOŠARKA / V ITALIJANSKI Al LIGI
BILJARD / NOVA MLADA ZVEZDA SVETOVNEGA FORMATA
Skoraj vsa moštva imajo že oba tujca Verona si je zagotovila asa iz NBA
Slab mesec pred začetkom italijanskega košarkarskega prvenstva, so si skoraj vsi klubi Al lige zagotovili oba tujca, za letošnjo borzo pa je značilno, da so se opredelili za številne zamenjave tujcev. Najbolj zgovoren je podatek, da je le šest »zvezd« ostalo na lanskem mestu.
BUCKLER BOLOGNA: Kljub odhodu Daniloviča so Bolonjčani glavni favoriti za naslov prvakov, saj bosta črne drese oblekla »super« tuje, Arijan Komazec (najboljši strelec lanskega prvenstva) in Orlando VVoolridge (dolgoletni as v NBA in lanski adut Benettona iz Trevisa).
BENETTON TREVISO: Ko so navijači Ze jokali zaradi odhoda lanskih idolov Naumoskega in VVoolridga, se je vodstvo kluba odločilo, da bosta njuna naslednika fenomenalni Henry VVilliams, ki je zapustil Verono, in Željko Rebrača, člana jugoslovanske reprezentance.
STEFANEL MIT.AN: Dejan Bodiroga je za zdaj odklonil vabilo NBA in ostal v Milanu, končno pa bo Stefanel krit tudi v vlogi drugega tujca, in to s slavnim Rolandom Blackmanom. Ta se sicer približuje 40 letom, vendar ima odličen kurikulum, saj je 13 let igral v NBA, lani Pa je branil barve Aeka iz Aten (povprečje 20 točk na tekmo).
SCAVOUNI PESARO: Moštvo je eno redkih, ki še nima okrepitev s tujim potnim listom. Z nakupom Kevina Thom-
psona (lani Illycaffe iz Trsta) se je Sca-volini okrepil v sredini rakete, zdaj pa nestrpno išče pravega »bomberja«: John-ny Nevvman ali Lloyd Daniels?
CAGIVA VARESE: Komazca najbrž ne bo mogoče nadomestiti, novi prišlec Bill Edvvards pa je že lani v Veroni pokazal, da ima odlične strelske sposobnosti, čeprav so v Vareseju močno upali, da bo Vemon Maxwell res prišel iz Houstona. Močno kritizirani Richard Petruška je ostal na svojem mestu.
BIREX VERONA: Po lanskih velikih težavah zaradi poškodb obeh tujcev, so se v Veroni odločili, da spet zaupajo Sil-vesterju Grayu, sinoči pa so sporočili, da bo VVilliamsa zamenjal Ryan Lorthidge (branilec, 23 let, 193 cm).
TEOREMA RIM: Playmaker z odličnim metom iz razdalje - Steve Henson in krepak ter trd in robat center - Marty Embry sta novi imeni rimskega A-ligaša.
AMBROSIANA MILAN: Novinci v ligi očitno računajo predvsem na tujce, saj sta v glavno mesto Lombardije prišla nič manj kot Aleksander Volkov in Thurl Bailey (210 cm iz Utaha).
ILLYCAFFE’ TRST: O obeh Američanih, ki sta pred kratkim prišla v Trst, Bryanu Shorterju in Gregu Posterju, se ve bolj malo in nekateri že namigujejo, da bo čez nekaj mesecev prišlo do kake novosti, (vj)
Mladi John Higgins novi as v snookerju
Štirikratni svetovni prvak Stephen Hendry ostaja glavni favorit za svetovni naslov
Ime mu je John Higgins in je star šele 19 let. O njem se v severnem delu Evrope in posebno v Angliji in na Škotskem govori na dolgo in široko, saj je v nekaj mesecih kariere kasiral že 430 tisoč dolarjev. Po čem se torej 19-letni Škot tako odlikuje?
Po mnenju strokovnjakov, izvedencev in ti-sočev privržencev, ki mu sledijo dan za dnem, je John Higgins nov fenomen v snookerju, angleškemu bilijardu, ki je v nekaterih državah eden najbolj popularnih (in bogatih) športnih panog.
Mladenič iz Wishawa (mestece v centru Škotske) je v profesionalni svet snookerja stopil šele pred nekaj meseci in z neverjetno serijo uspehov na raznih prvenstvih svetovnega in evropskega merila skočil kar na 11. mesto svetovnega »rankinga«, kar v dolgoletni zgodovini tega športa (prvo svetovno prvenstvo so odigrali leta
1927) ni uspelo še nobenemu afirmiranemu igralcu, od veteranov Steva Davisa, Jimmya VVhita in Dennisa Taylorja do novih zvezd zadnjih let, Jamesa
VVattanaja, Stephena Hen-drya in Ronnya 0’Sulliva-na. Mladi Higgins se vneto pripravlja na bližnje svetovno prvenstvo, kjer se bo pomeril z vso svetovno
elito, njegove izjave pa kažejo, da je zelo ambiciozen in da ima karakter v takih športih glavno vlogo: »Z mirnim srcem lahko povem, da odkrito računam na prestol najboljšega na svetu. V teh mesecih sem odigral več turnirjev in se pomeril s skoraj vser mi najboljšimi igralci. Večino dvobojev sem si gladko prisvojil in tudi sam sebi dokazal, da se lahko enakovredno kosam s komerkoli. Res je, da sem star šele 19 let, Stephen Hendry pa je že pred nekaj leti dokazal, da to sploh ni ovira v tem športu.«
In prav Stephen Hen-
diy (na posnetku), trikratni svetovni prvak v zadnjih štirih letih in številka ena na svetovni lestvici, bo med prvimi, ki se bo na svetovnem prvenstvu v Sheffieldu pomeril s sorojakom in pričakovanje za ta dvoboj se stopnjuje iz dneva v dan.
Vanja Jogan
NOVICE
Znana ameriška štafeta
Trener ameriške štafete na 4 x 100 metrov Ron Bazil je po precejšnjih težavah zaradi poškodb nekaterih tekmovalcev objavil tako imena nastopajočih kot vrstni red le-teh po predajah. Začel bo Maurice Green, ki bo štafetno palico predal Jonu Dmmmondu, kot tretji bo palico dobil Toni McCall, zadnji mož pa bo Mike Marsh. Sprva je bilo pričakovati, da bo kot zadnji nastopil mladi in še neizkušeni Toni McCall, toda Bazil se je v zadnjem trenutku premislil in McCal-la premestil na tretjo predajo, veliko bolj izkušenemu Marshu pa je zaupal zaključni tek. Ameriška štafeta je na vseh štirih dosedanjih svetovnih prvenstvih premočno osvojila prva mesta, letos pa bo precej težje, saj dobesedno nastopa z rezervno postavo. Že pred Časom sta nastop na svetovnem prvenstvu odpovedala svetovni rekorder Leroy Burrell in Andre Cason, na tem svetovnem prvenstvu je nato svoj nastop odpovedal tudi Carl Levvis, za nameček pa se je v kvalifikacijah poškodoval še Dennis Mitchell.
Zadovoljstvo ob prvi kolajni
Pauline Davis z Bahamov, dobitnica srebrne kolajne v teku na 400 metrov na SP v Goteborgu, upa, da ji bo bahamska vlada odobrila celoletni plačani dopust za Cim boljšo pripravo na olimpijskime igre v Atlanti prihodnje leto. Davisova, ki je zaposlena pri baham-ski vladi kot direktor za marketing, je povedala, da je izjemno uživala pri poslušanju bahamske himne, ki so jo na svetovnih prvenstvih prvič zaigrali, ko je skakalec v višino Troy Kemp prejemal zlato kolajno. Etiopijec Haile Gebrselassie preteče deset kilometrov v manj kot pol ure, potrebuje pa dve leti, da z avtomobilom prevozi 45 kilometrov. Ta podatek je Gebrselassie povedal novinarjem na vprašanju, kaj bo počel z novim mercedesom, ki ga je dobil za naslov svetovnega prvaka. Etiopijec je odgovoril, da ne vozi niti tistega, ki ga je dobil na SP v Stuttgartu leta 1993. Podobnega mnenja o avtomobilih je tudi »novopečeni« Danec VVilson Kipketar, ki je zmagal v disciplini 800 m. Pravi, da bo še naprej raje kolesaril. TretjeuvršCe-na v finalu teka na 400 metrov Jearl Miles iz ZDA je svoji državi pritekla stoto kolajno na svetovnih prvenstvih.
Še nobenega primera jemanja nedovoljenih poživil
82 atletov, testiranih zaradi morebitnega jemanja nedovoljenih poživil, je uspešno prestalo preizkus. Mednarodna atletska zveza (LAAF) ni pri nikomur našla sledi o nedovoljenih sredstvih. Testi so zajeli discipline: 100 m moški (zmagovalec Donovan Bailey iz Kanade), 100 m ženske (zmagovalka Gwen Torrence - ZDAJ, deseteroboj (Dan 0‘Brien - ZDA), boskok za moške (Jonathan Edvvards - VB), 100 m ovire za ženske (Gail Devers - ZDA), karogla, maraton, moška hoja na 20 km, kladivo, daljina - ženske in hoja na 10 km za ženske. V LAAF so tudi povedah, da so v laboratoriju svoje delo opravil brezhibno, saj so jim poslali tudi nekaj lažnih vzorcev, ki so vsebovali prepovedane snovi, katere so takoj odkrili.
Skah se je odpovedal nastopu na 5000 m
Maročan Khalid Skah, ki je osvojil srebrno odbcje na
10.000	metrov, se je odpovedal nastopu na pol krajši razdalji. »V naši reprezentanci je veliko mladih talentov, ki jim bom z veseljem odstopil mesto,« je dejal olimpijski zmagovalec na 10.000 metrov, ki je bil na
5.000	metrov na zadnjih SP leta 1991 peti in leta 1993 šesti.
Današnji spored (5 končnih odločitev):
9.30	disk (Z), kvalifikacije - skupina 1
9.40	200 m (M), predteki
09.45	daljava - sedmeroboj
10.40	5.000 m (Z), predteki
11.00	disk (Z), kvalifikacije - skupina 2 15.15 kopje - sedmeroboj, skupina 1
15.45	hoja 50 km (M), finale
16.05	200 m (Z), polfinale
16.25	800 m (Z), predteki
16.40	kopje - sedmeroboj, skupina 2
16.55	boskok (Z), finale
17.05	400 m ovbe (M), finale
17.20	200 m (M), 2. krog kvalifikacij
17.45	1.500 m (M), predteki
18.35	200 m (Z), finale
18.55	800 m - sedmeroboj
19.45	5.000 m (M), predteki
ATLETIKA / 5. SVETOVNO PRVENSTVO V GOTEBORGU
Michael Johnson za desetinko zgrešil svetovni rekord
Peti dan brez večjih presenečenj - Igor Primc 36. v metu diska
GOTEBORG - American Michael Johnson je peti dan 5. atletskega svetovnega prvenstva v Goteborgu za desetinko sekunde zgrešil svetovni rekord v teku na 400 mebov 43.29, ki ga ima njegov rojak Harry Butch Reynolds. Svetovni rekorder, ki še ni osvojil zlata na velikem tekmovanju, se je tokrat moral zadovoljiti z drugim mestom, bron pa je osvojil Jamajčan Greg Ha-ughton. Johnson je seveda dosegel najboljši letošnji izid na svetu in drugi vseh Časov. To je bila že 48. zaporedna zmaga 28-letnega Johnsona od 24. februarja 1989 in Četrta zlata kolajna na svetovnih prvenstvih.
»Imel sem možnost, da bi dosegel svetovni rekord, toda pomem,-bneje je, da sem zmagal,« je še zadihan povedal American, ki je tako opravil šele s svojo prvo disciplino. Samo 15 ur po zmagoslavju ga namreč danes zjubaj Čakajo že kvalifikacije v teku na 200 metrov. »Zame to ni noben problem,« je menil milijonar iz Texasa, ki se poteguje za dvojno zlato
kolajno na 200 in 400 metrov, kar v zgodovini olimpijskih iger in svetovnih prvenstev ni uspelo še nikomur. Da bo zadnji dan prvenstva z ameriško štafeto 4 x 400 metrov osvojil še tretje zlato, o tem pa nihče niti ne dvomi.
Trojno zmago tekačev iz ZDA je pokvaril Dar-nell Hall, ki je zasedel šele šesto mesto. V finalu je nastopilo sedem temnopoltih tekačev in
Hassiba Boulmerka ima novo zlato kolajno (Telefoto: AP)
edini belec Roger Black, ki je zasedel šesmo mesto. »Zelo je vznemirljivo narediti nekaj, kar še ni naredil nihče. To je najpomembnejše, kar me žene naprej,« je dejal Johnson. Ze sedaj je z izvrstnimi osebnimi rekordi 10.09 sekunde na 100 metrov, 19.79 na 200 m in 43.39 na 400 m najbolj vsestranski šprinter vseh Časov. Izjemen tekač je tudi edini, ki je v letih 1990, 1991 in 1994 dosegel najboljše Čase v obeh disciplinah (200 in 400 m). American želi biti še hi-bejši, predvsem pa premagati mejo 43 sekund: »Tudi to bi se mi lahko posrečilo.« Enkrat je namreč že tekel hitreje. Na prejšnjem SP v Stuttgartu so mu v štafeti 4 x 400 mebov namerili fenomenalnih 42.93 sekunde. Pravo nasprotje pa sta bila njegova olimpijska nastopa. Leta 1988 ni mogel nastopiti zaradi poškodbe noge, štiri leta pozneje pa je zaradi zasbupitve s hrano izpadel že v polfinalu. Prihodnje leto v Atlanti, ko se bo prav tako boril za dve zlati odličji, ga ne bi smelo spraviti iz tira prav nic. »V olimpijskem letu bom še povečal obseg treningov. Nisem še dosegel vrhunca,« je napovedal TeksaCan.
Olimpijska zmagovalka Hassiba Boulmerka v teku na 1500 metrov ni dovolila presenečenja in je zanesljivo zmagala. Resda se ji je Kelly Holmes dobro upirala, vendar je Alžirka v zadnjem zavoju močno pospešila ritem teka, tako da se je Britanka tako kot na lanskem evropskem prvenstvu morala zadovoljiti s srebrom, bron pa si je z novim državnim rekordom pritekla Portugalka Carla Sacramento.
1 ST
Michael Johnson hiti trem zlatim kolajnam naproti (AP)
V	teku na 10 km je Portugalska prišla do še ene zlate kolajne, priborila pa si jo je Fernanda Ribeiro. Sest krogov pred koncem se je Portugalka prebila v ospredje in v dramatični končnici v slogu Haileja Ge-breselassieja ugnala olimpijsko zmagovalko, Etiopijko Derartu Tulu.
John Godina je slovenskega porekla in zna nekaj slovenskih besed, v suvanju krogle pa si je že v prvem poskusu zagotovil zlato kolajno. Za zmago je Američanu zadostovalo 21.47 metra, srebro je osvojil finski silak Mika Halvari, bron pa si je primetal Randy Barnes (ZDAJ.
V	sedmeroboju po prvem dnevu vodi Rusinja Svetlana Moskalec s 3941 točkami, evropska
prvakinja Sabine Braun pa je morala odstopiti po skoku v višino. Z roko je zadela ob stojalo in si poškodovala prst. »Ne želim si poškodovati se kaj in tvegati. To ne bi imelo smisla,« je pred metom krogle povedala 30-letna Nemka. Po be-tji disciplini je končala s tekmovanjem tudi Heike Drechsler, ki si je poškodovala gleženj.
Slovenski metalec diska Igor Primc je včeraj nastopil v kvalifikacijah in z izidom 55.92 meba zasedel 36. mesto. Norma za uvrstitev med dvanajsterico finalistov je bila 62 mebov, ki jo je preseglo šest tekmovalcev, kot 12. pa si je finalni nastop zagotovil še American Mike Bun-cic z 61.08.
(J. M.)
REZULTATI IZ GOTEBORGA
Moški
400 m - finale: 1. Johnson (ZDA) 43.39, 2. Reynolds (ZDA) 44.22, 3. Haugthon (Jam) 44.56,4. Kitur (Ken) 44.71,5. Richardson (VB) 44.81, 6. Hall (ZDA) 44.83, 7. Black (VB) 45.28,8. Barda (Nig) 45.50.
3.000 m zapreke - polfinale: skupina 1:1. Gamsi (Ita) 8:19.73, 2. Birir (Ken) 8:20.17, 3. Ko-skei (Ken) 8:20.53,4. lonecu (Rom) 8:20.76, 5. Rodriguez (Spa) 8:20.89, 6. Goljas (Rus) 8:20.97, 7. Strege (Nem) 8:22.33; skupina 2:
1.	El Asmari (S. Arab.) 8:25.19, 2. Brand (Nem) 8:26.35, 3. Pronin (Rus) 8:26.70, 4. Ki-ptanui (Ken) 8:27.26, 5. Lambruschini (Ita) 8:27.75.
Palica - kvalifikacije: 1. Gataulin in Tranden-kov (oba Rus) po 570, 3. Hufman (ZDA), Tiwontschik (Nem), Britts (JAR), Tarasov (Rus), Starkey (ZDA), Bubka (Ukr), Bukrejev (Est), Potapovic (Kaz) in Lobinger (Nem) .vsi 565,12. Galfione (Fra) 555.
Krogla - finale: 1. Godina (ZDA) 21.47,2. Halvari (Fin) 20.93, 3. Bames (ZDA) 20.41,4. Ba-gac (Ukr) 20.38, 5. Noon (ZDA) 20.13, 6. Buder (Nem) 20.11, 7. Virastjuk (Ukr) 19.66, 8. GonCaruk (Blr) 19.38.
Disk - kvalifikacije: 1. Ševčenko (Rus) 64.80,
2.	DubrovCik (Blr) 64.20, 3. Riedel (Nem) 63.64, 4. Kaptjuh (Blr) 62.80, 5. Weir (VB) 62.50, 6. Horvath (Madž) 62.36, 7. Schult
(Nem) 61.92, 8. Godina (ZDA) 61.70, 9. Olu-koju (Nig) 61.44,10. Elizalde (Kuba) 61.38,11. Fernholm (Sve) 61.10, 12. Buncic (ZDA) 61.08,... 36. Primc (Slo) 55.92.
Ženske
1500 m - finale: 1. Boulmerka (Alž) 4:02.42, 2. Holmes (VB) 4:03.04, 3. Sacramento (Por) 4:03.79, 4. Chabners (Kan) 4:04.74, 5. Borisova (Rus) 4:04.78, 6. Brzezinska (Pol) 4:05.65, 7. Wysocki (ZDA) 4:07.08, 8. Zuniga (Spa) 4:07.27.
10.000 m - finale: 1. Ribeiro (Por) 31:04.99, 2. Tulu (Eti) 31:08.10, 3. Lompe (Ken) 31:17.66, 4. Guida (Ita) 31:27.82, 5. Meyer (JAR) 31:31.96, 6. McColgan (VB) 31:40.14, 7. Zilja-jeva (Rus) 31:52.15, 8. Suzuki (Jap) 31:54.01, 9. Sandell (Fin) 31:54.29, 10. VVessel (Nem) 31:55.04.
400 m ovire: polfinale - skupina 1:1. Buford (ZDA) 55.30, 2. Terescuk (Ukr) 56.09, 3. Torši-na (Kaz) 56.52, 4. Meifiner (Nem) 56.75; skupina 2: 1. Batten (ZDA) 54.15, 2. Hemmings (Jam) 54.33, 3. Rieger (Nem) 55.69, 4. Tirlea (Rom) 56.21.
Sedmeroboj -1. dan: 1. Moskalec (Rus) 3.941 točk, 2. Shouaa (Sirija) 3.850, 3. Carter (ZDA) 3.842, 4. Inancsi (Mad) 3.838, 5. Wlodarczyk (Pol) 3.828, 6. Cardenas (Kuba) 3.776, 7. Tju-haj (Rus) 3.765,8. Dede Nathan (ZDA) 3.707.
TENIŠKI NOVICI
Iztok Božič v polfinalu
PORTOROŽ - Iztok Božic se je uvrstil v polfinale mastersa slovenske satelitske serije, potem ko je v Četrtfinalu premagal Avsbijca Christandla. V polfinalu se bo pomeril z Radovanom Svetlikom. Izidi -osmina finala: I. Božic (Slo, 2) - Manola (Nem) 6:4, 3:6, 6:0, Falenti (Avt, 1) - Platenik (Sik) 6:3, 6:1, Krell (Avt, 7) - Dumanič (Hrv) 5:7, 6:4, 6:1, Nagy (Mad, 6) - Vera (Fra) 3:6, 6:1, 6:3, Urh (Slo) - Catar (Sik, 3) 7:5, 6:3, Christandl (Avt, 8) - J. Božič (Slo) 0:6, 7:6 (7:5), 6:4, Lavergne (Fra, 5) - Prpič (Hrv) 6:4, 6:3, Svetlik (CeS, 4) - Chrz (Ceš) 3:6, 6:0, 6:1; Četrtfinale: Falenti -Krell 6:3, 5:7, 6:4, Urh - Nagy 2:6, 7:6 (7:5), 3:6, Lavergne - Svetlik 2:6, 2:6, I. Božič - Christandl 6:3, 1:6, 6:3; polfinalna para (začetek danes ob 14. uri): Falenti - Nagy, Svetlik -1. Božic. (J. K.)
Pavlinič in Šantl izpadla
HRADEC KRALOVI (STA) - Slovenska teniška igralca Mitja Pavlinič in Danijel Šantl sta izpadla v prvem krogu turnirja ITF H. kategorije za kadete do 18 let v Češkem Hradcu Kralovem. Mitjo Pavliniča je premagal Ukrajinec Pebenko s 7:5, 1:6, 7:5, Danijela Šantla pa s 6:3, 6:3 Ceh Hejtmenek. Med dekleti je Neža Globočnik uspešno prestala kvahfikacije, saj je premagala vse tri nasprotnice. Najprej je s 6:3 in 6:2 ugnala Čehinjo Kotosocovo, v drugem srečanju je premagala Poljakinjo Marszalekovo s 6:0 in 6:0, na koncu pa še Čehinjo Fibpovo s 6:4 in 6:4. Nasprotnica Globočnikove v prvem krogu je Čehinja Ondruskova.
Moto: dirke v Imoli letos nebo
IMOLA - Velike nagrade za svetovno prvenstvo v motociklizmu v Imoli, ki naj bi bila na sporedu prihodnjega 3. septembra, ne bo. To je vCraj sporočil Sagis, ustanova, ki upravlja avtodrom v Imoli.
Razlog za odpoved dirke so dela na avtodromu, ki bodo trajala do konca meseca, zato se je mednarodna motociklistična zveza odločila, da v Imoli dirke za Veliko nagrado ne bo. Kazalo je, da bodo dirko preložili na 15. oktober, po vsej verjetnosti pa bodo tekmo izpeljali Sele spomladi prihodnje leto.
JADRANJE / GIRO D'ITAL1A
Trieste Generali pred ponovnim zmagoslavjem
Po »nočni« etapi v vodstvu
CHIOGGIA - Spremembe vremenskih razmer med potekom regate so spet zagodle nekaterim udeležencem jadralnega Gira ddtalia. Skupina jadrnic, v kateri je tudi Trieste Generali, je jadrala na odprtem morju in pridobila lepo prednost pred tistimi, ki so izbrali obalno plovbo. Najhitrejši so prispeli v Chioggio okrog polnoči, po zadnjih vesteh pa je na začasnem prvem mestu prav Trieste Generali, ki bi v primeru etapne zmage Se utrdila svoj že sicer precej soliden položaj na prvem mestu skupne lestvice. Neposredni tekmec za končno zmago, Bologna Telethon je namreč močno zaostajal. Do konca Gira manjkajo Se tri etape: olimpijski trikotnik v Chioggi, etapa Benetke - Trst in olimpijski trikotnik v Trstu. Ali bo prihod v domače vode Trieste Generali praznovala s ponovno osvojitvijo Merit Cupa?
Kolesarstvo: Scinto prvi na VN Camaiore
CAMAIORE (LUCCA) - Italijanski kolesar Luca Scinto je zmagal na mednarodni dirki za Veliko nagrado Camaiore. Fondriestje bil po dirki izredno jezen na Scinta, Ceš da sploh ni sodeloval pri begu, nato pa malo pred ciljem sprintal in tudi zmagal.
VRSTNI RED: 1. Luca Scinto, ki je prevozil 209 km v 4.52:53,0 s povprečno hitrostjo 42,938 km na uro; 2. Francesco Casagrande po 13 sek; 3. Massi-mo Podenzana +20; 4. Paolo Lanfranchi +34; 5. Maurizio Fondriest (vsi Ita) +37.
Rokomet: tižaški Principe že pridno na delu
TRST - Tržaški rokometaši prvoligaša Principe so že na delu, saj jih tudi letos Čaka nastop na treh frontah: v državnem prvenstvu, v italijanskem pokalu in pokalu prvakov.
Rokometaši Prin-cipea bodo v prvem kolu pokala prvakov igrali z nizozemsko ekipo The Rifty Aal-smeer. Pri žrebu je torej Lo Ducova ekipa imela srečo, saj je nizozemski rokomet na ravni italijanskega. Tržačani imajo možnost, da premostijo prvo oviro. Pred pokalno tekmo in prvenstvom bodo tržaški rokometaši igrali vrsto prijateljskih tekem.
_______NOGOMET / KOLEDAR DEŽELNEGA POKALA__________
Za začetek Sovodnje - Juventina
Naši ekipi v isti skupini: z njima še Mossa in San Sergio - Prolog prvenstvenih derbijev
Deželni odbor nogometne zveze je izdal koledar za deželni pokal, v katerem nastopa 48 ekip, 16 iz elitne in 32 iz promocijske lige. V naših krogih je za žreb valadalo posebno veliko pričakovanje, saj imata v tem tekmovanju pravico do nastopa Juventina in Sovodnje.
Žreb je bil ugoden: Juventina in Sovodnje bosta letos nasprotnika na obeh frontah. Obeta se torej nekakšen dvoboj Parma - Juventus nianjsinskega formata. Goriški enajsterici sta bili vključeni v skupino L, kjer sta ostala nasprotnika lanski tekmec sovodenjcev Mossa in tržaški San Sergio, nedvomno najboljša ekipe te skupine, saj je lani Pristala na 3. mestu v elitni ligi. Tako bo pričakovani spopad, prolog v prvenstvena derbija, gotovo
osrečil sovodenjskega blagajnika, ki za 3. september pričakuje trume navijačev obeh taborov.
Spored skupine L:
1. kolo (3.9.):Sovodnje - Juventina, Mossa - San Sergio; 2. kolo (7.9); Mossa - Sovodnje, San Sergio - Juventina; 3. kolo (10.9): Juventina - Mossa, Sovodnje - San Sergio.
Skupina A: Cordenons, Pordenone, Porcia, Centro del Mobile.
Skupina B: Ganeva, Sacilese, Fontanafredda, Tamai.
Skupina C: Maniago, Farma Ca-vasso, Pro Aviano, Zoppola.
Skupina D: Juniors, Azzanese, 7 Spighe, San Daniele.
Skupina E: Tolmezzo, Gemone-se, Tricesimo, Pro Fagagna.
Skupina F: Cussignacco, Bearzi, Pozzuolo, Rivignano.
Skupina G: San Luigi, Ronchi, Manzano, Itala San Marco.
Skupina H: Valnatisone, Trivi-gnano, Cormonese, Manzanese.
Skupina I: Torviscosa, Sangiorgi-na, Ruda, Maranese.
Skupina L: Sovodnje, Juventina, Mossa, San Sergio.
Skupina M: Ponziana, Gradese, Staranzano, San Canzian.
Skupina N: Flumignano, Aqui-leia, Aiello, Pro Fiumicello.
Nadaljne nastope si zagotovita prvi dve uvrščeni ekipi vsake skupine, ki se v dveh srečanjih pomerita za nastop v Četrtfinalu. Tu bodo preostalih 12 ekip razdelili v Štiri skupine, zmagovalci pa napredujejo v polfinale. Bolj kot končna zmaga velja to tekmovanje kot priprava za prvenstvene nastope.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Člani SPDT
so bili na Storžiču
Čeprav je bilo treba odpotovati zelo zgodaj, se je prejšnjo nedeljo na Opčinah vseeno zbralo enajst zagnanih planincev, namenjenih na Storžič. Z avtomobili so se zapeljali proti Ljubljani in naprej proti Kranju in Preddvoru. V bližnji vasi MaCe so pustili svoja vozila, si naprtili nahrbtnike in po gozdnati, seneni stezi zakorakali proti KaliSCu. Dobri dve uri je trajal razmeroma lahek vzpon do koce Kokrskega odreda na KaliSCu, kjer so si izletniki iz Trsta privoščili kratek postanek za okrepčilo. Ožarjeno od jutranjega sonca se je v plavo nebo pnelo zeleno jugovzhodno pobočje Storžiča in vabilo gorohodce. Tržaški planinci so vzeli pot pod noge, se usmerili proti Bašeljskemu sedlu, se ozirali v goro, ki se je dvigala pred njimi, in se zaceli vzpenjati po strmem pobočju, ponekod pa tudi preizkušali svoje plezalne sposobnosti. V poldrugi uri so dosegli vrh te zadnje gore v skupini Kamnisko-sa-vinjskih alp. Ves Cas je pihljalo, zato se tržaški planinci niso niti dosti potili, ko pa so dosegli prostran vrh, se je iz doline privalil oblak. Zaceli so se ozirati v nebo, da jih ne bi presenetila kaka nevihta. Nobene nevarnosti, saj je spet posijalo sonce, ko so se slikali za spomin (foto: Lojze Abram) in kre-
nili navzdol po strmini do Bašeljske-ga sedla in naprej do koče na KaliSCu.
SreCni in zadovoljni so si pri koci privoščili počitek, popoldne pa so se spustili po gozdnati stezi do maC in Preddvora. Hoja se je seveda končala ob obloženi mizi v gostilni v Zgornji Beli v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev tega izleta, ki ga je po programu priredilo SPDT.
Šestnevna tura
po karnijskih planinah
Se nekaj dni manjka do odhoda na šestdnevno turo v Karnijske Alpe, o kateri smo obširno pisali v tej rubriki in v posebnem članku. Udeleženci se bodo peljali do Forni di Sopra, Sest dni kolovratili po tamkajšnjih stezah, plezali na vrhove, počivali v kočah Flaiban, Pacherini, Giaf, Padova in Pordenone ter se 26. avgusta vračali domov. Vsak dan bo od Sest do osem ur hoje, kraji pa so Čudoviti, tako da se udeležencem obetajo lepa doživetja in izkustva, ki jim bodo prav gotovo dolgo ostala v spominu.
Za pohod v Karnijske Alpe je Se nekaj prostih mest, zato se interesenti lahko Se pridružijo. Dovolj je, da se prijavijo na telefonsko številko 415534 (Abram), ostalo pa uredijo ob odhodu -v ponedeljek, 21. avgusta ob 5. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah -neposredno z vodjo pohoda. (L.A.)
Dimitrij Ferletič pri naraščajnikih Udineseja
Mladi doberdobski nogometaš Dimitrij Ferletič (letnik 1980), ki je lani igral pri naraščajnikih Mladosti, predlanskim pa pri najmlajših Sovodenjcih, bo v novi sezoni nastopil v dresu videmskega kluba Udinese. Gre za priznanje mlademu nogometašu in tudi vsemu našemu nogometu.
Samo Juventina v deželnem mladinskem prvenstvu
Deželna nogometna zveza je objavila seznam ekip, ki se bodo udeležile deželnega mladinskega prvenstva. V C skupini je tudi Standreška Juventina. V naši deželi bo nastopilo 42 ekip, in sicer po 14 moštev v vsaki skupini.
Ostale ekipe v C skupini so Se Cormonese, Itala San Marco, Ronchi, Staranzano, Mossa, San Canzian, Pro Gorizia, Gradese, Aquileia, Sangiorgina, San Ser-~ gio, Ponziana, San Luigi. Deželno prvenstvo se bo začelo 16. septembra.
NOGOMET / ZADNJE NOVOSTI PRI NAŠIH ENAJSTERICAH V PROMOCIJSKI IN V PRVI AMATERSKI LIGI
Za zdaj veliko besed in bolj malo dejanj
Konec meseca se beta vrsta turnirjev
Mnogo govoric, konkretnega pa le malo. S tem stavkom bi lahko komentirali trenutne razmere med slovenskimi nogometnimi amaterskimi ekipami. Res je, da se bodo prvenstva zaCela komaj v drugi polovici meseca septembra, vendar se bodo priprave skoraj pri vseh društvih pričele takoj po velikem Šmarnu. Ob koncu meseca pa bodo društva že zaposlena na raznih turnirjih, nato bosta na sporedu italijanski in deželni pokal, zato Časa ni veliko. Resnici na ljubo imajo vsa društva zelo jasne pojme, nihče pa noCe takoj razkriti svojih načrtov oziroma vsi pravijo, da so pogajanja v teku in da bi le Škodilo, če bi kaj prišlo v tem trenutku na dan. Kot pri profesionalcih, se v zadnjih letih tudi v zvezi z amaterskim nogometom govori o velikih vsotah denarja, ki so potrebne za izvedbo sezone in za nakup igralcev, ki bi lahko spremenili videz ekipe. Letos pa je Se posebno huda konkurenca za nakup dobrih napa-
dalcev, saj bo v naslednji sezoni, kot že lani v profesionalnih prvenstvih, zmaga veljala tri točke, kar pomeni, da bodo morale ekipe igrati bolj napadalno. Kdor bo razpolagal z večjo izbiro uspešnih napadalcev, bo lahko višje ciljal (Juventus Docet!). Poglejmo, kaj je novega pri slovenskih društvih.
V promocijski ligi bosta letos dve slovenski predstavnici, obe z Goriškega: Juventina in Sovodnje. Letošnja novost v tej ligi je, da bodo morale ekipe pred začetkom srečanja predati sodniku seznam igralcev, med katerimi bodo morali obvezno biti štirje igralci letnika 1975.
JUVENTINA - trener Franco Zuppicchini (nov, ex Isonzo Tur-riaco). Cilj: pomladitev ekipe in solidno prvenstvo. Nakupi: Tomma-son iz Lucinica, Montina iz Palmanove in Vigliani iz Azzurre. Odstopi: nihče. Začetek priprav. 21. avgusta. Predprvenstvena srečanja: turnir v Fari in italijanski pokal.
' SOVODNJE - trener Angelo Cu-pini - potrjen. Cilj: Cim hitrejša rešitev. Težave: izbira mladincev. Nakupi: Sambo iz Audaxa in odkup Businellija. Odstopi: Gulin in Spangher (Audax). Začetek priprav. 21. avgusta. Predprvenstvena srečanja: turnir v Spetru ob SoCi in italijanski pokal.
V prvi amaterski ligi bodo letos tri slovenske ekipe: Primorje, Vesna in Zarja, ki bodo kot lani igrale v isti skupini, zato bo na sporedu kar sest derbijev. Prosesko društvo bo kot vsako leto organiziralo turnir bratov Husu, ki se bo začel 29. avgusta. Na njem bodo sodelovale
vse slovenske ekipe iz tržaške pokrajine, razen Vesne, namesto katere bo igral Portuale.
PRIMORJE: trener Nevio Bidussi (nov, ex Zarja, pred.leti je že treniral ProseCane, s katerimi je v sezoni 1991-92 napredoval v promocijsko ligo). Cilj: dobro prvenstvo in ovrednotenje mladih igralcev. Odkup: Zucchija in Paleseja. Težava: odkup Bragagnola. Začetek priprav 16. avgusta. Predprvenstvena srečanja: turnir bratov Husu in deželni pokal.
VESNA: trener Moreno Nonis
(potrjen). Cilj: ponoviti lansko uspešno sezono. Težave: teren no-
vega igrišča in nakup novih igralcev. Odstopi: lurincich, De Rotta, Beorchia in Padoan. Začetek priprav. 16. avgusta. Predprvenstvena srečanja: deželni pokal.
ZARJA: trener Renato Palcini (nov, ex San Luigi). Cilj: visoka uvrstitev oziroma napredovanje in pomladitev ekipe. Nakupi: Sabini (San Giovanni) in lurincich, De Rota (vrnitev od Vesne). Odstopi: Gregorič (konec kariere?). Začetek priprav. 16. avgusta. Predprvenstvena srečanja: turnir bratov Husu.
Edvin Bevk
® RAI 1
RETE 4
6.45
9.30
9.55
11.45
12.25
12.35
13.30
14.00
15.55
17.55 18.00 18.10 18.50
19.35
20.40
23.10
23.15
24.00
0.40
1.10
1.25
Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: li ragazzi di Čamp Siddons (kom., ZDA ’66, i. F. McMurray, V. Miles, L. Gish), vmes (11.00) dnevnik
Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Film: Appartamento al Plaza (kom., ZDA ’71, i. W. Matthau, B. Harris) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf
Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in šport Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik
Dok.: Velike bitke - El Alamein (1. del)
Dnevnik, horoskop, vreme, 0.30 V Parlamentu Dok. Videosapere: Nepoznane Benetke Aktualno: Sottovoce Varieteja: Sotto le stelle, Giochiamo al variete
F RAI 2
	Nad.: Atto d’ amore
10	Dok.: V kraljestvu narave
1	Otroški variete, vmes nan. in risanke
	Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 nad. Se-crets (9. del)
	TG2 33,11.45 dnevnik
	Nan.: L’ arca del dott. Bayer
	Dnevnik in vreme
	Otroški variete: Quante storie Disney!, risanke
	Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara
	Dnevnik
	Nan.: La grande vallata
	Dnevnik
	Nan.: Zdravnik med medvedi
	Šport in vreme
	Sereno variabile
	Šport: SP v atletiki
	Dnevnik in šport
	Risanke: Go-Cart
	Nogomet: Arsenal-Inter
	Nan.: Star Trek
	Dnevnik in vreme
	Variete: Tenera e la notte
	Šport: jadranje
	Nan.: Komisar Kress
	Komedija: Addio giovi-nezza (’65, i. U, Orsini)
^ RAI 3
6.00
8.30
9.10
9.35
12.00
12.05
14.00
14.30
18.50
18.50
19.50 20.30
22.30
22.55
23.50
0.30
1.00
8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: Vrt-nartsvo, Vodic za irbiro fakultete
Dok.: La valle del Reno Šport: SP v atletiki Dnevnik
Film: Alambrado (It. ’91) Deželne vesti, dnevnik Šport: Onda azzurra, beach volley, 15.40 SP v atletiki
Aktualno: Mesec branja Vreme, dnevnik, deželne vesti
Variete: BlobSoup Film: Amore mio aiuta-mi (kom.. It. ’69, r.-i. A. Sordi, M. Vitti), vmes sketch L’ ospite d’ onore Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia e con gli amici
Operne arije in zgodbe: L’ amore 6 un dardo Pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario
7.20
7.45
14.00
15.00
17.00
20.30
22.35
0.20
0.35
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.15 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Gi troviamo in ga-lera (kom., It. ’53)
Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto, 19.30 Love Boat, vmes (19.00) dnevnik Film: A letto con 1’ assas-sino (krim., ZDA '91, i. V. Madsen, J. Metzler) Film: La parmigiana (kom., It. '63, i. N. Manfredi, C. Spaak), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nanizanka
g| CANALE5
	Na prvi strani
	Nan.: Časa dolce časa
	Film: La bellezza di Ip-polita (kom., It. ’62)
	Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Csa Vianello
	Dnevnik TG 5
	Lezioni private
	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi
	Nan.: Pappa e... ciccia, 15.30 La tata
	Otroški variete
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint
	Film: Ancora una volta (kom., ZDA ’91, i. H. Hunter, R. Dreyfiiss)
	Večerni dnevnik TG 5
	Nan.: X-Files
	Nočni dnevnik Tg5
ITAUA 1
Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco
Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše Film: Lezioni d’ estate (kom., ZDA '87, i. M. Harmon, K. Alley)
Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan
Variete: Bravissima Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Nogomet: Benfica-MUan Film: Hawaii squadra speciale (pust., ZDA '90, i. E. Estrada, B. Penhall) Italija 1 šport OS Variete: Bravissima
Nan.:	II mio amico
Ricky, 2.00 Baretta Film: II gatto mammone
S TELE 4
13.30
20.35
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Proza: II professore di pianoforte (G. Feydeau)
<5>
MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport E Film: L’ ultima scelta di Max (kom., Kan. ’87) 23.00 SP v atletiki Variete:. Sogni d’ estate -Moda v glasbi
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanka: Filip Dnevnik
IT SLOVENIJA 1
Tedenski izbor Avstralske pravljice, 2/3 del
Snorčki, ameriška risana nanizanka
Po domaCe, ponovitev Poročila
R, Mackenzie: Družina Maitland, ponovitev angleške drame, 1/2 TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Kate in Allie,
4. del angleške serije Risanka
TV dnevnik 2, vreme šport Strta srca II:
Helenine oči,
16.del francoske nadaljevanke
Glasba Nemčije in Francije v duhu Časa: Vzporedna leta, 2. del Nikar!, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova
Alfred Hitchcock vam predstavlja,
ameriška nanizanka. 3/22
Seaquest, 12/23 del ameriške nanizanke
ST SLOVENIJA 2
13.00
14.25
Euronevvs Sova, ponovitev Princ z Bel-Aira ameriška nanizanka 18/24
14.50
15.35
20.00
21.00
22.05
Seaquest,
11. del ameriške nanizanke
Goeteborg: Sp v atletiki, prenos
Moški, ženske:
Počitek
Med počitnicami se bo Manca Košir pogovarjala o - počitku. Kaj pravzaprav je počitek? Umetniški večer:
Portret Vitomila Zupana: Mrki kondor, ponovitev
Stoletnici filma naproti: Ciklus filmov bratov Ta-viani:
Zakonci izobčenci, italijanski film
A KANALA
	Luč svetlobe, ponovitev
	Sedem veličastnih
	A-shop, Spot tedna,
	Spot tedna, A-shop
	Dance Session, ponovitev
	Karma, ponovitev
	Generacija transforme-rjev II, pon.
	A-shop
	Vreme; risanka
	Luč svetlobe, 487. del
	Magnetoskop
	Pred poroto, 56. del
? M	Vreme
	Maratonci tečejo častni krog, jugoslovanski film
	Mesto kot Aliče, pon.
	Kino, kino, kino
	Spot tedna
§! Koper
16.00
18.00
Euronevvs Slovenski program: Zverinice iz Rezije: Volk, petelin in bolna lisica,
8/13
Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Sprehodi po stari Ljubljani
Svetovno prvenstvo v atletiki, Goteborg - pregled
Komentator: Sandro Vidrih
Atelier - TV nanizanka 7/8
22.15
22.30
Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio in drugi, režija: Vito Molinari TV dnevnik Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno glasbena oddaja
EKIP Avstrija 1
	Otroški program
	Umor, je zapisala
	Baywatch
	Vesoljska ladja Enterprise ponovitev
	Grad ob Vrbskem jezeru, ponovitev filma
	Otroški program
	Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija
	Baywatch: Smrt na jadralni deski
	Strašno prijazna družina: Družinsko kladivo
	Zlata dekleta: Sophia se poroči
	Nenavaden par: Najlepši tedni v letu
	Pri Huxtablovih: Nelson in Winnie
	Čas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Žareče nebo, 1. del ffan. nadaljevanke
	Kuharski mojstri
	NYDP - Newyorški policisti Hišnik Serge
	Obisk iz onostranstva ameriška srhljivka, 1989 Režija: Phillip Badger
	Cas v sliki
fflE!	SP v lahki atletiki
gr;	Schiejok
sr;	Dobrodošli v Avstriji
	Obisk iz onostranstva, ponovitev filma
(DIHIP Avstrija 2
10.05
11.40
15.10 16.00
17.00 17.05
19.00
19.30
20.00 20.15 20.35
21.00
21.10 22.00
22.30 23.00
23.50
00.50
00.55
Umori gospoda ABC, ponovitev
Sp v lahki atletiki, posnetek dopoldanskih predtekmovanj Umor, je napisala, 2. del Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstiji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Šport
Pri gledališkem krčmarju Zagnanec, zadnji del: Tirolska malica Kuharski mojstri Nori par Čas v sliki 2 Šiling
Geiger sladek - Geiger kisel,
1/2 del dokumentarne oddaje o sto letih dobe radioaktivnosti Ameriška državljanska vojna, 4. del:
Drama pri Gettysburgu Pogledi od strani Videonoč
A
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, N.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregeld tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.20	Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.0), 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročita; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 8.45 Radio most; 10.35 Kompasovo turistično oko; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila;
12.05	Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Kdove; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi-Bizi-Jazz; 21.00 Proti etru;
22.20	Mala nočna.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan;
10.05	Igra za otroke;
13.05	Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30,
19.00	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Koledar;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9,10 Od vrha do dnai; 10,00 Utrinki, zanimivosti; 11.00 Aktualno in zanimivo;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodine kontaktni pr.; 21.00 Večerni glasb, izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,'
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Spoznaj-mose; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye;l .00 Gromka glasba; 2.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00. 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13,00 Pesem tedna; 13,20 Floy avtomobili; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-24.00 študentski program Radia Kranj.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7,00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.1X1 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kultumo-umetniški progr..
Radio študent
8.00	RoboKaki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi;15,00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Dave Hole; 20.00 Čr-necki večer nr. 4!?*V
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.0) Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar;
8.00	Deželna kronika;
8.10	Četrtkova srečanja: M. Magajna; 8.40 Potpuri, vmes Pravljični kotiček;
10.10	Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 10. del);
12.00	Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Born in U.S.A.; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe: Prosojni kelih poezije (I. Žerjal); 14.35 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični la-bum: P.l. Čajkovski; 18.00 Portret B. Adamiča; 18.45 Orkestri; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.00	Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila.
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
VRT SLOVENICA. KOPEP
MFEST 95
&UD FRANCE PREŠEREN
Danes, 10. avgusta, ob 19. uri, bo v prosto-r'h KUD-a lutkovna predstava FONFEK FI-JD v izvedbi Lutkovnega gledališča Glasbe-ne niladine Jesenice. Izvajata: Bernarda Ga-spereic in Rado Muzan. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje.
Prav tako danes, ob 21. uri, pa bo na spore-še magični šou za odrasle. Nastopa čarovnik Marlizz.
Danes, 10. avgusta, ob 21. uri, bo na dvori-SCu dominikanskega samostana na Ptuju nastopilo tukajšnje gledališče ZATO s svo-bm letošnjim dramskim projektom KRČMARICA avtorja Petra Turrinija.
Danes, 10. avgusta, ob 21.30 uri, bo na vrtu druga repriza igrive gledališke fuge CAR-MINA SLOVENICA avtorja Damirja-Zlatarja-Fraya. Igrajo: Maruša Oblak, Mojca Partljič, Violeta Tomič, Ivan Rupnik. Poje: Ditka Haberl.
GRAD KHISLSTEIN. KRANJ
Danes, 10. avgusta, ob 19. uri, bo na grajskem dvorišču predstava pantomime GOSPOD MIMO IN GOSPODIČNA TA-PA-TA. Izvajata: Andres Valdes (pantomima) in Jana Kovač (na sliki, pripovedovanje pravljice). Predstava združuje besedo in pantomimo v obliki pravljic iz Bele dežele, ki jih pripoveduje gospodična Ta-pa-ta, glavni junak pa s pantomimo ilustrira lastne zgode in nezgode.
[furlanija-julijska krajina
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995
nedeljo, 13. t.m., ob 21.00 - Gala koncert P°svecen skladatelju Franzu von Suppčju bo zaključil mednarodni Festival operete 1995. dirigent bo Dunajčan Alfred Eschwe. Nastopila bosta sopranistka Patrizia Ciofi in tenor P°nimaso Randazzo.
“rj blagajni Dvorane Tripcovich je v teku ^Pisovanje novih abonmajev.
Grad sv. Justa Kino
^ nedeljo, 13. t.m. - Prva izvedba filma ”Johhny Hollywood», režija B. Levinson, 'Stajo J.Pesci, C. Slater in V. Abril. i nedeljo, 20.t.m., ob 21.00 »II re leone» (ZDA 1994), režija R. Allers in Rob Minkoff;
v ponedeljek, 21. t.m., ob 21.00 - La carica dei 101) (1961-1994), režija VVolfgang VVainvvright.
GORICA
Goriški grad
Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival.
VIDEM
Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Totb, dal varieta al dnema (1917-1945)«;
Palača Morpurgo: danes, 10. t.m., ob 18.30 bo na sporedu koncert z Rossonijevo in Mozartovo glasbo; v Četrtek, 17. t.m., bo ob 18.30 koncert Andrea Musto (violončelo);
Trg Matteotti bo v soboto 12. t.m., koncert skupine Rythm’n Blues Ensemble.
KOROŠKA
SILOVIC
Mestno gledališče: danes, 10., 12., 15., 17. 'n 19. t.m. ob 20.00 - G. Bizet »Carmen» ope-ta v francoščini.
UtiAK
Kaiser-Josef-Platz: danes, 10. t.m., ob 20.00 -Karantansko poletje - Ensemble Dunaj. Kongresna hiša: v ponedeljek, 14. t.m., ob .•00 - Karantansko poletje - Jazz meets clas-
SKOCUAN
Gostilna VVuttev Veselah: Danes, lO.t.m., ob 20.30 - VeCer slovenske pesmi.
VELIKOVEC
Na Vobrah -K.L.A.S.: Danes, 10. t.m., ob 20.30 - Premiera igre G.Biichnerja »Woy-zek».
KAZAZE
Farna cerkev: v sotobo, 12. t.m., ob 19.00 -Shod za duhovne poklice in za mir.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stri-P( naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji*dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo . objavljena, bodo prejeli tri brezplačne 'zvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, na pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662.
NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Strinburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbram žirija v sestavi elanov uredništva Stripbur-gerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgeria. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij temveč originale.
Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (tor. in cet. 12.00-14.00)
[KJrlanija-julijska krajina
(Muse, di sera« (VeCer v muzejih)
torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenze ..sciniti predaval o zbirki Antonina Rusco-n'ia in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju.
V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenze Resciniti predstavil kip Napoleona Bona-parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria VValevvska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992).
		
	^ \ >	Nocoj ob 20.30 uri Graščina Radovljica komorni koncert Nastopajo: Shalev Ad-EI, Tel Aviv, čembalo Andreas Kroper, Praga, prečna flavta Richard Boothby, London, viola da gamba
		
GLASBA
SLOVENIJA
ROGAŠKA SLATINA
Danes, 10. avgusta, ob 20.30 uri, bo v zdraviliški kristalni dvorani koncert udeležencev mednarodne poletne šole za violino. Umetniški vodja: prof Igor Ozim.
FESTIVAL LJUBLJANA KRIŽANKE
Danes, 10. avgusta, ob 20.30 uri, bo v križankah koncert klasične glasbe. Nastopa trio-Lmvigana v sestavi: Darko Brlek, klarinet Igor Škerjanec, violončelo, in Vladimir Mlinaric, klavir. Gosta: Volodja Balžarosky, violina , in Cristoph Theiler, klavir.
OKARINA ETNO FESTIVAL METUKA
Danes, 10. avgusta, ob 21. uri, bo na grajskem dvorišču koncert etno glasbe Sončna Iberija. Nastopajo: Realejo (Portugalska), La Musgana (Španija).
DRAVOGRAD
Danes, 10. avgusta, ob 21. uri, bo na prireditvenem prostoru koncert etno glasbe Prostrana Panonija Nastopajo: Marta Sebestyen, (na sliki), Čkros Ensemble in Vujicsics Ensemble iz Madžarske.
MUSKA SOBOTA
Danes, 10. avgusta, ob 21. uri, bo na grajskem dvorišču koncert etno glasbe Skandinavske bele noči. Nastopajo: Viisen (na sliki), Kersti Štabi (Švedska), in Folkkarit (Finska).
	■	FJK
SLOVENIJA		TRST
MODERNA GALERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji.
V	Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo, (na sliki: MonStranca iz župnijske cerkve v Tolminu)
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Gotika v Sloveniji; svet predmetov.
BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajsko 3T
Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta.
GALERUA IURUA. Tržaška 40
Na ogled je razstava skupine LEK : Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija Končan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda-Veršič-Zabjak.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
V	Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA
JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9
Na ogled je pregledna razstava lesorezov 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala.
TRNFEST 95
KUD FRANCE PREŠEREN. LJUBLJANA
V	prostorih društva je na ogled razstava čmobelih fotografij jazzistov JAZZY GA ! fotografa Žige Koritnika, do 14.8.
MESTNA GALERIJA PIRAN
Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta.
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Na ogled je 90 grafičnih listov karikature-VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995.
LIKOVNI SALON. CELJE
V	salonu je odprta razstava Forma eterna, ki predstavlja 18 mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane.
GALERIJA EGURNA, Gregorčičeva 3
V	galeriji je odprta razstava slik Žige Okorna. Razstava temelji na umetnikovi prisotnosti v galeriji, tako da so obiskovalci vabljeni k razgovoru z umetnikom.
MESTNA GALERUA. Mestni trn 5
Razstava avstrijske umetnice KOCI KOGELN1K je na ogled do 14. avgusta.
GALERUA APS. Čevljarska 2
Danes, 10. avgusta, ob 18. uri, bodo v galeriji ARS odprli razstavo likovnih del študentke likovne pedagogike Klare Ogorevc Jenko.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST: Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27); do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«.
Muzej Revoltella-Galerija v 5.nadstr.
Na ogled je razstava Lombardskih sodobnih umetnikov: Ferrari, Bodini, Guerreschi, Vita-li e Cazzaniga.
Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kiinsterle-rische Positionen aus VVien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19.
OPČINE: KD Tabor-Prosvetni dom: Do 15 •t.m. je na ogled razstava »Človek in zemlja-openski jus». Urnik: vsak dan od 18.00-21.00.
GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava. »Ottocento di frontiera«.
V dvorani Deželnih stanov na gradu je do
17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih.
ŠTANJEL: V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
CELOVEC: Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10); odprt je do 15. oktobra.
BELJAK: Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter VVeihs.
ŠENTJANŽ V ROŽU: K-k center, Stara sola:
Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loi-skandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
TINJE: Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK: Do konca septembra razstavlja Wer-ner Berg.
Grad sv. Justa
Danes, 10. .t.m., ob 21. uri koncert skupine Timoria iz Brescie.
V Četrtek, 24. in v petek, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, blues, rap in rock skladbami.
Avditorij Muzeja Revoltella
Danes, 10. t.m., ob 20.30 -Na sporedu je Četrto srečanje iz ciklusa Suono e segno vi-sivo» z naslovom »Pesem spominov«, ki ga urejuje muzikolog Fabio Nesbeda. Miramarski park Luci in zvoki
Danes, 10. t.m., ob 20.00 - na sporedu Koncert skupine Traffic Jam Quartet; ob 21.00 »11 sogno imperiale di Miramare« in ob 22.15 »Buonasera signor Lebar e bentornato a Miramare« (v italijanščini).
LIGNANO
Arena Alpe Adria Sabbiado-ro
Jutri, 11. t.m., ob 21.00 -Gala koncert z glasbo Franza von Suppeja v prireditvi gledališča Verdi iz Trsta.
PORDENON
V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem.
Četrtek, 10. avgusta 1995
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
f	\
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Zatrjevali, da lahko zahtevno nalogo, s katero se muči bližnji, opravite z levo roko, vendar ne boste pripravljeni premakniti niti prsta. Utihnite torej.
BIK 21.4 - 20.5.: Znašli se boste v središču zanimivega zapleta - pa ne zato, ker bi ga bili zakuhali, ampak zato, ker bodo vpleteni računali na vašo modrost in spretnost.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Pred partneijem se boste želeli izkazati. V svojem prizadevanju boste tako zelo spretni, da boste verjeli še sami sebi. Le kako boste ohranili lažen dosežek?
RAK 22. 6. - 22. 7.: Razmišljali boste o možnostih za dodaten zaslužek, samo da bi se kosali s tistimi, ki jim zavidate. Imeli boste srečo: niti približno vam ne bo do garanja.
LEV 23.7. - 23.8.: Današnja situacija bo zahtevala vso vašo resnost in odgovornost, vi pa se boste obnašah kot neodgovoren otrok. Otroci so včasih modri; morda vam torej celo uspe.
DEVICA 24- 8. - 22.9.: Zrl vas bo občutek, da ste zamudili nekaj pomembnega. Podvizali se boste, vendar vam ne bo jasno, kam naj bi usmerili moči Počakajte, da mine poletna vročina.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Skušali boste vplivati na bližnjega in ga prilagoditi svojim željam. Kazalo bo, da se vam podreja, ko naj bi začeli slaviti zmago, pa se bo veter na lepem obrnil.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Svojeglavi in egocentrični boste, zato boste prezrli marsikateri koristen namig s strani drugih Nič hudega; škoda le, da boste prezrli tudi namig iz notranjosti.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Novi znanec se bo delal sila pomembnega, Potihem ga boste pomilovali, naglas pa hvalili. Zelo dobra šola - vsaj za vas, kajti njegov napuh je nepopravljiv.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Čeprav se boste v počutili odrinjeni in nezaželjeni, si ne boste prizadevali za njihovo naklonjenost. Oporo za duševno stabilnost boste raje poiskali v sebi.
VODNAR 21.1. -19.2.: Zaradi neke malenkosti se boste razburili kot orkanska nevihta. Povod zanjo je res malenkost, zato se ne ubadajte z njo. Spoprimite se raje s kaotičnim ozadjem.
RIBI 20. 2. - 20. 3. Nepremišljeno boste potegnili potezo, ki bo v vaše življenje vnesla rahel nemir. Čudovito - tako boste vsaj zdramili svoje uspavane potenciale in znova polno zaživeli.
OSLO / NORVEŠKA PRESTOLNICA
Zeleno mesto na robu fjorda
- Od 1624 do 1925je bilo Christanio
Norveška prestolnica Oslo se razprostira na veliki površini ob koncu širokega fjorda. Mesto z manj kot pol milijona prebivalcev je bilo ustanovljeno leta 1050 in velja za najstarejso skandinvsko prestolnico. Po katastrofalnem požaru leta 1624 so ga na novo zgradih in preimenovali v Christania. Pod tem imenom je bilo mesto znano vse do leta 1925, ko so mu vnovič nadeli staro ime - Oslo.
Park Vigeland	eno najprijetnejših mest
Mesto je vsaj od daleč na svetu, kjer se velja usta-videti čudovito zeleno in viti vsaj za nekaj dni. Dan gotovo je tudi v resnici lahko Se prehitro mine v
sprehodih skozi muzeje in živahne mestne parke. Najzanimivejši med njimi je park Vigeland, ki je poln skulptur, saj med zelenicami, zasanjanimi drevoredi in živahnimi ribniki stoji skoraj dvesto bronastih in granitnih kipov, ki predstavljajo človeka v zelo različnih čustvenih stanjih. Pred obiskovalci
V parku Vigeland navdušujejo obiskovalce številni kipi
se zvrstijo kipi od jokajočih otrok do zaljubljencev in mirnih starcev.
Rt Bygdoy
Hiter pogled skozi burno norveško zgodovino lahko dobite med ogledom najbolj privlačnih muzejev na rtu Bygdoy, kjer so tudi mikavne plaže in poletne hiše premožnejših domačinov. Na polotoku hranijo vikinške ladje in orožje, na ogled je ladja Fram, s katero je leta 1911 Roland Amundsen odkril Južni pol, v bližini je narodni muzej na prostem, kjer so postavili več kot 170 starih lesenih hiš, kakršne so na Norveškem gradili v 17. in 18. stoletju. Sprehodite se lahko med lesenimi kmetijami, hišami poraslimi s travo, skednji na kolih, mlini. Tu je tudi restavrirana cerkev iz leta 1200, muzej laponske kulture in običajev, poleti pa si lahko ogledate tradicionalne plese v tradicionalnih narodnih nošah...
Kon Tiki
Nedaleč stran vabi muzej Kon-Tiki z istoimenskim splavom, na katerem je pustolovski raziskovalec Thor Heyerdahl s petimi somišljenaki leta 1947 preplul pet tisoč milj čez Pacifik. S plovbo od Peruja do otoka Raroia v Polineziji je hotel dokazati stike med Južno Ameriko in polinezijskimi otoki v daljni preteklosti.
Leta 1970 si je Thor omislil še eno pustolovščino. S štirinajst metrov dolgim čolnom iz trsja RA H., kakršne so gradili že v starem Egiptu, je v drugem poskusu preplul Atlantski ocean, s čimer naj bi dokazal povezavo med graditelji piramid v Egiptu in v Ameriki.
Najcenejši ogled mesta omogoča »Oslo karta«, s katero si lahko ogledate večino muzejev in mestnih zanimivosti. Na srečo mnogih mladih popotnikov pa je mestni prevoz brezplačen.
Igor Fabjan
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
339	PROIZVOD KEMUSKIH TOVARN	BENEŠKI KRONIST, TAJNIK DOZA PETRA 2.	ZBIRKA, ' BERA	AVSTRIJSKA ALPSKA SMUČARKA ISVLVIA)	SNOV V ČOKOLADI	GLAVNI STEVNIK	/	DEL KLAVIRJA	MESTO V RUSIJI (IZCRK ČASNIK)	BIBLIJSKA OZNAKA ZA PALESTINO	3	AVTOR: MARKO DRESCEK	ZVEZNA DRŽAVA V ZDA	NAČRTNA GOJITEV ŽIVALI	DOMINIK KOZARIC	SLOV. FILM. IGRA. RINA (IDA KRAVANJA)	NEMŠKI SLIKAR IN REZBAR IRFRNT)	LETALO	URADNA PRISTOJBINA	SVETLA ZVEZDA V ORLU
MALOAZIJSKA BOGINJA							MERA ZA RITEM TELUR					NAVPIČNA ČRTA (REDKO)								
OSEBA, KI VODI EVIDENCO												ENOTA ZA MOCHOOWI GLASNIK								
MESEC V LETU						ZMAGOVILNA PESEM NA ČAST ZMAGOVALCEM									GORATA GRŠKA POKRAJINA					
FINSKO JEZERO						BREZBARVNA STRUPENA TEKOČINA ZA BARVILA	PRAŠEK ZA BARV. LAS				OGNJENIK NA HAVAJIH				SPANSKI PRAVNIK (ADOLFO GONZALES)	SLOVENSKI VIOLINIST (MILE) TONITISLER				
							POZITIVNI ION				KRAU MATJAŽ (MATIJA)									
KAREL DESTOVNIK			OKRASNA GLAVAH KORINTSKIH STEBROV	MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONSU									SPLET LAS (MANJSALNO)	GORA V JULUCIH SREDISCE VRTENJA						
DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE (ORIG.)				KNJIZEV. SEIDEL				UDAREC PRI BOKSU, KI PRINAŠA ZMAGO									STRAST, POŽELENJE	VNESEK, OBRABA	GL MESTO IN PRISTAN. V JEMNU	SPODNJI DEL NOGE NEKATERIH SESALCEV
MAGMA- TSKA IZBOCINA				KONEC SUKANCA RISTO SAVIN				ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA	FANT (POGOVOR.)	ZENA RUSKEGA POLITIKA GORBAČOVA						EL. MORSKA RIBA STARI OCE				
BEJES. PRVI LETALEC					PROGRAMSKI JEZIK					NASAD OB HIŠI				VRSTA BISKVITA						
					KONRAD ADENAVER					KAREL OŠTIR				LEE REMICK						
GRŠKI OTOKI V JONSKEM MORJU												OSEBA, KI KLEČI								
STAR SLOVAN				OTOK V GVINEJSKEM ZALIVU IPAGALU)								POUDARJENI DEL STOPNICE					OSEBNI ZAIMEK			
VNO ‘VZtfV ‘nosonnv ‘INV ‘oaivoaT* ‘DJOiO MSNOl ‘vaviotf ‘ISA ‘dsn
‘HVOfl
‘IVSS
‘VSIVS
‘JJN
‘svi
'mo soonS
‘VNI
‘VIV
‘trvNSis
‘DiVSVSVl
‘cd
‘ISOS
‘vol
‘VNS
tsvni
‘VSLlV
‘IraiNiss
‘oasvH
‘ivAOisaH
‘SVOIINSOIAa
‘VIVNIOSO
‘i,xvi
‘aiaad
:ouABJOpoA
:AaJJS3S
ZANIMIVOSTI
Četrtek, 10. avgusta 1995
NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH
Odgovorno lastništvo in ustrezna vzreja nista zastonj
Ni res, da se desetega otroka preživi z lahkoto, .jih je v družini že devet. Prav tako zgrešeno je mišljenje, da psa lahko redimo »sproti«. Odgo-v°rno lastništvo in pasmi ustrezna vzreja prav gotovo nista zastonj: poleg začetnih stroškov s ku-2kom samim in z njegovo kočo vas bo nekaj stala Predvsem vsakdanja prehrana, ki jo je treba vSte-.! v družinski proračun. Vsak bodoči lastnik živa-l, se mora tega zavedati, preden se odloči, da bo žlvljenje nadaljeval v družbi kosmatinca.
Kako dobiti psa
Povprečen strošek Pfi kupovanju domače 2lvali je skoraj nemogo-?6 določiti - največkrat !6 Cena odvisna od tega, N6 si priskrbimo štirinožca. Pri tem poeno-stavljeno lahko ločimo kategorije:
-	Zastonj - psa nam podarijo prijatelji ali »posvojimo« izgubljen-cka ali zavrženCka (-prek društev proti mučenju živali).
-	Minimalni stroški -po žival gremo v pribežališče (zaenkrat je azil samo v Mariboru, načr-
tovani pa so tudi drugod); tam zaračunajo kvečjemu stroške prehrane in cepljenj.
- Različne cene - žival kupimo pri vzreditelju in zanjo plačamo ceno, ki jo določata pasma in rod: od nekaj tisoč tolarjev do precej bolj usodnih vsot.
Začetne potrebe
K začetnim potrebam štejemo pasjo košarico (ležišče), glavnike, krtače, posodo za hrano in vodo, igračko in podobno. Do teh pripomočkov lahko pridemo, ne da bi prišli na boben:
začetne potrebe nas bodo stale približno osem tisoC tolarjev. Toda - Ce je pes zunaj, v svoji hišici, zna že ta stati nekaj desettisoC tolarjev (z vso potrebno opremo vred).
Tekoči stroški -prehrana
TekoCe stroške moramo natančno načrtovati; sem štejemo predvsem hrano, veterinarja, v nekaterih državah tudi davek na psa. Ptičja pica za sobCevko ne bo nikogar spravila na beraško palico, nasprotno pa se utegnejo dnevni
Sannojed
Angleški seter
stroški prehrane za dogo že kje poznati...
Ne smemo pozabiti, da hišne živali niso predelovalci odpadkov in da jih nikakor ne smemo zlorabljati v takšen namen, ker bi jim pokvarili zdravje. Zato bomo morali za njihov obrok predvideti določeno vsoto v svojem proračunu. Pri psih je veliko odvisno od pasme; dnevni stroški se večinoma gibljejo od sto pa tja do tisoC tolarjev. Pri srednje velikem psu pa lahko znašajo mesečni stroški že od 10 tisoC do 15 tisoC tolarjev. Ce kupujete pripravljeno hrano, bodo povprečni stroški za srednje velikega psa nekaj manjši, približno osem tisoč tolarjev. Seveda so vse te ocene približne in odvisne od življenjskih pogojev, v katerih živi lastnik(ca). Drugače je na kmetih, drugaCe v mestu, veC mesa je najbrž na mizi, Ce je lastnik mesar, in manj, Ce je vegetarijanec.
Pripravljena
ali
sveža hrana?
Mnogim lastnikom hišnih živali se zdi pripravljena hrana še vedno sorazmerno draga. Vendar je res draga samo v primeru, da svojo žival zlorabljamo in jo imamo namesto smetnjaka, ali pa jo hranimo z manjvrednimi ostanki iz klavnice. Ce pa želimo štirinožca njegovi pasmi primerno hraniti, je račun drugačen: dnevno potreben obrok iz konzerve bo znašal za sedemnajstki-logramskega psa približno 300 tolarjev, suha hrana pa bo stala približno 130 tolarjev na dan. Ti stroški so izračunani za polnovredno hrano, se pravi takšne obroke, ki pokrivajo vse kosmatinCeve potrebe po hranljivih snoveh in jim ni treba ničesar dodajati. Ce pa žival hranimo s svežim mesom in s potrebnimi dodatki, znaša dnevni obrok v našem povprečju približno 500 tolarjev.
Veterinar in davek na psa
Obisk pri veterinarju zaradi ponovnega cepljenja in rutinskega pregleda enkrat na leto ni nikakršen luksuz, ampak osnovni pogoj za dolgo in srečno življenje štirinožnega sostanovalca. Poleg tega moramo k veterinarju takoj, ko žival pokaže znake kakšne bolezni. Povprečni stroški takšne zdravniške oskrbe znašajo po izkušnjah približno 17 tisoC tolarjev, od tega preventivna cepljenja osem tisoC tolarjev. Štirinožec pomeni torej izdatek, ki v primerjavi z drugimi ni ravno najvišji. Ce pomislimo na veselje, ki ga prinaša skupno gospodinjstvo s psom, gre pravzaprav za »davek na radost«.
(Vsi navedeni stroški so predvsem ocene; razlike v načinu prehranjevanja so tako velike, da so citirani zneski le splošna informacija.)
Iz publikacije Psi, mačke in ostala druščina
____EKVADOR IN KOLUMBIJA_
Radostni ples okoli ekvatorja m
Avenida je široka, na ®°Vo tlakovana, zgornji jjel se vleCe visoko v lrib, spodnji globoko v Sredisce, kjer je zgrajena J^ova pokrita tržnica, aru večinoma revni In-aijanci prodajajo vse ^ogoce rabljene pre-Tttiete. Ob cestah, ki pre-kajo Avenido, ponujajo udi cvetje, zelenjavo, fadje in pripravljeno “rano iz priročnih ku-
Prevzet sem, saj se ^aka naslednja ulica ali “8 pokaže v luči zgodo-Vlne stare prestolnice.
Plaza de la Indipen-encia, trg, ki sem ga Prehodil vsakokrat, ka-. 31 sem šel ali se vračal lz središča mesta. Sedel sem v senco na stopnice atedrale in opazoval °gajanje v parku na tr-
gu. Levo je predsedniška palača (Palacio Presi-dencial). To je nizka bela stavba na zahodni strani parka, na vrhu na jamboru vihra ekvadorska zastava, ob vhodu stoji lepo uniformirani par predsedniške garde. Nasproti je Palacio Arzi-bispal, desno Palacio Mjunicipal (občinska palača). Sredi parka je veličasten spomenik, okoli njega pa se drenjajo fotografi, ki v svoje objektive ujamejo veliko ljudi, kajti množice se zgrinjajo in izginjajo na vse strani. Turisti, Indijanci, reveži, mladi parčki, pražnje oblečene družine z maj-hnmi otroki ... Precej dela ima tudi policaj, ki skrbi, da nihče ne hodi po travi in preganja tiste, ki se uležejo nanjo.
La Ronda - še en biser starega kolonialnega Quita. Najdemo jo nedaleč od Avenide 24 de Mayo, med ulicama Garcia Moreno in Venezuela. Stojnice polne živo-pisanih klobukov, galanterije, toaletnih potrebščin, cenenih presnetih kaset, različnih oblačil, Čevljev, zelenjave, sadja ... so na obeh straneh ulice.Tisti, ki si ne morejo privoščiti stojnice, imajo blago razstavljeno v plastičnih posodah, košarah, lesenih zabojih ali pa kar na tleh na odejah. Tu so še nepogrešljivi prodajalci loterijskih srečk, cigaret, ki jih prodajajo na kos in tisti, ki ponujajo telefonske storitve - na mizici imajo enega ali veC telefonov, vendar samo za lokalne
pogovore. Pulti, kjer pripravljajo hrano, v glavnem samevajo. V kotlih se cvrejo peCene banane in koščki loja kdo ve katere živali. Najbolj užitno deluje kuhana koruza, vendar prodajalcem
ne smeš pustiti, da jo namažejo z lojem ogabnega okusa. Na tržnici ni kričanja, glasnega in vsiljivega ponujanja blaga. Trgovci le nemo ždijo pri svoji imovini in Čakajo. Tako majhni so ti
Indijanci in koliko si naprtijo na hrbet! Komaj jih je mogoCe videti pod bremenom velikih vreč in paketov. Nenadoma se od nekje prikrade širok ameriški avto in se počasi prebija skozi
množico. Zdi se, kot da kljubuje tem ubogim ljudem, utesnjenim v stare ulice, živečim visoko v hribih, za nekatere je že središče mesta nedosegljivo. Željko Jugovič (Se nadaljuje)
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE AMTI-
FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.02 najnizje -65 cm, ob 10.34 najvisje 47 cm, ob 16.18 najnizje -28 cm, ob 22.04 najvisje 48 cm.
Jutri: ob 4.34 najnizje -65 cm, ob 11.05 najvisje 49 cm, ob 16.54 najnižje -31 cm, ob 22.40 najvisje 46 cm.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Moskva: uspešnice v podzemski

mM
I I .v
jEi
11
ra

.
i#
Preplah v Veliki Britaniji: kroži preveč ponarejenega denarja
Po dolgih letih, ko so bila v Sovjetski zvezi na voljo samo dela klasikov in marksistična literatura, gredo sedaj zelo dobro v promet prevodi zahodnih bestsellerjev, ki jih prodajajo na primer tudi v metroju (ielefoto: AP)
LONDON- Izmed stotih bankovcev je eden ponarejen! Tako so ocenili problem ponarejanja denarja predstavniki angleškega vsedržavnega konzorcija maloprodajnih trgovcev. Angleška banka je novico takoj demantirala, vseeno pa priznala, da je problem zaskrbljujoč.
Dejstvo je, da je problem ponarejenega denarja tako razširjen, da imajo v večjih mestih vsi trgovci tudi v manjših trgovinah naprave, ki s pomočjo ultravijoličnih žarkov prepoznajo ponarejene bankovce. Glasnik angleške banke je pripomnil, da je ocena predstavnikov konzorcija pretnana, vseeno pa gre za resno stvar, ki se na nekaterih področjih lahko še poslabša. Zato bodo banke začele z infor-

■
■Ti
SYDNEY - »Veseli ljudje so srečni«, trdijo v avstralski bolnišnici, v kateri uporabljajo zadnje čase poslužujejo novih terapevtskih prijemov v boju z najrazličnejšimi boleznimi. Omislili so si »sobo za smeh«, ki jo jo pobarvali s kričečimi barvami in opremili s komičnimi videokasetami, stripi, igrami ter z veliko tablo, na katero bolnik lahko napiše sme-šnice.
E 11
Raziskave menda dokazujejo, da ima smeh vsestransko pozitiven učinek na vrsto bolezni. Predvsem spodbuja znotraj organizma proizvodnjo naravnih snovi, ki učinkujejo zoper bolečino, povrhu paprispeva k stabilizaciji srčnega utripa. Najpomembnejši je seveda psihološki učinek, saj smeh blagodejno učinkuje na človekovo duševnost, kar se potem odraža na splošno počutje bolnika.
mativno kampanjo, da bodo občani lahko sami prepoznali ponarejen denar. V ta namen je te dni v tisku 60 milijonov letakov, ki jih bodo kmalu razdelili skupaj s sto tisočimi informativnimi videokasetami.
Kar pa vsak dan vedno bolj pripomore k
temu, da se problem slabša, je nedvomno neustavljiv tehnološki napredek. Vsakdo lahko dandanes razpolaga z najrazličnejšimi napravami. Patrick Wynne-Jones, član družbe Pcc Security Standard, ki proizvaja varnostne naprave, je povedal, da tu-
di naprave, ki delujejo na podlagi ultravijoličnih žarkov, ne zagotavljajo prepoznanja ponarejenega denarja. Če je namreč denar narejen iz recikliranega papirja, ne postane fluorescenten, če ga izpostavimo ultravijoličnim žarkom kot papir, ki ga upora-
bljajo za tiskanje bankovcev.
Mnenje Patricka Wynne-Jonesa je, da je edina res varna rešitev »plastičen denar«, torej kreditne kartice, ki niso anonimne in jih je zato možno-in enostavno-takoj kontrolirati njihovo pripadnost.
Skakanje po balah
V Nemčiji so žito že poželi: ogromne bale slame so sedaj v veselje najstnikov (Telefoto: AP)