;t m r » 1 List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Se. številka. JTolIet, Illiiiois, IS. Jflinijsx, leta 1903. I ^mik .vir ČRNO VALOVJE-ZALIVA ST. LOUIS. Mississippi prodira nasipe in ■preftlaflja vse mesto si bolj ali manj. tii ženske stopiti v. rešilni čoln, predno ne vzamejo s sabo nejt« pre-* proge. Čoln je moral drugam reševat in ko se je vrnil, ni* bilo več ne hiše-in ne treh omenjenih žensk. Več mrtvih, nevarnost raste. St. Louis, 10. junija. — Polovica &ast Louis-a je pokopana v povodci- Deset tisoč ljudi je brez strehe 'n zavisnih od^ milosti besnečega vodovja. t Družine so pobožale v podstrešja j 'Vojih domovanj ali pa na strehe, živeža in obupno kričeče po Preti'giil se je Illinois Central-nasip k'malu po polurioci in v petih minutah je? drl mogoSen »avEtf skosik vahpdtii del mesta, kjer leže v nižini mntfgobrojha, stanova-^ nja. ... • ' . ■ Stvarne "izgube ni možno precediti. Si noge velike obrti in indu> 'trije so preplavljene. Voda stoji tri do trideset čevljev globoka v V2hodnem delu mesta. ■J Hiše popuščajo, pokajo, se razdi-Vajo in razpadajo. Rlisevine.odnaša J beroče valovje. Naval je pridrl proti mestu od t »Jugovzhoda, liki veliko jezero $rne "e, preplavljajoče mesto. JCmalh solnčnem vzhodu je pri čela po-enj prodirati in trgati nasip proti jugu, vodovje se je vilo nav-skozi park in spodnje mest o 'tfil je pretrgalo zasip od North Roadway, ko j o cesto je preplavilo uri zjutraj. Rešiti se ljudje so mogli nikamor. Tekom noči 3« povodenj zaprla vsakateri izhod beg najmanj 30,000 ljudem, dru-8' pa pravijo, dado 100,000. '''. T.govi;:.e in Ves' bVisTness popol "oma počivajo. Policijski načelnik je., prosil najhitrejše pt>moči iz St. Ij01»isa, češ, 10,000 življenj je v največji nevarnosti. Dva črnca so ustrelili in ubili Ponoči. Baš pred svitom je jeden pretil, da bo pretrgal nasip ob kate-rem je delal, če mu takoj ne plačajo. Sedem mož je zdajci vanj namerilo samokrese in črnec se je zvalil mrtev. Neki drugi je delal ob zasipu ubila ga je straža. Strah in groza sta po mestu Zrasla, ko je pričelo v isto prodirati vodovje s severa. Zdi se, kot imelo biti uničeuo vse mesto do večera. Gotovo pa bode vsak del 'stega pod vodo. Ob 10. uri se je pričela voda vli-Vati skozi vzhodni nasip ob Broadly z grozovito silo. Tisoč ljudi Je bežalo iz biš in iskalo rešitve na v,,hu nasipa. Državni pravdnik I)yer je ukazal, uaj se uporablja vsakateri čoln lil brod, noglede čegav je. Četvero trupel so našli to jutro. Deuver, Colo., 10. junija. — Poročajo, da se je oblak utrgal blizu Las Vegas, N. M. Izgubilo je baje dvajset Mehikancev življenje. St. Louis, 9. junija. — Skupna slika sedanjega položaja je sledeča: Človeških življenj izgubljenih 25. Nad 200,000 akrov rodovitnega *e»nljišča pod vodo. 25,000 ljudi brez domovanja. Tovorni promet popolnoma zavi-rai> in tudi potniški promet istini^o Pretrgan. Na tisoče živine potopljene. Sk upna stvarna škodo nad 3 mili j°ne dolarjev. Kansas City, 9. junija. — Po cenitvi je napravila povodenj v Kansas City in okolici škode 15 ^lijonov dolarjev. K temu treba Pašteti škodo na poljskih pridelkih, .1 znaša v Kansas najmanj 5 mili-3°iov. Devetkrat oženjen. Salt Lake, Utah, 10. junija.— Jonathan Lefevre, starček 91 let, je že osem žen pekopal, a prihodnjo nedeljo bo v devetič stopil v jarem sv. zakona, topot z obvdovelo štiridesetletno gospo Mary Kersen. Pet zarodov njegovega potomstva bo prisostvovalo ženitovamju. Samo njegovih otrok število znaša 31. Možakar je premožen in izmed naj-odličnejših osebtsnostr v Utahu. Rusija ne mara tujih vmešavanj. Washington, 10. junija. — Ruski vladi so došle iz Združ. držav mnogotere ponudbe v pomoč prizadetim židovskim rodbinam v Kišinevu. Vse take ponudbe je S hvajo odklonila, ker je, Rusija popolnoma v stanu, vsakatero potrebno pomoč sama dati, in ker pod obstoječimi razmerami nikakor ne more sprejeti kake pomoči od inozemcev. Rusko stališče pojasnuje združenemu časnikarstvu tako-le: 'Rusija ve in zna ceniti plemenite ponudbe, ki so jej došle izza kiši-nevskih dogodkov, in istotako člo-yekolj^ne povode, ki so povzročili prve. Toda spričo dejstva, da ima Njegovo veličanstvo ruski car sam dovolj sredstev, da odpomore stiski, kadarkoli ista nastane v državi, ni potreba pomoči, od inostrancev in vse ponudbe se morajo odkloniti. Istotako malo bode Rusiji mogoče, da sprejme radi kišinevskih do'god-kov opomine od katerekoli inoatran* ske vel gnji natakarji in kuharji Strajkati, ker jim hotelirji in restavraterji niso hoteli plače zvišati, češ, da so zahteve previsoke. Uradniki nata-karske unije, koja šteje do 20,000 članov, pa trde, da to-ni res. Odnehati noče nobena stranka. Nova plačilna lestvica, za katero se je vnel boj, je sledeča: Natakarji po restavrantih zahtevajo %a do $12 na teden; po hotelih in v klubih pa $35 do $40 na mesec. Natakarice zahtevajo po $7 do $8 na teden po restavrantih in po $22 do $30 na mesec po hotelih. Kuharji zahtevajo pa $12 do $18 na teden. Ljubosumen starec. Chicago, 111., 10 junija. — Strašna rodbinska tragedija se je izigrala včeraj v h\ši 529 VV. 10 oeste. V besneči ljubosumnosti je zaklal C0 letni Vaclav Paclick svojo ženo iste stardsti, preživevši ž njo štirideset let v srečnem zakonu. Zdaj starec v zaporu neprenehoma joče in vzdiha. Marseille, Francosko, 7. junija. — Strašna nesreča se je pripetila danes opoludne v neposredni bližini tukajšnjega pristanišča. Zadela sta se dva parnika za potnike, "Jnsu-sulaire" in "Liban," obadva lastnina tukajšnje parniške družbe Fraissenet. Parnik "Liban" se je potopil in nad 100 oseb, deloma potnikov, deloma mornarje^ je na-šio smrt v valovih. "Liban" je bil na poti proti Korziki, ko se je blizu Maire otokov zaletel vanj parnik "Insulaire" in ga pogreznil. Trčil je s tako silo ob njega, da ga je na široko prodrl, in voda se je kar vdrla vanj. Kapitan si ni vedel drugače pomagati, nego da ga je pustil pogrezati se, a obenem je zakrrnilil na vso moč proti obrežju. Toda že 17 minut po zadetju in ko je parnik bil še v globoki vodi, se je pogreznil pod valove in kiualu nato je docela izginil. Medtem je prihitel na pomoč brod "Ble-champ," parnik "Balkan" in več druzih ladij. Trudili so se ua vse kriplje in reševali ponesrečence. In res so iztrgali razburkanim valovom 77 potnikov in 17 mornarjev, častniki "Balkana" slikajo prizor, ki se je izigra.al baš predno je "Liban" izginil pod morje, kot grozen. Pogrezajoč se, nagnil se je parnik Enajsta zapoved. In napisni je na deske deset zapovedi in vendar je izpustil izmed najvažnejših eno: "Ne poskušaj slabik zdravil!" Ako ste tako 'nesrečni, da potrebujete zdravila v povečanje prebavljivosti in ojačanje oslabelega telesnega sestava, kupite samo Severovih grenoic za želodec. Brez primere so glede sladkosti in vkusa, prebavljen je pospešujejo, zabranij® bolezen in ustvarjajoč čisto, krepk* kri okrepe sloh ves telesni sestav. Priporočila so vredne pri vseh želodčnih nerednostih in malarijskih trpljenjih. Cena 50« in $1.00. Na prodaj v vseh lekarnah. Vprašajte svojega lekarnarja najprej. Ako jih nima v zalogi, potem vam jih pošljemo mi za en dolar, če pk-čate troške, ali eno steklenico p« $1.00, ali dve steklerioi po 50c, ali štiri steklenice po 25c, kakor izvolite. Pojdite v najbližji express office. W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa. Do Bostona in nazaj za jedno vožnjo iz Cliicage po Nickel Plate železnici, ob priliki Christian Scientists rovanja v juniju. Tiketi bodo na prodaj 25., 2(1. in 27. junija, ter veljavni s podaljšanim obrokom do i. avg. izstopilo se. bo lahko.pri. Niagara Falls tje ali nazai gred« brez zvisanih stroškov. Na naših vlakih veljajo vedno zmerne cene. Pišite na John Y. Calahan, general agent, 113 Adams st., soba 2■■ v. -»• muufin li.i pa sedaj deloma sloje, ker dovolj zaloge), zatorej ^em i kraj dela iskat: Angleščine vešč, zategadelj vprašal spni oža misleč, da znata nejn- Joliet, 111., 12, junija. — V nedeljo pop. so priredili tukajšnji Slovani protestni shod proti nečuvene-mu postopanju mažaronske vlade na Hrvaškem. Udeležilo se je istegado-kaj Hrvatov, Slovencev, fcdovakov, ^. »izostali juisc.) tudi bratje Poljaki popolnoma. Seveda bi bila udeležba še mnogobrojnejša, če bi nq bili mnogoterniki na delu. YkJjtib temu "'j« bil shod imetutefi in navdušenje veliko, Mecl »deležniki so biU * F. S. Šusteršič, A. N^inan°ič; A. Golobitsh in dr\»gi.- 'ume(1 1]r. vatov so se atesti t>^likovaii gogtje iz Chicago, gg< Rev. ftrško- vič, Dr. B)'an.kini in blagajnik N. li. Žaj_pj'dn\ce Jankovi.č s svojo gospo strogo. Predsedoval je shodu • '•znani, hrvaški korenjak g. Zima. In sledili so si govorniki in govori drug za drugim, a zbrani narod je pašno poslušal in gromovito ploskal. Srce se je vsem treslo od ogorčenja nad starodomovinskimi razmerami, a poskakovalo je tudi od veselja, da slovanska vzajemnost čim lepše uspeva, kakor so to zopet pokazali » zadnji dnevi to - in onstran širo -eega oceana. Ako Bog dade i sreča junačka, napočijo kmalu lepši dno vi sinom majke Slavije— upajmo! Za vdove in sirote padlih žrtev na Hrvaškem se je nabralo koj na shodu $101.50. Konečno moramo pohvalno omeniti i g. Pa vesica, ki se je z ostalim pripravljavuim odborom res trudil za prireditev' shoda. — Umrl je Nikolaj Zimmerman v dobi 28 let za sušico dne T. junija ob 3. uri zjutraj na stanovanju svojega brata John Zimmermana, sta-nujočega na 1314 Center St. Pokojnik je bil rojen v Dragatušu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1892. Pred kaoiraa dvoma letoma \n štirimi meseci je začel bolehati na pljučih ter odtlej je zanj i vfcčjiKirtift »ijfcgav brat John, kojcroti j« sedaj pripača tudi žalostna . jaa^ ids:; .|-fciu:;/jt:'.'uat ^.cVe-^V^^Viibi1^'' Raniti; ^n^h^S* bt-atl 3ohna,'M;tt;ijo in Jurija, a v -itafi domovini očeta in ,mater ter dve oinožcui sestri. Pogreb se je vršil dne 0. t. m. iz slovenske farne cerkve sv. Jožefa, kjer se je darovala peta sv. maša zadusnica. Društvo bv. Cirila in Metoda št. 8, K. S. K. J., kojega član je bil pokojnik, se je poluostevilno udeležilo pogreba. Godbe pa ni bilo poleg, ker se je ravnalo pO'željah pokojnikovih. Naj v miru počiva! — Minolo nedeljo so bili umeščeni (third degree) v red Kolumbovih Vitezov (Kpighte of Columbus) zopet trije jolietski Slovenci: gg. Josip Dunda, Blaž Čulek in Ivan Strucel. Tako dobiva naš narod zrnirom več ugleda tudi pri tej naj-odličnejsi in najupljivnejšikatoliški organizaciji v Ameriki. / — Prvo sv. obhajilo bo imela naša šolska mladež v nedeljo dne 21. t. m. na praznik sv. Alojzija. — Na prodaj dve hiši in lota na 105 Liberty St., jed na s 0, druga s 7 sobami, za §1,800. Natančnosti se povedo v mesnici Stukel & Gray-hekovi. — Otroški piknik bode dne 23. t. m. v Tbeilerjevem parku, na kar že zdaj, opozarjamo slovensko in hrvatske stariše, kakor i šploli deco ljubeče občinstvo. — G.John B. Kukar se bo poročil prihodnji teden v tukajšnji slovenski cerkvi z gospodičino Nežiko Jurajevčič. Čestitamo! — Velik in močan hammock dobi zastonj vsak, kdor kupijeden funt Grand Union Baking Powder v soboto 13. in pondeljek 15. jnnija. Prodaja se. v prodajalnici Grand Union Tea Co., 302 N. Chicago St. poleg Stillmanove lekarne. Neko posebnost med bankami v našem mestu je uvedla napredna Citizens' National Banka*, ki posluje v • Barbel- BMg. Bala si je napraviti nekaj sto varnostnih skrinjic-— . Safety Depozit Vaults, ~ kater« oddaja občinstvu za jedno leto proti .mali odškodnini po S3, in * 10. > Te Skrinjico so naujtenjem- i., sum iijevanje varnostnih papirjev, kakor kiipfjijskih pogodb, pobotnic, čer tifikatov zavarovalnine za življenje, sploh vseh vrednostnih listin. Vsaka oseba dobi ključ, da si lahko odpre Skrinjico kadar želi. Vsak? možnost, da bi mogle listine v skrinjicah zgoreti, je izkl4 Ivdor ima kaj vrednostih 4 . doma, naj jih ponese „ ' shranit in ne bo se • ' ^ >a,Uso fcifci, da mu četi S*'. «8tena c'ovenski cerkvi, ki bo . neki .precejšnje število tisočakov. * |f Kot sem videl obris te prihodnje kdaj zgore. — Mnor lote na vizi. J r°3a^yv je že nakupilo _ Bouleva-- d Heights Subdi-i. I roda- 0 v zadnjem času jako ttpešno vjdi zemJjig CVobrane & Co ^et. i3 tvrdka W. ^ na 422 Cass Prodaja ^e bo zaključila prihodnji pondel.jek 15. t. m. Ker so zemljišča tamkaj primeroma res zelo po ceni m dokaj blizu tovarn, se bo marsikdo poslužil te ugodne prilike. Idite -se slikat k Shefferju, fo togrftfu, ki delo dobro izvrši. — Ženitovaujske slike v mestu izdeljuje najboljše fotograf Sheffer, čegar atelije se nahaja na 100 N. Chicago St., nad prodajalnico zlatarja Carl Oesterle-ja. — Prihodnji četrtek, dne 18. junija, priredi društvo groceristov in mesarjev ter splošnih trgovcev velik piknik v Kock Run parku pod Jolietom, kamor bodo vozili parni čolnijpo kanalu.Tadan bodo v mestu zaprte vse prodajalnice, torej naj se vsakdo preskrbi s potrebnim že dan poprej,da ne bo trpel pomanjkanja. Na ta piknik je vabljeno splošno občinstvo ter bo za raznovrstno zabavo kakor razne športne igre in ples obilno poskrbljeno. Odbornikom v razne odseke pri prireditvi tega piknika je imenovanih tudi več slovenskih trgovcev. — Velik in močan hammock dobi zastonj vsak, kdor kupi jeden funt Grand Union Baking Powder v soboto 13. in pondeljek 15. junija. Prodaja se v prodajalnici Grand Union Tea Co., 302 N, Chicago St. poleg Stillmanove lokarne. La Nalle, lil. 10. junija. — Gotovo bad o zanimalo čitatelje " \m. ' ako jha iuf.siiaiuui, kak o r'fliui-il'i1/1 Ki.i'iui.-'naCt'move tie/ii'?C-Vjj 1 j wJ> v w o m n vvcivienu, ki je jOctio zadrževalo1, je poslopje Vendarle že pod- streho. Zidano je v dva nadstropja, prvo je namenjeno za šolo, ima štiri šolske sobe in stanovanje za šolske sestre, drugo pa za ceri«ev, v katero vodijo stop-njice z ojjeh stranij. Cerkev je 86 čevljev dolga in 42 čevljev široka. V pritličju bode kotel ali furnace za kurjavo in stranišča za šolarje in šolarice. V kratkem bodo pričeli zidarji z vlaganjem opeke in za dober mesec dnij upamo že obdržavati v njej službo božjo. Cerkev stoji na jako lepem prostoru, prav tik mestnega parka, naj boljši prostor na vogalu smo pa še prihranili, da postavimo, če bo mogoče, kazneje tam še večjq in , lepšo cerkev. Za cerkvenega patron a smo si izbrali sv. lioka in sicer zato, ker je eden naših far-manov obljubil, da bode, če se cor kev tako imenuje, on sam kupil veliki oltar. Upamo, da bo ostal mož beseda in spolnil svojo obljubo Cujemo tudi, da je pripravljen nek drug rojak naš, kupili polovico zvo na, če najde partnerja, ki bi kupil drugo polovico. Tako so nekateri prav goreči na cerkev, nekateri pa tudi mrzli in se izgovarjajo t vsemi mogočimi izgovori, kadar je treba poseči v žep in žrtvovati par dolarjev za božji hram. Nas župnik č. g. Podgoršek sa močno trudi, da bi pričeto delo dobro dovršili, zato naj bi mu Slovenoi kar največ mogoče pomagali. On misli, da bode cerkev blagoslovljena koncepi1 meseca avgusta ali začetkom septembra. In takrat bomo povabili na veselo slav nost vse Slovence iz okolice in i,z Jolieta in Chicago in sploh vse iz države Illinois. Do "tedaj pa zdrav-stvujte! ./. K Calumet, Mich., s\ junija. — Nedavno poročal sem Vam, g. uret'-nik, iz severne Mintiesote ii> sedaj sem začasno obiskal Calumet. Tu rojaki delajo v bakrenih rudnikih. Mnogi imajo pa svdje trgovine. Zanimivo je, da se fantje in možje, jako zanimajo za dramatično društvo. Bil sem sam navzoč pri vaji neke igre, ki se bode v kratkem igrala. Tudi pevski zbor priredi petja,in to v prid ravno danes pri Cerkve,bode imela dva zvonika in cela stavba bode od rezanega kamena. Tudi sobrati Hrvati se Ui zanimajo za svojo narodnost, ker imajo ravno dodelano svojo novo cerkev, ki bode v kratkem blagoslovljena. M- P. Kansas City, Kan., 2. junija— Cenj. uredništvo "Am. SI."! Pri-godila se nam je velikanska nesro^a, da nas je ostalo čez 1000 ljudi brez hiš in vsega, kar je bilo notri: po-vodenj je vse odnesla! Rešili smo komaj življenje in obleko na sebi, vse drugo nam je splavalo po vodi. Sedaj nas je 500 ljudi v mestnih hišah, kjer smo natlačeni, da komaj dihamo; živeža pa dobivamo kaj po malem, samo kruha vsak dai$|iipa še tega grozno pomanjkuje. Zato se obračam potom "Amer. Slovenca" na vse rojake, da se nas usmilijo v tej strašni stiski in pošljejo kako malo podpOro. Podpisani imam družino s šesterimi malimi otroci, a voda mi je vse po-brala in začasno je moja revščina tolika, da se Bogu smili. Štiri dni je bilo tukaj tako, da smo mislili, konec sveta je prišel. Brez nehanja je reka grozno hitro rasla, hiše so se rušile, celi vlaki so plavali po vodi, ljudje so iskali rešitve po strehah, drugi so plavali, dokler niso utonili, mostove je voda podirala in odnašala, vse blago je izginjalo v vodovju, "packinghouses" so valovi zalivali in g!'oza je obhajala obupano nesrečneže, ki so gledali potapljajoče se sobrate, ne da bi mogli pomagati. Koliko jih je našlo smrt v brezusmiljenem valov ju, se ne bo še natanko izvedelo najmanj teden dni. Pred d verna dnevoma še le so začele barke reševat, kar se še da tupatam. Odkar sem tukaj, sem si bil prihranil toliko, da sem zgradil svojo hišico. A sedaj mo je Bog obis z nadlogo in voda mi je Kun življenja. Moje družt/»/".bed jb neizrečena, rfe.'' O b :S% H* 'BO:'' Ti* "v e m k i nv/WrH W' je v*e t»je in neznano tu na tajen Zato prosim, ljubi bratje in rojaki, pomagajte ni,- kolikor je mogoče! Pozdi-v vsem rojakom Jirom Amerike, da jih Bog obvaruje straha in težave! * Janez Pole. Op. Ako mi na prošnjo odgovorite in kaj pošljeta v pomanjšanje najhujše stiske, blagovolite nasloviti na č. g. hrvatskega župnik sledeče: Rev. Davorin KrmpotiČ, 708 4th St., care of Janez Pože, Kansas City, Kansas; ali pa na tajnika slovenskega društva: P. J-Sterk, 310 Barnett Ave., Kansas City, Kansas. ko skozi 14 dni nekaki pustni dnevi, I skrbljeni, do bodo ta čas imeli ter je v tem času najbolj, nevarno J svojo redno službo božjo. Želimo za ptujca. Ptujca silijo piti, de- o. g. Vitus Hribar-ju srečno potonejo mu pa v pijačo, kakor so mi vanje tja in nazaj; tukaj ostaim povedali, nekaj omamljivega, tako faranom pa, da bi bili tudi ta čas Minneapolis, Miiin., 4. junija. Slavno uredništvo! Prosim blagovolite objaviti sledeče: V mestu Minneapolis v Minnesoti je vse polno brezposelnih delavcev, ki prežijo na ptujca, kateri ni angleščine vešč, kakor levi, da bi ga oropali in ra-zun tega še — usmrtili. Podpisani sem mlinar; ker je pa v Minneapolis-« mnogo prav velikih mlinov, (kateri imajo šel v ta nisem vešč, zatega dva moža, misleč, da ški ali slovenski, kje so tu mlini-Bila sta iz Norvegije in je eden malo nemško tolkel, ter me peljal takoj do reke Mississippi, ki gO»i mline. Ko smo došli pod neki most ob reki, ponudil mi je eden, da naj pijem neko pijačo, kojo je izvlekel izpod telovnika. Jaz nisem hotel piti; zatorej me je po daljšem siljenju hotel udariti s steklenico l->° glavi., Jaz ga krepko sunem, tako da je telebnil na tia. V istem tre-notku me hoče drugi udariti z nožem, a hvala Bogu, da sem jo urnih pet odmaknil in se.tako rešil gotove smrti. Zvečer sem prišel v neki nemški hotel, kjer sem prenočil z nekaj Nemci skup. Djali so »'i', da ne smem pri plačevanju .denarja iz denarnice jemati, ampak moram imeti le k večjemu dolar v telovni-kovem žepu in s tem plačevati, ker je tudi nekaj natakarjev v.»v.eei s takimi lopovi. In če vidi natak»r> da človeka upijanijo in potem ž "jim ložje delajo, kar hočejo in nameravalo. ^ Minneapolis odsvetujem potovati, ker tu ni dela za Slovenca, ki ni angleščine vešč. Viljem BrunŠmid. St. Paul Seminary. St. Paul, Minn, v petek, dne 12. t. in., se je vršilo v našem semenišču posve-čevanje gg. novomašnikov, med katerimi je-bil tudi naš vrli rojak c- S■ F. Turk. Svojo prvo sv. maso bode pel v slov. naselbini v Brockway pri St. Cloudu, Minn., dne 21. jun. Blagi "novomašnik se nam je jako priljubil, kajti s svojim bogoljubiiim življenjem nam je bil pravi vzor pravega duhovnika, in le neradi ga pustimo iz svoje srede. 'r' ft vseh nezgod obvarovani. Zanimivo za nas Slovence v Clevelandu je to, da bomo letos praznovali desetletnico obstanka fare 'sv. Vida, in bo obenem tudi blagoslovljena sedanja povečana cerkev, obtarji in podobe svetnikov ter samostan za č. sestre, katerega bomo stavili takoj, ko se vrnejo naš odpotovavši č. g. župnik. Pričakujemo, da se bo vršilo vse to jako slovesno, ker slovenska naselbina je ogromna in so farani sploh dobri in zavedni. Kar tudi utegne zanimati sploh Slovence je to, da se je začelo zadnje dni živahno in vzpodbudljivo gibanje med tukajšnjimi rojaki zaradi Narodnega, doma v Clevelandu. Zares lahko vsak zaveden rojak pripozna, da je namen hvale vreden in da je to velicega pomena g- Turku vsi iz srca čestitamo i" prosimo Vsemogočnega, da bi za vse Slovence v Clevelandu, če, si postavimo lastni dom, kjer so bomo shajali in prirejali vsakovrstne novi maziljencc slovenskega naroda trud stotercn sad med Slovenci in lh-vati v Cali- Semeniščniki. Cleveland, 0., 8. junija. — Do- volite, g. urednik, malo prostora v Vasem cenjenem listu, da nekoliko pojasnim rojakom po širni Ameriki, kako je med nami v .Clevelandu. Minuli teden so sli nas župnik o. g- V itus Hribar v staro domovino in sicer za tri mesece; prvič zato, ker niso bili jako trdnega zdravja, 111 drugič zato, da bi dobili vsaj še jednega ali dva duhovna gospoda. Bajti naselbina Slovencev v Cleve-l-"Klu tako narašča, da ui več-mogoče obstati z jednim duhovnikom "s far i sv. Vida. Škofija plača za vbžnjo $200, ako, je mogoče dobiti !>ar slovenskih dušnih pastirjev, kar želimo, da bi se tudi zgodilo. Za čas obsotuosti Rev. V. Hribarja bodo nadomestovali službovanje pri 8V- Vida č. g. F. L. Kerže iz fari j da, ima človek denar, pove to svo- j Newburg-a in en jezuit, kakor pojim lopovskim pajdašem,ki gledajo, j prej. tako da imamo vsako nedeljo da človeka dobijo in oropajo, tel* si potom razdelijo plen. Sedanji čas sv. maše, prej kot slej. Seveda so verniki v Newburgu tudi pre- shode v pouk in zabavo. Gotovo vsakdo razume, kaj znači Narodni dom. In da bi bila zgradba istega koristna in je potrebna, to vsakdo lahko izprevidi iz tega, ker na ta način ravnajo povsod) tudi Slovenci v stari domovini, dasiravno so lastni domačini v svoji deželi. Koliko bolj bi vendar v resnici potrebovali svoj Narodni dom mi tukaj v tujini, kjer se nahajamo med drugimi narodi in kjer vidimo, da tudi drugi na ta način delajo. Kajti ako to dosežemo, nam bo v veliko veselje. To nas bo delalo še bolj domače in edine v vseh slučajih. Z nekakim ponosom bi se vedel vsak obrniti, rekoč: Tukaj .je dom slovenskega naroda! Upam, da ima še vsak zavedni i rojak veselje in ljubezen za svoj narod. In menim, da bo tudi vsakdo pripoznal, da v resnici potrebujemo kaj jednacega zato, ker so vse okoliščine take, da nas že vse k temu sili in priganja. Zakaj torej ne bi radi to napravili, kar bi bilo nam vsem v korist, veselje in ponos? Novodošli rojaki bi se potem vedeli kam obrniti, k0 bi v naši sredi stalo krasno poslopj® z napisom: Slovenski Narodni Doffl' Ljudi in zavednih rojakov nas j® dovolj; nekateri bi dali več, drug1 manj, vaak po svojih močeh, a vsa'' svojo žrtev bi lahko vsi položili i« zložili potrebno svoto za zgradbo, samo da bi bili složni in pogumni Sedaj lahko vsak pokaže svoje zanimanje za to občekoristno slovensko stvar. Da poizve in se prepriča o istej, lahko vsakdo prid® na: 1696 St. Clair street v Union dvorano, kjer ae vsak petek zveČef shajajo Slovenci. Istotam bo dn® 20. junija t. 1. zborovanje skttpnik Slovencev v tem oziru: takrat naj bi prišli vsi Slovenci, bivajoči v Clevelandu tjakaj na shod, da 8° konečno pomenimo in sklenemo kaj in kako. Blagovolite priti vsi,nc glede na stranko, katerej pripadat®« ker so gre za stvar, ki je in nad strankami. Vsi imamo toz3' devno taisto pravico govoriti in odločevati; zato upamo,da se o tej p>':" liki združimo vsi zavedni rojaki i" Slovenci v eno močno družbo, katet^ bi zainogla doseči postavljeni si cilj in v Clevelandu v najkrajšem čas'1 zgraditi: Slovenski Narodni Do«1' U to ime Bog poindzi! A. G' Op ur. Slavni slovenski arhitek^ Ivan Jagcr Vam gotovo naprav1 najlepši načrt v slovanskem slogu za nameravani Narodni dom. Zahvala. Joliet, 111., 9. junija. — V svojem in svojih sorodnikov imenu 8" najprisrčneje zahvaljujem vse«1 prijateljem in znancem za pokojnemu mojemu bratu Nikolaju m6^ boleznijo izkazanosočutje in posebo, še si. društvu sv. Cirila in Metod*1 šc. 8, K. S. K. J., ki je polnoč®-vilno spremilo rajnika do groba 111 mu izkazalo zadnjo čast. Vi * John ZimmerinnH' .0.' W. Brown, pr.iils. Ri>,> ;rt. Pllbher, poilpr6<19' w. a. wn .oj-icA boj ito-iu ;ed9i It KRANJSKO. — Pred izseljevanjem v Južno Ameriko svari nižjeavstrijsko na-mestništvo v posebnem razglasu, ker so tam obupue razmere, posebno v deželi Čile oziroma San Paulo. — Nesreča. Franc Mihelič, 23 let star delavec v neki tovarni pri Ribnici, je padel na neka steklena vrata in se hudo obrezal. Pripeljali so ga ponoči v bolnico. •— Nesreča v premogovniku. Pri razstreljevanju v trboveljskem premogovniku »e je pojavila eksplozija tako nenadno, da je velik kamen zadel bežečega. delavca Josipa Judeža in ga na levi s Ta ni života nevarno ranil. Pravijo, da se je preveč dolgo zamudil pri spravljanju orodja. — Poskusen samomor cigana. 11. maja se je hotel v ljubljanski jet-nišnici v svoji celici obesiti vže večkrat radi različnih hudodelstev kaznovani cigan Pavel Brajdič, kateri je pri ljudeh dobro poznan pod imenom Pavle. Vzrok poskusenemu samomoru je baje strah pred kaznijo, ker je sedaj zapet zaradi različnih hudodelstev v preiskavi. — Za slovensko vseučilišče. Slovenski visokošolci na Dunaju se pripravljajo zopet, da skupno na Slovesen način manifestirajo važno zahtevo celega slovenskega ljudstva po ustanovitvi slovetiskega vseučilišča v Ljubljani. Shod vseh dunajskih slovenskih dijakov se bo sklical v tej zadevi. Manit^stacije se Udeleže tudi drugi slovanski dijaki. — V Ameriko sta jo hotela popihati Janez Zupančič in France Ko-vačie, posestnika sina iz St. Jerneja m se tako odtegniti vojaški dolžnosti. Oba sta imela v to svrho Potne liste, glaseče se na tuja imena. A vse to jima ni nič pomagalo, ker sta se redarju na železniški postaji sumljiva zdela, zato ju je aretiral. Obsojena sta bila vsak na 14 dni zapora in vsak na 10 K denarne globe. — Čistega dobička za 5,107,955 je minolo leto 1902 imela avstrijska postna hranilnica. To smo povzeli iz "Letopisa" poštnohranilničnega. Knjiga obsega 83 strani j velike čet-Verke. Pristavimo še to, da je meseca decembra 1902 pri poštno-^ranilničnem uradu na Dunaju službovalo 2032 oseb, t. j. 708 državnih Uradnikov, 172 računovodnikov, pomožnih uradnikov, lGknjigo-yoditeljic, 216 kalkulantinek, 73 Ul-adnih in 50 pomožnib službeni-kov, 60 drugih strežnikov. — Dolenjske novice. Zlato poroko °bhajala sta v Novem Mestu 23. p. gosp. Mihael Jazbec, bivši krotki mojster in njegova žena Lucija ^]ena Skrajnar- — Umrl je na ^voru po dolgi mučni bolezni, v letu svoje dobe, oboe priljub-in vestni trgovec v Semiču g. ^vgust Z ure. — Umrl je gosp. |van Erker, nadučitelj v Spod. Zdravem pri Mozelju, dne 12. p. m. v |)°lnici usmiljenih bratov v Kandiji 111 bil prepeljan v svoj rojstni kraj taro Cerkev pri Kočevju. — Kobila in cigan. — Dne 10. '^ja ponoči prišel je na brod pri ? • Jakotu ob Savi neki cigan s ®rUo kobilo in je mej pogovorom z 'odarjem povprašal, če bi bil blizo ki bo kupil njegovo kobilo, 'odar je rekel ciganu, da jo župan ^odgorici gotoyo kupi in da naj i0 Pelje ž njim tjekaj. Cigan pa ni le dobrega slutil in je hotel pri-i čez brod kobilo pognati, a do Vsemogočnega, naj blagima do brotnikoma fare podeli milost dočakati demantne poroke. Po cerkvenem obredu so se zbrali sorodniki in nekaj gostov na domu gosp. Pe-t-a Majdiča, kjer so v prijaznem aružbinskem slavju med raznimi na-pitnicami končali ta redki in pomenljivi domači praznik. — Premetena lisica. Iz Breznice se piše: Boštjanova hiša stoji takoj pod cerkvijo in zraven velike ceste. Dasi je vendar bolj na samem. Gospodar proda nekaj mrve. Ko je odmetavajo, se naenkrat p rival i iz nje pet mladih lisjakov. Kam ti jih žival zanese! Pri hiši imajo priklenjenega psa, pa ga vendar ne splaši. Tudi hvaležna zna biti lisica! Kajti pri tej hiši ni ničesar zmanjkalo, ampak vse je nanosila od drugod: četrt do pol ure daleč. Da seje mladičem v mrvi dobro gddilo, pričajo ostanki: kosti perutnine in celo mladega prešička. Naslednjo noč so hoteli ujeti ali ubiti staro lisico, pa ni šlo. Sedaj so mladiči v hlevu g. Poka, ki zelo skrbi zanje, da jih odredi. PRIMORSKO. — Na shodu slovenskih vseuči-liščnikov na Dunaju se je vsprejela tudi resolucija, s katero se protestira, da bi se laški pravni kurzi iz Inomosta premestili v Gorico ali Trst. — Smrtna kosa. V goriški bolnici usmiljenih bratov je umrl g. Josip Mlakar, uradnik južne železnice. Pokojnik je umrl v čveiu svoje dobe, star šele 20 let, ter doma iz Ljubljane. Iskal je zdravja v bolnišnici v Trstu, a tam so mu svetovali, da goriški zrak bi mu bolj pristojal, in v tej nadi je prišel v goriško bolnišnico, kjer pa je, mesto zdravja našel smrt po 8 dneh. Bil je jetičen. — Stavka pri gradnji nove železnice. Na gradnji nove železnice v bližini Opčin dela nad 300 raznovrstnih delavcev. Umevno je, da so ti večinoma sami težaki. Za petek 12 maja je bilo ukazano, da morajo vsi ti delavci začeti z delom že ob peti uri zjutraj in delati do — sedme ure zvečer! Opoludne se jim je zapove-dalo počivati eno uro in za zajuterk so jim dovolili pol ure! V petek so delavci vstali in odšli z Opčin, kjer stanujejo, proti železnični progi — toda, mesto da bi bili prijeli za delo — so šli dalje! S tem je bil napovedan štrajk. Delavci so mirni in zahtevajo le malenkostne olajšave, v čemer jim gredo na roko mej drugimi gosp. komisar in pa domači krogi. Podjetništvo je dalo zapreti kuhinjo, oziroma prepovedalo dajati stavkujočim delavcem hrano na njega račun in da jim ni izplačalo zasluženih dnin! Puščati toliko revežev na cesti brez živeža in brez že zasluženega denarja, to ]e naravnost kruto! Podjetništvo je nekoliko odnehalo in so hrvatski delavci,šli zopet na delo, dočim slovenski delavci dalje strajkajo. Nekaj njih jih je celo odšlo na svoje domove. )t »odar jo je prijel in obdržal, cigan jo je odkuril brez kobile. Brodar '^Peljal kobilo na to k županu v 0(*gorico, kjer se še sedaj nahaja. j,Zlato poroko obhajala sta g. ®ter Majdič, veleposestnik in lastna paromlina pri Mengšu, ter I^Sova gospa Marija Majdič. Cer-jjj^ua slavnost se je vršila v meng- fu>.»,: _____i__: _ i_____:_ ______ ^ farni cerkvi s krasnim nagovo- j..111 domačega g. župnika vpričo 'Ur vnukov,sorodnikov in povab-^ 6gostov ter na stotine broje ljudstva. Slovesnost je bila k 0 ganljiva in gotovo je v tem tre-kipela iz sto in sto src želja znanje občinstvu! S tem naznanjamo, da je trgovina tvrdke DREW INMAN & CO. 308, 310 North Chicago St.,.Joliet v skupni vrednosti $50,000, prešla v roke in last tvrdke STEVENS BROS., & CO., IZ CHICAGE ter se bo sedaj pričela razprodaja blaga po najnižjih cenah. Da razprodamo veliko zalogo kar najhitreje, smo čudovito znižali cene: samo pridite, poglejte in strmite! In gotovo si nakupite OBLEKE, PERILA, OBUVAL in kar še potrebujejo moški, ženske in otroci. Imamo tudi GROCERIJSKE stvari itd.—vse po najnižji ceni. Pridite, ker take prilike ne bo več izlepa, in nakupite si blaga za par let. — Prvi roj na Štajerskem. V Domovi pri Ptuju se je dobil prvi roj že 25. marca popoludne ob 1. uri. Janez Šegula, posestnik in vrl čebelar, je bil tako srečen. — Rokovnjači. Iz Polšnika se poroča: Dne 12. maja pp noči so se v Polšniku priklatili tatovi. Naj-prvo so poskušali pri župnišču, kamor so spodaj pri oknu postavili vrata od vrta in so svetili skozi okno. Ker so videli močno ograjo, so jo odkurili. Potem so šli k trgovcu Odlazku, vlomili skozi okno v prodajalno in mu odnesli za 140 kron. Uzmoviči so neznani. — Novice s Štajerskega. Škofijska sinoda bo letos v Mariboru od 24. do 28. avgusta. — Občinsko mesarijo je predlagal ustanoviti v Gradcu občinski svetnik Bichl, ker so mesarji podražili meso. — Nova Postrežejo vam stari in novi klerki z najboljšim blagom vsak dan, dokler nam zaloga ne poide in ne razprodamo tudi vse prodajalniške oprave. Torej na noge, kdor hoče po ceni priti do zaklada. G. FITZGERALD STEVENS, oskrbujoči zastopnik. gimnazija v Gradcu. Tretjo državno gimnazijo v Gradcu bodo zidali v Lazaretni ulici. — V Radencih se je obesil dne 1. maja GBletni Jakob Cigan. Samomor je izvršil menda v blaznosti. — V Rečici je zopet gorelo. Znanega Perehtina imajo baje radi tega zopet v preiskovalnem zaporu. — Smrtni padec. Zidar Fr. Soba iz Anovca, Občina Videm, je padel pri zidanju nekega vodnjaka tako nasrečno pet metrov globoko, da je skoro na to umrl. — Nova železnica. Dovoljenje za tehnična preddela železnice mej Vojnikom in Celjem za dobo enega leta je dobil inženir Heider na Dunaju. — Protestni shod radi podraženja mesa je bil tudi v Ljubnem. __ Ogenj v nesrečnem Slovenjem Gradcu se je začel 10. maja v cerkveni ulici pri Mariji Požgana. Ženska je vrgla goreči pepel na gnojišče. Ker je divjal velikanski vihar, je vihar zanesel goreče iskre na hlev, ki je v trenotku bil ves v ognju. Vihar je strahovito divjal s plameni in jih je z gorečega hleva raznašal na bližnja poslopja in tudi na cerkev, kateri je pogorela streha na zvoniku. Vse ozke cerkvene ulice do glavnega trga so bile v petih minutah v plamenu. Prebivalci v teh ulicah so mogli rešiti le golo življenje in izredna sreča v nesreči je, da ui pričelo goreti p0 noči, ker bi v tem slučaju mnogo ljudi postalo žrtev ognja. Gasilo je ogenj osem požarnih bramb s 10 bri®gal. nicami. Pogorelo je 45 hišnih številk z 69 objekti večinoma do tal. Zgorela je tudi ena krava, 56 pre-šičev in posestniku Karničniku je zgorelo tudi 800 gld. denarja. Posebno veliko škodo ima pečar Lobe, kateremu je zgorelo veliko najnovejših modelov in velika zaloga. Beda je velikanska. O kolu 1000 osebje brez strehe. Daslo je na pomoč tudi 80 vojakov s tremi častniki. Na lice mesta se je pripeljal tudi cesarski namestnik grof Clary in je obljubil) da se vpelje velika pomožna akcija. Grof Clary je za prvo pomoč dal 4000 kron, cesar je poslal 10,000 kron. Graška vzajemna zarovalnica ima največ zavarovanj pogorelih poslopij. Škoda znaša nad 700.000 kron. Po zavarovalnini pokrite škode je 147.000 K. Tudi nekaj hiš izven Slovenje-gradca je pogorelo. Človek ni noben zgorel, pač pa je mnogo ljudi poškodovanih. Skoro ves Slovenji gradeč je že pogorel 12. aprila 1632 1. in 10. maja 1. 1881, torej ravno pred 22 leti. KOROŠKO. — Beljačani posnemajo Celovčane vsaj v napravijanju dolgov. V zadnji seji . občinskega odbora so sklenili, da vzamejo na posodo 300.000 kron. Ali bo tudi za te morala jamčiti dežela? * — Karavanska železnica. Predor na Koroškem, v Podrožčici je sedaj dolg že 1716 metrov. Delo sedaj dobro nepreduje in upajo, da meseca julija dograde drugi kilometer. Delajo zdaj z električnimi lokomotivami. Delavcev je okrog 3500. »» — Požari na Koroškem, Dne 8. p. m. opoludne je nastal na prijaz nib Djekšah nad Velikovcem požar v hiši p. d. Kramarja. Ker je bil močen veter, se je požar zelo hitro širil in predno je minulo četrt ure, je bilo v plamenih 7 poslopij, ki so pogorela vsa do tal. Zgorelo je tudi mnogo krme, živil, oprave, obleke itd. Gasiti ni bilo dosti mogoče, ker primanjkuje vode. V nevarnosti je bila tudi šola, cerkev itd. Več pogorelcev je zelo občutljivo prizadetih in je pomoč nujno potrebna. Požar je baje nastal s tem, da so se v dimniku vžgale saje. Djekše ležijo na južni strani Svin-ske planine 1158 metrov nad morjem. — V nedeljo 10. maja popoludne je bruhnil požar v tovarni za celulozo bratov Kranz v Poljanah (Paelling) blizu Visoke Ostrovice. Kmalu sta gorela tudi bližnja dva skednja, ki sta pogorela do tal. V tovarni se je posrečilo ogenj omejiti. Na pomoč je prihitelo 10 požarnih hramb. Zgorelo je precej strojev. Zažgala je bržkone zlobna roka. NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu, zlasti pa mojim oenj, pacijentom! !! Pozor na naslov!! Čast mi je cenjenemu obči"stvu, posebno pa mojim dragim prijateljem in pacijentom: t naznaniti da sem se preseH v l-išo 4t. 150 West 34th St., New York, N. Y. Kdor me toraj Žel! o1 iskati, aH pa meni pisati z ozirorn na njegovo bolezen, naj pride, ali pa mi piše na omenjeni naslov. Kakor je že cenjenemu občinstvu znano, bil sem več let ravnateljem dobro pozna- -ne?a zdravilnega zavoda kier sem imel srečo, da sem tisočeri m in tisočerim ljudem pomagal do pravega, že^gublj^nega zdravja, kar svedeČi na fisoČe dopisov od po meni ozdravljenih bolnikov. Vse te dopise hranim v spomin in ;ih zamorem vsakomur pokazati. Ker se število moj h pncijentov stalno o imnoiuji bil sem prisiljen preseliti se * h&i. 1 večjimi prostori, da zamorem tako ugajati vsem mojim pacijentom. IVTe motite se, ampak ako se želite obrniti do izkušenega zdravnika dobrega imena, kteri vas ozdravi tudi v slučaju, ko drugi zdravniki več ne morejo pomagati, obrnite se naravnost do Profesorja Collinsa, kterega imenuje delavsko l judstvo svojim dobrotnikom in reveži svojim prijateljem. Pazite dobro in obrnite se naravnost do Professor E. C. Collins, 150 W. 34th St., New York, N. Y. Le na ta način me zainorete najti in le tako dobim dopise, kted so meni namenjeni. Kakor dosedaj, tako bode tudi v nadalje moj glavni cilj in naloga ne le samo zdraviti vsakega mojih pacijentov, temveč dotiimka tudi ozdraviti Ako bi spoznal, da bolerai mojega pacijenta ni mogoče ozdraviti, v tem slučaju 1 d dotiČnika ne vzamem ni jednega centa, pač mu pa bodem svetoval, kako naj rai na in Živi da bode svoje življenje podaljšal, ne da bi svoj težko zasluženi denar zastonj proč metal Na tisoče ljudi iifi, kteri 'amorejo pričati, da sem jim pomogel da zdravja, ko so že pri drugih zdravnikih iskali pomoč in brezvspeSno metali proč denar za. zdravila. Mnogo ljudi sem ozdravil, kteri so zgubili ie vse upanje do življenja, ker jim njihovi zdravniki niso zamogli pomagati. Meni ni za denar in nečem bolnike izkoriščati, pač pa je mo;a velika radost, ako zamorem pomagati liudem, kteri mi zaupajo. Kadi tega t tuj i ne delam razliko med bogatinom in revežem ter vsacega enako zdravim. Kakor dosedaj tako se tudi v nadalie obrnite v vsakem slučaju bolezni do piofe-so ja Collin«; natančno mu opišite vala bole-1 zen d.i vamzamore priposlati zdravila, kterar vam v kratkem času [»morejo do zopetnejj« zdravja. Zdravim možke. iene in otfoke; moj dolgoletni trud in učenost vam najbolj jamči za oziravljenie vsake bolezni v najhitrejšem času. O sebi nečem več pisati, da ne bi cenjeni čitatelji mislili, da so hočem samega sebe hvaliti. Ponovno pa opozarjam vse one, kteri mi iele pisati ali me obiskati, da dobro pazijo na tnij novi naslov. Od slej v nadalje pošiljajte dopise in denar pod naslovom : Professor E. G. Collins, 150 W. 34th St.. New York, N. Y. Kdo- ni h^če csobno obiskati, naj rride: Zjutraj od 10. do 12 ure, popoludne otf i, do 5. ure; oj nedeljah od lo, ure dopoludoe do 1. ure popoludne. ..............—■— AMERIKANSKI S1 12. JUNIJA, 1903. JAMAMI SLOm Ustanovljen 1. 1891. Pni sloieiisM tMM M v /merili Izdaja Slovensko-amerikansko tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za AmeriKi stane: ea celo loto $ 2 00 za pol leto . • . $ 1.00 Za Emm Miti in (trap inozemstvo: za celo lot» za pol lota $3.00 ali 15 kron. Jil.SO ali 8 " Posamezni listi po 5 c. Uglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se no sprejemajo. Uokopisi se ne vračajo. Če. so naročniki preselijo ■/■ enejja kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji m novi naslov svojega bivaliSča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. .10LIET, ILL. DENAR in naročila pa na' tiskarno: AMEIUKANSKI SLOVENEC, cer. Betilon & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. "AMERIKANSKI SLOVENEC". Published weekly at Joliet, JU. by „The Slovenic-Ainerivav, Printing Go." cor. Benton <6 Chicago Strs., Joliet, Ills. The only Slovenio paper in Illinois and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Entered at the Post office at Joliet, 111. as «ec niti ne,kakor bi mislili,pred očiviJ nimi nevarnostmi. Saj vemo, ^ otrok hlastno seže s svojo ročico p" goreči žveplenki, ki jo ntu ponU' dinio, kakor po kaki prav dobfl stvari. Še-le ko postanejo starejs'» se nauče polagoma posamezni'1 škodljivih stvari in se bati. Ravn" v tem času, ko je otroška dotu1' šljija tako dovzetna, začno Pe' stunje in matere strašiti otroke * raznimi "bavbavi," risi in drugi®1 strahovi, ki hodijo po noči okol'' Otroci potem celo noč sanjajo 0 strahovih, o kojih so slišali p" dnevi, ter si ne upajo več ostati * temi, ker se boje teh fantomov. ^ tako "pomirjevanje"za otroke nik®' kor ni zdravo,' ker s tem se zastruplr mlada domišljija otrok in dostikr«' so taki "strahovi" tudi vzrok neva1" nih otročjih bolezni. Naj pazijo n1® tere in postunje, da ne mirijo 8 t9 kimi "strahovi" mladih razpofl9 jenčkov! t | ( Inkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. A. i). 1898. URADNIKI i tednik: John R. Stbp.mcnc, 2008. Calumet avo., Calumet, Mich, '^predsednik: Mihael Skebe, Collitnvood Box .K. Ohio. Tajnik: Mi n a ki. Wa.rdj.vn, 903. Scott St. Joliet, lil. ■Tajnik: .Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, III. lagajttik: John' Gb.vhbK, 101.2 North Brodway St., Joliet 111. WoJn vodja: Rev. John PnKVKiic, 53.-W. 22,id Place, Chicago, Louis Dule'e, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111. Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111. George Laicu. 168.—S5th St., So. Chicago, 111. Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, I I. Rev. F. S. ŠusTisnšič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 307 Jackson St., Joliet, III-Anton NemaniCH, cor. Scott. & Ohio tots., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N, Chicago St., Joliet, lli. John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111. Paul Soiinei.ler, 519 Pine St., Calumet, Mich M. J. Krakar, Anaconda, Mont. Anton Stepanicii, Soudan, Minn. »UK *&dzor-Hiki: limoni °dbor: 'ravni odbor: 'r«ivni odbcr: III. Iz Zagreba se piše: Odkar stoji Jelačičev spomenik, ni še bilo pred njim zbrano toliko oduševljenega naroda kakor letos dne 20. maja. Sicer Hrvati tudi druga, leta niso pozabili nakititi svojega bana, toda letos se je to izvršilo v nenavadno velikem obsegu. Že zgodaj zjutraj je bile vse na nogah in meščani zagrebški so se pripravljali, da proslave dostojno dan smrti svojega velikega bana JeiačiČa. Že o petih zjutraj so začeli kititi spomenik banov; razobesili so črne zastave, .a potem vezali nanj krasne vence, med prvimi zaklada Jelačičeva. Potem so se vozile k spomeniku odlične Hrvatice ter tako rekoč zasule spomenik s cvetjem in narodnimi trakovi. Celo kmečki narod iz zagrebške okolice in siromašni prebivalci Zagreba so prinesli poljskega cvetja, da okrase z njim spomenik. Ob 9. je prišla vseučiliščna mladina ter pod burnimi pozdravi "Slava Jelačiču"namestila na spomenik svoj krasni venec. Zagrebški meščani Vse dopise pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika I Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer dru-Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedllOtineja kjnika (M. AVARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po- lik »mer drugem. Pristopili: društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O. 5478 B.ojc Franc roj 1875, 5479 RožancLukas roj 1868. sprejeta 4. junija 1903. D. š. 32 udov. Uruštvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111. 5480 Plut Jakob roj 1884, sprejet k . .. ,„,.„ D. š. 223 udov. t 7. junija 1903. 5društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn. 5481 Rejc Janez roj 1881, , • •• , r,Ao D. Š. - udov. w sprejet 8. -junija 1903. T, društvu sv. Janeza Krst. .18, Biwabik, Minn. 5482 Intihar J rane roj 1884, 5483 Kumprej Jožef roj 1860, sprejeta 8. junija 1903. D. š. 59 udov. ^ društvu sv. Barbare 40, fobbing, Minn. ,5494 Baraga Alojz roj 1885, 5485 Kure Rudolf roj 1885, 5486 Oražen Franc roj 1885 548, Kastelic Martin roj 1881, 5488 Drobnič.Janez roj 1880, 5489 Jergč Mihael roj 1880, 5490 Marolt Marko roj 1876, 5491 Petne Jožef roj 1876, 5492 Javornik Jožef roj 1875, 5493 Repes Andrej roj 1871 5494 Mlakar Andrej roj 1867, 5495 Svigel Janez roj 1866, .'■■.„. •• , nnQ D. š. 93 udov. sprejeti 7. junija 1903. Prestopili: °d društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, lil. 3223- Živec Janez, 4068 Živec Franc, 7. junija 1903. I. D. š. 123 udov. II. D. š. 225 udov. društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Stevana 1, | Chicago, III. 4929 Plaveč Jože, 7. junija 19,03. I. D. š. 211 udov. II. D. š. 124 udov. °d društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., k društvu sv. Štefana 1, H Chicago, m. 4383 Malej Jožef, 7. junija 1003.J I. D. š. 14 udov. II. D. š. 125 udov. Suspendovan: društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa. 1903- , v. Izločeni: 3881 Medved Franc, 2. junija D. š. 76 udov. 0<1 društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa. 2865 Zupančič Franc, 2. junija 1903. D- š- 75 udoV' društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn. 945 Nik Matija, 2585 Zaje Anton, 8. junija 1903. D. š. 57 udov. Pristopilo soproge: K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa. 1943 Skof Ana roj 1875, sprejeta 28. maja 1903. D- 34 80P' društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn. 1944 Rejc Ana roj 1883, sprejeta 8. junija 1903. D. š. 68 udov. Prestopila soproga: °d društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111. 1581 Živec Cecilija, 7. junija 1903. I. D.-š. 40 sop. II. D. š. 92 sop. Izločena soproga: °d društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. 203 Marija Agnič junija 1903. D. š. 9a sop MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote. 903 N. Scott St., Joliet, Illinois. Društvene vesti. - > tebi, "Amer. Slovenec", obilo us > peha in naročnikov! John Kumar, 1W S. Irving St Chicago, 111., 6. junija.—Vsem tojakom v tukajšnjem mestu želim Oznaniti, da je bilo tukaj ustanovno novo društvo vitezov sv. Marala, katero ima svoje vežbanje v korani Č. S. Am. Sini vsak petek. rojaki, ki želijo pristopiti k čustvu, naj se blagovolijo vpisati I. tajniku Ivanu Fabijan, stanu-5°cemu: Chicago 31 W. 25th St., se udeležiti prihodnjih vaj. Vsem rojakom srčen pozdrav in Joliet, 111., 9. junija. — Vsem udom društva sv. Jožefa št. 2, K. S. K. Jednote, živečim v Jolietu naznanim, da.se je ria zadnji mesečni seji sklenilo, da se udeležimo pik nika hrvatskega društva Zrinjski Frankopan, v nedeljo 14. junija. Upozarjam vse ude, da se zbero v Golobitshevi dvorani ob pol deseti uri omenjeni dan in da odkorakamo ž njimi na Theilerjev park, S pozdravom John Jerman, tajnik. so postavili na spomenik ogromen venec s krasnimi narodnimi trakovi. Tudi mlade Hrvatice niso zaostale ter so poklonile lep venec z napisom na narodnih trakovih "Večna Ti slava!" Bilo je še mnogo drugih vencev s pomenljivimi napisi, ka kor: "Povrni se Jelačič ban, da povrneš nam tudi svobodo." "Kličejo te Hrvati" itd. Tudi zagrebški veteranci niso izostali, nego so položili ogromen venec na spomenik svojega nekdanjega vodje. Meščani ho hoteli razobesiti po svojih hišah črne zastave in nekateri so to že storili zgodaj, toda redarstvo je to zabranilo. Pokorili so se šele meščani, ko so dobili pismeno zapoved. Zato pa so ua ki til i po izložbah kipe Jelačiča bana, a mladež ženska in moška svoja prsa z narodnimi trakovi, gospe pa so se oblekle črno.' Ob 10. se je zbrala ogromna množica naroda na Markovem trgu, napolnila Markovo cerkev, a velik del je moral ostati zunaj. Cerkev je bila sijajno razvetljena, a okoli krste so stale gospe in gospodične s trobojnicami in rudečimi kapicami na glavi. Svečane bilje je opravil mestni župnik z veliko azistenco. Biljam so prisostvovale tudi štiri bratranke pokojnega bana v črnini, okoli deset živili veteranov Jelači-cevih, na|čelu jim vitez Trnski, ter mnogoštevilno odlično meščanstvo, nekoliko narodnih poslancev, vseučiliščna mladež in drugi svet. Vsega vkup je moralo biti do 5000 ljudij. Ko je ljudstvo izšlo po dokončanih biljah iz cerkve, je zapelo spontano "Liepa naša domovina." Markov trg se je tresel, tako oduševljeno je donela narodna himna pod okni banske palače, saj se že zdavnej ni pela od tolikega števila naroda, Potem se je zaorilo po trgu "Slava Jelačiču banu!" Redarstvo je bilo mirno ter pustilo to manifestacijo. To je občinstvo ohrabrilo ter se je podalo mirno prepevaje narodne pesmi skozi gornje mesto v Ilico, skozi katero se je dalje prepevalo ter šlo vse odkrite glave pred spomenik Jelačičev ter tukaj odpelo najprej narodno himno ter davorije "Prosto zrakom" in "J0Š Hrvaška ni propala." Izza tega se je manifestiralo iz novič pred spomenikom, kakorQdozdaj še nobenkrat ter so s cvetjem spomenik kar nasuli. Na tisoče klobukov in robcev se je vzdignilo v zrak ter pozdravljalo junaško podobo hrvatskega bana kateremu je danes visel tudi na siblji ogromen venec. P0 dovrše-nej manifestaciji se je podal svet skori Marija Nabrije ulico na Zrinjski trg prepevaje "Još Hrvatska ni propala." Toda na kraju ulice zapre pot redarstvo ter je dovolilo množici oditi le po pločniku, kar je __ ....... ' Kar napade razsrjeno ljudstvo nekega stražarja, ki je proti zapovedi redarstvenega .....*.....se sko ulico proti vseučilišču, kjer so se zaprli , vsamem vseučilišču in prepevali rodo ljubne pesmi. Straža je zdaj obdala vseučilišče ter je zaprla vsakega, ki je prišel iz zgradbe, zaprli so nekoliko mirnih dijakov, ki so bili na predavanju. Zavzel se je zanje rektor ter jih komaj osvobodil. Mnogo jih je pa pobegnilo skozi samostanski vrt milosrd-nic v druge ulice, na kar je redarstvo obdalo tudi samostan ter preiskalo vse prostore. Plen ni bil velik, le tri devojke so ostale v samostanu, ker se niso upale prej pobegniti; odpeljali so jih v zapor. Zaprtih pa je bilo tudi precej dru gib oseb in tri osebe so redarji ranili. Zvečer so sc demonstracije ponovile na Jelačičevein trgu pred spomenikom, ko so ga hoteli de. monstrantje razsvetliti, kar pa redarstvo ni dovolilo, nego je demonstrante | razkropilo. Danes visi na Jelačičeveni spomeniku samo še en venec, vse drugo so odstranili, celo venec s sablje so sneli; druga leta se je na sablji vs*j posušil, letos pa se ni moglo ni to dovoliti. Večjih izgredov ni bilo, dasi so bili pri redarstvu na vse pripravljeni. Tudi vsa vojska je bila na nogah, toda ni stala po ulicah, nego po dvoriščih, rabili so samo ono iz Ga-jeve ulice. Tako je minul tudi la pomenljiv dan. Hrvatje cenijo, še vedno svojega Jelačiča bana, dasi se je poskušalo v novejšem času od vseh strani, da se izbriše spomin na tega junaka med hrvatskim narodom. Kakor je videti, to delo narodnih protivnikov ni dozdaj imelo vspeha, a če Bog da, ga tudi ne bo nikdar. Pripravljeni pa morajo biti Hrvatje, da jih bodo Mažari teh manifesfcioij v slavo Jelačiča silno napadali in obrekovali, to pa nič ne škodi. Hrvatje branijo s tern, ko izkazujejo zasluženo čast pa tudi svojo pravo. Dokler bodo Hrvatje tako delali, ni se jim treba hati propada. Prizadeti meščani pa, katerim je povodenj vse vzela in razdejala, trpe mnogo huje. No, tudi tem napočijo spet lepši dnevi; Naj je pač upati, da dobri Amerikanci ne bodo držali križema rok, nego segli glo boko v žep ter pomagali svojim trpečim rojakom. Predvsem bo pa dolžnost vlade, da bo skrbela za prizadete pokrajine z novimi uravnavami rek in z novimi posk'usi pozgodpvanjii,da|so prerijske države občuvajo liadaljnih katastrof, koli kor to more človeški duh in človeška moč. Koliko pisem in dopisnic gre križem svet? O prerijskih državah. 6. zapovednika rabil sabljo, in zdaj zapodi med demonstrante ostalo re darstvo na konjih ter je gnalo množico skozi Nikoličevo ulico do Ma roftke ulice in od tukaj zopet nazaj Slednjič so napali demonstranti redarstvo s kamenjem in morali so se redarji umakniti, dokler prišli v pomoč najprej žandarji, in ko tudi le ti niso mogli reda narediti, so poklicati dve stotniji vo; Bke, ki ste bili v bližini, in zdaj se je množica umaknila skozi manov Noben drugi del velikanske ameriške unije ne trpi tako dostikrat in tako hudo vsled divjanja razbrzdanih prirodnih sil, kakor zapadne prerijske države Kansas, Nebraska, Oklahoma, Missouri, Iowa in južna Illinois. Povodnji in viharji besne tupatam z nepremagljivo jakostjo preko dežele, raznašajoč smrt in pogubo ter izpreminjajoč cvetoča polja v tužno pustinjo. Nadloga, ki je prizadela te kraje zadnje dni, je velikanska, in vendar še ni dosegla viška, akoverojameino zveznim vremenskim prerokom. V dolini reke Missouri je letošnja'povodenj višje segla nego sploh kdaj izza 1. 1844. Izguba na stotine ljudi in uničenje lastnine, vredne več milijonov dolarjev, 'vsled te strašne nezgode pač glasno in do srca govori. Nasproti sili nzdevajočili viharjev in vrtincev si doslej človek ni mogel pomagati in prisiljen je žalostno gledati, kako v hipu prirodna moč razdere in raznosi, kar je v potu svojega obraza stvarjal zemeljski trpin dni, mesece in dolga leta. Samo možnost mu je dana, da si napravi pod zemljo hrame in zavetja, kamor se z družino zateče, kadar bije ura nevarnosti. Proti cesto ponavljajoči se povodnji je pa človeški duh stopil v boj deloma z uspehom. Seveda bi se dalo napraviti še več v obrambo proti vodi, nego se že je. Še čaka mnogo rek uravnave, ob izviru istih je še vse premalo vodnih shramb in dotične kraje bo treba bolj pogozdovati. Pri presojanju pokrajin je treba gledati zlasti na posebni, njim lastni značaj. Priroda je pustila zapadno od Missourija velike planjave pro ste, koder razsajajo viharji. Gozdovi niso očividno mogli tamkaj uspevati, ker tornado in ciklon, kot sta zadnjič vstala, že na tisoče let uničujata lesne mladike, ki jih za-sajajo. Zato je pa našel ondod be-lokožec zemljo brezprimerne rodovitnosti, kjer brez truda orje in žanje. Tako pojasnuje pokrajina sama svoj značaj, prednosti pa tudi nevarnosti, ki tiče v njej. Pa najsi bode nadloga še tako Mednarodni poštni urad v Bernu (Švica) je zopet obelodanil sestavo poštnih naredb v raznih deželah svetovnega poštnega društva, in sicer za leto 1901. Iz isie meddru-aiin posnemamo, da razpošiljajo na Nemškem mnogo več dopisnic, nego v katerikoli deželi na svetu. Z dopisnicami za odgovor vred se jih je razposlalo omenjenega leta nič manj kot 1013$- milijonov. Na drugem mestu stoje Združ. države ameriške s 670 milijoni komadov. Kar se pa tiče šte\ila pisem,zuviemajo iste prvo mesto; kajti v enem letu se je tu razposlalo skoro nad a A milijarde pisem, dočim na Nemškem samo milijarde. Največji pisemski promet poleg Združ. drž.ima Velika Britanija, namreč z milijarde. Poštnih dopisuic pa Angleži ne marajo preveč, samo pol milijona znaša število istih 1. 1901. Skoro istotoliko dopisnic so napisali na Japonskem, namreč 435 milijonov. Pisemski promet Japonskega pa znaša komaj 75. del onega na Nemškem, dočim razpošiljajo Japonci pol dopi'snic toliko kakor Nemci.Ra-zuu Avstro-Ogrske s četrtino milijarde dopisnic, je promet istih v vseh družili deželah primeroma kaj neznaten, ker ne doseza nikjer 100 milijonov komadov, izimši britansko Indijo. Francija oddaja samo 60 milijonov dopisnic t a leto, mala Belgija pa 55 milijonov, Nizozemsko 50, Švica 43 milijonov i. t. d. Pisemski promet ne doseza, izimši Združ. drŽave, Nemčijo in Veliko Bsitanijo, v nobeni deželi milijarde pisem. Celo Francija ima istih samo 795 milijonov, Špansko 112, Japonsko .187, Rusija 82, it i. Deček nekaj časa postoji in nato* reče z neko sladko zaupnostjo: "Oče najdražje bi mi bilo, če poj-dete tudi vi jutri z menoj k sv. obhajilu." Kdo bi mogel popisati učinek teh besed v srcu tega brezbožnega moža? Hitreje nego se led ob gorkem solncu taja, raztopilo se je ob dihu božje ljubezni tudi br. zverjo, ki jc navdajalo njegovo srce. Oči so mu bile solzne, vzel je klobuk in palico in šel, da bi na kolenih pred duhovnika očistil svojo vest. - In res, drugi dan je pri slove-ti i sv. maši pristopil k uiizi Gospodovi; ob svoji desnici je imel sinčeka, ki je bil v resnici njegov angelj varuh. Od tega časa dalje je bil gospod I, I. eden naj navdušene,j šib katoliških mož. Popotnikov kažipot. Joliet »Bo železnice. SANTA FE K. K. Odide iz .Tolieta 0.35 zjutraj---- . 7.25. " .'... 8,35 Pride v Chicago .....7.50 zjutraj ..... 9.2". " 9.45 11.45 " razun nedelje.. 1.00 popoU 8.40 popol.............i- - 3 03 7.35 zvečer............... 8.47 zvečer Odide i z-Chi cage Pride v Joliet 2.49 zjutraj.............. 3 39 zjutraj 7.58 " razun nedelje.. 9.1,5 1.00 popol. razun nodolje.. 2.20 po pol - 6.00 " ............... "P " 10.00 zvečer...............H-00 zvečer H. C. Knowlton Ticket Agent. CHICAGO'& ALTON JR. It. Odide iz Jolieta 5.55 zjutraj---- 7.00 " 7.55 " ••• 9.15 " ■•■ Pride v Chicago ____7.15 zjutraj ..... 8.10 " ..... 8.55 " .....10.30 " ..... 1.15 popol. 'i 2,00 opoldne.......... 3.15 popol. razun nedelje. 4.30 " 8.55 " .............. 5.04 " 6.15 " le ob nedeljah 7.30 " G 30 zvečer razun nedelje. 7.50 6.55 " razun nedelje. 8.05 ,, Odide iz Chicago Pride v Joliet 9 00 zjutraj ..............10.00 zjutraj 9.35 " razun nedelje.10.50 " 11,25 .............12.25 popol. 2.30 popol. razun nedelje. 3.35 " 5.10 razun nedelje. 6.10 " j 5.35 razun no^elje. 6.45 " ii.0Q " .............. 7.00 " 9.00 zvečer ..............10.15 zvečer U jo " .............I3-45 zjutraj 11.45 " .............. 1-00 " W. I. Burnett Ticket Agent Dan prvega sv. obhajila. L. 1858 na predvečer beli nedelji je v mestu Louisville v Severni Ameriki gosp. 1.1. potrkal na samostanska vrata in želel "govoriti z gospodom župnikom. Redovniki te^a samostana so oskrbovali dušno pastirstvo župnije sv. Bonifacija v tem mestu. Brata, ki je opravljal službo vratarja, so navdajali neprijetni občutki, kajti poznal je tega gospoda kot zagrizenega nasprotnika katoličanom, ki že 18 let ni prestopil cerkvenega praga in se je odlikoval le v sovraštvu do katoliške cerkve. Seveda bratu ni kazalo drugega, nego da je temu gospodu pokazal župuikovo sobo. Toda. poiskal si je hrat palico in se postavil blizu župnikove sobe, misleč, da bo morebiti ta veri sovražni gospod župnika napal. V tem slučaju bi hitel brat župniku na pomoč. Toda v sobi ni bilo čuti nikakega šuma in ropota, zato je brat odšel v svojo sobico. Trpelo je že dolgo časa, bilo je že 2 ura, 3 ura, 4 ura popoldan, ko Vender prideta župnik in gospod po stopnicah. Župnik pelje gospoda v obednico, da se nekoliko pokrepča. Po kratkem odmoru je gospod odšel domov, toda ne več hudega, zoprnega, nego veselega in zadovoljni ga obraza. Kaj se je zgodilo? Popolna sprava z Bogom, resnična povrnitev h katoliški cerkvi. I. I. je imel dvanajstletnega sinčeka, ki je bil čist in nedolžen kakor angelj. Ta je bil isti dan dopoludan pri izpovedi in drugi dan, t. j. na belo nedeljo mu je bilo prvikrat pristopiti k sv. obhajdu. Deček se je silno veselil tega srečnega trenutka. Zato je ves navdušen pripovedoval doma o sre- USTANOVLJENA 1871. liniipanoMi: OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek S260,000.00 Denar 11» posojilo. PoBojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mttnroe Bros. IMP0RT1RANI TOBAK, na debelo in drobno po nizkih cenah. Največja zaloga importiranegft hercego-vinskega, ruskega in turškega duhanaza. oigarete. „, ,„ Hercegovinski tobak po $125 in $1 40 funt. Ruski tobak po 45c., 55, 65, 75. in $1.00 funt. Turški tobak po $1,50, $1.75, $2.00, $2.50, $3 50 in $4.00 funt. Pravi iinportirani francoski in turški papirčki za cigarete, ducat pakličev po 24c„ 30c. 050. in 75c. Pišite slovenski ajgJirvatski: charles ste1ngard, 863 W. 18th Street. Chicago, 111. m SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas veduo dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekaje-nim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, Iti. _ „_g„ _________0 61, ki jo doseže drugi dan. Trdo huda in nezgoda srce pretresujoča, Brce očetovo je začelo mebko posta- izkušnja daje tolažbo, da bo velikanska rodovitnost dežele z bogatimi žetvami kmalu nadomestila gospodarske izgube tamošujin,sedaj pač usmiljenja vrednih faimarjev. jati, bil je vesel, ker je bil njegov otrok vesel. Po kosilu je rekel sinčku: "Danes ti lahko izprosiš eno milost. Povej; kar hočeš, vse ti hočem dati, naj še toliko stane." M. B. Schuster Young Build!a« Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje. i! t 040« »0»0*0+0*0«iKlKlKiiO ♦© t K 25-LETNICI C.INKR. § o 19. LOVSKEGA POLKA 8 X Sf)ia»l Pr, Hcionismua, avstrijski čnstnik. i DENARJE pošiljam NAJCENEJE in NAJHITREJE V STARO Milijone kron pošljem vsako leto Sloveneem in Hrvatom domu in n' glasu o nepravilnosti! Kako redka pomota se pa dogodi vsled slabo naslovov ali pošt Sedaj pošljem 100 kron za $20.55 in Parobrodne listke v m B ^ »a m. mmm v M. M. mm WW w ' 15 centov poštarine bodisi da kdo pošlje $5 ah $500. prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam in skrbi. Vsakdo naj mi javi dohod po kterej železnici in kedaj pn1 v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno g'8' prtljage in dovede potnika v soliden i cen hotel. Ako kdo sam dojde na kak kolodvor naj nas pokliče! telefonu in sicer 3796 Cortlandt, se rojaki vedno name obrnejo, solidno in pošteno postrežbo jim jam<5'1 moje dobro ime v devetletnem poslovanji. Z veleštovanjem, FHAttK SAKSEE, 109 Greenwich St., New York Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno, v tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. I. A. KOLIN OVO Svetovnoznano Grenko (CELEBRATED BITTER-WINE TONIC.) NAVODILO: Izpij polni kozarec Kolin-ovega grenkega vina predno se vležes k večernemu počitku. Ponavljaj to več dni j in opazi bodes kak dober in zdrav učinek napravi na ves tvoj telesni sestav. ^ Ozdravi slabost, dispepsijo onemoglost ter bolezni želodca in 'ledvic. ^ fi & Priporočeno je od mnogo slovečih zdravnikov. Izdelovano pod osebnim nadzorstvom I. A. KOLIN-A. To vinO prodaja na debelo m drobno A. NEMANICH, 915 Scott Street. JOLIET, ILL. V svojem dnevniku sem našel za pisanih nekaj vrstic, ki govore, Itako se je godilo nam vojakom 19. Bovškega polka leta 1878 za časa okupacije Hercegovine. Le v tej deželi je imenovani polk deloval. Letos je že 25 let od te zanimive okupacije. Morda vstrežem komu • tem, da objavim nekaj svojih spominov. V našem lovskem polku so bili takrat večinoma le Slovenci. Nekateri so padli v boju, nekateri so vsled prehudega napora zboleli in prezgodaj umrli, nekaj naB je pa vendar še ostalo, ki so bomo mogli mleležiti 2 o letnice, ki jo nameravamo skupno obhajati v Ljubljani. Naš polk je bil že leto poprej 1877 v Dalmaciji, večjidel ob meji Hercegovine: v Metkoviču, v For-topus, Spletu, Trogiru, JSinju. Vojaki so prebivali po hišah. Le v špletu smo bili v takozvani Marijini vojašnici, katera je bili preje kapucinski samostan. V Sin j so prišli tudi reservisti meseca julija 1878, To je bil pa iudi znak, da bo treba kmalo preko meje v Hercegovino. Menda 25. julija 1878 je bil naš polk še enkrat pregledan na prostranem travniku blizu Sinja. Tam so dobili vojaki tudi skupno od vojaškega duhovnika blagoslov. Vojaki smo mu dejali "skupna odveza," Dne 26. julija smo odšli iz Sinja proti Aržanu. Prvega avgusta smo prišli pred lepo dalmatinsko mesto Imoski, ki leži v vzhodni Dalmaciji :«a bregu hercegovinske meje. Lepo je to mestece s prijazno cerkvico, takrat je štelo okolu 4100 prebivalcev. Duhovno pastirstvo opravljajo tam oo. franjevoi. Prenočili, ■smo na prostem. Drugo jutro je bilo treba iti v ©soje. Prvokrat smo šli tedaj čez aoejo v Hercegovino. Naš polk je precej varno vodil major pl, Klo-IStt. V Oso je jo naša straža pripeljala tri v j ete turšk e vojake ter ž n j i mi prinesla dolje turške puške. Pred majorja prišedši so izpovedali, da $o turški vojaki in jih do sedaj ni aobeden pozval iz straže. Menda s® jih bili pozabili, česar smo se še večkrat prepričali. Pohrali smo Jim orožje in jih pustili domu. Kam so sli, Bog ve. Iz Osoje smo ili še tisti dan nazaj v Imoski, ter aopet tam prenočili. Dne 7. avgusta pa smo morali iti v Tiho dolino. Imeli smo te dni plaho vreme. Delovalo je, treskalo in bliskalo, da bilo groza. Skušali smo, kaj je tlo: celo noč na prostem stati poleg jrtiske v slabem vremenu. Če tudi tukaj naštevam mesta ali vasi, vendar vojaki nismo smeli v Bobeno hišo, pod nobeno streho. Blizo 6 mesecev je prošlo, da ni »topil naš polk nikoli pod streho. Marsikateremu bta pot in mokrota ©žulili rami od namočenega jertnenja in nove vojaške oprave. ČMrtega avgusta smo odrinili iz Tihe doline proti Ljubski. Tukaj je že pazljivo bilo treba hodili. Kakih 600 ineurgentov je čakalo pri Liluku, takp so napovedali najeti naši ogledniki. Ali treba je bilo prodreti <£l glavnega mesta Hercegovine, do Mostara, če tudi yismrgentj branijo, T. flwflsS® polk je imel pri Liluku prvsv prakso; Bilo je 8 ranjenih. Po silno te-iavni poti - jo pripeljal, po kozjifi stezah divizionar Jovanovič celo divizijo na mogočne visočine ob desnem bregu Neretve pred Mostar dne 5. avgusta 1878. Spominjam se, kako nas je na tej tiežavni poti opazoval neki pastirček, na drugi strani sedeč in piskaje na »vojo piščalko čisto na robu silno visoke kamenite stene, ki je visela nad prepad®m. Noge so mu visele doli v globočino. Mnogokrat so morali vojaki sami gorske topovevelikim laškim mulam **eti b hrbtov in jih prenašati na skoraj neprelazljivih potih. Tudi ta pot je bila premagana in mogočna avstrijska divizija je stala 5. avgusta pred Mostarom, Na hribu ob desni strani Neretve je še tisti ve Jer plamtel kres avstrijskih vojakov in avstrijski topovi poleg kresa so zijali s svojimi žreli proti Mo-staru. To noč od 5.-0. avgusta zjutraj do osme ure. je bil silen nemir v Mostaru. Pred mestom je stala avstrijska moč, ki je ravnokar poslala svojega parlamenterja (pogajalca) v Mostar z vprašanjem, ali se poda ali ne, v mestu samem pa je bilo še polno liujskačev in insurgeutov. Klali in morili so se, kar med seboj,dokler ni podlegla tolpa vstašev. Ravno smo se pripravljali, da si skuhamo menažo, kar se zasliši po celem taboru: "Turki gredo! Turki gredo!" Na lepih turških nonjik je prijalialo okolo 18 prvakov mesta Mostara, iskajt divizionarja Jovano-viča. (Kasneje je bil Jovanovič ces. namestnik v Dalmaciji). Visoko v zrak so dvignili svoje fese in klicali! "Živili Pranje Josip! Živili Pranje Josip!" Bog ve. če so tudi tako mislili, kakor so klicali. Najbrž da ne! Po kratkem razgovoru med njimi in med divizionarjem, je prišel ustmeni taborski ukaz. Vrsta in red v katerem bodo posamezni polki korakali jv Mostar, sta se nam naznanila. Kmalu smo zatikali: "Glavno mesto Hercegovine je naše. Živio!" Jovanovič in njegova 'spremljevalna straža jahajo preko visoko čez Neretvo obokani most v Mostar. Vsa divizija pa koraka za njim. Nekako sredi mesta se vstopi poleg neke hiše, zraven njega igra vojaška godba in cela divizija defilira mimo njega. Most čez Neretvo je zgrajen samo v eno kolono visoko nad reko in dela pravi klanec pri vhodu v mesto. Naš polk je šel na onkraj mesta, in se je utaboril ob cesti, ki pelje v Buno in dalje v Metkovič iz Mostara. Tukaj je bilo precej zapuščenih turških šotorov; katerih pa nismo rabili, da se ne bi prezgodaj nalezli nadležnih turških tovariševi Osoda počitka nam ni bila ugodna. Že 6. avgusta smo morali odkorakati proti Buni in od tod po dolgi strmi cesti čez goro proti Tasovčiču. Na velikih pašnikih ob cesti in med Neretvo smo se utabo-rili do 11-avgusta. Od tukaj smo pregnali nekaj turških,menda pozabljenih vojakov iz tabora. Ti so nas debelo gledali, ko so slišali, da sedaj smo mi tukaj, oni naj pa gredo, kamor se jim zljubi. Kakih 5 ur smo morali čakati, preden je odšel zadnji Turek. Boja še ni bilo. Na potu proti Tasovčiču smo imeli oddiblej v Domanoviču. Kupovali smo pri nekem Turku mastiko (žganje v steklenicah) in druge reči, posebuo črno kavo. To se kuhali kar ob cesti. Tukaj je naših vojakov eden našel angleško patroro v hlevu. Pre-iskavali so in dobili zakopanih v hlevu mnogo novih pušk repetirk in veliko število patronov. Lastnika hleva, starega Turka, in dva njegova tovariša so pa prijeli in zvezali. Toda kmalo je prišel ukaz iz pustiti jih. Avstrijski vojaki nismo smeli nobenemu llercegovcu storiti nič žalega. Pred petimi minutami je lahko na nas streljal, skril svojo puško pod skalo pa nam prišel nasproti ter klical: "Živili Fmnje Josip! Ne boj so, brate! Nema tu vraga." Po teh potih si lahko videl, kaj je pozamezniin kristjanom storila turška druhal. Hiše kristjanov so bile le razvaline. Cerkvice vse porušene. Ostali starčki, starice in otroci so bili revno oblečeni. otroci dostikrat nagi. Kar je bilo čvrstejšega rodu, je pobral preje uže Turek ali pa se je poskrilo tudi pred nami, meneč: da pride drugi Turk. Žalostuo je bilo vse to videti. Govedo si lahko videl, kako je od kuge kar na prostem oe-palo, kar ga je se pustil Turek. 12, avgusta smo 8e po tisti cesti vrnili proti Mostaru. Od Mostara pa smo že 12. avgusta odišli zopet nazaj proti Domanoviču. 10. a/gusta popoldne smo že slutili, da bo nekaj boja. Videli sm6 večkrat dohajati k nam dva precej priletna človeka, enega moškega in eno žensko. Bila sta naša najeta oglednika. Slabo sta bila opravljena. Prodajala sta lešnike, včasih pa posušene slive. Vselej sta nekoliko ponujala nam svoje blago, potem pa hajdi v šotor k polkovniku! Preneumna gotovo nista bila, ker je ta njiju posel trajal celi čas obleganja in vendar ju ni spoznal sovražnik. Res je pa bilo, kar smo slutili. Pot od Domanoviča pa proti Stolcu je bila nevarna. Previdno so pa ravnali naši poveljniki, kar moram tu povedati njim v čast in hvalo. Le malo časa smo popoldne hodili, ko se zasliši prvi sovražni strel. Naše stranske straže so zadele na vstaše. Odločno smo slišali, kako so odgovarjali naši vojaki sovražniku iz repetirk. Ker je bila zemlja na obeh straneh ceste obraščena z drevjem, je bil ukaz: Sovražnika poiskati v njegovih skrivališčih! Nekaj vojakov je šlo na desno, nekaj pa na levo. 16. avgusta ob £6. uri popoludne je počil prvi strel z mogočnega Uhacijevega topa pri Kremencu. Kmalu je počil drugi strel in tako dalje. Kaj čuti vojak, ko sliši prvi strel iz "kanona," ti ne morem popisati, dragi bravec. Vsak vojak postane v tem trenutku res vojak. Srce mu kar zakipi hrabrosti. Sovražnik se je umaknil. Premagali smo ga. Po prestani prvi praski smo šli dalje po cesti proti Stolcu. Med potjo se je slišal sem ter tje kak strel naših stranskih straž. Zvečer smo prišli na ob cesti ležeči hribec Alabica. Ob levi smo imeli cesto, pred nami pa se je dvigala lepa prostorna kuia (turški grad ali posestvo veleposestnika) z obzidanim dvorom. Kdo bi si bil mislil, da je v tej kuli tolika smrtna nevarnost za nas? Ali naš polkovnik pl. lvlobus je pač vedel zanjo. Precej v mraku je razposlal ponočne straže na vse štiri strani. Uredil je posamezne oddelke naših vojakov, na površnen okrožju hriba. Ukazal je, da naj izkoplje vsak posamezni sebi prsni bran ali pa nabere pred se kamena. Tako so vojaki delali še pozno v noč, da si je pripravil vsak sebi, kjer je ležal, trdno bran proti svinčeni krogli sovražnikovi. Potem je polkovnik ukazal- "V Božjem imenu tukaj prenočimo!" Silno utrujeni smo kmalu pospali, če tudi pred sovražnikom. Toda kaj je to? Zbudil nas je strel iz naše puške. Takoj smo vedeli, Čigav je strel, ker smo svoje puške vse razločevali od sovražnikovih. Vse je planilo po koncu. Vsak je že pri svoji puški. Ukaz 8e glaai: "Tiho, mirno!" Tudi žvepljonke ni smel nobeden prižgati v tej jasni, pa vendar precej temni noči. Polkovnik pošlje oddelek vojakov k ponočni straži pozvedet,.; kaj je bilo. Preiskali so kraj, kamor je naš ponočni stražar ustrelil, in našli ubitega osla. No, ta se je ponoči pasel. Ker ni razumel klica; "Halt, wer da?" ni zarigal svojega "i ha" in revež je poginil. Vrnivši se oddelek sporoči to majorju. Ta pravi hladnokrvno: "Le ležite, vojaki moji! Saj živimo za kaj druzega, kakor za te lumpe!" Zjutraj ob »tirih je bilo treba vstati. Zjutranja zora nam je kaj milo zazorila. Topa sta bila obrnjena eden na cesto, proti Stolou, drugi na kulo pod nami. Ukaz je bil: "Kuhati črno kavo!" Eden oddelek je šel iskat vode k izviru ravno proti Stolcu in sicer precej daleč. To vodo nam je pokazal zviti Turek. Imeli smo vodo prav blizo za seboj, a za njo nismo vedeli. V času, ko so naši točili vodo v kotliče, smo zapazili, da gre s hriba dolga vrsta sovražnikov po cesti proti nam. V jutranji solnčni bli-ščobi ni bilo mogoče razločiti, ali so naši vojaki, ali sovražnik, častniki so opazovali s svojimi daljnogledi in se pričkalh "Naši so!" "Sovražniki bo!" Slednjič so zapazili Mohamedovo belozeleno zastavo. Major začne upiti na vodo-toče: "Zurueck!" "Nazaj!" na vse grlo. Seveda ga ne bi bili slišali, bili so predaleč. Toda čuden slučaj: Ravno k temu izviru prijaha Turek v hitrem tiru in iz samokresa ustreli dvakrat v zrak. Še hitreje odjaba dalje. Kdo je bil? Bržkone je bil častniški namestnik Mihalič od 32. in-fanterijskega polka. Ta si je upal izvršiti predrzni in junaški čin. Tri stotnije tega 32. polka so bile v Stolcu obkoljene od Turkov in vstašev. Ti niso pustili živeža ne vode avstrijskim vojakom. Pa tudi od njih ni prišlo nobeno poročilo Nadaljevanja na 7 strani. AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. JUNIJA, ,1903. "PRI VELIKEM ELEKTRIČNEM PNAMENJU." McHugl k Schoenstedt! Na voglu Chicago in Cass ulic. Obleka za vroče poletje! \ Mi žrtvujemo ves svoj čas v to, da povzdignemo svojo trgovino. Mi prodajamo obleke, sploh vso opravo, ki jo potrebujejo moški in dečki. Naš trud se z vso vnemo raztega v to smer, da namreč popolnoma zadovoljimo svoje odjemalce, tako da se, kadar pride čas, in si nameravajo zopet kaj novega kupiti, naj prvo spomnijo na nas ter nas obiščejo, vedoč, da je naše blago tako, kakoršnega si žele. Ne bilo bi odveč, ako tukaj še omenimo, da bi nas, v slučaju, da se vam kaka stvar ne zdi prav, jako veselilo, da nas o tem »obvestite in nam daste priliko isto popraviti. Naša zaloga oblek, vštevši onih iz znamenite Kirschbaum tovarne, sestoji iz najboljših kakovostij, .. krojen, blaga in je izdelana z isto skrbjo kakor po naročilu. Uvideli bodete, da jejedini razloček JL> med obleko kupljeno pri nas in ono, narejeno pri krojaču j edino le v ceni —mi vam prihranimo polovico — naše cene sedajo od.. ............... Imamo tudi večje Število raznih oblek za moške,'■katere smo prodajali preje po $7 in $8, potem tudi drugih iz tankega blaga posebno pripravnih za poletje. Da jih razprodamo $10.00 do $m.oo nmje cena. $5.00 Večje število raznolikih hlač trpežnih, fino izdelanih, katere so v začetku sezone prodajali po $2.00 in $2.50, damo vam jih dokler jih je Še kaj proti ' (t)1 H H znižani veni le za.................................................................3U Baseball oprava zastonj z vsako obleko za dečke; ' ' i , , ir \ r / s j » , ■ < , y " t !4»4"fc4»4»4»4»4» 4.4.4» 4. 4,4^4.4.4.4.4,4.4.4.4.5 AMERIKANSKI SLOVENKO, 12 JUNIJA, 1903. iz trdnjave. Prav huda jim lifela. Da bi jih rešil, se ponudi %lič. Vojaško avstrijsko obleko EcS slu«j bolezni bode dr-iy.i'S;« kom r- u • praska a in fko b d.e st ok..mii8k one vrst-i bojez i, ta kt.ero Vi holive';: uu dei. da V s za .m- ■ J vui, posUH Va-*< b.-.-demo z eksp »som zdravila v-kt^ r»koi; n-Mto Zjed. driav Cu.adc • H M-'Wk-. V sločsjaro, da jn V Sa bolezen -vdr-vl i a, M da i' treba da se V»'š osobno preišče, o,lg«'r|li »ani Uodemo v slovenskem v/i u ter Vsm pojavu i Vr.!o ^ I- ■ t>. Vedet'mor te. da ^ več bo-.e ni, k:-'o tU mogoče ' ider. iti.U- d '■•■■ii ■ ■ • zd-a-vil in tudi več tacih, ktere nI mogc^e h Vi'Sega p:sma i W-j s- nati. ■.. ve .saj > i t-. t. f Institute ima mnogo e>ktričnih strojev, s pomoč-, »kteri s . fjl-.i). le oseb' kre-fc. on ->i}J> a (Jivotne) sestavi "i dodeli se nova moč, ttthi se r.lebeW d-1' e!i se osuše, ■ reskrbi se o/a meč izmučenim in oslabljenim, ker stroji z.imoie muk iti > olečilif, Rentgenov!.i>li X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na tanač.n ievidt-i vse notranje poškodbe kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Kadi tega pa Vas lahko ozdravimo, aio 'male. ROTATIZEM. ~ SRČNE BOLEZNI. - OTEKLO KOZO. - BOLEZNI NA Op EH USESIH, f508U. VRATU, ALI NA PRSIH -AKO ZGUBITE LASE - AKO STE BOLHI! K5A ŽELODCU, NA WA-TERNICI. - AKO IMATE HE^EROiOE — SP0LSKE BOLEZNI, -ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBCEVA^Jtj - AKO STE NERVOZNI - AKO NEPRAVILNO PSEBA LJ.AiE - IMATE ASTMO, KAŠLJATE - NEČUTITE - AKO STE B0LN! NA MES1URJU LEDVICAH, JETRIH, iti , itd. Ali, ako imate katerokoli drugo bolezen, < brnite s« na Universal Medica' Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vnra bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako st« o^diavlvvi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako s leiaifi zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vi.rt» to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trošiie zaman drazeea denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete v čem obstoji. Vaša bolezen. Naslov: UNIVERSAL MEDICAL INTSITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW Y0EK. Uradne ure : Vsaki dan od 10. do 12 dop. in od a. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10, do 1. ure popoludne. ■liHimw—MWWHwm» A TO VI CENIKKNJIGin ZLATNINE 1 V pošiljam poštnine prosto. pUUe pmj Cene ura« so: Nilrel- urs 7 Jew«ls g-« 15 Jftwele Widths«« • Srebrne uro z enlin pokrovom . • • z dvtnm pokrovoma ln vlije. Boss-case SO let KarH'.cIV Uri« 7 Jewels , Boss-case 26 let 1« size 7 Jewels 17 $30.00 Opomba. Vse t« uttaOZ ni"' KoIobovJb prt "Mtetih urah je Elgin all wal- thum, kukorSnega kd. 2ell. Bfego pošiljam po Expuss C. O. D, Vse m»je blago U garantirana Razprodajaleem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manj i zndski naj ee pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v narocbo knjig je napraviti: M. POGOHELC, B. 226 Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po- šiljajo-pod naslovom: M. POGORELC, Care of B. Schute, 52|State St., Chicago. Dom, sladki dom! Ni ga prostora na svetu kakor je dom! Ni pa tudi prodajalnice v Jolietu, kakor je THE EAGLE, kjer bi se za majhen denar moglo toliko kupi i. Ne čakajte, ampak sklenite hitro ter pridite na to k nam, in pomagali vam bomo, da si opremite svoj dom s pohištvom kakor-šno potrebujete. Ravno sedaj prodajamo razno pohištveno in gospodinjsko blago ceneje kakor kdaj poprej. Želimo, da si pridete ogledat našo zalogo in se prepričat o cenah, ter bodete potem lahko sami reki i, da se najceneje kupuje le pri nas. Obleka za moške in dečke. vec Naša trgovina z obleko postaja večja vsakim Itom. Letos smo že prodali oblek kakor kdaj poprej. Vzrok temu je lahko najti, kajti mi prodajamo le garantirano blago in naši odjemalci to.dobro vedo. Mi kupujemo le najboljšo obleko ker vemo, da za naše sloven-skt in in hrvatske fante ni nobena stvar predobra. Cene oblekam od $5 do $25.00. ||P»||sj0c. Ako frpi+e kakorsibodi reuma-tično na nevralgi/i ali v kosteh in in členih, Vas Severovo St. Got-thard olje gotovo hitro ozdravi.. Prav idealni lek. Cena 25c ia 50c. W. F. Severa Cedar Rapids. I <> \v a. HENRY * LATZ, kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, •PHONE 914 F, RBEL & BROi prodaiii!*-«' vina ocl trte in žgauia Sonoma Go, Galitorni^' Vstiodna zaloga vina in nrad: 684-686 W 12 St. TBLKKONi itn CANAL. Naš prostor jo na Desplaiues ulici blizu novega kanala. Predno kupiS lumue oglasi se pri um, in o^lej si naSo zalogo I Ml te bomo zadovoljili in t,i prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Offioe in Lumber .Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC JOLIET. ILLINOIS. Razpošilja denar na vse kraje sveta. T. A. MASON, predsednik- , •G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Podpisana tem potom opozarjam vse ——trgovce •/.—— Lahkimi pijačami (SOFT DR.NKS) da sem odprla svojo, novo iz-lelovalnico in točilnico NA 111 NORTH BLUFF ST J 1 in nisem v nikaki zvozi več s staro izdelovalnieo Bodaj pod imenom Rio-mevs in Voitik. Slovenskim kupcem se posebno priporočam in jim zagotavljam točno po strežbo in vedno sveže blago. Mrs. .V. H A^Frr ITa prodaj še 6 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojili. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Pili ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijski vino. dobro žganje tu tržim najboljSe »modke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills Telet'. 2252. j Gumbe, znake iti baudera© f Kupite lahko }»ri; ■t\ nas zelo nizki ceni Pišite nam p° cene predno naročite drugje. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lougliraii & Sclioenstedl Posojuje denar proti nizkim obrestim-Knpuje in prodaja zemljišča. ' Pieskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske voŽne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. Jem nova cesta a sposofi lu iMm necenia nemoči. Zaposledn^ch desafiroči sa lek&ri na torn ustavali, aby vynasli spolahlive uspešne sposoby pre vyliecenie takych nemoči, ktore dosavad lekarska veda yyliecifi nebola v stave. Kazdy jeden z tychto lekarov inu nemoč študoval a teraz ked' ieh študo-vanie, ustavanie a zlcusenosti uspecli korunoval, tyto lekari—ktori nž 31 rokov učinkujii vo verejnosti—sa spojili a založili jednu lekarsku spoločnost zvanu: National Medical Association (Uznatš vlždou Spojenych Štatov.) a tejto spoločnosti vodcom a hlavnym lekarskym spravcom je: Doctor E. G. Drake, hlavny lekarsky spravca newyork^kych a pennsylvanskycli lekarskych universit. On je 65 ročnym mnžom s ostryra rozumom, velkon zkusenostou a už 38 rokov učinkuje na poli verejnosti s velkym a obdivuhod-nym uspeehom. Tu predstavu-j eme photografiu v eeloživotnej podobe Doktora E. G. Drakeho, ktory pre svoju velku zlcusenost a skvele svoje uspechy, ktore na poli lekar-stvadosiahnul, bol ednohlasne zvole-ny za hlavneho le-karskeho spraveu hore označenej spoločnosti. National Medical Association ma pre každu nemoč svojho osobyt-neho lekara, akto-kolvek o pomoč piše, jeho nemoč je celym lekarskym sboroni pojed Havana pod vodcov- stvom hlavneho lekara, lebo je to celkom nemožne a vytvorene, že* by jeden lek^ir bol vstave kaž-du chorobu vy» Hečit. Tento ustav md ku každej chorobe jedneho lekara specialistu. Doktor E. G. Drake, ktory je hlavnym lekarskym spravcom tejto spoločnosti, spolu se svo-jim lekarskym sborom prezku-maju neduh chore-ho a zaruku pre-vezrhu zato, že nemocneho vy-Heča. Každy pemocn^ dostane pisomnii zaruku o tom, že buae vyiieceny. Ten nemocny, ktory sa obrati o pomoč ku tomuto ustavu, ten plati len raz a nerobi to rozdielu,* bars ako dlho by trvala jeho nemoč a jeho tiplne vyliečenie. Na cele National Medical Association stoji tento chyray hlavny lekarsky spravca, ktory s jeho lekarskym sborom lieči každu chorobu, čoby ona bola akokol'vek važnem alebo zanedbanym neduhom. Pokrutky. Matierka. § Pl uceJ | Srdce. 1 I Hlava. Oblicky. Pečienky. Hostec. I • |^Prietrž. ^aludok. i 1 Kašel. sa za kratky čas pri podani zaruky vyliečia. Ked' ste chory, tak neodkladajte ani jeden deA, ale pište na National Medical Association a o všetkom dostanete uplne vysvetlenie poslovensky pisane. Jeden list je dostatočny v ktorom ked' opišete Vaše ponosy, chorobu, a či bolesti, teda obdržite vo Vašej materinskej reči odpoved. Pište poslovensky. Uradne hodiny v robotny deft predpoludnim od 10 do 1 a popoludni od 2 do 5. Y nedelu a vo sviatok od 10 do 2. Listy treba adressovat: Dr. E. G. DRAKE, hlavny lek&rsky spr&vca. National Medical Association, 34 WEST 26th STREET, NEW YORK. Fred Sehrins * Brewing Company JOLIET, ILLS. TEL. 26 NEODVISNA OD KAKEGA TRUST A ALI KOMBINACIJ? SUNNY BROOK DISTILLERY CO., if so you ought to appreciate anything that will help you save it. Your The best way to save time is to have a I ime Chicago Telephone I __Gost but 5 cents a day CHICAGO TELEPHONE COMPANY