NO. 150 Ameriška Domovina ftAA E n I e/% IH—HO IW1E AM6RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 7, 1962 SLOV6NIAN MORNING N€W6PAP€B c STEV. LX — VOL. LX Vel. Britanija še ne pojde v Skupni trg Zadnji razgovori y Bruxellesu niso odstranili ovir. Zato se bo vstop Velike Britanije nemara zavlekel do leta 1364. London, vei. Brit. — v Sadnih krogih so upali, da bo Uspelo tekom razgovorov vodni-k°v Skupnega trga s predstavnike Velike Britanije v Brux-allesu rešiti glavne težave in Pripraviti vstop Velike Britani-je v Evropsko gospodarsko skupnost. Večji del ovir je bil de-•iansko odstranjen, toda ostalo odprto vprašanje zavarovanja nvoza živeža iz Avstralije, Nove Gandije in Kanade v Veliko rHanijo tudi še potem, ko bo a že v Skupnem trgu. . Angleška vlada hoče imeti junaštvo, da bo lahko uvažala ži-Vila iz omenjenih treh dežel, Ganic britske Skupnosti naro-.°v> članice Skupnega trgaj pa ii1 tega jamstva nočejo dati. Iz-e.i 6 Prirneren čas za razpust ParJamenta. T?Tr®®ni laoški princi! LUANG, PRABANG, Laos. - kone81710 poro^aL’ se ie moral ce t Znane ženevske konferen-je 0m.a°su zavleči radi tega, ker r.a plnistrski predsednik Suva-Porok ma ^otel naiPrej opraviti Rran ° • SV0'ie hčere nekje v ne"" in ae^e potem iti na že-ca j ° konferenco. Konferen-Sedr^k °naana, ministrski pred-p° pe. Je v^el Kennedya in se Vil v] j ^hnih, odkar je sesta-Pa sj^a ° Vrnil v domovino. Ni ha p01Ca„* v^ahne seje, ampak šel Vj hišj700116 SVečauosti v kralje-reč r, . Rraijev sin se je nam-Vseftl ^čil, kar je dalo priliko s° Se rem boškim princem, da SvadbP° tednih sestali na Se borL V ,kra^evski palači. Ko naporov na svadbi od- Novi grobovi Mary Malečkar Po daljšem bolehanju je preminula na svojem domu na 15925 Saranac Rd. Mary Malečkar (p.d. Zurova Mica), rojena Žurga, stara 76 let. Bila v vdova, njen soprog Anton je umrl leta 1957, sin Anthony pa leta 1960. Zapušča sinova Augusta (v Chicagu) in Franka, hčer Mary Samsa, 8 vnukov, 5 pravnukov in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Dane-Skrile, posta Staritrg pri Ložu. kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bila 54 let. Bila je članica Društva Mir št. 142 SNPJ, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Collinvvoodske Slovenke št. 22 SDZ in Pod. št. 10 S2Z. Pogreb bo v petek dopoldne ob 10:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St_ na Lakeview pokopališče. John J. Nachtigal Po težki operaciji je preminul v Euclid Glenville bolnici John J. Nachtigal star 50 let, stanujoč na 15241 Saranac Bil je samec. Zapušča sestri Mary in Jean, bratranca Michaela Casserman (v Madison, O.) ter druge sorodnike. Oče Frank je umrl leta 1924, mati Mary, rojena Zalaznik, leta 1955, brat Frank pa leta 1938. Rojen je bil v Clevelandu in je bil veteran druge svetovne vojne. Bil je član Dru-tva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Collinwood Boosters No. 188 ABZ. Zaposlen je bil več kot 25 let pri New York Central železnici. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato All Soul’s pokopališče. ------o------ Več se jih je izselilo, kot vselilo OTTAWA, Can. — Po uradnih podatkih je tekom zadnjih 12 mesecev do 1. junija letos, Kanado več ljudi zapustilo, kot pa se vanjo preselilo. Prirodni prirastek za ta čas je po uradnih podatkih 335,000 oseb, dejansko pa je število prebivalstva v tem času porastlo le za 332,000. To se pravi, da se je moralo okoli 3,000 oseb več izseliti iz dežele, kot jih je vanjo prišlo. Kanada je imela 1. junija 18,- Nov nacr! za rešilev spora Konga s Kalango Katanškega čombeja skušajo z gospodarskim in političnim pritiskom pripraviti do sporazuma z osrednjo vlado Konga. WASHINGTON, D. C. — Pretekli teden so delegatje Anglije in Belgije z zastopniki državnega tajništva izdelal nov načrt za ureditev razmer v Kongu. Načrt je še tajen, ker ga morata odobriti angleška in belgijska vlada in seveda tudi Kennedy. Menda obsega kar 21 točk. Najvažnejše med njimi so tiste, ki obetajo kongoškim politikom izdatno finančno pomoč, ako bodo našli skupno podlago za federalno ustavo. Dana bo tudi obljuba, da bo Kongo dobil pomoč pri reorganizaciji svoje armade in obnovitvi kongoške javne uprave. Denar bodo dale vse tri države, največ dela bo pa opravila Belgija, kajti edino ona pozna razmere in ve, kako je treba organizirati v Kongu tako javno upravo kot armado. Sedanji predlog se mora zdeti vsaj Čombeju zelo važen. Mož je namreč kot navadno hitro “zbolel” in se šel zdravit v Švico. Tam so ga pa čakali poleg zdravnikov tudi njegovi politični in gospodarski svetovalci. Na sporazum pritiska tudi znana Rudarske unija, ki je lastnica vseh večjih rudnikov bakra. Boji se namreč, da bodo Čom-bejevi pristaši v slučaju odnovi-tve državljanske vojne res začeli uničevati rudniške naprave, topilnice in rafinerije bakra. V Katango je namreč pribežalo več znanih članov Tajne vojaške organizacije iz Alžirije. Ti so v dobrih zvezah z čombejevo vojaško organizacijo. Jo že vež-bajo v gverilskih operacijah. Počih in 2a^ S.e kocio vrnili v Vientiane vlaV na sklicanje pr- dane seje. v°lne i-°'*aki rabii° 18-krat več kot civilisti. ^ost 1^n° in soParno. Verjet *Ura 85GV*"" Naiviš3a tempera- Nova ameriška umetna luna POINT ARGUELLO, Calif. — V nedeljo so letalske sile pognale na pot okoli Zemlje novo u-metno luno, o katere nalogah pa niso dale nobene izjave. Morda je vzrok za njo v nedeljski veliki ruski jedrski eksploziji nad Novo zemljo? 570,000 prebivalcev. Prirastek v zadnjem letu je bil najmanjši od leta 1950. Kaša atomska tovorna ladja Savannah počiva WASHINGTON, D.C. — Že pred leti je federalna administracija dala zgraditi posebno atomsko tovorno ladjo in žrtvovala v ta namen nad $50,000,000. Ladjo so lani spustili z velikimi slovesnostmi v morje. Potem so jo poslali v luki Yorktownj Va., da jo tam še enkrat preskusijo in opremijo za tovorno službo. Na ladji naj bi bilo zaposlenih okoli 75 mornarjev in pomožnega osobja. Ladjp so hoteli porabiti za propagandne ideje, da se da atomska sila vporabiti tudi v mirne namene. Ladja bi morala ta mesec nastopiti svojo službo, pa še zmeraj počiva. Moštvo na ladji, odnosno njegove tri unije zahtevajo namreč 15% višje mezde in plače, kot so dogovorjene z unijami na drugih ameriških tovornih ladjah. State Marine Lines, ki so prevzele ladjo v upravo, nočejo priznati nobenih izrednih prispevkov. Kaj naj administracija sedaj napravi? Nekateri mislijo, da je najbolje, da Savannah sploh ne spravijo v tovorni promet, drugi pa trdijo, da bi bilo najbolje, da jo izročijo vojni mornarici, ki tako stalno rabi tovorne ladje za prevažanje vojnega mate-rijala po vsem svetu. Administracija se še ni odločila, kaj naj napravi. ---—o------- Jamaica - neodvisna KINSGTON, Jamaica. — Po 307 letih angleškega gospodarstva je postala Jamaica, otok v Velikih Antiljih v Srednji Ameriki, neodvisna država, prva v tem delu sveta od 1. 1903, ko je oklicala neodvisnost Panama. Angleži so skušali Jamaico povezati z ostalimi svojimi posestmi v Srednji Ameriki v Zahod-no-indijsko federacijo. Jamaica je to zamisel zavrnila in se izjavila za lastno neodvisnost. To je včeraj dosegla ob navzočnosti princese Margarete; sestre angleške kraljice Elizabete II. Otok je po svetu znan zlasti zaradi svojega odličnega ruma, pe tudi raznega tropičnega sadja in velikih ležišč boksita. Na neodvisnost je bilo prebivalstvo dobro pripravljeno, saj je dejansko od leta 1944 samo vodilo upravo otoka. Predsednik vlade Jamaice je objavil, da bo predložil Združenim državam sklenitev obrambne pogodbe, vendar bo Jamaica ostala še da- ŽELEZNICE NAPOVEDALE STROŽJI DELOVNI RED! Železniške družbe so objavile, da bodo uvedle 16. avgusta delovni red, ki so ga same predložile jeseni 1959, in ne onega, ki ga je predložila predsednikova posebna komisija. Unije odločno protestirajo. CHICAGO, 111. — Včeraj sp železniške družbe objavile, da bodo nova pravila za delo, ki jih bodo uvedle s 16. avgustom strožja in obširnejša, kot je bilo odrejeno preje. Unije železničarjev so se med tem trudile, da bi preprečile celo uvedbo novega delovnega reda v obliki, kot ga je pred-' ložila posebna predsedniška komisija v letošnjem februarju. Železniške družbe trdijo, da so nova pravila potrebna, če naj bo obratovanje železnic postavljeno na zdravo gospodarsko osnovo. Delovni red, ki ga hočejo uvesti 16. avgusta, obsega v glavnem predloge, ki so jih železnice stavile unijam 2. novembra 1959. Novi red daje železniškim družbam pravico odrejati delavce k drugim, ne njihovim običajnim poslom, določati velikost moštva pri posameznih delih in dolžino njihovega dela ter opustitev označenja prog na tovornih postajah in premikališčih. Vse te zahteve železniških družb je predsedniška komisija zavrnila. Zastopnik železnic je izjavil, da verjetno najstrožja določila novega delovnega reda ne bodo nikdar izvajana, ter izrazil prepričanje, da uvedba novega delovnega reda ne bo povzročila stavke. Novi delovni red bo ukinil 40,000 delovnih mest za kurja-če, med tem ko je bilo 17. julija objavljeno, da bo dejansko odpuščenih le 13,000. James E. Wolfe, zastopnik železniških družb, je dejal, da so bile železniške družbe prisiljene napraviti omenjeni korak zaradi poskusa železničarskih unij potom tožbe preprečiti uvedbo novega reda, kot je bil napovedan 17. julija. Sodnik Joseph Sam Perry od zveznega okrožnega sodišča je izjavil, da bo danes razglasil svojo sodbo o pritožbi železničarskih unij. ------o------ Težko je, težko . . . Miha: “Dandanes je pa res težko dobiti dobro kuharico!” Janez: “Prav res je! Ne dobiš jo, tudi če se oženiš!" V čem smisel življenja? HOLLYWOOD, Calif. — Komik Steve Allen je dejal ob smrti filmske zvezdnice Marilyn Monroe: “Marilynina smrt naj bi nas vodila k preudarjanju materialističnih vrednot, ki so značilne za naš način življenja. Ona uživala slavo in imela denar, po katerih so nas učili stremeti, vendar sta jo vodila v grob!” Marilyn ni imela ne skrbnega očeta, ne ljubeče matere, ki bi jo pripravila za življenje. Smisel, ki ga daje življenju naš zmešan čas, ji ni prinesel zadovoljstva, pravega, resničnega smisla pa nemara ni nikdar doumela. V tem je njena ttragika. Ije v britski Skupnosti narodov. Združene države je pri slovesnosti proglasitve neodvisnosti zadtapal podpredsednik L. B. Johnson. Kako kontrolirati podzemne atomske eksplozije ? CLEVELAND, O. glavno vprašanje, ki so se najtajna atomska eksplozija, ki b^trolna postaja. Dočim To je ugotoviti, ali je res bila izvršena seveda tudi ruska narodna kon- | ~ v‘ bi kon- smatral novi predlog za zelo re- Da je predsednik Kennedy trolne postaje v svobodnem sve- sen, se vidi po tem, da ga je po- njem zataknila pogajanja na že- jo odkrile nardone kontrolne ko-nevski razorožitveni konferenci.'misije. Naj to pojasni vzgled! Rusi namreč odklanjajo načelno | Recimo, da bi narodne kon-vsak predlog, ki bi vseboval j trolne komisije odkrile verjet-mednarodne kontrolne postaje v nost, da so bile izvršne tajne Sovjetski zvezi, češ da bi bile'atomske eksplozije. O tem bi kontrolne postaje v svobodnem'strank. Predlog ni torej stran take postaje samo prilika za špi- morale takoj poročati medna-Uvetu v zmoti, in ne bi dovolila karskega značaja. To pomeni joniranje po Rusiji. Zato so nev- rodni superkomisfji, ki bi bila kontrole. da sta zanj obe stranki in da ne tralne države predlagale, naj bi'Upravičena, da pošlje tja, kjer Mislimo, da se bodo na tej more postati predmet strankar- tu o tem poročale mednarodni Movno pretresel ne samo pred superkontroli, ruska verjetno strokovnimi komisijami, preč tega ne bi storila. Moskva bi se | svojimi svetovalci, ampak tudi lahko postavila na stališče, da so z zastopniki obeh političnih ta posel opravljale “narodne ko-'naj bi se zgodile verjetne eksplo-jtočki razbili razgovori, ki bi te- misije,” to je vsaka država naj zije, svoje strokovnjake, da pre-postavljala svoje komisije, ki iščejo, kaj je resnice na stvari. naj bi lovile po svetu znake o skritih podzemnih atomskih eksplozijah. Sistem je na videz preprost in ubije dve muhi in več: Ni treba, da bi bile kontrolne komisije na Naša administracija je sedaj Ruskem sestavljene iz tujih stro- skega obračunavanja. Politično je važno samo to, da meljili na novi ameriški ponudbi. Je pa še drug kamen spod- se ameriški predlog strinja v ve-tike. Nevtralne države predla- hkem obsegu z idejami nev-gajo, naj bi se zaenkrat sklenil pralnih držav. Ali ga bodo ko-dogovor o prepovedi preskuša- munisti sprejeli, tega nihče ne nja atomskega streliva na su-,upa prerokovati. Vsekakor je vsaj deloma pristala na idejo kovnjakov, je pa dana možnostjhem, pod vodo, v zraku in veso- značilno, da sta se ravno zadnje da se tajne eksplozije vendarle lju. Na ta predlog naša admini-Jdni sestala parkrat za osebne odkrijejo. V resnici pa ni tako. stracija ni pristala, želi imeti razgovore naš glavni delegat A nevtralnih držav. Sedaj je tudi Amerika načelno za narodne kontrolne postaje, toda vezala Praviloma bi vsako tajno eksplo- dogovor o prestanku preskuša-'Dean in ruski glavni delegat V NOV OSREDNJI TRG NA RICHMOND HEIGHTS Včeraj je bilo objavljeno, da bodo na severovzhodnem oglu Richmond in Wilson Mills Rd. začeli v dobrem mesecu graditi novo veliko tržišče in skupino stanovanjskih hiš z 200 stanovanji na 45 akrov obsegajočem zemljišču. Izvedba načrtov bo stala okoli 10 milijonov dolarjev. Lastnika “Richmond Plaza” bosta V. G. Marotta in Sam L. Glazer od Glazer & Marotta, Inc. Tako . . . Učiteljica: “Ti, Vilček! Take umazane roke imaš! Kdo te je pa pripeljal v šolo takega?” Vilček: “Ppp — pppripeljal sem se na vozu, v katerem naš sojsed vozi premog.” ----o---- Zadnje vesti je svoj predlog na nekaj pogo-'zijo odkrilo več narodnih postaj, jnja vseh vrst ali pa nič. Najbr-^Zorin. Zato bomo verjetno še jev. Podvrgla je namreč narod-'ki se nahajajo v različnih drža- že ve iz lastne skušnje, da se s ta teden zvedeli za ruski odgo-ne kontrolne komisije posebni vah. Eksplozijo na Ruskem bi .poskusnimi eksplozijami pod.vor. Naš predlog bo namreč j t 7ii.i A mednarodni superkomisiji, ki bi poleg drugih privilegijev imela tudi pravico na samem mestu na primer odkrile kontrolne po-'zemljo da dognati vse to, kar se .verjetno še te dni uradno pred-staje v Nemčiji, na Švedskem/da dognati z eksplozijami na su-Jožen ženevski razorožitveni na Japonskem itd. Odkrila bi jo hem, v vodi, v zraku in vesolju.'konferenci. LONDON, Vel. Brit. — Notranje ministrstvo je včeraj objavilo, da ne bo izročilo obsojenega sovjetskega vohuna dr. R. So-blena Izraelski letalski družbi, če ga ta ne bo prepeljala v Združene države, od koder je pred šestimi tedni pobegnil, ko bi moral nastopiti dosmrtno ječo. ŽENEVA, Šv. — Sovjetski zastopnik pri razorožitveni konferenci Valerijan Zorin je dejal včeraj na konterenci, da po tem, kar je sedaj zvedel o novem ameriškem predlogu za nadziranje dogovora o končanju preskušanja atomskega o-rožja, v njem ne vidi veliko nade na uspeh. NEW DELHI, Ind. — Nehru je v parlamentu objavil, da je rdeča Kitajska pristala na nove razgovore za ureditev mejnega spora z Indijo. Vprašanje je kljub temu odprto, če bo do razgovorov prišlo, ker zahteva Indija, da se kitajske čete umaknejo najprej z njenega ozemlja, šele potem se je voljna meniti s Kitajci. Iz Clevelanda in okolice Ne bo seje— Društvo Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ ne bo imelo v mesecu avgustu redne seje. Prihodnja redna seja bo v septembru. Lopovi porezali cevi— V petek in soboto zvečer so neznani lopovi porezali pri vrsti domov na Addison Rd. in Schaefer Ave. cevi za namakanje vrtov in poruvali cvetlice ter povrtnino. Kdor bi videl na kakem vrtu ali v bližini hiš postajati sumljive ljudi, je prošen, da opozori na to policijo. Družinski praznik— Mr. in Mrs. Joseph Paik z 27240 Fullerwood Drive sta obhajala včeraj 30-letnico poroke. Čestitamo in jima želimo še mnogo zdrvaih in zadovoljnih let! Mr. in Mrs. John Cercek s 3062 W. 116 St. bosta v četrtek, 9. avgusta, obhajala 40-letnico svoje poroke. Čestitamo in želimo obema še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Na obisk v stari kraj— Preteklo nedeljo je odpotovalo preko Kollandrove pot. pisarne na obisk v stari kraj pet rojakov, med njimi Jakob Poljanšek iz N. Dakote. Na obisk iz starega kraja— Na obisk k svoji sestri, gziro-ma svaku Mr. in Mrs. Matt Jak-sicu na East Lake Rd. v Vermilion, Ohio, sta prišli iz Zagreba Angela Sviben in nečakinja Zlatica Sviben. Obema je poskrbela vse potrebno za pot pot. pis. A. Kollander. — Dobrodošli med nami! Letalske sile vabijo— Letalske sile ZDA sprejemajo trenutno diplomirane bolniške strežnice in jih pošiljajo v šolo za anestetike. One, ki bodo sprejete, bodo tekom 18 mesecev šolanja prejemale redno plačo. Sprejemajo tako moške kot ženske. Za podrobna pojasnila kličite 795-1124 ali pa se oglasite v rekrutacijskem uradu U.S.AF. na 7909 Euclid Ave. Trije fantje mrtvi v prometni nesreči— V nedeljo okoli polnoči so bili v avtomobilski nesreči mrtvi trije mladi fantje, ko je avto, v katerem so se vozili s štirimi drugimi tovariši, zletel s ceste, podrl tri cemfentne robnike in okoli 40 čevljev jeklene ograje, se okoli 50 čevljev dalje zaletel v neko drevo, nato pa zdrčal v šest čevljev globoko kotanjo. Fantje so drveli po cesti, kjer je bilo dovoljeno voziti največ 35 milj, z okoli 60 miljami. Mrtvi so bili 17 let stari Richard Barton, 17 let stari Carl Jordan, oba z Middleburg Pleights, in 16 let stari John Alward iz Strong-villa. Russell za McElroya— Predsednik mestnega sveta Jack P. Russell se je vrnil s svoje poti po Evropi in izjavil, da podpira McElroya za demokratskega kandidata za mestnega župana. Del demokratske stranke bi rad dobil uradno podporo strankine organizacije za okrajnega javnega tožilca Johna T. Corrigana, neodvisno krilo stranke pa je že napovedalo podporo sedanjemu županu R. Locherju. Seja skupnih podružnic SŽZ— Podružnice Slov. ženske zveze imajo jutri, ob dveh pop. sejo v St. Clair Recreation Centru na 6300 St. Clair Ave. ^MEEIŠKA DOMOVINA AUGUST 7, 1962 ■ * * $t- /Imeri$ka Domovina j ■ / ^s-HO /VI f 6117 St. Clalr Ave. ■— HEndenon 1-0621 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Zedinjene države: f 14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za B mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za $ meeeca Petkova izdaja $4.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES, United State«: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for S months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 150 Toes., Aug. 7, 1962 Stebri Titove diktature \ , Tito naslanja sedaj svojo diktaturo na sledeče stebre in stebričke: najprvo in največ na oborožene sile (vojaštvo, policijo in orožništvo), potem na Zvezo komunistov Jugoslavije, za njo pa na take “družbene” organizacije, kot so Socijalistična zveza delovnega ljudstva, znana pod kratico SZDL, Zveza sindikatov, Ljudska mladina itd, in končno na organe samoupravljanja (delavske svete in komune) kakor tudi na javno upravo (federalno, republiško in okrajno). Tito je zadnje tedne reformiral nekatere stebričke in odnose med njimi. Prisiljen je bil do tega radi poslabšanja ne samo gospodarskega stanja, kot navadno mislimo, ampak tudi radi političnega. V čem obstojajo reforme in koga so zadele? Reforme se oboroženih sil niso dotaknile. Tam je ostalo vse pri starem, organizacija kot tudi Titovi zaupniki, ki jo vodijo. Zdi se, da Tito zaupa vsem, ki jih je postavil na zaupna mesta v vojaških, policijskih in orožniških krogih. Močno prizadeta je pa Zveza komunistov Jugoslavije, t. j. KPJ. Vesti, ki prihajajo od doma in ki jih potrjujejo izjave vodilnih komunistov, poročajo, da je v vrhovih komunističnega vodstva vladalo že dalj časa nezadovoljstvo s sedanjim političnim in gospodarskim stanjem. Gospodarske težave so na splošno znane: najhujša med njimi je primanjkljaj v plačilni in trgovski bilanci. Titov režim ima zapadlih dolarskih dolgov čez glavo, plačati jih ne more, pot do novih posojil je zmeraj bolj strma. Še hujši je položaj na političnem polju. Tito je nastavil svoje tovariše na vseh vodilnih mestih v vseh stebrih. V ta namen je moral porabiti med tovariši vse, kar je smatral, da je nekaj vredno. Imel je v ta namen premalo zanesljivih komunistov. Mnogi med njimi, ki jih je postavil na ključne položaje, so podlegli vplivu svoje okolice in skušnjavam. Zlorabljali so svoje položaje, da osebno čim preje obogatijo, pri čemur se niso ozirali na nobeno moralo, ne kapitalistično ne komunistično. Na drugi strani so metali polena pod noge komunističnemu vodstvu v Beogradu, postali so zagovorniki birokracije, lokalnih šovinizmov, nasprotniki jugoslovanske gospodarske edinosti, varuhi narodnih teženj posameznih jugoslovanskih narodov, pristaši novih idej, ki so podobne vsemu, le ne komunizmu. Pri vsem tem so še zabavljali nad vsem, kar jim ni bilo všeč. Ako bi hoteli biti hudobni, bi sumili, da je KPJ hitro drvela na rob anarhije v lastni organizaciji. Tu je bil red potreben, pa še kako. Tito ga je tudi začel delati. Najprvo je potegnil tiste komuniste, ki jim zauipa, z vodilnih mest v raznih stebričkih in jih nastavil kot kontrolorje v strankinih vrstah. Tako je Marinko v Ljubljani odložil predsedstvo parlamenta in ostal samo glavni tajnik slovenske veje KPJ. Kot tak bo kontroliral, kaj delajo slovenski komunisti. Da pri tem ne misli samo gledati in kritizirati, to je že napovedal svojim pristašem. Tito je potegnil iz aktivnega delovanja v raznih stebričkih tudi več drugih vidnih komunistov, ki bodo pomagali Marinku, da bo držal red v stranki. Podobno je postopal tudi v ostalih republikah. Za temi odloki tiči osnovna misel: odgovorni komunisti se morajo umakniti nazaj v partijske vrste, pustiti delo v stebričkih drugim tovarišem, pri tem pa postopati brez usmiljenja. Kdor se ne bo obnesel, zleti na ulico. Partijska kontrola se ne bo omejila samo na KPJ, čutili jo bodo tudi vsi ostali stebri Titove diktature. Takoimenovane “družbene organizacije” (SZDL, sindikati, ljudska mladina i. pdb.) bodo bolj čutile komunistično kontrolo kot do sedaj. Dosedaj so sicer imele na vodilnih mestih komuniste, toda skušale so z njimi shajati, velikokrat so jih celo spravile pod svoj vpliv. Sedaj bo tega konec, kajti tovariši, ki bodo delali v družbenih organizacijah bodo pod neposredno kontrolo okrajnih in republiških tajništev KPJ, bodo torej zopet postali poštarji, ki prenašajo naročila iz centra. Imele bodo celo vrsto neprijetnih poslov. Tako bodo morale kritizirati in napadati delo organov samouprave v komunah in podjetjih in seveda tudi “zahtevati” administrativne ukrepe proti raznim napakam. Bodo postale znova političen policaj za Titov režim. Odzvonilo je tudi svobodi komunalnim samoupravam in delavskim svetom. Nanje že dežujejo predpisi o vseh mogočih zadevah. Predpisi prihajajo seveda iz javne uprave, toda uprava ne bo kontrolirala, kako jih izvršujejo. Ta posel bodo prevzele družbene organizacije. Tako bo “narod” kontroliral, kaj delajo komune in podjetja. Kaj pa javna uprava? Ta se je pri vseh sedanjih reformah odrezala še najbolje. Vodili jo bodo seveda še zme-laj tovariši povsod: v centrali, republikah in na okrajih, toda ti tovariši ne bodo obenem tudi funkcijonarji na važnih mestih v stranki. Morali bodo posvetiti svoje znanje, kolikor ga imajo, samo poklicnim poslom in postavljeni bodo pod nadzorstvo kontrolorjev, v strankinem tajništvu. Ker je radi sedanje reforme moralo mnogo tovarišev pustiti delo v javni upravi, je na njihovo mesto prišla cela vrsta novih ljudi. Tako je mnogo slovenskih komunistov dobilo važna ^rjGn> nam Je hkrati pover- mesta v centralni federativni upravi v Beogradu Kot se vidi, ima reforma cilj, da znova utrdi disciplino in enotnost v strankinih vrstah. Tovariši ne bodo mogli več delati skokov na stranpota, da se prikupijo svoji okolici. Bodo pazili nanje tovariši prve vrste, ki bodo sedeli v glavnih partijskih organih. Ali bo mogel Tito na ta način držati stranko na vajetih? Tega ne bomo mogli hitro dognati. Mučile ga bodo preveč gospodarske skrbi, ki jih tudi reformirana strankina organizacija ne bo mogla spraviti s sveta. Morda bo pa vajeti izročil komu drugemu. Kdo ve'? Ne smemo namreč spregledati, da se je tudi v Titovi stranki začel boj med rodovi. Tisti, ki so igrali vodilno vlogo v partizanskih vrstah, so se postarali in rod, ki je tekom vojne šele doraščal, sili na položaje. Vidi vedno več nesposobnosti v vrstah starejših tovarišev, vedno več napak v njihovi politiki. Stari tovariši se seveda nočejo umakniti in se drže kot klopi svojih mest. Niti Titova želja in beseda jih ne moreta zmeraj spodnesti. Zakulisfta borba, gledana s te strani, še bolj hromi stranko ravno takrat, ko bi morala res biti “monolitna,” kar pa ni. Monoliten je samo Titov vpliv na stranko, vse drugo se rahlja. BESEDA IZ NARODA Svetemu Očetu begunske družine -razkropljeni otroci slovenskega naroda Bridgeport, Conn., 1. avg. — V ^mo proslave ne samo kot farani življenju se katerikrat dogajajo Sv. Križa, marveč kot predstav-stvari, ki jih najmanj pričaku- niki vseh slovenskih naseljen- jemo; da, ne samo stvari, ki jih |cev v ZDA. Ne bi bilo prav, ko sploh ne pričakujemo, marveč bi pri proslavi Združene države pričakujemo povsem nasprotno ne bile zastopane; okrožnica Ex-od njih. Taka nepričakovana'sul Familia dejanski priporoča doživetja nas tem bolj prevzamejo in pretresejo. Bridgeportška slovenska naselbina stoji danes kar tremi takšnimi doživetji. Prvo doživetje je naš izlet v staro domovino. Takoj spomla- to, kar se je tu že pred več kot pol stoletja upeljalo: skrb za izseljence po domačih duhovni-pred 'kih v domačem jeziku. Naše narodne fare so temu živ dokaz! Nadalje se je bridgeportška fara odlikovala med vsemi na- di, ko so vodilne zrakoplovne narodnimi farami v deželi po družbe objavile velike popuste svoji skrbi za begunce, saj jih je za najmanj 25 članov tako zva-j sprejela in oskrbela več kot 500. nib “affinity groups,” ki se pri- 'Psra je danes skoro do polovice javijo za skupni polet čez Atlan- .sestavljena iz samih “novih.” — tik in nazaj, so se v fari pojavili Vzpodbuda je rodila odločitev! glasovi: Poskusimo! Tako močni so bili ti glasovi, da sem v začetku aprila razposlal vsem fa- Tretje naše presenečenje je dejstvo, da bo pri proslavi vprav bridgeportsko skupino doletela ranom okrožnico z izdelanim na-P2redna čast, naj nastopi v Ri- črtom in urnikom potovanja. mu ne samo v imenu amerikan-Pa smo spričo nadaljnjega cin- skih Slovencev, marveč v ime- canja zrakoplovnih družb skoro uu vseh Slovencev po celem izgubili vsako upanje na uspeh, svetu. Toda ko je v maju novo načelo končno prodrlo, je prodrla tudi okrožnica. Saj je bila cena ta- V načrtu je, da po sv. maši, katero opravi sam sveti oče za romarje v baziliki Sv. Petra v ko mikavna! jc mogoče v Mesto za $602.50 nedeljo, 5. avgusta, vsaka narod- takšni farni sku- na skupina izroči Kristusovemu pini potovati na Dunaj m nazaj namestnika kak simboličen dar za $374. — Priglasilo se je čla- kot zahvalo za znamenito okrož-nov več; kot smo jih pričakovali nico. in potrebovali: kar 42! Če bil Glede daru, katerega naj bi nove potnike lahko še danes je- slovenski romarji poklonili sv. očetu, je bilo v Rimu stavljenih mali, bi se njih število sukalo nekje med 50 in 60. Drugo takšno doživetje je naša udeležba pri proslavi papeževe okrožnice “Begunska družina”; nje desetletnica se bo slovesno obhajala v začetku avgusta v Večnem mestu. Sprva smo imeli v načrtu samo kratek obisk v Rimu, katerega bi se udeležili le tisti, ki to izrecno želijo; obisk bi bil povsem zasebnega značaja. A tu je nastopila Liga, ki je za našo pot v stari kraj izvedela. Ligi je naš izlet prišel prav, kot bi bii naročen. Tako dr. Krek kakor dr. Basaj sta vzpodbujala nas Bridgeportčane, naj se udeleži- več predlogov. Povsem proti pričakovanju pa je prodrl pred- pravi. Daru seveda log, katerega smo stavbi vprav Bridgeportčani. V spominu nam jc bil dragocen kelih) katerega je poslal sv. oče ljubljanskemu škofu, oziroma poslej nadškofu za poltisočletni jubilej najbolj odlične slovenske škofije. Predlog je bil: Darujmo še mi sv. očetu primerno lep kelih s prošnjo, naj ga uporabi pri sv. daritvi za raztresene ude slovenskega naroda. Ideja je pognala korenine. Najprej j0 je osvojil slovenski pripravljalni odbor v jena naloga( da za dar tudi poskrbimo. Čas je bil sicer kratek; komaj štirinajst dni pred odletom v Evropo je stvar dozorela v tako konkretni obliki. Šli pa smo naglo na delo. Najprej je kelih v New Yorku izbral župnik newyorške slovenske fare, preč. gospod Rihard Rogan, O. F. M. Odločil se je kratko malo za najboljši kelih, ki ga je bilo mogoče v dolarskem velemestu odkriti — dovršeno repliko znamenitega francoskega keliha St. Remis. Cena je sicer jemala pogum; po katalogu znaša kar celih $925. — Toda trgovina nam je za tako izreden nakup dala blizu poldrug stotak popusta, gospod župnik se je sam ponudil, da zbere vsaj dvakrat toliko pri slovenskih farah v Ameriki, katere vodijo očetje frančiškani ?— in tako sem podpisani moral seči v roko ter nakup potrditi. Hkrati s kelihom sem prevzel nalogo, da zberem blizu pol dolarskega tisočaka pri slovenskih svetnih farah v naši i v 4 • < aezeb. Odgovori na mojo prošnjo, katero sem pred par dnevi razposlal, so ne le razveseljivi, marveč naravnost ginljivi. Takoj z obratno pošto sta se ogla-, sili dve vodilni slovenski fari v; Clevelandu: fara msgr. Baznika in fara Rev. Jagra — vsaka z znatno večjim darom, kakor sem zanj prosil. Oglasile so se celo takšne fare, ki se danes ne morejo več šteti za slovenske. Župnik iz Forest City, Pa., po rodu Poljak) mi je k daru napisal .vzpodbudno pismo in se mi naravnost zahvalil, da sem se bil nanj obrnil s prošnjo. Zdi se, da bomo nabrali kar več, kakor bo kelih stal. V tem primeru pojde presežek najbrže nazaj v Cleveland — ali k msgr. Bazniku ali g. Julčetu Slapšaku za potrebe ljubljanske nadškofije. Da bo naš dar tem pomembnejši, smo naprosili za dobro-voljne prispevke tudi obe novi slovenski fari v kanadskem Torontu. Tako bomo lahko poudarjali, da so dragoceni dar za sv. očeta omogočile slovenske fare v Združenih državah in Kanadi. Kelih ima pod stojalom po-klonitveni napis: “Svetemu Očetu BEGUNSKE DRUŽINE, razkropljeni otroci slovenskega naroda.” Poleg tega glavnega napisa je še nekaj drugih; dodani so bili z željo, da bi sv. očetu nekako sugerirali, kaj naj s tem kelihom po uporabi, na- smemo prositi nazaj; a ko bi Njegova Svetost vprašala v Rimu kakega vodilnega Slovenca, kam bi kazalo ta kelih pozneje poslati, bi bil odgovor podan kot na dlani: Nazaj v Združene države v Lemont k očetom frančiškanom za njihov zlati jubilej ... To so seveda za sedaj samo še pobožne želje; a ni izključeno, da nas čaka še to — četrto presenečenje. Jezus je imel posebno rad o-troke; zato smo se odločili, da K sodobnim svetovnim problemom Rimu, nato Pa jo je potrdila šejbo dragoceni dar izročilo Kri-S tem, da je bil naš predlog po- stusovemu namestniku petletno Razmerje sil med svobodnim in komunističnim svetom je za komunistični svet veliko slabše, kot je izgledalo še pred komaj dobrim letom. Svobodni svet je bil v gospodarskem in tehničnem pogledu vedno pred komunističnim. Sam Nikita Hruščev je postavil za cilj Sovjetske zveze ujeti na tem področju — Združene države. Podatki, ki so jih zbrale v zadnjem letu vojaške obveščevalne službe, so pokazali, da je Amerika precenjevala sovjetsko vojaško moč, ko se je bala “vrzeli” v medcelinskih raketah. Nekateri presojevalci vojaških moči Zahoda in Vzhoda so namreč v zadnjih letih ponovno trdili, da je Sovjetska zveza daleč pred Ameriko v pogledu gradnje medcelinskih raket in da bo dosegla v letošnjem letu tako premoč v tem orožju, da bo morala Amerika popuščati njenim zahtevam ali pa tvegati atomsko uničenje. Te napovedi so se izkazale kot popolnoma napačne. Po najnovejši cenitvi vojaških strokovnjakov v svobodnem svetu so Združene države tudi v pogledu raket pred Sovjetsko zvezo in še vedno prva vojaška sila sveta. Njihova prednost v tem pogledu se je v zadnjih letih preje povečala nego zmanjšala. Ameriške vohunske umetne lune krožijo stalno nad komunističnim svetom in nas varujejo pred iznenadenji. Ameriške rakete so skrite globoko v zemlji v trdnih silosih, pripravljene vsak čas ponesti uničenje nad sovražnika. Njihovo število naglo raste, vedno nove vrste izpopolnjujejo njihovo točnost in zanesljivost. Vodniki Sovjetske zveze poznajo dobro ameriško moč, zato niso voljni tvegati vojne, ki bi brez dvoma prinesla velikansko uničenje tudi svobodnemu svetu, ki pa bi brez dvoma uničila vse, kar je Rusom uspelo zgraditi z velikimi napori tekom zadnjega stoletja. Vojaška moč neke države v moderni dobi ne zavisi samo od njene trenutne oborožitve, ampak tudi od zmogljivosti njene industrije, od moči njenega gospodarstva. V tem pogledu je komunistični svet v zadnjih mesecih pokazal izrazite slabosti. Sovjetska industrija ni zmožna dolarjev gospodarske pomoči, velike množine pa že preje. Neopredeljeni narodi Azije in Afrike opazujejo razvoj v obeh taborih, gledajo in čakajo, kaj bo prinesla bodočnost, na katero stran se bo nagnila zmaga. V gospodarskem pogledu je svobodni svet iz dneva v dan očitno močnejši. Med tem, ko ivlada v komunističnem svetu pomanjkanje hrane, svobodni svet ne ve kam z njo. V pogledu industrijske produkcije, v po-gledu življenjske ravni je razlika med svobodnim svetom in komunističnimi deželami vedno večja. Tito je nedavno priznal: bogati narodi so vedno bogatejši, revni in zaostali vedno revnejši. Gospodarska povezava zahodne Evrope se je pokazala za iz* redno uspešno. Razširitev Skupnega trga na še preostale države svobodne Evrope ni vzbudila strahu samo v Beogradu, ampak tudi v Moskvi. Tam se zavedajo predobro, da utegne v doglednem času slediti gospo' darski povezavi tudi politična in vojaška. Tako Združena Evropa bi bila po svoji gospodarski in vojaški moči lahke v nekaj le' tih ne samo pred Rusijo, ampak tudi pred Ameriko. V to smel' silita De Gaulle in Adenauer, ki pa sta žal oba v letih in nemara ne bosta videla uresničenja P°' stavljenih ciljev. Komunizem je izgubil bitke tudi na duhovnem polju. Še pred nekaj leti je veljal za moderen socialni in gospodarski red, ki si je pridobival vedno novih pristašev zlasti med študirajoč0 mladino. Njegov materializem odgovarja razpoloženju množic, ki iščejo nebesa na tem svetu.-— Razkritja Stalinovih nasilij zločinov so ubila vero v komunizem in svetu pokarala, da v njem ni rešitve iz socialne in gospodarske stiske, da je bda cena ruskega gospodarskega tehničnega napredka strahotn0 drago plačana. Videz komunistične moči va'’ ruje spretna organizacija in ločen nastop, ki jima svobodi" demokratični svet ni kos P1’*^ zaradi svoje demokratičnosti ilJ svobode. Komunisti skušajo °' hraniti svoj svet pri trdni disciplini, redu in poslušnosti, kihd, kriti potrebe civilnega prebival-j ski Mao ga je hotel spremen^ stva in oboroženih sil v polni enostavno v vojašnico. Svob0^ meri niti v mirni dobi. Kmetij- ni svet hoče svojo svobodo Ži' stvo ne more oskrbeti narašča- vati, živeti, kot mu prija, jočega prebivalstva z dovoljšnji- Ljudje dostikrat kritizirajo t0 mi količinami živil. Občutno je svobodo in vidijo v njej znal' zlasti pomanjkanje mleka, mleč- bodoče pogube. Preteklost je P°' nih izdelkov in mesa. Nič boljši ni položaj v satelitskih državah vzhodne Evrope, ponekod je celo precej slabši. To velja v pogledu prehrane zlasti za Vzhodno Nemčijo. Komunistična Kitajska je doživela popoln polom svojega gospodarstva. “Veliki skok” naprej se je izkazal za pravo polomijo, slabe letine so povzročile občutno pomanjkanje hrane in v nekaterih predelih širne Kitajske naravnost lakoto. Ti neuspehi so ubili vero množic v komunizem in njegove napovedi v lepšo bodočnost. Tudi jugoslanski komunizem je zašel v hude težave, iz katerih za enkrat še ni našel izhoda. Zanj je to še toliko poraznejše, ker je v zadnjih desetih letih prejel z Zahoda, največ iz Združenih držav, preko dva bilijona kazala, da je svoboda sama n# sebi v očeh ljudi ena naj več j ^ dobrin, za njo so pripravljen zastaviti vse, kadar so p^ePl _ čani, da je v resnični nevari10, sti. Svobodni svet trenutno 11 mnenja, da bi bila njegova sV°^ boda v preveliki nevarnosti, z£l to jo tudi ne čuva tako skfPn. in tako načrtno, kot bi nekaterl! ki so izgubo svobode na sV°^ koži čutili, radi videli. dekletce po imenu Irene Miklavžina. Priložena slika nam jo kaže z zlatim tovorom na nežnih ročicah (v družbi z mamo in devetletno sestro). Kako bodo slovesnosti v Rimu potekale, o tem bodo gotovo marsikaj lepega še drugi napisali. Rev. Dr. Andrej Farkaš svoj0 še1 velike uspehe, posebno v tinski Ameriki, Mrzla vojna pojde dalje sv pot. Komunizem utegne kjer so g°s^ darsko-socialne razmere res ^ lostne, toda vse kaže, da j0 ^ idejnem pogledu njegov v‘ j mimo. Njegova privlačnost ^ študirajočo mladino je začel3 ^ čitno popuščati in to ne sarn° ^ svobodnem svetu, ampak °c samem komunističnem. Niti polovico! Le 40 odstotkov otrok lift svetu uživa šolski pouk, tavlja najnovejša statis ^ Največje število šolarjev 200 milijonov — je v kjer so pa šole najbolj ieC sejane. * lilNAPSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta boljši in bolj pravičen red med ljudmi PRIMERJAVA. — Nova okrož-^ca “Mati in učiteljica” se lo-^ od prejšnjih dveh socialnih okrožnic (“Rerum Novarum” in Quadragesimo anno”) zlasti po EVoji širini, širokost je njena S^vna oznaka. Prejšnji dve govorita o delavstvu in delavskih pravicah, to je o problemih, k* so bili v tistih časih najbolj Pereči; govorita o vprašanjih, k°t so obstajali v krogu evrop-ske kulturne skupnosti — v gla-yoem na evropskem in ameriškem kontinentu. ‘Mati in učiteljica” pa govori 0 oevarnostih, ki danes groze Vsemu človeštvu. Socialni problemi so bili pred o leti precej drugačeni v Evro-Pi in Ameriki kot n. pr. v Afri- Tudi se jih Afrikanci ni- o zavedali tako kot Evropejci. Panes pa, čeprav se problemi spreminjajo od dežele do dežele, So si v marsičem podobni. ^arodi, ki so bili pred 70 leti a i celo pred 30 leti politično ne-P°niembnij dobivajo zmeraj vee-J0 važnost. Indija je bila predi drugo svetovno vojno še privat- 153 zadeva angleškega minister-siva za kolonije. Narodi, ki se v s°cialnem in pogosto tudi v kul- turne j leni oziru cela stoletja ali ce-0 iisočletja niso premaknili z frirtve točke, sedaj stopajo na P°2orišče svetovne politike in Rodovine. Mnogim afriškim Plodom-je Evropa, pa naj to Poznajo ali ne, posredovala ci-. 1 1Za so postale svetoven pojav. Mitično in socialno obzorje nas se je 2večalo. Padec ^ Ude v Laosu, ki bi bil pred 30 hiivost ai'edno; ^dentmr pretresajo bil pred nas le nepomembna zani-se nas danes tiče nepo-Manifestacije japonskih entov oretresaio ne le J a- ^nsko, ampak Ameriko in Ev-ža* ° • se krči. čeprav dr- Mki še zmeraj radi trdijo, da ne'kateri problemi zadeva no-^anja njih držav, število takih Ci ^šanj hitro nazaduje. So-s'a Problemi, in politični, ki jJ 'Poledica socialnih, ene deže-g£’ P°stajajo tudi problemi dru- V sv *Gm SOcialno prebujenem j.. U’ ki se spreminja z naglico, Prna^ stari očetje niti p G sMvljati ne bi mogli, mora k!Ve,V °Pravijati svojo nalogo, pasla v bližini te kotle. Našla sva v grmovju ženski predpasnik. Najbrže ga je pred par dnevi naplavila zelo narastla Gradaščica, ko se je v Dolomitih utrgal oblak. To je tista reka, po kateri je med vojno “. . . priplula Italijanska vojna mornarica in zavzela trdnjavo Vič pri Ljubljani . . .”, kakor je takrat poročal italijanski časopis. Našla sva torej predpasnik, ženski, še precej dober. Oprala sva ga in obesila na grmovje, da bi se posušil in bi ga ob koncu pašnje odnesla domov. Ker je pihal lahen vetrič, se je predpasnik majal z vetrom semintja. To pa mrkaču ni bilo po volji. Ogledoval ga je, pa se zopet pasel. Pa spet ga pogledal in spet pasel. Ko se je pripasel v pravilno razdaljo, je zopet nekaj časa opazoval. Zapihal je malo bolj močan veter in predpasnik se je precej zamajal. Tedaj se je mr-kač takoj postavil v pozo, napra. vil kake tri korake ritensko in se z vso močjo zagnal v predpasnik. Ker za predpasnikom ni bilo nikake opore, zalet pa močan, se je naenkrat znašel v globoki vodi sr^di kotle. Ostal je precej na površju vode, a nikakor se ni znašel, kaj se je zgodilo. Zgledalo je, da je na vso moč razočaran. Počasi se je začel pomikati proti bregu, se skobacal na suho, malo stresel z vsem životom vodo iz kožuha in kar kmalu se je zopet pasel z ovcami vred. Spomini in sedanjost i. Newtorontske novice Počitnice, ki sem jih združil z duhovnim vodstvom slovenskih otrok, ki tabore na Slovenskem letovišču, mi zelo prijetno denejo. V tihoti narave, proč od mestne civilizacije;, telefona in ostalih modernih naprav, se živci spočijejo. Tu odpade vsa ponarejenost in formalna olika-nost. Medsebojni odnosi so bolj prosti in prav zato bolj prisrčni. Otroci vidijo v duhovniku svojega prijatelja, ki se z njimi igra in razume njihovo veselo razpoloženje; pa tudi z odraslimi se-bolj po domače pomenimo, ko se pri razvedrilu srečujemo, kakor doma, ko se vidimo na uradu ali v cerkvi in cerkveni dvorani. Novic pa seveda na Slovenskem letovišču manj zvem kot doma. Zato se; je morda v New Torontu že medtem kaj važnega Vs[ • VSe PrenovRi v Kristusu.” Judje se danes zavedajo so- irn ProkMmov in Cerkev k0a ^Mžnost povedati svetu, ka-KirP Gc*a na te probleme v luči 13 usovega razodetja. Prav ■*e narnen nove socialne okro- to zhice. L dr P°Vedanega logično sledi še daj,?3 razlika- Okrožnica QA zRr načrt za osnovno Pold' ° ^ruzike- Razpravlja o lj0r lcrPh stanovih, redovih — 0lacijah, kar pomeni zdru- Ž euje iti j" delodajavcev v določeni - Striii ali poklicu. Ker se je u°ditev zdela mnogim po- dob protj3 iaaistični ureditvi, je bilo iti mnogo odpora. “Mati dih Cl^dRca” pa ne daje nobe-b°; oa- etov za družbeno zgrad-^0ri jnMlrPorac'jah sploh ne go- t)en;i?u ne Pnnaša nobenih druž- Vl*lh načrtov. Srnernice. ki naj vodijo ^’avičnih glede nato, kakšni so ti siste. lo porastio, so ga Bezjanovi iz uhenem Daje samo gla-Ice> ki naj vodijo do družbenih sistemov, Cl i IM _ J 1 dii. ^ smerr pa P°udarja> da Ijati sv ° b°gatejši narodi izrab-hi jjni CdG Pomoči revnejšim, da podaV0+VSil''evali sv°j sistem gos-(bf,„:.a in civilizacije. Pri nas doma smo tiste čase, ko sem jaz rastel, imeli zraven par govedi tudi nekaj ovac — “koštrunov.” Enkrat smo imeli tudi dva junca: tavelcga in tamalga. Ne bom tu pripovedoval, kako smo Tavelcga prodali; kako sem ga pomagal očetu poganjati do mesarja inn kako sem bil takrat prvič pijan. Le to naj povem, da me niso napili oče, pač pa stric. Zakaj, ker moj oče niso nikdar kaj več pili in tudi nas otroke niso k temu navajali. Nikdar nisem videl, da bi pili več kot en ferkelc litra, ali pozneje dva deci vina; žganja pa nikdar več kot pol frakla. Tudi zakleti jih v vsem življenju nisem slišal, pa sva 51 let skupaj živela. Njih kletev je bila le: “Krepani”, in “Prmej-zelen.” To je bila njihova najhujša kletev. Pa o vsem takem in enakem bom morda pozneje kaj zapisal. Danes bi le rad povedal, kakšna je razlika med menoj in nekim našim koštrunom, mrkačem, ki sem ga kot mlad pokovec pasel. Imeli smo neko leto med ovcami mrkača, ki se je zelo rad z glavo zaletaval, hbov je, buškov, trkov, kjerkoli je videl kaj pri-pravno živega ali migajočega. Najrajši je imel ženske in otroke. Gorje otroku, če se mu je preveč približal. Takoj je bil na tleh. In ko se je komaj malo spravil pokoncu, ga je že drugič podrl. In marsikateri ženski se je hudo zameril. Seveda smo pazili nanj, kolikor se je le dalo, vendar ga stalno nismo mogli imeti pred očmi. gel je in kmalu srno slišali klic in vpitje otrok in tudi kaka ženska je zakričala, ko ga je zagledala brez varstva. Ob naše posestvo je mejila velikanska kotla, polna vode. Obraščena je bila z nizkim grmovjem. Kadar je grmovje ma- Midva z bratom sva bila v hudih skrbeh, ko je bil koštrun sredi vode misleč, da bo utonil. No, pa sva bila kmalu potolažena. Predpasnik ‘s-^a še enkrat obesila šusit. Niti na misel nama ni prišlo, da bi koštrun še drugič rinil vanj. Saj osel gre le enkrat na led, a ne tako koštrun. Kakor hitro je zagledal viseč predpasnik, se je začel zanj zanimati in ko se je predpasnik malo zamajal, je šel koštrun po zalet ter se pognal, — vsaj zdelo se je — še z večjo ihto in zopet ista štorija. Tako smo imeli potem skoraj dnevno zabavo, dokler ni poginil pod nožem. Zanimivo je bilo, da ni nikoli odpovedal. Če je le cunja na grmovju zamigala, se je prav gotovo pognal vanjo in za njo v vodo. Uboga žival! Takrat se nam otrokom ni smilil. Dolg čas nam je bilo po njem, ker nismo imeli več zabave z njim. Na tega koštruna iz moje mladosti sem se spomnil onikrat, ko sem jo pred osmo operacijo pri-mahal v bolnico in par dni čakal, kdaj me bodo vrgli "na zgodilo, kar še ni prišlo do mojih ušes. V nedeljo, 12. avgusta, bom spet srečal veliko svojih župljanov na Slovenskem letovišču, ko bodo prišli na piknik naše Katoliške ženske lige. Te žene znajo vedno pripraviti kaj izvirnega. Lani so celo lepo ciganko pripeljale s seboj, ki je postavila šotor prav ob lopi pri bazenu. Tako je na Slovenskem letovišču, vsako nedeljo kaj novega. stol,” da se podvržem ostremu nožu. Vsakokrat, ko se odpustijo iz bolnice, mi napišejo datume in dneve, na katere se moram javiti na kliniki za pregled. Pridem dvakrat, trikrat, pa se spomnijo: — Operacije bo treba! Povejo mi, da bo ta in ta dan pripravljena postelja. Pridi do šeste ure zvečer. In jaz, čeravno vem, koliko reve in bolečin me čaka, koliko neprijetnosti in težav s tem prevzemam, se nič ne pomišljam in vedno sem ob naročenem času na mestu nesreče, kot tisti čas naš koštrun. In sedaj vas vprašam: “Kakšna je razlika med menoj in tem koštrunom?” Rekli boste: “Nobene!” Da, nobene. Vsaj na zunaj bi zgledalo tako. Oba enako rineva z neko trmo in, dejal bi, “s prazno glavo” v že nama znano revo. Koštrun v vodo, jaz pa pod nož . . . A v resnici pa le ni tako. Najina notranjost je različna. Do-čim koštruna le zakon narave sili v vedno nov zagon, silijo mene možgani, — če ravno že malo skisani —, v ponovno operacijo, z vedno novim upanjem v možnost ublažitev bolečin, ali celo popolne ozdravitve. Saj si poleg trdnosti v veri, na tem svetu, nič druggea tako ne želim, kot konec dolgoletnega trpljenja. ... O tem pa kedaj' pozneje, če še ostanem vsaj pri tej moči kot sem sedaj. BOG ŽIVI! Lojze Ambrožič — Starejši. Zadnjo nedeljo nam je Prekmurska folklorna skupina delala zabavo, ko nam je pokazala na prostem ženitovanjske navade v Prekmurju. Koliko smeha, pa tudi koliko strahu so imeli otroci, ko se je pojavil mož s sekiro in ježovko ter z veliko perjanico na giavi. Ker je bilo vreme bolj hladno, je bilo to pot bolj živahno v lopi pri muziki kakor v plavalnih bazenih. Zelo sem že radoveden, kako bodo izgledali kipi štirih velikih slovenskih škofov: Slomška, Barage, Jegliča in Rožmana, ki jih izdeluje za našo dvorano akademski kipar g. France Gorše v Clevelandu. Vsekakor morajo ti 4 veliki slovenski cerkveni knezi ostati Slovencem vzor tudi v Kanadi in v Združenih državah. Saj so vsi ti škofi razen škofa Slomška osebno hodili po teh deželah in tudi Slovencem oznanjali evangelij. Baraga je bil celo prvi Slovenec, ki je stopil na kanadska tla in obiskal tudi Toronto, škof Rožman nam je pa še v tako živem spominu, da se nam pri srcu milo stori, ko se spomnimo nanj in na njegove obiske med nami. Glave teh velikih škofov na stenah dvorane Brezmadežne v New to po večletnem bivanju v Kanadi. Zakrivajo si oči pred dejstvi. Hvala Bogu, da je malo takih, dasi pišejo in govore kot da so Večina. Želje pač rode tako prepričanje. Saj smo tudi v prvih mesecih begunstva po željah svojega srca govorili, da se bomo kmalu vrnili v Slovenijo, dasi' bo večina od teh, ki so tako želeli in govorili, umrla v tujini. Realizem življenja gre preko naših želja in s tem realizmom se moramo sprijazniti in se vživeti v razmere novih dežela, kamor smo se preselili. Slovenstvo bo najkasneje v tretji generaciji slovenskega rodu zamrlo tako” v Kanadi kot v ZDA, pa naj se še tako trudimo, da bi ga ohranili. V družinah pa, kjer ni slovensko zavednih staršev, bodo že tu rojeni otroci pozabili slovensko-torej prva generacija. To je dejstvo, dasi žalostno pod vidikom narodne zavednosti. Katolicizem bo pa ostal še v vseh bodočih rodovih slovenskega porekla, in župne cerkve in dvorane bodo polne katoličanov, kjer se bo slavil Bog in duše reševale za večnost, dasi bo slovenska beseda že pozabljena. A to je naraven in nujen razvoj, ki ga dožive vse etnične grupe. In pod vidikom večnosti tudi ni nič tragično. Kajti slovenski jezik ima pred Bogom prav tako vrednost kot kak drug. Bog sicer hoče, da ga vsak narod slavi v svojem narodnem jeziku, kajti narodi so naravne ustanove in torej od Boga hotene; a vsak Slovenec, ki se izseli iz Slovenije in gre v tujino in si v tujini ustanovi družino, se mora zavedati, da je tako postal odsekana veja od narodovega telesa in da se bo njegov rod vcepil v novo narodno drevo z drugim jezikom in drugo kulturo. Te stvari je treba imeti pred očmi, kadar se pretirava s slovenstvom in so verske in katoliške ustanove nekako zapostavljene. Nagla rast prebivalstva sveta Če bo število prebivalstva rastlo s sedanjo brzino, bo v 30 letih doseglo pet bilijonov. Trenutno cenijo število prebivalstva na vsem svetu na okoli tri bilijone. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Kuharica Iščemo kuharico za petek in soboto zvečer. Prednost ima Slovenka, ki živi v bližini E. 200 St. Kličite IV 1-6530. (153) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe, vključno vroča voda, oddajo v neposredni bližini Sv. Vida, za $40.00 mesečno. Kličite UT 1-2226 ali FA 1-3204. (153) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. V najem 5 sob, kopalnica, plinski fur-nez, oddajo na 1415 E. 55 St. (151) Družabnica Starejša ženska išče dru-žabnico. Stanovanje in plača po dogovoru Kličite IV 1-9074. (150) Pohištvo naprodaj Oprema za spalnico, televizor, hladilnik in še več drugega. Zaradi selitve. Zglasite se na 1167 E. 58 St. Apt. 3’ —(153) če bi bil kdo pripravljen kaj prispevati za kipe 4 slovenskih škofov, ki jih izdeluje akadam-Torontu nam bodo najglasnejši ski kipar g. France Gorše v Cle- klicarji slovenske zavesti. in katoliške Ko sem pred kratkim bral Sen-klerske novice' v Ameriški domovini, sem obstal pri ugotavljanju, kako je okrog cerkve in dvorane Sv. Vida vedno živahno in polno ljudi, zlasti še ob farnem poletnem festivalu, medtem kc slovenski narodni dom vedno bolj sameva in je vedno manj ljudi v njem. Meni sicer te novice niso povedale nič novega, ker povsod po misijonih to doživljam. Važne so pa te ugotovitve za tiste Slovence med nami, ki si obstoj slovenstva obetajo povsod drugje prej kot v slovenskih narodnih župnijah. In velandu, naj dobrotniki iz ZDA pošljejo svoje darove kar njemu, iz Kanade pa na Slovensko župnišče, 229 Brown’s Line, Toronto 14. Vsak kip stane $150.00. -------------o----- Finski predsednik Kek- Naprodaj dohodninsko posestvo na Route 20, R. D. 2, Geneva, Ohio. Dve enodružinski hiši na enem lotu. Ena hiša ima pet sob spodaj, IVz kopalnice, preproge, vse udobnosti. Druga hiša ima tri opremljene sobe, stranišče, prho, plinski ogrev. Dosti sadnega drevja in jagod, 2 akra zemlje. H. Stumph, telefon Geneva 466-2370. —(153) Naprodaj Dvodružinska hiša in enodružinska naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V bližini cerkve Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-6204. (154) hgič položaju v svetu) Hrastenic posekali in povezali v butare. Ta kotla je merila c. a. 30x50 metrov in meni se je takrat zdela tako velika, kot si danes predstavljam Črno morje. Nekoč sva z bratom Janezom .. v S SELIČEV? — Policija je nUjela podjetje za selitev,'da je prišlo s tovornjaki k ame-riškemu'letalskeiMC'oporišču Neiv'bury na Angleškem odpeljat demonstrante proti pri-tleh na cesti, ki vodi v oporišče. Policija jihgleških tleh. Demonstranti so se posedli po tleh na cesti, ki vodi v oporišča. Policija jih je pobrala in naložila v tovorne avtomobile, da so jih odpeljali iz kraja. konen obišče v oktobru Hruščeva HELSINKI, Fin. — Obisk je bil dejansko dogovorjen že spomladi, ko je Kekkonen obiskal Hruščeva nekje v Sibiriji. Določili pa niso takrat časa. Sedaj so se menda sporazumeli, da naj bo obisk v oktobru. Novica je prišla prezgodaj na dan. Vsi namreč mislijo, da je v zvezi z demonstracijami proti komunističnemu mladinskemu festivalu v Helsinkih in da gre Kekkonen v Moskvo, da potolaži Hruščeva rad njih. V resnici se je finski narod obnašal disciplinirano. Kot en mož je komunistično prireditev bojkotiral in prepustil vladi, da ga zastopa. Dejansko je demonstriralo proti komunističnim prireditvam le kakih 400-500 mladih ljudi v starosti 15-20 let; kdo jih je organiziral, niso mogli dognati. Zijala je pa prodajalo kakih 2,000 ljudi, zato so nekateri razvpili demonstracije kot veliko protikomunistično akcijo, kar v resnici ni bila. Da je policija energično udrihala po mladih demonstrantih, ni čudno. Cela vrsta nesporazumov v poročanju je nastala radi tega, ker so finski časopisi kot tudi radio in televizija ignorirali prireditev in so bili tuji časnikarji navezani na sporadična policijska poročila. Pripomniti je treba, da je Kek-kopen dobro zapisan pri Hrušče-vu in da mu ne bo tekaž Rusa pomiriti, ako bb slabe volje. --------------o------ — Farmarji v Združenih državah so imeli leta 1910 okoli Lastnik prodaja 6-sobna Colonial hiša naprodaj blizu E. 140 St., globok lot, več posebnosti. Kličite GL 1-7781. (154) V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROCITE1 MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah. ZULICH INSURANCE AGENCY >18115 Neff Rd. IV 1-4221, Cleveland 19, Ohio V najem 3-sobno in 5-sobno stanovanje oddajo blizu cerkve Sv. Vida. Kličite 361-4884 med 4. in 7. uro popoldne. (7, 11 avg.) Klizu Grove wood Dvodružinska hiša naprodaj, 5-5, v zelo lepem stanju, 2 garaži. Cena zmerna John Knific Sr. Realty 820 East 185 St. IV 1-9980 tisoč kombajnov, danes jih imajo okoli milijon. Sobe oddajo 4 neopremljene sobe in kopalnico oddajo zakonskemu paru. Oglasite se na 1045 E. 61 St. (151) Poslopje naprodaj Lake Shore Blvd., 6 stanovanj. Dohodek čez $8700. Nič agentov. Kličite HI 2-3020. (153) AMERIŠKA DOMOVINA 5 RENE BAZIN: I IZ VSE SVOJE OUSE I ROMAN XXVII. Pri gospe Clemenci so se naročila kopičila. Henrietta je v tednih, ki so sledili nedelji, ko se je bila ločila od Etienna, imela malo časa, da razmišlja o sebi. Proti koncu januarja jo je presenetilo neko jutro, da jo je Eloi Madiot čakal spodaj pred stopnicami gospe Clemence. Komaj jo je zagledal, da je šla po stopnicah navzdol, že je spregovoril: “Pomisli, mala, Antoine .. “No?” Stari Madiot je‘bil videti zmeden. Zasopihan je bil od dolge poti in govoril je odsekano ... “Antoine pride pred vojaško sodišče...” “Ah, moj Bog!” je rekla Hen- CH1CAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD — BY OWNER For sale or rent, 6 room brick ranch. Stone front. Pnld. fam. room, Wi baths, two fireplaces, trans, schls. shopping walking distance. $27,000. MA 9-0714. (150) DEERFIELD — 3 Bedroom ranch, all large rooms. TV rm. with fireplace. Gar., basement. 5 minute walk to school. By owner $19,900. WI 5-0255. (150) LISLE — BY OWNER — 3 bedrm. mid-level ranch, 114 baths. Fin. bsmt.; att. gar., landscaped corner lot. Softener, Storms, gas heat. — Close to everything. — $19,550. — WO 9-7780. (151) MELROSE PARK — Winston Pk. By Owner 7 rm. brick tri-level, 3 bdrms., garage, recreation rm., immediate possession. $27,900. — 917 Park Drive. FI 5-3887. (150) WHEATON — BRICK front bilevel. 5 yrs. old. 3 bdrms. 114 baths, fam. rm. gar., alum, strms., scrns., water softner, dish w. washer-dryer, drapes, cptg. Lot 65x135. fine for chldrn. nr. schls.. across park. 414% GI loan. $21,900. MO 8-3732. t (151) WESTCHESTER — MARTINDALE ESTATES — 2418 W. Martindale. De Luxe 3 bdrm. ranch. Full bsmt. Gas ht. 2 car gar. Built-in copperton refr., stove, dishwshr. — Close to schools. Priced for immediate sale by owner. (152) NORTHLAKE — BY OWNER 3 bedrm. 2 yr. old brick ranch, Expand. upstairs, carport, awnings, alum. s-s. Nr. schls., churches, shop. FI 5-8289. Many extras. (150) EVANSTON — BY OWNER 6 rm. brk. ranch. 3 bdrms. Lot 50 x 170. 2 car gar.; side drive, crptg., drapes, all appliances. Nr. schls., shops, transp. Immed. occup. Low $20’s. DAvis 8-8626. (152) ADDISON TOWNSHIP — LARGE 2 bedrm. Ranch home on 14 A. — Fenced-in yard. Take over owner’s mortgage payments. $82. mo. plus small equity $14,000. — Nr. schls. shops, Cong. Expwy. 1 mile N. of North av. 14 Blk. W. of Hwy 83. TE 3-8987. (152) rietta. “Slutila sem tako!” “Jaz tudi, veš, ne da bi ti bil povedal. Sramota. Madiot, moj nečak, pa pred vojaškim sodiščem! To pride v časopisje.” “Kaj pa je storil?” “Prihajam iz Mauves. Etienne ne ve nič podrobnega. Vem samo to, kar mi je povedal on. Zdi se, da je imel Antoine kako reč z nekim častnikom v eni izmed spalnic, pred dvema dnevoma baje ...” “Stavim, da z Lemariejem...” Z eno roko se je držala za ograjo. Sklonila se je bila naprej. Pogledal jo je in je poskušal, kako bi se izognil nevarnosti in se ne bi izdal. “Da”, je dejal, “Lemarie ali kateri drugi, kaj za to. Stvar ostane ista, saj veš. Razžalil ga je, ga udaril. Pri vojaščini ni hujšega . ..” “Ali”, ga je prekinila, “— kazen? In kazen?” Videl jo je tako zgroženo, da bi bil najrajši vzel besedo nazaj. “No, to je različno, mala ...” “Smrt, kaj ne? Tako kruti so! Smrt. Oh, ljubi stric Madiot, in vendar — naš Antoine ...” Stari je pristopil eno stopnico bliže, ker se mu je bila zasmilila. Henrietta je ihtela. Položil je roko na dekletovo ramo in rekel: “Ne, dete ... Ni bilo prav, da sem prenagljeno zinil... Saj še prav ne vem, kaj se je zgodilo, morda ni tako hudo ... Nikar ta- CHICAGO. ILL REAL ESTATE FOR SALE BELLWOOD — 6 room cor. brk. Georgian. 3 Ige. bdrms. crptg., liv., din. rms. o. h. sewer; rump, rm., extra knotty pine rm., att.' gar. Other extras. Near schls., transp. Mid 20’s. LI 4-4803. (151) LYONS — 514 Room house, with 4 room apt. in, basement, 2 car garage. Glose to everything. Priced for quick sale by OWNER. HI 7-5645. (150) MT. PROSPECT — 903 Hi-Lusi — Brick Ranch, 2 bedrms. Fireplace, Gar. Storms & screens. Lge. lot. Close to everything. $600. below market price. By owner $18,900. — CL 3-8558. (150) BUSINESS OPPORTUNITY DRAPERY AND UPHOLSTERY SHOP Owner selling on account of illness. Only $18,000. S. Holland. ED 1-0574. (150) TRUCK AND AUTO REPAIR. Established business. S. W. Side. Stock and tools. Priced for immediate sale. PR 8-9896 for details. (151) RESTAURANT and Delicatessen — By Owner. ko ne jokaj . .. Čestokrat še ka-j teri s samo ječo izmaže ... Henrietta, če ti pravim, da Etienne ne ve nič podrobnega. Ne žaluj, saj si že dovolj trudna... Počakajva ...” Zvedela sta kmalu ono malo, kar jima je še preostalo izvedeti. Le še preres je bilo. Ko so se bili usodnega dne vojaki vrnili od strelskih vaj, je bil stopil Antoine v tujo spalnico. Prej je bil pil. Korporal mu je bil ukazal, naj odide. Antoine ga je ozmerjal. Podporočnika Lemarieja je priklical nastali hrup. Zahteval je red. Tedaj se je bil Antoine zakadil vanj in ga dvakrat sunil z nogo. Kričal je: “Temu pa že posvetim!” V hipu so se bili polastili suroveža. Sedaj se je pripravljalo postopanje in An-toinea naj bi sodili v Nantesu, sedežu vojaške uprave. Preizkušnja je bila trda za Henrietto, še trša za starega Ma-diotja. Starega vojaka je zadelo v njegovem ponosu, ki ga je imel kot dober služabnik svoje domovine. Zadelo ga je v tistem, kar mu je bilo drago in nad vse sveto, v spoštovanju vojske. Trpel je ob misli, da se bo njegovo ime imenovalo pred vojaškim sodiščem in to celo v zvezi z obtožencem, ki bo skoraj obsojen, zakaj sodba zanj ni bila več sporna. A drugačen nemir mu je polnil prsi in mu jemal počitek in spanje; Antoine bo govoril. Tajnost bo prišla v javnost pri belem dnevu ob razpravi. Preštudirali jo bodo kot enega izmed dokumentov, morda bo celo izšla v časopisju, ki se ga je Eloi praznoverno bal. Zakaj gotovo je bilo: da si reši življenje, je mogel poskusiti Antoine samo eno sredstvo. Dejstev ni bilo mogoče zanikati. Mogel je samo izpovedati: “Nisem ga udaril kot častnika. Maščeval sem se nad človekom, ki sem ga od doma in od krvi črtil. Lemariejevi so bili vzrok smrti moje matere, moje ločitve s Henrietto, mojih uporniških nazorov, mojega zavoženega življenja. Šlo je za prepir od človeka, med sinom zapeljane matere in sinom zapeljivca.” To pove za gotovo, zlasti še, ker mrzi Henrietto. Eloi Madiot je imel odslej samo to misel. In dnevi so bežali s strahovito naglico.Obvestili so ga, da je bil Antoine prepeljan iz zapora v La Rochesur-Yon v zapor v Nantes. Zvedel je tudi za dan, ko se bo verjetno vršilo zasliševanje. Končno je dobil poziv, naj se predstavi kot raz- V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA TINLEY PARK — BY OWNER 3 bdrm. ranch, gas heat, part air-cond.; 2 car gar.; crptg.; washer, dryer, lge. lot. nr. parks, pool. Reduced for quick sale to $13,990. — KE 2-1621. (152) BROADVIEW — BY OWNER. 2 Bedrm. brick Georgian. Paneled rec. rm. Living & diningrm. Garage. Patio. W/W crptg. Walk to school, ishlop^ing, pool. $17,900. 2433 S. 20th St. — FI 5-8556. (151) SKOKIE — BY OWNER 3 Bedrm. brick, full bsmt., large panld. recr. rm., cer. tile bath., gas ht.; 2 car gar., liv. rm. crptg. plus drapes. Fenced yard. Other extras. $27,900. OR 5-4541. (152) Est. 17 years. Includes bldg. 3200 W. Devon. ORchard 3-4822. (152) DEPARTMENT STORE Infants and Children’s wear, dry goods and notions. Men’s haberdashery, lingerie, dolls, toys. Living qtrs. Fast growing western, sub. Priced to sell. Retiring. Call WO 9-0340. (152) BOATS FOR SALE 35 FT. CONSTELLATION — 1959. Fully equipped. By owner. Reasonable. ESsex 5-1163. Matt Zabukovec ki je umrl 7. avgusta 1961. leta. Minilo je že leto dni, odkar si Ti zapustil nas, ko se spominjamo na Te, vse solzne naše so oči. Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni. Pri Bogu Tvoja duša blaga biva in prosi za nas milosti! Žalujoči: LOUISE — soproga SINOVI in HČERE VNUKI in VNUKINJE OSTALO SORODSTVO Cleveland, 7. avgusta 1962. (151) bremenilna priča dne 27. februarja ob enih popoldne. Henrietta je bila pisala nekaj dni po aretaciji Antoineovi gospe Lemariejevi: “Razumeli boste, gospa, da vas ne morem priti več obiskat, ker bi utegnila srečati gospoda sina. Kljub vsemu ne bi bila prava sestra, če ne bi čutila v sebi dolžnosti, da branim brata, in če ne bi trpela od silne nevarnosti, ki mu grozi. Ne bom pozabila dobrote, ki ste mi jo bili izkazali in ostajam vedno, gospa, s spoštovanjem udana vam — Henrietta Madiot-jeva.” Tudi ona je čakala z grozo. Molčati je morala o svojih mislih, delati brez okusa in brez svežosti domišljije, ki so jo zanjo tovarišice tako često zavidale. Kadar je hodila po nabrežju na delo, je videla v ladjedelnici ogrodje Etiennove barke. Že so delavci nabijali deske na ukrivljena rebra. Pravila je sama sebi, da bo ladja kar v kratkem dodelana. Udarci kladiv, ki jih je poslušala, so ji v srcu odmevali. Dva velika dneva sta se bližala zanjo: dan Antonieove obsodbe in dan Etienneovega odhoda. V zadnjem koncu Nantesa proti zapadu se odpira vsa nova ulica med dvema belima zido-ma, med zidom vojašnice konje-j niškecra oddelka in zidom voia- semkaj, ako nima baš posla ali službe: vojaki, zeljarji, mlekarji, častniki. Zgradba jetnišnice ima vogal na ulico. Proti levi strani se nadaljuje v nizki zgradbi, ki se v njej nahaja dvorana za vojno sodišče. Tu bodo sodili Antoniea Madiotja. Potem se bleščeče beli zid nadaljuje do nedoločnih daljav v polju. Ena je ura. V notranjščini dvorane je čuti zgolj polglasno pogovarjanje dvanajsterice vojakov, ki posedajo po klopeh ob stenah v oddelku, namenjenem za občinstvo. S puško pred sabo kramljajo. Narednik, ki poveljuje oddelku, ne govori ničesar. Surovi pogled, ki z njim strahuje svoje ljudi, obrača od svojih čudovito povoščenih čevljev na zastore, ki vise na oknih in katerih temna rdeča barva spominja na mlado in sočno kri. Misli na lepo vreme in na srečo, ki jo je imel eden njegovih tovarišev, da je dobil dovoljenje za izhod od poldneva do noči. Dvorana je skoraj lepa v odsevih sončne svetlobe. Stenski opaž iz politirane orehovine se sveti vse naokrog. Onkraj ograje, ki deli dvorano v dve polovici, je videti na vzvišenem prostoru dvoje miz, prevlečenih z modrim blagom. Vrsta zlatih žebljev na njih se jasno odraža v prostoru. Več- z ulico, je odločena zagovorniku (Dalje prihodnjič) ja miza je postavljena na dnu niškega oddelka in zidom voja-[ dvorane počez. Namenjena je ških zaporov. Žalosten konec, sodnemu zboru. Druga, postav-predmestja. Nikdo ne prihaja Ijena pravokotno in vzporedno Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali snu ti KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 * Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahke zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za od-Y| rasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. ' K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrli STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ 1 /,» pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD (| 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. MLADINA — črni fantič v Južni Afriki hrani ovčici. Južna Afrika je poleg Avstralije najvažnejša gojiteljica ovc. Na njenih tleh jih rede preko 40 milijonov. Mullally Funeral Home zracevalni sistem ambulantna pobluga POGREBI OD $200.0« NAPREJ KEnmore 1-041* 365 East 156th Street :)>- Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejšik katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio