V Lfutoiiani, 23. decembra 193®
Ceto 49 ® Stev, 32
NAŠ SVETI VEČER
Sveti božični prazniki, zlasti fm sveti večer, so najlepši prazniki naših družin. Saj zu te dni vsakdo tuko rad pohiti na svoj rojstni dom, da poljubi svojo mater, stisne roko svojemu očetu in pokrumlja z bruti, sestrami in znanci, ki jih morda že leto dni ni videl. Kako lepo je te dui po naših slovenskih domovih!
Ko na božični večer zapojo zvonovi svojo slovesno pesem preko mrzlih poljan, pride mir in sreča v naše domove. Družina se zbere v topli sobi in spoštljivo pričakuje, da bo hišni gospodar opravi! »vetor.oe-ni blagoslov svojega imetja. V častnem kotu, kjer celo leto kraljuje Križani našim hišam, so postavljene jaslice. Skromna lučka gori pred hlevčkom, kjer Devica povija Dete in ga polaga v jasli. Kot da bi bili živi, »e nam zde obrazi pastirčkov, ki jih obseva trepetajoča lučka. In ko gledamo angelske obrazke, se nam dozdeva, da bomo zdaj zdaj zaslišali prelepi slavospev »Slava Bogu na višavah.. .t. In kako prijetne so one ttrice, ki jih družina po opravljeni molitvi prebije ob topli peči, čakajoč, kdaj jili bo veliki zvon poklical k polnočnici v farno cerkev. Mnogo lepega, veselega, pa tudi mnogo žalostnega si imamo ob takih prilikah povedati:
Kakšen je današnji svet? Mnogo je še dobrih, poštenih, Bogu in Cerkvi zvestih, premnogo pa tudi onih, ki vse dobro sovražijo. Ko se bodo pri nas na sveti večer zbirale trume vernikov po cerkvah, bodo organizirani brezbožniki po nekaterih deželah prirejali bogoskrunske sprevode in branili dostop do cerkve. Hvala Bogu, da pri nas še ni tako, dasi bi take razmere nekateri tudi pri nas radi imeli. Spomnimo se ob jaslicah, ali morda tudi mi s svojim mrzlim krščanstvom ne kličemo nesrečo brezverstva v deželo.
Bogataši bodo sveti večer preživeli v vsem udobju: pri obilni lirani in pijači, ob plesu in bogatih darilih. Kako ga bo pa preživel brezposelni oče številne družine v podstrešni izbi ali skromni baraki, ko ga bodo sestradani otroci prosili za skorjico suhega kruha? Morda bo še našel tolažbe v svoji stiski ob pogledu na
Dete v jaslicah, morda ga pa bo pogled na bogato obložene mize bogatinov navdal z gnjevom do današnje družbe, ki hoče biti na zunaj krščanska, in po napačnem sklepu tudi s sovraštvom do Cerkve in Boga. Spomnimo se na sveti večer, če nismo tudi mi
sami med tistimi, ki so pripravljeni v odločilnem trenutku pozabiti na veliko zapoved ljubezni do bližnjega.
Sveti večer je praznik ljubezni in miru. Kako nam tega manjka! Kako poln pa je svet sovraštva, ki je tako strupeno, da trosi smrt in pogin. Ko bodo pri nas peli božični zvonovi, bodo TttZTOlfne- cerkva na Španskem samevale in po tej nesrečni deželi bodo divjali bratomorni boji, ln tovarn« delajo noč in dan velike množine merilnega orožja, ki je pripravljeno za novo prelivanje krvi, tako da kljub strašni nesreči, ki jo je prinesla svetovna vojska, ne mine leto, da bi se na več krajih sveta ne začenjale nove krvave sovražnosti, ki groze, da bodo zopet izzvale svetovno klanje. Neke vrste vojsko mora bojevati vsakdo izmed nas. Kmet, ki ga je gospodarska stiska pritisnila k tlom, se s krvavimi žulji bori za obstanek na rodni grudi, za košček kruha, ki ga rabi on in njegova družina. Kako trd je ta boj! Delavec kot suženj gora kapitalistu, da dobi konce tedna nekaj dinarjev, ki jih rabi zase in za otroke. Obrtnik išče obupno potov, kako bi mogel rešiti propada svojo obrt. Brezposelni inteligent po dolgih letih šolanja leta in leta čaka, kje bo mogel porabiti svoje znanje in si prislužiti skorjo kruha ... In vendar je, svet za vse dovolj bogati Vsi bi bili lahko zadovoljno živeli, če bi hoteli razumeti, da smo brutje med seboj. - Zoper vse te tegobe našega časa svet mrzlično išče rešitve, pa je ne najde. Iz enega gorja pada v drugo. Današnji svet je podoben človeku, ki zatiska oči pred svetlobo in misli, da bodo njegovi koraki v temi bolj varni. Ne mara rešitv® od tam, kjer edino je more najti — od Kristusa.
Naj bi letošnji sveti večer nas vse približal nebeškemu Detetu. Naj bi po Njegovih stopinjah hodili in se po Njegovih besedah ravnali. Le tako bo sreča prišla v naša srca in mir, ki ga želimo.
Stran 802_________
~~	m-fe	* *
Spet se oglašam. Popotnik sem. Večidel hodim sam. Samo moje misli hodijo z menoj. Marsikaj mi pride na misel. Vsega Se povedati ne upain ne morem in ne smem Preveč bi se zameril na vse strani.
Sama zmeda
Kamor pogledam, povsod sama zmeda. Vaa Evropa plove po zelo razburkanih valovih. Kam jo bodo zanesli, lahko vsak po svoje ugiba. Marsikaj se godi v tej Evropi, kar bi se ne smelo goditi ne po božjih, ne po človeških postavah. Prepričan sera, da vsakdo hrepeni s srcem in z dušo po rešitvi iz teh neznosnih zmot in zablod. ToJa, kje js re-i i t e v ? To je veliko vprašanje.
Nekateri vidijo rešitev v novih vojskah. Kdor vidi rešitev iz sedanjih zablod v novih morijah in v novih ruševinah, ta ie udarjen s slepoto. Spet drugi vidijo rešitev v samem komunizmu. Ne bom trdil, da bi v komunizmu ne bilo prav nič dobrega. Vsaj to mi je všeč, kar se o njem pripoveduje: če tam v Rusiji kdorkoli državo oškoduje s kako goljufijo aH poneverbo in s podobnimi grehi, zasluži kralkomalo smrt na vislicah. Pri nas pa ma!o zabobnajo po časopisih, dvignejo malo prahu po gostilnah, potem je pa mir. Zločinec spada v tako imenovano boljšo družbo, zato ga treba varovati in ščitili, kar ss le da. Dokler bodo krivci iz tako imenovane boljše družbe imeli pred gosposko tako potuho, toliko časa se nam o kakem redu na svetu niti sanjati ni treba. Bodisi stanu tega aH otie^a« če si zakrivil zločin, moraš zanj zadoatitil Ali tisto znano JNSarsko načelo: čs si acš, ai poštenjak, če tudi vsem božjim, cerkvenim in državnim postavam kljubuješ!
"\es je tudi, da sovjetska Rusija izvršuje velikanska podjetja: elektrarna ob Dnjeatru, več sto km dolge moderne ceste, nove železnice .. . Drugod pa le bolj staro popravljajo in (likajo.
Duh iz Rasiie nas ne uo rešii
Poglejmo komunizem še od druge strani! Kaj pa je prav za prav komunizem? Nič drugega, kakor absolutizem v najstrožjem po-mvnu te besede. Prenapolnjene ječe, vzdihi na Soloveckih otokih, redno se ponavljajoča lakota v tako izrazito poljedelski deželi nam da dosti jasno sliko divjega absolutizma. Večen -moraš, moraš, moraš«!
Malokdo zna danes našteti sedem poglavitnih grehov, še manj se jih pa zna varovati. Napuh, lakomnost, nečistost, požrešnost, ne-voščljivost, jeza in lenoba: vse to razjeda današnji čas posamezne ude človeške družbe, vlada prav tako tudi po vseh državah. Ko bi se znala Evropa varovati teh grehov, pa bi danes igrala vse drugačno vlogo ca svetu, kakor jo sicer igra.
In zdaj hočejo nekateri, naj se Evropa spravi iz svojih zmed in težav, kamor je bila zabredla s pomoč:« komunizma. Po mojem prepričanju to ae bo šlo. Vsa Evropa skoraj boleha na bolezni kapitalizma. Drugod po h v rop i je kapitalizem v zasebnih rokah, komunizem v Rusiji je pa kapitalizem v državnih rokah. Izkoriščata pa oba: vsak po svoje in vsak v svoje nameni,
»UOMObJPBt, dne 28. decembra 1938.
Bve misli
Slišal sem praviti, da je Evropa svoj čas, pred več sto leti že tudi imela svoje vrste komunizem. Občine so poberala od »vojih »o-občanov ves dobiček v skupno blagajno. Pa se komunizem v tisti obliki ni obnesel in se tudi sedaj ne bo.
Komunizem in vera
Glavna napaka pri komunizmu ja ta, da »t» si z vero popolnoma nasprotna. Vera človeka krepi in ga dela plemenitega. Vera mu daje moč, ki jo potrebuje človek v bojih vsakdanjega življenja. Človek brez vere je ena sama velika ničla. Vzamete človeku vero, pa js ne samo zmožen, ampak, tudi srel aa vsako hudobijo in nerodnost. Stara zgodovinska resnica je, da vera prenavlja ln pre-snavlja ne samo človeka, ampak tudi vse njegovo obližje.
Seveda je današnji čas mnogo ljudi, ki trna jo vero samo na jeziku. Na -zunaj se mnogi kažejo kot najbolj pravoverni kristjani in katoličani, pa največ le zato, ker imaio od tega
Brezposelni stanujejo v kanalu.
dobiček. Žalostno je to, da se takile poimenu-katoličani radi vsiljujejo na prva in vodilna mesta.
Svetu več vere! Danes je hudo na svetu. Brat se ne more več zanesti na brata, sosed ne na soseda. To je sad verskega polovičarstva, sad vere, ki jo imam in se nanjo sklicujem le, dokler mi koristi ia pomaga. Ne potrebujemo vernikov, katerim naj bi bila vera dobiček, potrebujemo pa vernikov, katerim bo vera življenje.
Bistvo komunizma, kakršen vlada dandanes na svetu, je pa razbijanje in razdejanje, j® divjaštvo in uničevanje .,. Kar poglejte, kamor hočete, pa boste našli vso resničnost moje trditve: Mehika, Rusija, Španija, vesoljni svet, kjer pride komunizem do besede. Čuditi se moram, kako morejo biti ljudje tako zaslepljeni, da vidijo v taki podivjanosti rešitev svetal
Ljudje božji, ki tele vrstic« berete, alf verjamete, da vam tele vrstice p iia in pripoveduje izgubljeni sin slovenske matere, ki
rttev. IS2.
»o ga valovi ln vrtinci življenja vrgli na sto:
V veri ja rešitev svata, v V, munizmu pa njegova polomija.
Beseda o brezposelnih
Še vprašanja brezposelnih naj sc krati dotaknem. Dregati r to vprašanje se pra skoro dregati v sršenovo gnezdo. Toda, ( imajo drugi pravico, da te svojega visok«) stola gledajo na nas ln nas obsojajo in pn sojajo, naj ima tudi nas eden pravico, c dvigne svoj glas in pove svetu svojo beiec in svoje mnenje o tem vprašanju.
Neka naredba pravi, da mora vsak bre, poselni brez stalnega bivališča imeti razvit nico, ki mora biti na vsakih štirinajst d nova. Po moji sodbi so te razvidnice san pohtha in nekaj čisto nepotrebnega. S tal rarvidnico lahko nekateri deset let hodi oke brez posla lit brez dela. Mnenja sem namre da je najboljša razvidnica žuljava roka in | od oblasti potrjeno spričevalo v delavski kn žici. Ce sredi poletja, ko je dela povsod vi ko preveč, zaloti kdorkoli kakega brezpi selnega na cesti, ki je več ko šest tednov i brez vsake zaposlitve, potem naj vsak ve, i je tak človek zrel za prisilno delavnico.
Treba bo pa vso stvar urediti tako, t bodo pri vseh javnih delih prišli povsod poitev v prvi vrsti brezposelni brezdomi ln teh naj podjetje najame vsaj toliko, i ne bo treba delati vse nedelje. Država bi k ko posegla vmes ln bi podjetja, ki ob n deljah delajo, občutno kaznovala. Vsak ti denar naj bi porabila za vsakovrstna javi dela. Kmetski sinovi naj pa raje pomaga doma na očetovem gruntu. Zato je pa že tu čas, da pridelki naših kmetov dobe pred ja r.ostjo primerne cene, aH bolje povedano: t ne poljedelskih pridelkov in industrijskih i delkov naj se primerno zenačijo. Na ta e čin bomo najprej očistili naše ceste nepotre nih in povsod osovraženih brezposelnih,
Beseda občinskim možem
še tole mi je prišlo na misel.
Pri občinskih volitvah je skoro povsod pi šla na površje JRZ. Vsera tem, ki imajo p opravi občine vodilno besedo in kaj vpliv polagam na srce Kristusovo besedo; »I.ju svojega bližnjega kakor samega sebe.« Nik. m pa ne držite tistega dandanes tako slavn ga: »Vsak je samemu sebi najbližji.« Ne išči v svoji časti in oblasti le svojih lastnih k risti. Imejte pred očmi blagor vseh občano
Ne dvigajte previsoko svojih glav, češ kt nam pa kaj more: sedaj j« oblast v naš rokah! Kolo časa se vedno vrti, to ni zapor nite.
Kaj je nekdaj tako »močno« JNS najbi vrglo in pokopalo? Bog sam je moral te lju udariti s slepoto. Zato so sleparili in goljufi na drobno in na debelo. Mislili so, da bo< za vedno ostali pri svojih krmilih. Zarili so i v mnenje, da je ni moči pod soncem, ki jih mogla spraviti raz njih stoličkov. In zal ker so si vtepli v glavo, da bodo na vel vladali, zato so začeli gospodarili tako, da. Padli so, in danes se vsi od kraja sramuje svojega nepoštenega JNS imena.
Vsem vam kličem: Pa brez zamene za o krito besedo! In vsem srečnejše in veselej novo leto, kakor smo jih imeli doslej!
Edea izmed tisočer:
Pogled na naše gospodarsko
življenje
Leto 1936 se bliža kcmcu. Dogodke, ki so nas vznemirjali med letom, sedaj ob koncu lahko mirno pregledamo. Napravimo si lahko pravo sodbo o preteklosti in vržemo lahko pogled v bodočnost. Ker je treba najprej živeti, če hočemo na raznih poljih uspešno delovati, je razumljivo, da je gospodarsko življenje za vse liudi ena osnovnih stvari. Kako je bilo tedaj z gospodarstvom preteklo leto?
Se je hudo
Kot že dolgo vrsto let, je tudi letos moralo časopisje le preveč pisati o gospodarski krizi. Res se čuti tu in tam zboljšanje, vendar v glavnem ostaja gospodarska stiska tista, kot je bila. To čuti ve« svet. Države omejujejo svoboden promet, zavarujejo svoje meje z vsemi mogočimi predpisi, da bi dvignile domače gospodarstvo, v celoti pa se svetovna gospodarska kriza ne izboljšuje. Našega kmeta je predvsem zadela gspodarska stiska s tem, da so padle cene njegovim pridelkom. In prav na tem polju wi pričakovati hitro izboljšanja. — Amerika, severna in južna, ter razne kolonije evropskih držav pridelujejo toliko in tako lahko, da naš kmet ne more držati z njimi koraka. Ogromne ravnine, ki so bile včasih puste in prazne, so dane« žilna polja, obdelana z najmodernejšim orodjem. To je vrglo cene k tlom in te se kot rečeno ne bodo mogle hitro zboljšati. Evropske države so širile med poprej divjaške narode tudi izobrazbo in šolstvo in ti na novo vzbujajoči se rodovi so danes največja konkurenca stari Evropi. Zato bo še naprej veljalo, da se bomo morali Evropejci v svojih potrebah cmejitL Le z mnogim delom in z napornim trudom bomo mogli obstati. Predvsem pa bomo morali iskati povsod novih poti napredka b izobrazbe.
Sankcije
Italijanska vojna z Abesinijo je našim deželam prizadela ogromno škodo. Začele so se izvajati, da bi pritisnili na Italijo, tako imenovane saskeije. Zaprli so meje proti Italiji. Ker niso vsi držali, se je pokazalo, da so te sankcije sicer napravile Italijanom veliko škodo, niso pa jih ustavile na vojnem pohodu. Naša država sama se izvajanju sankcij ni mogla upreti. Društvo narodov v Ženevi sicer propada, toda sankcije so izvajale države, na katere bi se morali opreti, če bi prišlo do kakega mednarodnega spopada, zato si jih nismo mogli napraviti za sovražnike. Potreba je bilo ugrizniti .v kislo jabolko. Trpela je zlasti Slovenija. Notranjska ni prodala nikakega lesa več, četudi v glavnem od tega živi Prav tako so bile zadete druge doline po Sloveniji, ki izvažajo les. Imela pa je ta stvar tudi dobro stran, da se je namreč manj sekalo. Ne smemo izgubljati izpred oči, da se je na splošno pri nas preveč sekalo po gozdovih in premalo sa novo pogosdovBlo. V tej stiski, ki so jo prinesle sankcij, smo klicali, naj drugi deli države, ki niso tako prizadeti, pomagajo prizadetim. Pokazalo pa se je, da je bil tudi v tem slučaju resničen tisti ruski izrek, da je Bog visoko, car pa daleč, Naš klic je bil klic vpijočega v puščavi
Valutne težave
Mnogo težav je našemu gospodarskemu življenju napravila tudi skrb raznih držav za svojo narodno valuto, za svoj denar. Omejitve, koliko denarja srn® v tujino iu koliko ne, so napravile trgovini mnogo težav in tudi izgub. Vsaka država je hotela čim več izvoziti in preprečiti uvoz tujih izdelkov v svojo državo. Tudi radi teh omejitev je slovensko gospodarstvo mnogo trpelo.
za prav vse tuje dežele. Ce s® kdo izseli, je to le posameznik, ki v celoti malo pomeni. Iz tega nastaja prav za naše slovenske dežele velika težava. Kam $ preostankom našega prebivalstva? industrija se ne razvija tako hitro, da bi zaposlila vse delovne moči, ki jih ne more rediti kmetska zemlja. Vedno več naših ljudi mora zato proti jugu. Naši obrtniki otvar-jajo svoje delavnice med južnimi brati. Rudniki po Srbiji st polnijo z našimi delavci. Naša dekleta morajo v Zagrerb in Belgrad za kruhom. To kaže brez dvoma na slovensko podjetnost in vztrajnost. Zato uspevajo Slovenci na jugu, ker so delavni in sposobni. To kaže na dobro stran slovenskega značaja. Pokazati moramo pa tudi na slabo stran tega izseljevanja proti
Vojna nevarnost je v mnogih državah gospodarsko delavnost pospešila. Velike države so na novo zaposlile »to in stotisoč delavcev v vojni Industriji. Vprašanje seveda je, koliko časa bo to trajalo in če ne bo to vse končno prav tistim državam v škodo. Vprašanje je tudi ali to gospodarstvu samo po sebi koristi, kajti vse morajo spet gospodarski sloji iste države plačati. Breme je preloženo z ene rame na drugo. Ena se oddahne, druga se pod novim bremenom ukrivi. Pri nas oboroževanje nI toliko, da bi vplivalo bistveno na razvoj gospodarstva.
Mednarodne težave v gospodarstvu so povzročile, da je to leto znova izgubljal denar na svoji vrednosti. Padla je vrednost tistih valut, ki so se naslanjale na zlato podlago in o katerih se je dolgo mislilo, da bodo vzdržale. Močno je pretreslo gospodarstvo, da je morala celo Švica in da je morala Nizozemska poleg Francije znižati vrednost svojega denarja. —• Mnogi so vpraševali, kaj bo z dinarjem. Reči moramo, da zaenkrat ni nevarnosti, da bi padel na vrednosti.
Naši izseljenci
Svetovna gospodarska kriza je zaprla popolnoma tudi vir dohodkov, ki so ga imele naše dežele od izseljencev. Danes so zaprte prav
jugu, na to namreč, kako hitro se ti naši izseljenci izgube v tujem svetu. Manjka zavesti, da pripadajo slovenskemu imenu in slovenskemu pokolenju. Irci so se razkropili po vsem svetu. Več jih je v Ameriki kot doma na Irskem. Skoraj vsi so izgubili svoj jezik in govore angleško. Nobeden pa ni izgubil zavesti, da je Irec in da mora svoj irski narod in svojo irsko deželo ljubiti.
Denarna stiska
Velik del naše gospodarske krize je pomenila denarna stiska, Ze od leta 1931 je pri nas obtok denarja skoraj ustavljen. Denarni zavodi ne morejo izplačevati vlog in zato tudi ne dobe novih. Prizadete so bile zlasti naše kmetske denarne zadruge, ki so imele denar zamrznjen v različnih naložbah in v kmetskih posojilih. Ker se je stvar vlekla tako dolgo, je nezaupanje prišlo silno visoko in mnoge trdne in lepo vodene zadruge ne morejo ničesar izplačati in ne morejo na drugi strani dobiti nobenih vlog. Ker ne morejo dati nobenih novih posojil, se je že začelo pomalem tudi pri nas na deželi novo oderuštvo. Kmet, ki pride v zadrego, ne dobi nikjer posojila po primerni obrestni meri in mora, če hoče do denarja, plačati oderuške obresti. Druge države so to vprašanje, ki je povsod nastalo v zmedah leta
1931, temeljito -ešile. Pri naj se je to popolnoma zanemarili i.
Razdolžitev kmeta
Prišla pa je še nova težava za zadruge z ured. o znižanju kmetskih dolgov. Kar Izgube zadruge radi z nižanja, sicer nadomesti država. Toda ne dobe tega denarja takoj. Zato je v blagajnah sedaj ie manj gotovine, kol jo je bilo poprej. Kmetje imajo od uredbe stvarno veliko ugodnosti. Po približnem računu se bodo znižali dolgovi kmetskih dolžnikov na Slovenskem za kakih 300 milijonov. S tem znižanjem pa bodo seveda združene tudi težave, ker bodo morali pač plačevati sedaj kmetje svoj dolg, oziroma ostanek dolga naravnost davkariji. Mnogi dolžniki zato naravnost prosijo, da n* bi prišli v oblast državne banke, ampak da bi ostali pri zadrugah.
Težave našega zadružništva
Naše zadružništvo tedaj trpi ogromno radi teh dveh težav: radi pomanjkanja denarnega obtoka in radi nove uredbe. Toda nt£ ne dvomimo, da bo tndi ts težava srečno pre-stana. Kot so vse druge države morale to vprašanje rešiti, tako ga bo morala tudi naša. Veliko je zamujenega, vendar se da polagoma vse popraviti. Država bo morala gledati, da kmeta ne izroči znovs oderuštvu, da vrne vlagatelju zaupanje, da znova poživi delo kmetskih denarnih ustanov. Mnogo slabega nam je prineslo letošnje leto, prineslo pa nam je tudi upanje, da se bo prav It. velik* težava v prihodnjem letu odpravila. Vlagatelji bodo spet lahko dvigali svoj denar v denarnih zavodih, prišlo bo pomlrjenje in novo zaupanje. V denarne zavode bo pritekel zopet nov denar in s tem novim denarjem bo spet mogoče pomagati kmetu in drugim.
Ali bo bolje
Če pogledamo na drugih poljih, izgleda, da gremo vendarle počasi, počasi izboljšanju naproti. Rekli smo že, da gospodarska stiska ne bo tako hitro minila, toda izboijianje prihaja. Živina je zrastla v ceni. Tudi cena lesu se polagoma dviga. Treba je priznati, da se vlada mnogo trudi, da bi zvišala. izvoz lz naie države. Sklepajo se nove trgovske pogodbe, ki naj bi olajšale pot našemu blagu v tujino. Prva stvar v gospodarskem življenju je, da se nikdar ne obupuje, kadar je hudo, ampak da se išče z vztrajnostjo ia pridnimi delom novih poti, kako priti iz zadreg in težav. Naj je bilo v zadnjih časih ie tako hudo, z božjo pomočjo se bomo izkopali iz prepadov, v katere nas je pahnila svetovna kriza.
Korapcija
Naj pri tem omenimo eno stvar, ki se je v gospodarstvu moramo bati. To je nepoitenje in napačna pota, kako priti do dobička. Le svojemu slovenskemu poštenju se imamo zahvaliti, da ni pri nas tako hudo kot drugod. Varujmo se, da nas zgledi drugih ne pokvarijo in da tudi k nam v gospodarstvo nc pride tista grda, pa obenem v svojih posledicah strašna beseda; korupcija. Modri Sirah je v starem zakonu zapisal premodro besedo: »Izurjenost v hudobiji ni modrost in zvijačnost grešnikov ni razumnost.«
Življenje našega delavca
Pred par desetletji je bila naša Slovenija še popolnoma kmetska dežela. Par tovarn in rudnikov, ki smo jih imeli, tega utiša ni kvarilo. Toda v teku teh desetletij so »e razmere v Sloveniji tako zelo spremenile, da ne moremo govoriti več o Sloveniji kot docela kmečki deželi. Da, še ima kmet večino in še so eele pokrajine brez tovarniških dimnikov. Vendar pa ae je Industrija, obrt in trgovina v naši domovini Se tako razvila, da A že velik del našega ljudstva služi svoj kruh v teh gospodarskih panogah.
Koliko delavcev je ® Sloveniji
Mnoge občine, posebno na Gorenjskem ter okoli Celja in Maribora, so postale že popolnoma delavske, Še več pa je mešanih, kmečko-delavskih občin.
Zadnja gospodarska kriza je povzročila, da je število delavstva v zadnjih Štirih letih {»dalo. Toda če pogledamo številke zaposlenega delavstva za 20 ali 80 let nazaj, tedaj vidimo, da število delavstva pri nas stalno narašča in da je kmečkega ljudstva vedno manj.
Pravijo, da spada v aaši državi 8f>% ljudstva kmečkemu stanu, dočim spada v Sloveniji samo 63» prebivalcev k temu stanu. Vsi ostali seveda niso delavci, ker jih nekaj spada tudi v pridobitne ia proste poklice. Vendar je ogromna vsfina od preostalih 37% slovenskega prebivalstva tz delavskega stanu. Številke, ki jih ob javlja jo razni strokovnjaki in razne ustanove, ki imajo opravka z delavci, kažejo na to, da je v Sloveniji zaposlenih v industriji, obrti in trgovini ter v gospodinjstvu okoli 110.000 delavcev in nameščencev, Javnih nameščencev je okoli 11 tisoč, poljedelskih delavcev pa okoli 20 tiaofi.
Delavsko vprašanje - važno vprašanje
Gornje številke so za nas velikega pomena in silno napačno bi storil tisti, M bi pri nas delavskega vprašanja in delavskih potreb ne hotel poznati ln priznati ln ki ae bi hotel razumeti, da je usoda Slovenije in Slovencev tesno združena s usodo tega velikega delavskega stanu.
!>>bro se moramo zavedati, da ni delavsko vprašanje samo zadeva nekaterih delavskih voditeljev in socialnih delavcev, ampak je to zadeva naše duhovščine, naših javnih in političnih delavcev vseh naših organizacij ter zadava, ki mora zanimati tudi naš kmečki stan.
Vsi stanovi »o danes — bolj kot kdaj prej — tesno med seboj povezani. Usoda enega stanu, njegov napredek, pa tudi njegovo nazadovanje vpliva v veliki meri tudi na usodo drugega stanu. Saj vemo, če delavec in uradnik nimata denarja, tedaj tudi kmet nima komu prodajati evojih pridelkov.
Delavski zaslužek je majhen
Kar danes delavca pri nas najbolj tare, kar ga dela nezadovoljnega in včasih tudi revolucionarnega in kar tvori prav za prav pri nas ln povsod vbo težavnost delavskega
vprašanja, to so nezadostne, neprimerne in krivične delavske plače. Le poglejmo, koliko zasluži danes delavec pri n&at U poroti] Okrožnega urada ia zavarovanje delavcev v Ljubljani Izhaja, da je znašal povprečni u-varovani zaslužek še nedavno nekaj nad 22 Din na dan. Kako se da s takim zaslužkom liveti, to bi znal povedati samo tisti, ki sata okuša tak grenki kruh. S takim zaslužkom ti ni mogoče privoščiti dostojnega in zdravega stanovanja, tople in trpežne obleke ali pa h celo kakega poštenega razvedrila.
Kako daleč je ta sramotno nizka plača v primeri z ono pravično plačo, kakršno bi mo. ral imeti delavec po besedah papeža Pija XI., ki pravi, da naj delavec prejema tako plačo, da bo lahko primerno živel on in njegova družina.
Letos so se pri ms s rmsmere nekoliko iboljšole
Letos je bilo zaposlenih pri nas v Sloveniji okoli 10 tisoč več delavcev kot prejšnja lela in letos so sa prvič |>o petih letih padanja zopet začele dvigati delavske plače. Delavska povprečna zavarovana mezda znaša v zadnjem času ž« blizu 23 Din. Seveda to še ni dovolj. Vendar nam to dviganje daje up, da gremo pod vodstvom naših narodnih voditeljev, ki posvečajo vso skrb tudi našemu delavskemu stanu, boljšim časom na-sproti.
g§ H^f 'Jfc dolenjska, štajerska in sploh W M J-^i JrVk. vseh vrst, kupite pri .......................minn CENTRALNI VlHABHl » l)«Hj«<
Število brezposelnih se je v zadnjem letu precej znižalo. In na borzah dela ni več tistega navala, kot je bil včasih. Toda s tem še ni rečeno, da je brezposelnost ponehala. Brezposelnosti je Še vedno veliko, čeprav se vsi ti brezposelni ne prijavljajo .pri borzah dela. Seveda se klati po Sloveniji tudi mnogo delamrtaežev, ki postajajo vedno bolj nadležni. Ti delamržneŠi postajajo za nnšo javne*! vedno teijs vprašanje, ki pa go bo treba posebej reševati in ne v zvezi s pobijanjem brezposelnosti.
Za pobijanje brezposelnosti sta pogrebna dva ukrepa: uvesti zavarovanje za brezposelnost ln izvajati čimveč javnih del. Vemo, da je v teh časih sačeti z novim zavarovanjem silno težavna zadeva. Toda če se hočemo smatrati za kulturno državo, ki smatra tudi delavce sa ljudi in polnopravne državljane, potem bo treba čimpreje pristopiti k izvedbi zavarovanja za brezposelnost.
U precej javnih del sme imeH
Brez dvoma smo imeli v letošnjem letu toliko javnih del v Sloveniji, kakor morebiti nikdar preje. Naše ljudstvo je prejelo v letošnjem letu nad 80 milijonov Din za javna dela, ki so obstojala iz najrazličnejših del, kot n. pr. naprava in popravilo raznih cest, regulacija rek ln potokov, zgradba hudournikov, zgradba mostov, kapnlc la vodovodov, mae kanalizacije itd.
Javna dela so gotovo najboljši pripomoček za odpravo brezposelnosti, ker je gotovo boljše dajati ljudem delo kof pa podporo,
Vendar se moramo zavedati tega, da z javnimi deli ni mogoče zaposliti prav vseli brezposelnih in zlasti Se ne brezposelnih izobra-Bencev.
Toliko mezdnih gibanj koS letos ie ni bilo v Sloveniji
Prejšnji režimi delavstvu niso dajali svobode in niso delavstvu dovolili nobenih učinkovitejših mezdnih gibanj. Stavke so bile takorekoč prepovedane. V letošnjem letu pa smo imeli priliko videti, da ima delavstvo polno svobodo pri borbi za izboljšanje svojega položaja. Se nikdar ni bilo v Sloveniji toliko stavk in mezdnih pogajanj kot ravno v letošnjem letu. Delavstvo se je torej te svobode v veliki meri in po večini z vso resnostjo posluževalo. Vendar pa so to svobodo skušali nekateri izrabiti v svoje temne namene, ker jim ta svoboda ni šla v račun. Vtihotap-Ijali so se med delavstvo in ga huj3kali k raznim nedovoljenim dejanjem. Toda delavstvo je pokazalo toliko treznosti in discipline, da se razen v enem ali dveh primerih ni dalo nikjer premotiti od raznih temnih elementov, ki so želeli svobodo izrabiti za to, da bi prišlo do prelivanja krvi. Hvala Bogu, da je to težko preizkušnjo slovenski delavec prestal tako hitro, tako lepo in brez vsakih slabih posledic.
SacsaSfto zakonodajo bo treba spooolniti
2e zgoraj smo rekli, da je potrebno res-j no misliti na to, da se čimprej izvede zava-[ rovanje za brezposelnost. Enako nujno, ali | mogoče šo bolj nujno pa je starostno in in-i vaiidsko zavarovanje našega delastva, ki ga bomo po zatrdilu naših voditeljev kmalu dobili. Dalje je nujno potreben zakon o naj. manjših ali minimalnih mezdah, a katerimi ae bo uredila pravična višina naših delavskih plač.
Treba bo tudi urediti obvezno sklepanje kolektivnih pogodb, obvezno razsojanje v mezdnih sporih, zavarovanje našega poljedelskega delavstva.
Ko bo naša socialna zakonodaja izpopolnjena z naštetimi zakoni, potem smemo biti prepričani, da bodo nastopili za naše delavstvo novi in lepši časi. In če bodo nastopili za delavstvo lepši časi, bo g tem poniagano tudi drugim stanovom, zlasti našemu kmetu.
V	organizaciji je r««Je« in moč
Kakor drugi stanovi, tako se tudi naše delavstvo dobro zaveda, da leži njegova usoda v največji meri v njegovih lastnih rokah. Ce se delavec ne bo sam zavedal svojih pravic, svoje veljave in svojega pomena in si po svojih močeh sam sebi ne bo pomagal, tedaj mu tudf nihče drugi ne bo pomagal. Tudi naše delavstvo se te resnice dobro zaveda in v vedno večji meri sledi klicem naših socialnih papežev Leona XIII. in Pija XI., ki poživljata delavstvo, naj se organizira.
V	letošnjem letu pa se je pri nas zgodilo v tem pogledu nekaj prav čudnega. Katoliško delavstvo, organizirano v naši katoliški delavski organizaciji v »Zvezi združenih delavcev« je prijavilo svojo organizacijo Delavski zbornici v Ljubljani, da jo vpiše v ime. nik delavskih in nameščenskih organizacij.
Sam® 4den ie
Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten ter najbolj primeren za pranje vseh vrst perila.
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
To je namreč Delavska zbornica po zakonu dolžna storiti. Toda Delavska zbornica naše Zveze združenih delavcev ni hotela vpisati, tako da se je morala ta pritožiti na ministra ze, socialno politiko v Belgrad, ki je potem naročil Delavski zbornici v Ljubljani, da mora vpisati tudi »Zvezo združenih delavcev« v svoj imenik.
To dejanje meče čudno luč na našo Delavsko zbornico in na tiste, ki imajo danes v tej zbornici glavno besedo, glavno besedo pa imajo danes v Delavski zbornici socialisti vseh treh barv, t. j. rdeče, bele in plave, ki so se utrašili odločne katoliške delavske organizacije in ji zabranili vstop v Delavsko zbornico. Toda slovensko delavstvo spada, tako kot ogromna večiua slovenskega naroda, v katoliški tabor in katoliške organizacije in ni dvoma, da bo dalo v prihodnjosti tudi raznim delavskim ustanovam in zavodom bclj slovenski značaj, kot ga dajejo sedaj združeni socialisti, med katerimi tvorijo prav žalostno vlogo tako zvani »krščanski« socialisti.	_________
»Vigred«, ženski list, izhaja mesečno. Naroča se pri upravi »Vigrodi«, Ljubljana, Masarjkova cesta 12. — Letna naročnina 25.- Din. Kdor težko zmore celoletno naročnino naenkrat, jo lahko poravna v dveh obrokih.
Nekaj navodil našemu delavstvu
Delavčev glavni sovražnik je moderni, brezsrčni kapitalizem. O tem ni nobenega dvoma in zoper tega je naperjena vsa delavska borba. Toda delavec ima še druge sovražnike. Eden prav velik delavski sovražnik je tudi nevednost in nezavednost. Pri nas živi cela vrsta delavcev, ki o svojih pravicah prav malo ve, ki naše socialne zakonodaje skoraj ne pozna in ki je zato izpostavljeno neusmiljenemu izkoriščanju s strani našega domačega in inozemskega kapitalizma. Pa tudi mnogo nezavednosti je med našimi delavci, ki se kaže v tem, da se pustijo hujska-tl od raznih tujih agitatorjev, da se nočejo organizirati ali pa da se tu in tam zapisujejo v organizacije, ki so slovenskemu kato* liškemu mišljenju popolnoma tuje.
Skrajni čas je, da se slovensko delavstvo dvigne v zmagovito borbo za svoje pravice, da se pri tem oklene svojih slovenskih in katoliških strokovnih organizacij ter v skupnosti z drugimi slovenskimi stanovi, iz-vojuje bolj človeško življenje, kot pa ga ima sedaj. "	R- Smersu.
žene
(Misli iz govora predse*!: :ce Zveze absolventk kmet. gosp. šol. ge. Brodarjeve na zborovanju
v Kranju.)
Kje so vnroki tega neprirodnega, nezdra
O kmečki leni malo govora iu malo pile jo. Skromno in tiho ae drži v ozadju in vrši velike dolžnosti v hiši in družini, Jal pa zadnje čase vedno bolj in celo prevač v gospodarstvu. Moramo reči, da so to junakinje dolžnosti, junakinje žrtev iu dela. Toda to junaštvo je samo po sebi umevno, Je nezapa-ženo, je dolžnost kmečke žene. Je pač narobe •vet današnje javno mnenje, ki proslavlja razne športnike, nima pa mesta da vsaj sem in tja privošči besedo priznanja žrtvam in delu kmečke žene. To, česar bi se hoteli posebno dotakniti, je vedno slabši položaj v katerega prihaja kmečka žena radi gospodarske krize Kmečka žeua bi morala biti žena, mati in gospodinja. Pod težkimi razmerami pa te njene bistvene tn prvenstvene naloge morajo stopiti v ozadje, so pouižane na drugo mesto, tis prvem mestu pa Je žena vedno bolj delavka je dekla v gospodarstvu, ki se ne sme ustrašiti tudi najtežjih del. Zavedamo se, kako važne naloge ima žena t družini, kot prva veroučiteljic« otrdi, kako važne so njene socialne in kulturne nalog«, saj je dom vendar prve šola is najboljša šola ta vzgojo v socialnem in kulturnem pogledu.
Toda, ko to uvidevamo io cenimo, pa na drugi strani pritrjujemo, da bo razmere močnejše in vsled teh razmer mora žena najprej vršiti naloge dekle in delavke in šele, kolikor ji ostane časa in »il, tudi naloge v domu in družini. Žena ima trajen in dober vpliv na moža, da postane obširen, usmiljen iti odjen-ljiv. Vpliv žene mora pri rnoSu izgiaditi kar je robatega, obrusiti kar je ostrega In prehudega. Značaja žene in meša se morata izpolnjevati vzajemno ic v tem vzajemnem izpopolnjevanja j« vpliv žene velik, dasl ga je mogoče manj opažati. Bodimo odkriti ln pri-snajmo ta, kar aam kažejo izkušnje. Marsikateri fant, Mi&n kot divjak, »urovež, pretepač, prepirljivo«, klaiač, je pod vplivom iene postal dober, pošten, dostojen mož, pa se je vsa okolica čudila izpreobrnjenju. In kdo je to dosegel? Tc je dosegla dobra žena « svojim trajnim vplivom na moža. Toda tudi m tako delo mora žena imeti fesa in iii ia tsk« nalog« ne bo mogla vršiti, če jo bo te šare dk> ■traka sapo«lilo pretežka delo na polju, * klevu pri svinjak« in tako naprej. S« vafai«j£i Je seveda vpliv iene na otroke. Mati ja rodi- 1 teljiea i» rediteljiea zdravega ktneSiega naraščaja. Mati j© todi vzgojiteljica otrok. Mo-S«vo sodelovanje prt vzgoji j« ©mejan« b&lj na pomoč, ker ga v prvi vrafj ?c£ej» sf®sp»v darake delinoeti. Smatauoo, da j« nepotrebno, da bi še!« dokazovali a«lik gxjta<?» materine vagoje za vse življenj* otrok. Moramo pa povdariti eno, da ženam d« preostaja zadosti časa niti »ii, da bi mogle v zakosss ln družini vršiti svojo prvo in najvažnejšo nalogo, kakor smo jo zgoraj opisali. Pomanjkanje kmečkih delavcev ia delavk, premajhni dohodki iz posestva m plače postom, nepripravljenost mladih deklet, da bi vstopila v alužbo kol dekle pri kmečkih posestvih ln S* j drugi vzroki vodno bolj in bolj trgajo kmečko I leno in mater od njenega pogkvitega poklica '
vega stanja, ki povzroča veliko škodo v verskem, narodnem, kulturnem in socialnem pogledu? Predvsem pomanjkanje delavcev na kmetih. Vse sili v mesto in tovarne, kjer je lažje delo in kjer se lažje živi, kjer se dnevno dela le 8 ur in kjer se naposled živi tudi bolj svobodno v verskem in nravnem oziru. Tudi moda prinaša svoj delež. Kdo bo še delal dandanes v hlevu, pri prešičih, na polju, kdo bo kidal gnoj in bredel blato, ko pa današnja obleka in obutev po modi tega več ne prenesel In vse to ludi ni potrebno in se je lahko temu izogniti, če gre dekle v mesto ali v tovarno .
ta Jo vklepajo v težaško delo.
Dalje je tudi zelo majhna donosnost kmečkega gospodarstva, ki je posledica prenizkih cen za kmečke pridelke. Ta majhna donosnost ne daj® gospodarju možnosti, da bi mogel najeti posle ia ji k nuditi primerno plačo. Tudi bolezensko nezgodno, Sn starostno zavarovanje ni izvedeno, dočim imajo vse ta stvari delavci v mestu in v tovarnah urejene, izvzemši starostno zavarovanje.
Kmečko delo, kmački dom in kmečka zemlja ni več tako v časti kot b! bilo treba. Nekdanja lepa naša noša, lepi stari običaji, lep način dela, da ss delo vrši v družabni skupnosti mnogokrat s pesmijo ali pripovedovanjem, vse to vedno bolj izginja ali pa je že skoro izginilo Vrnimo čast in zavest kmetu, kmečki družini, kmečkemu domu tn kmečkemu delni Naj ae zaveda ves narod, da je kmetijstvo vendar le temelj narodnega življenja in gospodarstva. Naj zlasti pomislijo naša mesta in industrijski kraji, da bi bres dotoka ljudi s kmetov ne rastli več in «<s m širili, ampak bi hitro nazadovali in izumirali. Kaj »« zavedajo tudi naša mesta in naše oblasti, da Je najboljši del inlelegenre izšel iz kmečkih domov. Za kmečko zavest, zis kmečki ponos mora vsled tega delati naša prosvetna organizacija, *ato mora pisati naš tisk.
Da 30 bo mogla naša kmečka žena nosve-j MM svojim bistvenim in najvažnejšim" mtio-I gam, je treba tudi izboljšati donosnost kme-
tijstva. V ta namen se morajo preurediti go. spodarske razmere in preusmeriti naša go. s[KKlarska politika. Industrija danes ni za n(v bono državo več blagoslov. Industrija ne »nt« biti rnalik, kateremu ae žrtvuje blagostanj« številnejšega in najvažnejšega stanu v d tja. vi: kmet«.
Z boljša prodajo kmečkih pridelkov ge bo vrnilo na kmete vsaj nekoliko blagostanja, ki bo kmečki ženi dalo zopet možnost, da » prvi vrsti dela kot žena, mati In gospodinja. Seveda ni naloga žen, da preuredijo in pre-usmerjajo, temveč je to naloga naših vodilnih mož. So pa ravno naše žene na kmetih na tej preureditvi gospodarstva najbolj prizadete,
Vrnitev blagostanja v kmečko gosp-jdar-etvo je pogroj, da se bo mogla kmečka mati vrniti v svoj pravi delokrog, v kaierem jo čakajo tako važne in lepe naloge. V tem delokrogu pa žena prinaša tudi znatne gospodar, ske koristi kot dobra gospodisja Lepo je !« povedal naš narodni pregovor, »da dobra gospodinja tri vogale podpira«.
Naloga gospodinje je, da uredi in pripravi prijeten fllom, da se bo mož po napornem delu oddahni! rajši doma, v krogu družine, kot pa v gostilniški druščini. Prijeten dom je potreben, da bodo tudi sinovi, ko do-rastejo, radi ostali doma in ne bodo postajali žrtev slabe oštarijske druščine. Ko jf naš dr. Krek delal za gospodinjsko šolstvo je imel pred očmi ravno to, da mora gospodinja urediti prijeten dom. in da je to najbolj zanes. Ijiva pot, kako pobegniti može in fante iz gostilne ter jih obvarovati pred alkoholizmom in slabo druščino. V modernem gospodar, stvu vedno bolj pridobivajo panoge, pri katerih gospodinja v znatni meri sodeluje. Porabo »očivja in zelenjave v gospodinjstvu s* veča. Perutnina ima za našo malo kmetijo večji pomen, ker te išče domači trg in se tudi izvaža. V ospredje pri človeški prehrani stopa sadje, najsi bo sveže, sušeno ali vkuliano. Mlekarstvo je v mnogih krajih važen člnilelj v kmečkem gospodarstvu in pri mlekarstvu žena mora odlično sodelovati. Res, da se doma več ne tke in ne prede, zato pa je vedno važnejš® da ima vsaka kmečka hiša šivalni stroj in s« obleka doma kroji In šiva. To so obsežne gospodinjske naloge, ki jih ima vršiti gospodinja poldg svojih materinskih in vzgojiteljskih dolžnosti.
Za gospodinjske in gospodarske naloge, za poklic matere in žene pa se mora kmečko dekle pripravljati. Zato moramo vedno bliže iii k uresničenju zahteve: vsako kmečko dekle mora napraviti gospodinjsko šolo. Seveda ne zato, da bi šla v mesto i& kuharico ali da se bo poročila s financarjsm ali uradnikom, ampak zato, da se čim temeljiteje pripravi u bodoče naloge, ki jih bo imela kot žena, mati in gospodinja na kmečkem domu. Ne le gospodinjske šole, tudi naše ponavljalne M« morajo pripravljati dekl©ta in jih izobraževati za t« bodeče naloge.
In na koncu še enol — Ce hočemo vrniti kmečko ženo njenim materinskim in gospodinjskim nalogam, morajo pri tem sodelovati kmečki možje in fantje. Oni morajo biti vigo-jeni in izobraženi, da bodo res kavalirji, P°" žrtvovalo! in pripravljeni vršiti sami vsa te^ja kmečka dsi* zato, d« bo »mela ž«"* časa In ali, da izvrši svoj« materinske ta g®" epodinjake naloge.
Nekaj misli o naši politiki
To leto, ki »e pravkar nagiba k zatonu, je bilo za naše državno življenje izredno važno ln razgibano leto. Začelo ne je v ostrem boju sil, ki so odločale v preteklih šestih letih v državnem življenju i silami, ki hočejo naš« državno življenje pripeljati mimo ostrih prepadov zopet k rednemu življenju in pomir-jenju. Naravno je, da mogotci, ki so se dolgo vrsto let držali * nasiljem na vladi in z nasiljem tiščali zdrav« ljudske sile v Sloveniji, na Hrvatskem, v Bosni in Srbdji k tlom, niso mogli pozabiti svodih zlatili časov, pa so v tem letu vse poizkusili, ds bi zadušili prebujajoče se novo politično življenje. Upanje vseh teh pro-tiljudskih ril je bil general Živkovič. Ta mož je ves čas po nastanku naše države usodno vplival na politično dogajanje v našem no-trarije-političnem življenju. Dolgo časa je stal v ozadju in izza sten nevidno razvrščal ljudi, ki so po njegovih navodilih Izvrševali njegovo voljo in voljo okolice, ki ga je obdajala. Mnogi so se čudili, da sa naša demokracija, ki bi morala v parlamentarni državi imeti usodo politike v svoiih rokah, ni mogla uveljavljati in izživljati. Vlade so padale izven parlamenta, četudi »o se v parlamentu naslanjale na velika večine.
„Mečsia rok a"
Ti nevidni vplivi so se prav posebno čutili od i. 1924. dalje. 2e takrat so šušljali, da so vplivne sile na delu, ki skušajo izključiti parlament in ljudsko zastopstvo in naie odločanje v državnem življenju. Govorili so o močni roki, Id hoče vzeti vodstvo v roke in svojevoljno po lastni uvidevnosti reševati naša notranja politična vprašanja. Veščemu opazovalcu so kazali sledovi vedno v isto smer, to je bil g, Živkovič in njegova okolica. 6. januar, ki je odpravil državljanske svoboščine, parlament in politične stranke, ni prišel tako nepričakovano, kakor si nekateri mislijo. Naj kdo o rajnem Pašiču, predsedniku radikale® stranke, misli to ali ono, eno mu mora vsak stvarno misleč človek priznati, da je hotei demokracijo in vlado, ki bi se opirala na poslance, izvoljene od ljudstva. In njegova veljava je bila tako velika, da je bilo skoro nemogoče misliti na uvedbo diktature, dokler je on živel. Z njegovo smrtjo je pa padel najmočnejši steber demokracije in dogodki so se začeli hitrejše razvijati. Te nevidne sile so se od dneva do dneva vidnejše uveljavljale. Stopile so na dan 6. januarja 1929. leta in zavladale z diktaturo.
Centralizem — vir vsega zla
Tedaj je dospela borba za težka vprašanja, ki jih je »prožila Vidovdanska ustava, svojo največjo zaoetrenost. Očetje Vidovdan-ske ustave so proti volji Slovencev in Hrvatov vsilili naši državi centralizem in centralistično upravno ureditev države. 2e iakrat je zavladala v odločilnih glavah k* pri pomočnikih, ki so se prostovoljno za male osebne in strankarske koristi udinjali belgrajskim mogotcem, nesrečna misel, da je mogoče želje, težnje, zahteve in življenjske potrebe narodov izvrševati k si!®, Dalekovidni politiki so pa že takrat napovedovali težke borbe, ki jih bo v našem državnem življenju izzvala nasilna Vi-
dovdanska ustava. Med onimi, ki smo prosili, rotili in protestirali proti centralistični ustavi, <e bila tudi naša stranka. Naleteli smo povsod na gluha ušesa. Napovedi so se izpolnjevale in država je živela ves čas do 6. januarja v mrzličnem stanju bolnika, ki jemlje zdravila, noče pa vzeti pravega zdravila. Tudi 6. januar z vsemi svojimi zakoni, odredbami, nasilnimi metodami konfinacijami, s sodiščem z* zaščito držav, s svojimi nasilnimi vladami in preganjali, ni bil nikako zdravilo za težko bolezen, izvirajočo iz usodepolnega glasovanja za Vi-dovdansko ustavo.
Od tedaj naprej so se zbirali državljani v dva tabora. En tabor se je koščeno drža! ustave in jo skušal v vsem našem državnem življenju izvajati. Drugi tabor se je zbiral na strani onih, ki so zahtevali spremembo ustave, Določbe Vidovdanske ustave je ta tabor čutil kot jarem, ki žuli in mu ne da poleta v izživ-
Dr. Anton Korošec
Ijanju, v uveljavljanju pravic, ki so mu po pri-radi dane. Prvi tabor je imel v rokah oblast in vsa državna sredstva, drugi tabor pa so nosile zdrave sile ljudstva, ki so organizirane in strnjene stale za njim in ga podpirale. Ni bilo nobenega dvoma več, da mora ta drugi tabor zmagati, če država zaživi svoje polno življenje. Ne bo odveč, če osvežimo spomin, kako so v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in drugod nas, ki smo hodili pravo pot, razglašali za protidržav-ne, separatiste in škodljivce države. Zaradi teh očitkov so tisoči in tisoči trpeli težko škodo na premoženju, ugledu, časti. Tisoči in tisoči so bili preganjani in niso mogli dobiti državnih služb. Po tem merilu so tudi odmerjali davke m cenili njegovo zanesljivost in državljansko poštenost. Tako se je godilo pred diktaturo, tako se je godilo v diktaturi.
S temi očitki so opravičevali svojo oblast, utemeljevali svoje nasilne metode in dokazovali, da so za obstoj države nujno potrebni. Dogodki so se razvijali in s svojo odkrito stvarnostjo postavljali na laž.
Naloge sedanje vlade
Prejšnji mogotci so padli in so brez oblasti. Prišla je nova vlada dr. Stojadinoviča, ki ja prevzela nase šibo breme in nove naloge. Med najtežjimi nalogami je bila pač ta, da popravi razvaline, ki jih je zapustila diktatura in pripravi pot novi vladi Njeno delo je zadelo na izredne težave in le premišljen osti, vztrajnosti in potrpežljivosti vladajočih članov vlade se moramo zahvaliti, da je vse te težave prebrodila in si polagoma krčila pot v novo življenje. Na tem potu so jo pri vsakem koraka ovirali prejšnji mogotci. Zgubili so sicer svojo oblast, niso pa spremenili svoje miselnosti ia ne opustili neugasljive želje, da se zopet pola-ste oblasti. V ljudstvu niso imeli ti ljudje nikdar zaslombe, pač pa so se opirali na gospodarsko močne kroge in visoke osebe v državni upravi. Med široki sloji prebivalstva so skušali vzbujati mišljenje, da njihove slave še ni konec in da se kmalu zopet povrnejo na oblast. Zato smo morali od junija lanskega leta poslušati na vseh potih in na vseh cestah oznanilo, češ vlada dr. Stojadinoviča ima kratko življenje. Le nekaj tednov še in bo morala pobrati šila im kopita in oditi s svojega mesta. Te govorice so bile tako trdovratno širjene, da so v resnici mnogi v to verovali in verujejo še danes. Niti dogodki, ki jih postavljajo vsak teden na laž, jih ne morejo prepričati, da so vse te govorice prazne. Vse to je mišljeno s tem namenom, da bi dalje volilce zadrževali pod svojim vplivom. Mnogo jih je v resnici še, ki so tako otročji, da se dajo preslepiti Pri zadnjih volitvah predsedstva zbornice za TOI se je pokazalo, da so celo nekateri zastopniki naših gospodarstev kaj preprosti ljudje. Dva svetnika sta se namreč po volitvi tolažila, češ da sta si pri volitvi prihranila eno delo. Govoričila sta, da ne bi volila sedanjega preu-sednika te zbornice, če ne bi bila prepričana, da bo v kratkem vlada padla in bi v tem primeru bil še kandidat odstavljen.
Nazaj ne
Zakaj naj bi sedanja vlada odšla? Ali morda zaradi tega, ker je že dovršila svojo nalogo? Zakaj naj bi se povrnili prejšnji oblastniki zopet na oblast? Ali morda zaradi tega, ker si ljudstvo želi povrnitev prejšnjega stanja? Tega, kar je bilo, si nihče več ne želi nazaj. Gorje državi in državljanom, če se bo to zopet povrnilo! To je nemogoče! Zato se tudi nekdanji oblastniki ne bodo več v doglednem času povzpeli na oblast. Sedanja vlada je v trdnem delu, v hudem boju iu z velikim trudom dovršila de! svojih nalog. Posrečilo se ji je, da so naši notranji politiki zavili v novo smer, ki je v popolnem nasprotstvu s smermi diktatorskih vlad. Ni šlo z naglimi koraki naprej in tudi sedaj si vlada počasi in premišljeno krči pot do svojega cilia. Večkrat smo že povedali, da je glavno delo te vlade, da zboljša v državi gospodarsko stanje, ustvari pomirje-nje i« pripravi tako možnost za splošen sporazum v državi. V tem pogldu mora vlada zaznamovati znaten uspeh. Politične strasti so se pomirile. Ni več one napetosti med širokimi plastmi naroda, kakor smo jo poprej imeli. Političnih potresov ni več. Vidnejši politični ljudje »e ne preganjajo. Političnih emigrantov v dobi te vlade ni. Doživeli smo celo to, da so se začeli emigranti vračati. Javni shodi so
RAZGLED PO SVE
Bratomorno klanje t? Španiji
icijiva bolezen. Stavilo smrtnih »lučajev rast« iz dneva v dan. Vladna letala neprestano spuščajo na Escorial zdravila, da preprečijo preveliko umrljivost, vendar p« je veliko vprašanje, če bodo ie itak oslabljeni in črpani branilci zdržali do božičnih praznikov.
Anglija in Španija si zelo prizadevata, da bi prišlo v španski meSčanski vojni že o Božiču do premirja in potem do miru. Vendar •e zdi, da bo njiju trud zamanj, zakaj tako rdeči kakor nacionalisti premirje odklanjajo. Italija in Nemčija sta s« že preveč izpostavili, pa tudi za vojno žrtvovali, da bi pomagali v Španiji do komande zopet — rdečim boljševi-kom. General Franc o ps je izjavil; »Ne more biti kompromisa med nami in izdajalci države in vere. Vojna se lahko zaključi samo z zmago dobljeno z bajoneti ia brezpogojno predajo rdečih. Izgleda, da v inozemstvu ne računajo v polni meri s tem, da gre v meSčanski vojni v Španiji za gotova temeljna narodna in verska načela, ki ne poznajo kompromisa.«
Po italijanskem Ln nemškem mnenju se na španskem bojišču odigra boj med fašizmom in komunizmom. V Rimu pravijo, da je trenutek za zmago nad komunizmom silno ugoden, ker je Rusija vezana zaradi dogodkov n« Daljnem vzhodu, zlasti aa Kitajskem. Na noben način pa ne moreta Nemčija in Italija dopustiti, da bi bil general Franco premagan.
Madridska rdeča vlada dobiva Se vedno veliko pomoč iz tujine. N« pomoč prihajajo rdečim četam vedno novi prostovoljci ter iteje mednarodna brigad«, ki se bori za zmago španskih komunistov že 50,000 mož, med njimi je menda kar 20.000 Rusov.
Katalonska vlada j® baje pripravljena skleniti z generalom Francom mir, če Franco prizna neodvisnost Katalonije. Najbrže bo Franco na to pristal, ie ae bo čutil — slabega.
Francoska vlada je prepovedala, da se zbirajo in odpošiljajo francoski prostovoljci za Španijo »v množicah« drugače pa je odhaja-
dovoljeni, seveda v mejah zakona. Nedeljo za nedeljo se vršijo v pokrajinah, kW se peprsj že dolgih 6 let ni sijala svobodna besada, velikanska zborovanja, «a katerih voditelji ljudstva svobodno razpravljajo v vseli selil! notranjih političnih vprašanjih. Na javnih zborovanjih odkrito razpravljajo e potrebi sporazuma k> o načinu, kako bi do sporazuma prišlo. Nič več ni obsujea to ne prid« pred sodišče za zaščito države, že izlije »vejo jezo nad centraliaaom in pogabonasnimi posladki, ki so jih nam podarili očetje centralizma. Tako daleč smo v razvoju političnega javnega mnenja napredovali, da se nihče več ne upa braniti centralizma. Vsi vprek priznavajo hrvaško vprašanje, Z drugimi besedami povedano, se to pravi, da moraaio priti do stanja v državi, ki ga bodo ustvarili sporazumno Srbi, Hrvati in Slovenci. Pred poldrugim letom st bil že zaprt, če »i samo aamigavel, ua je centralizem nesreča, da so Hrvatje in Sl«fV<wei tndi v državi iu da se mora z njim! računati ki Jih tudi vprašati za mnenje. Danes pa beremo v najbolj centralistično usmerjenem ifatu »Ju« *ro« v Ljubljani ki j« isajveč gnojnice zli! na separatiste iprotidržavne elemente«, »sovražnike državs«, kakršni da »o »slovenski kleri-
nje francoskih prostovoljcev v §panijo dovoljeno. Francoski komunisti s tem vladnim sklepom niso zadovoljni, oni hočejo, da pošlje Francija španskim komunistom na pomoč vso svojo veliko armado.
Madridska vlada ima, kakor mano, sedaj svoj sedež v Valenciji; ker pa vlada v tem mestu huds napetost med anarhisti m komunisti, se Largo Caballerova rdeč® vlad« tam ne počuti preveč varno in menda hoče premestiti sedež vlade v Cartageno.
Marokanske čete generala Franca so te dni izvršile velik napad proti Malsgi. Borbe, ki so se razvile med marokanskimi četami in rdečimi miličniki, »o divjale celih 24 ur t vso neizprosnostjo. Ko so rdeči miličniki odbili napad marokanskih čet, so izvršili takoj protinapad is so rdeče čete napredovale za 3 kilometre od svojih prvotnih postojank, ter zdaj menda resno ograiajo zvezo s četami generala Franca pred Madridom.
General Franco pa sporoča: Pri Altneide-vtri smo zavzeli važne postojank« in premagali zelo odpornega nasprotnike. Na biskajskem bojišču se vršijo še nadalje manjši boji tudi s topovi. Pri Escalonu smo odbili napad nasprotnika, ki je Imel mnogo izgub. Na madridski fronti smo izvršili oster napad na Vilanuevo de la Canada in na okoliške postojanke ter fih po napeti borbi zavzeli. Na bojišču pri Sorlji smo t uspehom izvršili več Izvidnlških pohodov. Na fronti okrog Cordobe smo prodrli znatno dalja in zsrtrseli vas Ma-lensuelo.
Najvažnejša madridska trdnjava Escorial, ki jo že šest tednov oblegajo nacionalne čete, se nahaja v težkem položaju. M«d 200 mož močno posadko rdučksrjev j« izbruhnila na-
ksJci« fa Hrvatje, take »tvari, ki morajo pravovernega jutrovca osupniti, Ko smo mi pri ustavni debati 1. 1921 v tem sveten* ustavnem načrtu poudarili, da naj ss vrhovni državni upravi prepuste samo neobhodno potrebni posli, vse oetalo pa naj se prenes« na pokrajine in pokrajinske vlade, tedaj so nas razglasili za »piotidržavn««, separatne. Pod vplivom javnega mnenja pa sedaj tvorci centrali-»tične ustave, k! »o imeli svojega najboljšega zagovornika v ljubljanske«« »Jutru« pišejo tako, kakor bi bili prepisali nal ustavni načrt. Treba je bilo 16 let dragih preizkušenj in silnih gospodarskih žrtev, da se je naše »tališče plošmo uveljavilo in smo mi dob8! svoje zadoščenje. Večkrat smo mi pokazali na dejansko škodo in silne dajatve, k! jih zahteva od Slovenije centralistična ureditev države, Dofca-zavali *o nam, da pretkavamo k celo da neresnico govorimo. Danes zopet, doživljamo zadoščenje, da morajo centralistični liberalni krogi to priznavati So celo pisat! o tem ter podčrtava«, da ima Slovenija toliko dohodkov, da bi sama sijalo dvoje gospodarske potrebe urejevala. (Bomo Se pisali!)
FRANCIJA
g Posnemajte! Te dni je razpravljal frnn. coski parlament o državnem proračunu, Rat-prava o proračunu za gospodarsko minislr-stvo je trajala deset ur, zato pa ao bili gospodje poslanci pri drugih proračunskih od. delkih mnogo krajši: parlament je sprejel proračun ministrstva za vojsko in mornarico v dveh minutah, proračun letalskega mini. strsva v dveh minutah !n proračun zunanjega ministrstva v petih minutah.
NEMČIJA
s Vrnitev kolonij jsabtevaj«. Nemški go-apodarski minister dr. Srharht je nedavno v velikem govoru poudaril, da je Nemčija zsfl« v težak gospodarski položaj, ker ji primanjkuje surovin, katere je nekoč dobavljala iz svojih kolonij. »N«mčijs ne more več preživljati Nemcev, z« I o Je vrnitev nekdanjih nemških kolonij vprašanje, čigar rešitev ne more biti odvisna od milosti nekaterih goapodujo-čih siU, je minister zaključi! svoj govor, ki ja vzbudil »uvoda veliko pozornost v Ar ;lijt in Franciji.
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Iz pastirskega pioina češkoslovaških škofov. Cerkveni knezi Češkoslovaške »o izdali pred kratkim poslanico, ki pravi in d drugim tudi sledeče: »Danes propoveduje armada oblantiželjnih brezbožnikov s satanskim sovraštvom boj proti Bogu samemu. Vso krivdo za razdejane prilike vali komunizem zavestno na katoliško Cerkev, ki je 2 ljubeznijo premagala poganstvo in ne vedno postavila za pravice ubogih, slabih in zatiranih in ki je gradila prve bolnišnice, domove za ubožne in starčke. Komunizem ps ji to vraža. r. nefevsležnostjo, zasledovanjem, razlastitvijo cerkvenega premoženja, z ubijanjem duhovnikov in redovnic« Pastirsko pi«m« zaključuje: »Ne pustite se zapeljati po nikomur, da bi sodelovali z brezbožnim komunizmom I <r
» Med mrliči je prenočil« Iz Okimuca poročajo, da je v tamkajšnji bolnišnici ležali 9 let stara deklica Marija Panak. Imela je davico ter je že več dni biia v bolnišnici. Nekega dne pa je otrok dobil tako silno vročino, da je nazadnje telo onemoglo ter j« deklica umrla. Malo trupelce so odpeljali na
BANKA BARUCH
ii, »ae Aitcr, Panj im
Odi»remit)it denar v }ugosi«vljo
najhitreje in po aajbaljiam dnevnem kursu.
Vrti vsa iiaciuc poale siajkokatneje
PeStat urad! v Belgiji, PraMtJI, Holnndijt la lakiea-tmrgu sprejemajo plaSila na at-J® čekovne račun« MM1M: I« 1064-44 Branit«. »HJUifflJij g, IU7-S4 Piurto. BO"31, KJAl He 54J&-5S Km, Blmat. UJKSnSBTMt Ho M«7 ii**«*'1"*"
N« zahtevo pošljemo brezplačno n«š» ček. aak«">'M
rodnem vozičku v sobo za pregled tnrličev. Na vse zgodaj zjutraj pa je prišla otrokova mati, ki je vsa žalostna hotela videti mrtvega otroka. Peljali so jo v dotično dvorano, kjer so ležali mrliči, pokriti i belimi rjuhami. Ko pa je mati stopila v dvorano, je zagledala na takem vozičku .sedeti svojo hčerko. Deklica je mater takoj veselo pozdravila: »Poglej no mamica, vsi drugi še spe in so kar pokriti, samo jaz sem že dolgo zbujena.t Deklico so takoj odnesli nazaj v bolnišnico, kjer se še naprej zdravi ter niti ne ve, kje je tisto noč prenočevala.
AVSTRIJA
s To in ono. V Celovcu pri uršulinkab je umrla s. Monika Kropivnik. — V Dobu pri Loga vesi je preminul Valentin Straua, p. d. Ušlin, — V Fisehlovi tovarni pri Žtelctt se je hudo ožgal montur Vigočnlk iz Zrelca. — Na Bisirici v Rožu je odšla v večnost Marija Kihel, roj. Incko. — V Oorifah pri Tinjah je zajiustil soizno dolino 70 letni posestnik Olanfnlk, p. d. Turk. — Na Krčanjah so pokopali Andreja Cemerja, p. d. Modreja. — Pogorelo je gospodarsko poslopje hotelirja Knessa v Logu pri Vrbi. — V Šmarjeti v Rožu so pokopali: Clpovo mater i/. Kočulie, Jttrševo mater in Matevža Rusa, p. d. Kic-}n*jn iz Dul.
HOLANDSKA
»POMOL JU B«. dne 23. decembra 1936.
je svoje armade. Isti čas pa zahtevajo francoski socialisti odpravo armade in obvezne vojaške službe. Torej so socialisti po vsem svetu v svojih idealih enotni..,
AMERIKA
s »Balkan« se jo preselil v Ameriko. Enotirna bitka med policijo in razbojniki se je pred nekaj dnevi razvila v sredini ameriškega Njujorka. Tam je okrog 150 policistov s strojnicami obkrožilo hišo, kjer se je zbirala neka glasovita zločinska tolpa. Nazadnje so hišo z bombami zažgali.
ANGLIJA
s .Te preskrbljen. Bivši angleški kralj Edvard VIII. ostane tudi za bodoče brez vladarskega prestola najbogatejši Anglež. Pred vsem mu pripadajo tekoči osebni dohodki iz grofij Cornvvall in Lancasters. Razen tega poseduje še veliko premoženje, katero mu je pripadlo po smrti njegove babice kraljice Viktorije, ki je vse svoje osebne prihranke zapustila ljubljenemu nečaku. Ta dedščina znaša nad tri milijone funtov. Osebne dohodke kralja Edvarda cenijo dnevno na 500 funtov. Končno mu bo še angleški parlament zagotovil dosmrtne prejemke, ker se je prostovoljno odrekel prestolu.
s Važne izjave angleškega zunanjega ministra. Angleški zunanji minister Eden je imel v Biadfortu velik zunanji političen go-
ne sodi ih, tem-5ijo želi Belgije Anglija
Stran 80»
isto pot. Z Italijo je pripravljena Anglija skleniti sredozemski sporazum, toda ne bo dopustila nobene spremembe sedanjih državnih mej.
DROBNE NOVICE _
Papeževo zdravstveno stanje se (e zopet poslabšalo.
Vilo je kupila Simpsonova v zalivu Ha-malet, 50 km od Tunisa v Afriki
Noremu angleškemu kralju nI hotel priseči v parlamentu komunistični poslaneo Gallagher.
Shode francoske soeialne stranke je prepovedala Blumova vlada, ki ima sicer polna usta besed o svobodi.
Vež sto narodnih socialistov in komunistov so zaprli pretekle dni na Dunaju.
Protest proti zatiranja svobode govora in zborovanj so poslali socialistični vladi bivši francoski bojevniki.
Dan za dnem se začenjajo nove stavke v Ameriki. Zdaj štrakajo vse ameriške steklarne.
V čast mater mnogih otrok je italijanska vlada priredila velike svečanosti v Rimu.
Zvezo vseameriških republik je predlagala kolumbijska vlada na vseameriški skupščini v Buenos Alresu.
Froii zasedbam tovarn po delavstvu je govoril te dni francoski ministrski predsednik Bluin.
Demokracija je zmagala v Jugoslaviji pri zadnjih občinskih volitvah, pišejo francoski listi.
Odpoved francosko-sovjetskega dogovora so zahtevali na velikem zborovanju francoski desničarski poslanci in senatorji.
s Kako eo socialisti po svetu »enotni«. Holaudski socialisti glasujejo za vojni proračun v zbornici pod pretvezo, da jih k priznanju vojske in oboroževanja sili njihovo prepričanje, dokier Zveza narodov ne osnu-
vor. Med drugim je rekel: Anglija drugih držav po njih ustavnih oblik« več po njih udnnoeti miru. Z Nemi Anglija sodelovanja. Nedotakljivost bo Anglija branila. 8 Francijo hodi
li A Z N O
Otrokova npsnj«. - V splošnem velja pravilo, da potrebuje otrok od K. do 12. leta 12 ur spanja, od 12. do 20, leta 9 nr. Vendsr ne smemo pozabiti, da so nsravc, ki si odpofijejo že s manj spanja, iti takšne, ki ga zahtevajo Se več. Slabotni otroci potrebujejo na vsak nnčin vej spanja. Otrok, ki hodi v šolo, mora vstali zjutraj tako zgodaj. de ima dovolj časa za oblačenje in »ajtrk. torej vsaj ono uro prej, n<'«0 se odpravi v folo. Zato pa mora zvečer tudi zgodaj spat. do 12. leta najkasneje ob 7. in po 12. letu najkasneje ob 8. ali oh |)ol 9. zvečer.
»fvelka smrti«. S000 dolarjev je dal neki milijonar In gojitelj orhidej ™ cvetlico te vrsle, ki je znana samo v nekoliko eksemplarjlh in so jo Imenoval! »cvetko smrti«. Milijonar je dal cvetlico prepeljati i vsemi varnostnimi ukrepi v New-.vork. Za prevoz so uporabili oklopni avtomobil in četo oboroženih mož. Haš ti ukrepi pa so menda v članih newyorškega podzemlja zbudili misel, d« ne gre za prevoz cvet-
W liautf - |. O.:
Pravljice
Ta dva skromna človeka sta imela lepega dečka prikupnega obličja, lepe rasti in za svojih osem let že precej velikega. Sedel je po navadi prt materi na zelenjadnem trgu in ženskam in kuharjem, ki ao bili pri čevljarjev! ženi kupili, včasih tudi odnašal del sočivja domov. Le redkokdaj se je vrnil s take poti brez lepe cvetke ali novca ali kosa kolača; zakaj gospoda teh kuharjev je rada videla, če so pripeljali lepega dečka s seboj v hišo in »o ga vedno bogato obdarili.
Nfikega dne sedi čevljarjev?« žena zopet kakor navadno na trgu; imela je pred seboj nekaj košar s vohrovtom in drugim »oči v jem, vsakovrstna zelišča in semenja, v mali košarici pa tudi zgodnje hruške, jabolka iu marelice. Mali Jakob, tako je bilo dečku ime, je sedel poleg nje in klical z jasno donečim glasom: »Semkaj, gospodje, le poglejte, kako lep je vohrovt, kako prijetno diše ta zelišča; zgodnje hruške, gospa, zgodnja jabolka in marelice, kdo kupi? Mati jih da poceni.« Tako je klical deček. Pa pride stara ženska preko trga; njena obleka je bila nekoliko raztrgana in razcefrana; imeia je majhen, šiljast obraz, ves na-guban od starosti, rdeče oči iu zakrivljen, šiljast aoa, ki ji je visel proti bradi. Hodila je ob dolgi palici, pa se vendar ni moglo reči, kako je hodila; zakaj šepala je iu drsala in omahovala, zdelo se je, kakor bi imela kolesa v nogah in so bo zdaj zdaj prevrnila in s šiljastim nosom udarila ob tlak.
Cevljarjeva žena je pozorno ogledovala to žensk«. Ze šestnajst let je sedela dan za dnem tukaj na trgu
in še nikoli ni opazila te čudne postave. A nehote so je zdrznila, ko je starka prišepala k njej in pri njenih košarah obstala.
»Ali sle vi Hana, branjevka?« vpraša stara ženska z neprijetnim, hreščečira glasom, pri fem pa neprestano miga z glavo.
»Da, jaz sem,« odvrne čevljarica; »ali vam morem s čim postreči?«
»Bomo videli, bomo videli! Rož'ce poglejmo, rož ca poglejmo; 5e imaš, kar rabim?« odgovori starka, se pripogne pred košarami, seže s temnorjavimi grdimi rokami v košaro z zelišči, prime rožice, ki so bile lepo in lično razložene, s svojimi dolgimi, pajku podobnimi prsti, drugo za drugo pomoli pod svoj dolgi nos in jih voha od vseh strani. Cevljarjevi ženi jo hotelo skoraj srce počili, ko je videla, kako stara ženska gospodari z njenimi redkimi zelmi, a ni si upala nič reči; zakaj kupec je imel pravico, blago preskusiti. Razen tega jo je obhajala čudna groza pred to žensko. Ko je le-ta vso košaro prebrskala, je mrmrala: »Slabo blago, slabe, zeli, nič tega, kar hočem; je bilo mnogo boljše pred petdesetimi leti. Slabo blago, slabo blago!«
Tako govorjenje pa je razdražilo malega Jakoba, »Cuj, ti si nesramno, staro ženišče,« vzklikne nejevoljen; »najprej segaš s svojimi grdimi, rjavimi prsti med lepa zelišča in jih stiskaš, potem pa jih držig pod svoj dolgi nos, da jih ne mara nihče več kupiti, kdor je to videl, in zdaj se ge obregaš ob naše blago, da ni za nič, in vendar kupuje sam vojvodov kuhar vsa pri nas I«
Stara žena pogl&da postrani srčnega dečka, m zoprno nasmeje, in s hripavim glasom »pregovoril
iMliSSi«
Sir« n 810
»DOMOLJUB', <inc '2!!. decembra 1036.
Stev. 62.
JE NOVEGA
OSEB/VE VESTI
d Vodstvo ljubljanske policije je 16. decembra prevzel novoimenovani upravnik policije dr. Lovro Hacin, dosedaj okrajni načelnik v Litiji.
d Za ravnatelja I. dri. realne gimnazije ▼ Ljubljani je postavljen profesor dr. Karel Capuder.
d Ia sovstga ivv čelnik« prosvetnega oddelka kralj, ban. uprave v Ljubljani je postavljen dr. Lovro Suinik, profesor II. real. gimnazije v Ljubljani, Dosedanji načelnik J. Breznik je imenovan za ravnatelja ženske realne gimnazije v Ljubljani,
d Za novega generalnega ravnatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izvoljen Slovenec Radovan Matjaiič, doslej pomočnik generalnega ravnatelja.
d Z eniia glasom večine je bil izvoljen za predsedenika zbornice TOl ljubljanski "®!e-tržec Ivan Jelačin, ki je dobil 29 glasov, njegov protikandidat Ivan Avsenek pa 28 glasov. Za podpredsdnike so bili izvoljeai Ivaa Ogrin, Konrad Elsbscher in Rihard Skubec.
d It ruskega ujetništva se )e vrnil po 20 letih Anton Pristovnik ir. Črešnjic pri Franko-lovem.
DOMAČE NOVICE
d Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmn se
zahvaljuje: Kmetijski Soli na Grmu je bilo za njen zlati jubilej poslanih toJiko čestitk od absolventov in drugih prijateljev, da je nesnogo- !
če zahvaliti se vsakemu posebej. Zato ravnateljstvo tem polom izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so se spomnili jubilantke z iskrenimi voščili. Iskreno pa se zahvaljuje tudi vsem 350 absolventom in čez 70 drugim odličnim prijateljem Grma, ki so se proslave osebno udeležili in s tem največ pripomogli do njene sijajne izvršitve. Hvala vsem in na zopetno svidenje ob železnem jubileju! — Ravnateljstvo.
d Vse postopače v koncentracijska taborišča) Ono soboto sta napadla neznana inožka Gregorja Lešeka, posestnika v št. Janžu pri Teharjih. Neznanca sta prišla do hifie ter mu sporočila, da sta prinesla pošto. Res je šel Lešek iz hiše pogledat, kaj da je novega; ko pa je priše! ven, ga je eden udaril s topim predmetom po glavi tako močno, da se je Lešek jgrudil. Napadalec je zahteval od njega denar ter mu grozil s smrtjo. Hčerka Ana Lešek jc hotela priskočiti svojemu očetu na pomoč, vendar je bilo že prepozno, ker je tudi »na dobila udarec po glavi, tako, da se je zgrudila na tla. Slednjič jc prišla še žena Marija vsa razburjena zaradi tega dogodka ter zavpila
Jezus Marija, kaj pa je to?« Napadalec pa jj je ukazal, naj poklekne in moli. Zahteval j* tudi od nje denar. Res je šla žena Marija ns podstrešje, kjer je imela shranjenih 600 Din ter borni prihranek izročila napadalcu. Oba nasilneža sta neznano kam izginila.
d I* belgrajskc čarSije. Pred nekaj dnevi je zbudil v javnosti mnogo hrupa samomor ma-turantinje Mile Dimitrijevič, katero je zapeljal inženir Svetozar Stanojevič, potem jo pa pustil na cedilu. Ta inženir je bil tip ljudi, kakršnih ej v Belgradu veliko. Ker je stvar obetala postati kočljiva, je Stanojevič nagovarja! zapelja-no dekle, naj se ubije. Dekle je dejansko to slo-rilo. Stanojeviča so zaprli tn ga na sodišču zasliševali. Pretekli teden pa je oče pokojne Mile, Žika, višji inšpektor ministrstva za pošte, užaloščen in užaljen zaradi sramote, ki :o je bil inženir prizadejal njegovi hčeri, da se i« poslovila od življenja, pridrvel na sodišče prav tisti trenutek, ko je preiskovalni sodnik zasliševal inženirja. Dimitrijevič ie mimo vratarja vdrl v sobo in ko je vstopil, je brez besed potegnil revolver in oddal tri strele na zapp-Ijivca. Takoj nato pa je obrnil morilno orožje proti sebi in si prav tako pognal tri strele v prsa.
d »Vsgefifelj- slovenske mladine, Pred nedavnim smo pisali o šolski nalogi, ki jo je na-
Naročnikont, bralcem in prijateljem »Domoljuba«
želimo
bSagoslotrifene božične prasnite®!
Uredništvo In uprava
»Bomo! 114 S>$S<i8
»Sinko, sinko! Torej ti ugaja moj nos, moj lepi, dolgi nos? Ga boš tudi imel sredi obraza čez brado doli.< Ko je tako govorila, je zdrsnila k drugi košari, v kateri je bit .razložen vobrovt. Jemala je najlepše bele teljnate glave v roke, jih stiskala, da »o pokale, potem pa jih vrgla v neredu zopet v košaro in dejala tudi tukaj: »Slabo blago, slabo zelje!«
»Le ne migaj tako grdo z glavo,« zakliče deček bojazljivo, »tvoj vrat je tenek kot zeljnato »teblo, lahko se prelomi in Ivoja glava pade potem v košaro; kdo bi še hote! kaj kupiti?«
»Ali ti ne ugajajo dolgi vratovi?« zamrmre starka med smehom. -Nič ne bog intel vralu, glava mora med pleča, da ne pade r. malega telesc«!«
»Ne blebetajte takih neumnosti z malim tukaj,« pravi nazaduje čevljarjev« žena, ki jo je dolgo breka-■1«, premetavanje in vohanje spravilo v nevoljo, »če bofete kaj kupiti, se požurite, saj mi odganjate druge kupce.«
Dobro, naj bo, kakor praviš,« je dejala starka n Jo jezno pogledala, »kupila bom teh šest zeljnatih pav; Joda glej, opirati se moram na palico in ne morem ničesar nositi; dovoli svojemu sinčku, da mi B**8 biag« domov, ga bom za to poplačala.*
De&a ai hotel iti z njo in se je jokal, zakaj groza
f* J© bilo grde ženske. Toda mati mu resno zapove, er Je mislila, da bi bilo greh, če bi stari slabotni leni aerni natovorila to breme. I h le«; stori deček, kakor mu je mati velela, spravi zeljnate glave v 'culo to gre s staro ženo preko trga.
Hodila nI preveč hitro in je rabila skoraj tri četrt ure, dokler ni dospela v prav oddaljen del mesta ln •lednjtč obstala pred majhno, napol podrto hišo. Tam
je potegnila staro, zarjavelo kljuko iz žepa, jo vtaknila spretno v malo luknjo v vratih, ki bo nenadoma za-hresčala ln »e odprla. Kako pa je bil mali Jakob presenečen, ko je vstopili Notranjščina hiše je bila sijajno okrašena: iz marmorja je bil strop in stene, oprava iz najlepše ebenovine, z zlatom ln brušenimi dragulji vložena, tlak pa jo bil iz stekla in tako gladek, da je malčku nekolikokrat spodrsnilo in je padel. Starka pa potegne srebrno piščalko iz žepa in zapiska, da je šlo skozi ušesa in je odmevalo po vsej hiši. Takoj pribiti nekaj morskih prešičkov po stopnicah doii; Jakobu se Je kaj čudno zdelo, da so hodili po-koncu po dveh nogah, da bo namesto čevljev nosili na nogah orehove lupine, bili oblečeni kot ljudje in imeli celo klobuke po najnovejši modi na glavah. »Kje imate moja opanke, malopridneži?« zavpije starka in mahne s palico po njih, da »o zajavkaii in poskočili kvišku; »kako dolgo naj še tu stojim?«
Skočili to hitro po stopnicah kvišku in so prižli zopet z dvema lupinama kokosovega oreha, ki ao bile e usnjem preoblečene, pa so jih starki spretno nataknili na noge.
Zdaj je bilo konec šepanja in drsanja. Vrgla je palico od sebe in brzela z veliko hitrostjo po steklenem tlaku ter vlekla malega Jakoba za roko s seboj. Slednjič obstane v neki sobi, opremljeni b vsakovrstnim posod jem; ta soba je bila podobna kuhinji, čeprav so mize iz mahagonijevega lesa in divani, pre-grnjeni z bogatimi preprogami, bili bolj prikladni za sprejemno dvorano. >S<5di,« veli starka prav prijazno, pa ga potisne na divitn v kc4 in postavi nredenj mizo, da ni mogel več ven. >Sedi, saj si moral težko nosili, človeške glave niso lahke — niso lahke.«
ke, temveč ?a prevoz velike v«otfi denarja, - Na nekem samotnem kran je začela skupina nioia-knrjev hipoma streljali v avto. Njegovo moštvo je odgovorilo • strojnim m i. Vodja razbojniške in!n» je padel, njegovi pajdaš »o se razbežali. Orhideja Je prišla nepoškodovana novemu lastniku v roke. Krvavi dogodek je Hal njenemu imenu prav.
Po umiranj« Empclo-fcla, ki g<i navaja Aristoteles, sestojijo kosti u dveh delov wm!je, dveh delov vode In štirih delo* ognja, oziroma zgorljivih •novi.
Bljavanj«. Ce »i moral bljuvati, tedaj privošči telesu predvsem miru. l'o možnosti »e vlezi in n" spravi ničesar vase. Želodec pomiriš a tem, Ha položiš nanj topel ohkla-dek ali ogreva!!«). Če se te loti žeja, kar se po navadi zgodi, ne pij "i-česar, oplakni si usta s •odavicu, mrzlim čajem bre* sladkorja al! kakSno ustno vodo. se!e po dveh ali treh urah sme3 M piti, kajti prej razburjeni Želode« no prenese teko-21 n in U povzroči novo bljuvanje.
Papige utakajo povpr«' starost 60 !et.
pisal učenec večrazrednc iole nekje na deželi
V	tej nalogi, ki je pač taka, kakršno g. učitelj zahteva, je bilo rečeno, da so matere naših otrok Jugoslovanke, ne pa Slovenke. Skratka, ta naloga je bila taka, da je vsakdo lahko videl, kako učitelj uči učence tajiti svoj materni jezik. Na isti šoli se je pa sedaj zgodilo še nekaj zanimivega. Učenci 3. razreda so narisali ter s tušem m zlato barvo prevlekli črke Slomškovega izreka, ki pravi: »Želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da, kakor je bila moja prve beseda slovenska, tako naj bo tudi slovenska moja zadnja beseda,« Šolarji so ta napis dejali v okvir (nad 2 m dolg) in ga * ponedeljek 30, novembra skupno z razredno učiteljico pritrdili na prazno steno šolske sobe v svojem razredu. Tako visoko so pritrdili ta napis, da bi ga brez lestve nihče ne mogel »neti. V isti šolski sobi pa poučuje svoj razred snani »prijatelj« slovenskega jezika, o katerem govorimo zgoraj. Dne 4. decembra je šolski napis uginil, vsi drugi napisi v razredu so pa ostali. Kaj naj rečemo k temu! Slovenci smo užaljeni, da naši učitelji tako ravnajo z našim jezikom in da tako vzgajajo naše slovenske otroke. Če jim i« slovenski jezik tako odveč, jim svetujemo, da naj gredo svoj kruh služit kam drugam. Ne bo pa odveč, če pripomnimo, da jezika naših bratov onstran naših državnih meja ne preganjajo nič bolj, kot ga preganjajo nekateri Ijudie od tam tu med nami.
V	pojasnilo velike »ljubezni« in -nemaščeval-nosti« naj povemo še to, da je dotična učiteljica takoj prejela »zasluženo plačilo« na U način, da je bil dovoljen ji dopust za i dan na mah preklican. Brez ozira na to, kdo je odstranil ali da! odstraniti napis, pa se vprašajmo; Kaj bi se zgodilo « človekom, ki bi med Srbi ali med Hrvati tako podlo zaničeval njihov jezik?
Ah pa med Francozi ali Nemci ali Angleži ali pa med Albanci ali Grki? Ali naj *amo Slovenci mirno prenašamo take ljudi in se jim na cesti morda še odkrivamo kot »šolnikom«?
d Na posredovanje slovenskih ministrov in poslancev JRZ so kraljevski namestniki podpisali ukaz, s katerim se nepopolna realna gimnazija v Murski Soboti pretvori v popolno s šolskim letom 1937-38.
d Zanimiva razsodba stola sedmorice. Naše najvišje sodišče, stol sedmorice. v Zagrebu, je dokončno te dni rešilo sledeče: A. je posodil osebi B. znesek 100.000 Din in sicer v obliki hranilne knjižica L hrvatske stedionice. V tozadevni pogodbi je bilo izrečno določeno, da bo posojilojemalec vrnil v gotovem roku poso-)ilo v napisani vrednosti, torej v znesku 100 tiso« Din. Ker dolžnik tega v pravem času ni storil, ga je upnik toži! na izplačilo zneska 100.005 Din s piipadki. Vsa tri sodišča pa so se postavila na stališče, da je tožba neopravičena m da je dolžnik dolžan sicer vrniti knjižico, kakršno je dobil, vendar pa ni dolžan vrniti posojila v gotovini. Stol sedmorice utemeljuje to stališče takole: pogodbena določba, da bo vrni! dolžnik kar je napisano, je prisilnopravnega značaja; kajti po zakonskih predpisih so dopustne pogodbe o posojilih le za gotovino ali za državne vrednostne papirje, nc pa, za zasebne zadolžnice, kakor je n. pr. hranilna knjižica. Pri dajanju državnih papirjev pa je dopustno vračanje po tečaju, ki je bil na dan dajanja posojila. ZadoJžnica, na katero oslanja tožnik svojo tožbo, je nična tudi radi tega, ker je zahtevek po povračilu gotovine v nasprotju » smislom pogodbe o posojilu, ker zahteva tožba nekaj drugega, kakor povračilo onega, kar je bilo posojeno. Fo teh utemeljitvah more torej v našem primeru tožnik zahtevati le vložek napi-
.-stran Rti
«">« s Si iMjTTsTlalSi?
sane vrednosti, ne pa gotovino v napisani vrednosti vložne knjižice.
d Slovenske jaslice. — Valentin Sršen, po domače Hršov Tine, iz Depale vasi pri Trzmu je našim fantom po deželi res lahko za vzgled. — Napravil je velike, prav originalne slovenske jaslice. Pred hlevom v osredju vidimo sv. tri Kralje s številnim spremstvom ter pastirčke, ki so se prišli poklonit malemu Je-zuščku v bornih jaslicah. Za ozadje je napravil zaraščen hrib, kjer se pase mnogoštevilna čreda. Pot se vije po hribu navzgor mimo razkošne cerkve do blestečega gradu z mnogimi razsvetljenimi okni in stolpi, ki naj predstavljajo betlehemsko mesto. Razvrščene številne
Tiornica vitaminov, V
Leningradu so pričeli graditi prvo rusko tovar-110 za izdelovanje vitaminov. Pridobivali jih bodo v zgoščeni oblik! zlasti iz zelja ter storžev iglastih dreves.
Krompir in protin. Ko-danjski zdravnik doktor Itindhede ie prišel jm» mnogih poskusih do prepričanja, da ima krompir med vsemi živili največjo sposobnost r.a odpravo sečne kiRline, ki ima pri protlnu tolikšno vlogo. -Sledita Grabomov _ kruh in sadje, morda je prino-ročljiv tudi majhen dodatek inteka. Zdravljenje i krompirjevo, krušno si! •adno hrano je poceni in učinkovito. Hindbede pravi. da je morda izvrsten pripomoček soper protin tudi vod«, » kateri se j® krompir kuha!, le dolge jo pijejo v (a namen. — Ugovor, da ja krompir ležko prebavljiv, zavrača danski xd ravnik » tem, da gs običajno psi ne prežvečimo zadosti, in Priporoča, da g« ua krožnika vedno zmečkamo g vilicami. To ai posebno gosposko, toda sdravje ff>lja več neiro takšna Pravila.
Cela ose! se ne zadene dvakrat ob isti kamen.
»Toda žena, kaj govorile tako čudno?« pravi deček. »Truden sem sicer, a to so bile zeljnate glave, ki seui jih nesel, kupili ste jih pri moji materi.«
.-No, kaj ti vse veš!« se smeje ženska, dvigne po-krov košare in privleče iz nje človeško glavo, ki jo je držala za lase. Jakob se je silno prestrašil; ni mogel razumeti, kako st* je vse to zgodilo, toda mislil je na mater. Ce bi kdo kaj izvedel o teh človeških glavah, si je mislil, bi gotovo zaradi tega njegovo mater tožili,
»Zdaj pa ti moram tudi nekaj dati za plačilo, ker si lako vljuden,« zamrmra starka, >potrpi malo, hočem ti pripraviti juhico, da jo boš svoj živ dan pomnile Tako je dejala in zopet zapiskala. Pa je prišlo najprej mnogo morskih prešičkov v človeških oblačilih; imeli so kuhinjske predpasnike in za pasom kuhalnice in kuhinjske nože. Za temi je priskakljala množica veveric; imele so široke turške hlače, hodile pokoncu, na glavi pa so nosile zelene čepice iz bar-žuna. Bile so menda kuhinjski vajenci; zakaj plezale so z veliko urnostjo po stenah in znašale ponve in sklede, jajca in maslo, zelišča in moko in nosile na ognjišče. Tam i>a je drčala stara žena v svojih opan-kah iz kokosovih orehov neprestano sem ter tja in mali jo videl, da se skrbno trudi, da bt mu kaj dobrega »kuhala. Zdaj je ogenj više zaplapolal, zdaj se je kadilo in vrelo v ponvi, prijeten duh se je razširjal po sobi, starka pa je dirkala gori in doli, veverice in morski prešički za njo, in kadar je prišla mimo ognjišča, je s svojim doigim nosom pokukala v lonec. Nazadnje je začelo vrvrati in sičati, para s« je dvigala iz lonca in pena je tekla v ogenj. Pa je lonec odstavila, nalila iz njega v srebrno skodelico in jo postavila pred malega Jakoba.
»Tako, sinko, tako,« veli, »le pojej fo juhico, pa boš imel potem vse, kar ti je na meni tako ugajalo. Postaneš tudi spreten kuhar, da boš vsaj kaj, toda rožice, ne, rožice nikdar ne najdeš, zakaj pa je tvoja mati ni imela v košari?« Jakob ni prav razumel, kaj je govorila, tem pazljiveje pa je srka! juho, ki mu je šla izborilo v slast. Mati mu je bila pripravila že mar-sikako slastno jed, toda tako dobro mu ni še nič doslej teknilo. Vonj finih zeli in dišav se je dvigal iz juhe. pri iem pa je bila sladka in kislasta obenem in zelo močna. Medtem ko je srebal še zadnje kapljice izvrstne jedi, so zažgali morski prešički arabsko kadilo, ki je v modrikastih oblakih plavalo po sobi; oblaki so se vedno bolj gostili in se vlegali po sobi, vonj kadila je omamlja! malčka; naj je še tako klical, šel, ga je vedno zopet objel spanec in nazadnje je res zaspal na divauu stare žene.
Čudne sanje je imel. Zdelo se mu je, da mu je starka slekla njegova oblačila in ga ogrnila z veveričino kožo. Že je znal skakljati in plezati kakor veverica : bil je v družbi z ostalimi vevericami in morskimi prešički, ki so bili zelo vljudni ljudje lej>ega vedenja in je bil z njimi vred v služIli pri stari ženi. Najprej ga je uporabljala le za snažilca čevljev; koda mora nazaj k materi; kadar se je ojunačil, da bi koaove lupine namreč, ki jih je žena nosila namestu opankov, je moral z oljem mazali in potem drgniti, da so se svetile. Ker je moral v očetovi hiši večkrat opravljati podobne posle, mu je šlo to urno izpod rok. Cez leto dni, se mu je sanjalo dalje, je bil določen za boljša dela: moral jo namreč ou in še nekai drugih veveric loviti sončni prah, in kadar ga ie bilo zadosti, presojati skozi silno tenko sito iz las. Zeua je namreč smatrala sončni prah 7« najfinejše na svetu, iu ker

živali in pastirci so izrezani iz leea ter se premikajo in gibljejo s pomočjo električnega motorčka. Zvezda-vodnica nad hlevčkom ter številna okna v gradu in cerkvi žare v ba'ni svetlobi mnogoštevilnih in raznobarvnih malih žarnic. Ko pa začne delovati motorček — vse oživi; nad sto različnih lesenih figur se začne gibati m premikati. Jaslice, ki so res nekaj posebnega, pričajo o bujni fantaziji ter veliki vztrajnosti in delu slovenskega mladeniča. — Do Svečaice sc jih lahko vsakdo ogleda v gostoljubni in prijazni slovenski hiši pri Hršu v Depali vasi št. 9. — Tine pa, ki ie lahko ponosen na svoj trud in delo, zvezano z nc malimi stroški, ho skrbel, da bo pri jaslicah vedno vse v redu delovalo. — Oglejte si torej naše slovenske jaslice — na bo vanj žal!
d Na 500.000 Din globe so bili obsojeni neki zagrebški draguljarji zaradi tihotapstva ln prodaic nepravega zlata.
d Hiša, last učiteljskega zdrnsenjs v Sarajevu, je zgorela. Drušivo je imeio v njej tudi »voje prostore.
d Nekaj številk iz našega zadružništva. Število zadružnih zvez, ki so včlanjene v naši državi, jc ostalo neizpretaenjeno. Skupno število krajevnih zadrug, včlanienih v zvezah, je naraslo od 8526 na koncu leta 1934 na 8738 na koncu 1935, dočim je število zadrug, včlanjenih v zvezah, ki so članice Glavne zadružne rveze, naraslo od 6952 na 7254. Vse zadruge se razdele siedeče (v oklepajih podatki za 1934): kreditne 4567 (4604), nabavne 1901 (1783), zdravstvene 108 (100), mlekarske in si-rarske 197 (193), vinarske itd. 102 (98), žitar-ske 11? (122), oljarske 29 (27), sadjarske 38. živinorejske 405 (387), ribarske 112 (70), agrarne zajednice kot zadruge 418 (482). Včlanjene aveze so imele obratne glavnice 832.0 (1934
775.9) milij.. lastna sredstva so znašala 206.7 (2094), posojila 465.76 (45.54), hranilne vloge 335.05 (307.4), blagovni promet 257.16 (283.8) milij. itd.
d Nevzdržno stanje v ljubljanski bolniš-nicL Pretekli teden je število bolnikov, ki so bili do sedaj sprejeti v bolnišnico, prekoračilo prvič, odkar bolnišnica sploh obstoja, število — 28.000. Popoldne je bolnik, ki je bil še sprejet, dobil številko 28.120. Trenutno je v bolnišnici nad 1100 bolnikov. Vsi oddelki so natrpani. Polna je kirurgija, poln je oddelek za notranje bolezni, polni so vsi drugi oddelki. Bolniki leže na tleh, po trije v eni postelji, po hodnikih. So pa samo taki bolniki, ki so nuino potrebni oskrbe v bolnišnici, ker vse druge, ki prenesejo zdravljenje na domu, bolnišnica takoj odpusti. Zaradi prenatrpanosti je bolnišnica pričela danes odklanjati sploh vse bolnike in bo to stanje trajalo še nekaj ča.sa, preden se najde prostora vsaj za take, ki so najbolj potrebni oskrbe v bolnišnici.
d Drage slike bivšega gospoda bana. Založniško podjetje v Belgradu »Narodno djelo« toži sarajevsko bansko upravo za lepo vsoto 300.000 Din. To vsoto mu imenovana banska uprava dolguje še iz časov banovanja za JNS in g. Jeftiča mnogo zaslužnega g. Velje Popo-viča, ki je pri omenjenem podjetju naročil slike svojega obraza in postave za podrejene občine. Banska uprava je pri tem naročilu prevzela subsidiarno poroštvo, slike pa je občinam prodajala po 600 Din, čeprav so po ocenitvi sarajevske »Pravde« vredne največ po 60 Din. Pravda teče pred sarajevskim sodiščem, sedaj gre za ugotovitev, kakšne narave je poroštvo kr. banske uprave in v čem je utemeljeno.
d Ce je žena sama doma. V Vrbavcu pri Samoboru se je kmet Martin Belka zgodaj zju-
traj odpravil na postajo, ker je bil namenjen 7 Zagreb. Ko je mož odšel, je žena ugasnila lu{ in legla nazaj. Nenadoma pa se je pred nio p0. javil neznanec. Žena je začela vpiti na pomo{r neznanec pa je skočil proti njej in jo začel i nekim trdim predmetom iolči na žive in mrtve Zaradi vpitja so se zbudili tudi mali otroci. Pri* tekli so desetletni sin, osemletna hčerka in naj. mlajša štiriletna hčerka. Neznanec je plani] proti otrokom in jih prav tako pretolkel. Najmlajšo je pobil «a tla, da je v nekaj trenutkih izdihnila. Neznanec, ki je hotel hišo najbrž oropati, se je vika in krika ustrašil ter pobegnil.
d Predlog o uvedbi obvezne delovne služba je stavil na seji Narodne skupščine opozicijski poslanec Sekula Žečevič. Moškim naj bi se po njegovem predlogu naložilo 6 mesecev take službe, ženskam pa dva. V imenu vlade pa je minister dr. Rogič odklonil nujnost, rekoč, d« se vlada sama bavi s takimi načrti in da je tak zakon potreben posebnega pretelitavaiva, d »Vse za družine.« Zagrebški občinski svet je sklenil, da podeli za Božič svojim uslužbencem nagrade. Oženjeni uradniki bodo dobili po 500 dinarjev, neoženjeni pa po 300 dinarjev. Delavci pa bodo dobili od 100 do 200 dinarjev po višini svoje plače.
d Naravnost psd avto je skočila. V nedeljo, 13. decembra, se je pripetila v bližini Ptuja avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala mlado človeško življenje. Ob navedeni uri je pri-vozil skozi Budino proti Ptuju neki ptujski avto. Kakih 20 korakov pred avtom se je pojavila na cesti 10 letna Roza Samec, hčerka železničarja v Budini, ki korakala po desnem robu ceste proti Ptuju. Šofer, ki je vozi! šstotako pravilno po desni strani, je dal pravilno znak, toda dekle, samesto da bi šlo naprej po svoji poti aii se še bolj izognilo ob rob ceste, je
ni mogla dobro gristi — imela ni namreč nobenega zoba več — si je dala peči kruh iz sončnega prahu.
Ko je zopet minilo leto, je bil premeščen k služabnikom, ki so zbirali za starko vodo, ki ji je služila za pijačo. Ne mislite, da si je dala za to izkopati kapnice ali postaviti sod na dvorišče, da bi si nalovila deževnice, vanj; o to je bilo vse bolj fino; veverice in Jakob z njimi, so morali z lešnikovimi lupinami zajemati roso iz rož in to je bilo voda, ki jo je pila »tarka. Ker pa je zelo veliko pila, so imeli donašalci vode težko delo. Po enem letu je bil postavljen za notranjo službo v hiši; imel je namreč opravilo, da je snažil tlak Ker pa je bil Ie-ta iz stekla, v katerem se je poznal vsak dih, ni bilo snaženje iahko delo. Tla so morali krtačiti, si privezati cunje na noge in s temi umetno po sobi dirkati. V četrtem letu je bil naposled premeščen v kuhinjo. Bilo je to častna alužba, do katere se je moglo priti žele po dolgi pre-skušnji. Jakob je služil tarn od kuhinjskega vajenca naprej do prvega izdelovalca paštet in je posta) tako neverjetno spreten in izkušen v vsem. kar se je tikalo kuhinje, da se je moral pogosto sam sebi čuditi; najtežje stvari, paštete iz dvesto esenc, zeliščne juhe iz vseh zeli na zemlji, vse to je znal hitro in močno narediti.
Tako je preteklo nekako sedem let v službi stare lene. Nekega dne, ko je sezula kokosove čevlje in vzela košaro in palico v roke, da bi šla ven, mu je zapovedala, naj oskube pišče, ga napolni z zelišči in potem lepo rjavkasto in rumeno speče, dokler zopet ne pride. Storil je to po vseh pravilih kuharske umetnosti. Zavil je piščetu vrat, ga poparil v vreli vodi, mu spretno popukal perje, nato pa mu postrgal kožo, da Je bila gladka in fina ter vzel drob iz njega. Nato
je pričel zbirati zelišča, s katerimi je bilo treba pišče polniti. V sobi, kjer so bila zelišča, je pa to pot opazil stensko omarico, katere vratca so bila napol priprta in ki je poprej še nikoli ni bil videl. Sel Je radovedno bliže, da bi pogledal, kaj je notri, in glej, tam je stalo mnogo košaric, od katerih je prihajal močen, prijeten vonj. Odpri je eno teh košaric in naše! v njej rožico prav posebne oblike in barve. Steblo in listi so bili modrozeleni in so nosili zgoraj majhen cvet ognjenordeče barve z rumenim robom; zamišljen je ogledoval, cvetko, jo povoha! in cvetka je razširjala prav tisti močni vonj, ki ga je Imela nekoč juha, kt mu jo je bila starka skuhala. A tako močan je bil ta vonj, da je začel kihati, vedno huje je kihal in •— nazadnje se je kihajoč prebudil.
Tu je ležal na divanu stare žene in gledal začudeno okoli sebe. »Le kako se more človeku tako živo sanjatil« je dejal sam pri sebi. »Saj bi bil zdajle prisegel, da sem bil borna veverica, tovariš morskih prešičkov in druge golazni, pa sem pri tem postal velik kuhar. Kako se bo mati smejala, ko ji vse to po-vem! Toda ali se ne bo tudi jezila, da v tuji hiši zaspim, namestu da bi ji na trgu pomagal?« S to mislijo se je dvignil, da bi odšel; še so bili njegovi udje od spanja vsi trdi, posebno pa tilnik, zakaj glave kar ni mogel premikati; tudi se je moral sam sebi smejati, da je bil še ves pijan od spanja, zakaj na vsak korak se je nehote zadel z nosom ob omaro ali ob steno ali, če se je hiiro obrnil, udaril z njim ob podboj pri vratih. Veverice in morski prešičkl so letali cvileč okoli njega, kakor bi ga hoteli spremljati. Ko je bil na pragu, jih je tudi res povabil, da naj gredo z njim, zakaj bile so ljubke živalce; toda pia-
»Svetovna« družina. V francoskem Maroku živi Francoz, ki se lahko po-baha s tem, da je poglavar »svetovne« družine. Prvt otrok se mu je rodil v Parizu, drticfi v Braziliji, tretji v Maroku v Afriki, sedaj pa se namerava preseliti v Aziio. Ker pričakuje njegov« lena četrtega otroka, bo po Evropejcu, Anierikan-cu, Afrikancu četrti otrok »edaj Azijec. Verjetno, da ie bo peti otrok rodil že nekje v Avstraliji.
Nič ni nevameMega od neumnosti, ki ni več nedolžna.
Angleški krali Henrik VIII. je dal v enem samem letu obesiti 3000 beračev.
Tudi »ion se «»» Kevat< V enem največjih londonskih cirkusov kažejo slona Kadiksa, ki je med gledalci zelo priljubljen. Vendar se je naSel nekoč med njimt surove!, ki je žival, ko ee jc približala pregradi, zbodel i buciko v konec rilca, kjer Je slon, kakor znano, najbolj občutljiv. Kadiks j« pokazal, da je dobra vigojena žival, mirno I« Izvajal prod razprodanim cirkusom svojo umetnltf In sii dal videti, da čulj bolečine. Ko je pn k011™
»kotilo, ko je slišalo truboi mak, v sredino ce3tc naravnost pod avtomobil, ki jo je podrl pod seboj. Dekle je Šofer pobral, jo naložil na avto ln prepeljal v ptujsko bolnišnico. Pone-s reč etika Ima poškodbe po vsem telesu.
d Smučko iolo rs skoka so otvorili 15. decembra 1936 v Planici. Namen šole je vzgojiti dobre smučarje za ta najlepši smuški šport im posvetiti posebno pažnjo naraščaju, osobito šolski mladini v okoliških vaseh. Zato bo poslovala šola preko tedna predvsem za šolsko mladino in tiste smučarje, ki se prijavijo za stalno vežbo. Ob nedeljah in praznikih pa bo v glavnem na razpolago onim smučarjem, ki radi zaposlitve ne morejo ostati dalje časa v šoli, temveč žele le enodnevno vežbo. Šola deluje brezplačno ia je vsakomur mogoč vstop. Vender l<i je potrebno za uporabo skakalnic izpolnil prijavnico in se prijaviti vaditelju, sicer uporaba ni dovoljena. Zahteva se strog red in po-koravanje vaditelju, ki lahko zabrani nadaljno uporabo skakalnic vsakomur, ki ne bi upošteval predpisov vodstva in vaditelja. Prijava v naprej pa ni potrebna. Vežbanje bosta vodila dva vaditelj* ia sicer najboljši naš skakač Albin Novšak ki norveški, ki pa prispe šele po božiču. Šol« v emtsških poletih prične šele v januarju ter bo pravočasno objavljena. Vodstvo šole je t hotelu Jalovec v vaei Rateče-Pknica. Pismen«, pojasnila daje Združenje smučarjev, izvršni odbor v Ljubljani.
d V papirnici Vevč« pri Ljubljani je stopilo v stavko 500 delavcev. Pred nedavnim je potekla doba kolektivne pogodbe, sklenjena med zastopniki delavstva ia podjetjem. Delavci zahtevajo ponovno sklenitev ozir. podaljšanje te kolektivne pogodbe. Razen tega pa zahtevnjo, da sprejme podjetje zopet nazaj one starejše delavce, ki jih je podjetje v zadnjem času od-
pustilo. Kako bo mezdno gibanje končalo, je sedaj še težko reči Želimo delavstvu, da bi stavko uspešno dokončalo in čim preji
d Skalnat« predele so sačeli pogozdovati na dalmatinskih otokih. V ta namen so dobili od države denar in podpore. Prš nas v Sloveniji je v tem pogledu že vse v redu.
d Zopet žriev alkohola. Prav žalostno je končal sicer vesten in marljiv hlapec, Idrijčan Suligoj Anton, ki je bil zaposlen že nad 15 let pri posestniku in kovaču Ivanu Poijanšku na Selu pri Žireh. Dne 6. decembra je popival z raznimi ljudmi. Ko se je vračal proti gospodarjevemu domu v spremstvu svojega prijatelja, sta oba padla v bližini gostilne Milana Poljanska v potok. Njegov spremljevalec se jc s težavo rešil, Suligoj pa je utonil. Njegovo truplo so čez pol ure našli ia mu ni bilo več mogoče pomagati.
d Najmlajši župan v Sloveniji je bržkone vsdiški župan g. Janko Jerala. Star je šele S 27 let in je dovršil kmetijsko šolo na Grmu. !
d Dekletom, ki potujejo v Zagreb v pomislek. Zagrebška policija je razkrila pred tednom razpredeno trgovino z dekleti, Niti so segale tja v Split in njegove nočne lokale. Prijeli so neko izučeno »učiteljico* baleta, ki pa ji je ta naslov služil le za krinko, da je lahko nabadala dekleta za svoje splitske znance. Kmalu za to afero je bila odkrita še druga, v katero pa je vpleten lastnik splitskega nočnega lokala Šanghaj«, Mariborčan Alojzij Mijav-šek. Tudi ta »i je dobavljal dekleta iz Zagreba. Mijavšek m njegovi kompanjoni pa niso izvabljali dekleta pod pretvezo »baleta«, temveč enostavno za blagajničarke. Mijavšek je tako spravil v svoje lokale pet Zagrebčank, ki jih je še prej temeljito poučil, kako morajo ravnati z gosti, da bodo čim več zapili in zapravili Ti trgovci z belim blagom so imeli zlasti piko na mlade in neizkušene dcklice. Policija je prijela v zvezi s to afero vet ljudi. Da bi se omejevalo in preprečevalo tako gnusno trgovanje, se je policija obrnila na ženska dru-
iii mu je občinstvo burno ploskalo, je stopil do su-roveža, ga mahoma zgrabil z rilcem in ga treščil s takšno silo v sredino mene, da je mol obležal nezavesten. Med gledalci e nastal strah, toda Kodi ks o® je dal mirno odvesti po ovojih strežajih.
Ura It premega. Vojni invalid Borussak iz Hei-delberg« ie izdelal uro, ki vzbuja med ljudmi veliko zanimanje. Sestavljena je namreč iz samih premogovnih kosov in koščkov, ki jih je Borussuk primerno obdelal. Navzlic čudnemu matorijalu pa gre ta ura prav dobro in točno, kakor ura Iz kovinskih delov.
babilonski «>oIp j« bil naiuo dve tretjini tako visok, kakor jo danes visok Eiflov stolp v Parizu.
Minilo j« 56 iet, odkar je Hillroth (20. jan. 1881) izvršil prvo uspešno operacijo želodca, in sicer zaradi raka. Ta operaeija je bila začetek vse. daueu tako obsežne želodčne in črevesne kirurgije.
!'ri kartah. »Kako? Drznete si trditi, da sem slepar? Je to žalitev ali sala?* . >?,»lit.ev.< - »To vaša sreča, zakaj šale "e razumem.«
nile so na svojih orehovih lupinah hitro v hišo nazaj in slišal jih je le še v daljavi tuliti.
Precej oddaljen je bil del mesta, kamor ga Je bila starka peljala; komaj se je spoznal v ozkih ulicah. Tudi je bila lam velika gneča, zakaj moral se Je, kakor »e mu je zdelo, pravkar pojaviti v bližini neki pritlikavec; povsod je slišal vzklike: »Le poglejte grdega pritlikav«!! Odkod se je pritlikavec vzel? Le kakšen dolg nos ima in kako mu tiči glava med plsči in te rjave, grde roke!« Ob kakem drugem času bi bil tudi on tekel za množico, zakaj za vse na svetu je rad gie<ial velikane ali pritlikavce ali čudne tuje noše, zdaj pa se je moral podvizati, da pride k materi.
Bilo mu je prav tesno pri srcu, ko je prišel na trg. Mati je še sedela tam in je imela še precej zelenjave v košari. Dolgo torej ni mogel spati, vendar pa se mu je zdelo že oddaleč, kakor da je zelo žalostna; ni namreč klicala mimoidočih, da bi kupili pri njej, ampak si je glavo podpirala z rolto, in ko je prišel bliže, je menil tudi, da je bolj bleda kakor sicer. Obotavljal se je, kaj naj bi storil. Slednjič se opogumi, splazi se za njo, položi ljubeznivo svojo roko na njeno in pravi: »Mamica, kaj ti je? Ali si huda name?«
2ena se obrne k njemu, pa se naglo odmakne in prestrašena krikne:
»Kaj hočeš od mene, grdi pritlikavec,« je vzkliknila. »Proč, proč od menel Ne morem trpeti takih norčij!«
»Toda mati, kaj pa ti jo vendar?« vpraša Jakob ves nrestrašen; »gotovo se dobro ne počutiš; zakhj hočeš svojega sina zapoditi od sebe?«
»Povedala sem ti že, poberi se mil« odvrne gospa Hana jezno. »Pri meni si ne zaslužiš denarja s svojimi glumami, ti grda spaka,«
»Resnično, zmešalo se ji je!« pravi Jakob žalostno sam pri sebi; »kaj naj zdaj storim, da jo spravim domov? Ljuba mamica, bodi vendar pametna; tak poglej me vendar natanko; saj sem tvoj sin, tvoj Jakob.«
»Ne, zdaj mi je pa šale zadostil« zaklič« Hana svoji sosedi. »I* poglejte grdega pritlikavca, tu stoji iu mi gotovo odžene vse kupce; še moji nesreči se drzne posmehovati in mi pravi; saj sem tvoj sin, tvoj Jakob — nesramnež!«
Pa so se vzdignile sosede in začele zmerjati, kar se je dalo — ln branjevke, saj veste, znajo zmerjati — in mu očitale, da se norčuje iz nesrečo uboge Hane, ki ji je bil pred sedmimi leti ukraden njen zali deček, in so mu grozile, da se bodo vse skupaj vrgle nadenj in ga razpraskale, če se takoj no pobere.

Slovenski dem
JE NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM C1TATEUEM TOPLO PRIPOROČA MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV ZA ONEGA. KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB LJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED.
Stran 814
iDOMOLI UIU, dno '>3. decembra 103(1.
Jtva, naj po postajah postavijo kolodvorske misijone, ki bodo skrbeli za potujoča dekleta in jih obvarovali pred mrežami takih trgovcev.
d 100 000 Din je opustil Matici Hrvatski bivši zagrebški veliki župan dr. Tončič.
d »Ja, ko bi bili mi n« krmila«. Električna napeljava hitro napreduje, dasi je svet okrog Krškega zaradi obcestnih kameisolomov zelo neugoden. Tudi po Krškem že stojijo drogovi in delavci napeljujejo žico. Tako je upanje, da zasveti vsaj na nekaterih poslopjih, čt bo vreme še ugodno kot te dni, nova luč že za praznik božje Luči. Bil bi to res Krča-nom razveseljiv božični dar. — So pa seveda le vedno neverni Tomaži, ki hudomušijo, dn bodo peč že za svečnico vsaj cerkve razsvetljene. Kaj pa, če bodo nekateri ceio tedaj, ko bo elektrika svetila, še vedno neverno mencali oči češ: »Saj to ni prava elektrika, ker ni prave vlade. Ja, ko bi bili mi na krmilu, potem že . ..«
d Ljubljanska občinska uprava ped vodstvom župana dr, Adlešič® ima za seboj eno leto trdega rfeia, zvezanega z velikimi uspehi. Uredili so zavožene finance, spravili v upravni lir »Veliko Ljubljano.- in ozdravili Mestno hranilnico, da ie sedaj lahko izplačuje vloge do 5000 Din. Dr. Adlešičeva občinska uprava ie uredila odplačevanje starih dolgov tako Ljubljane, kakor priključenih ohčin, v težkih gospodarskih razmerah in dozidala veliko šolsko poslopje za Bežigradom. Nova uprava je uredila yažno vprašanje sincdnišnic in rešila Trgovsko akademijo, ki ;i je grozila propasti Zelo mnogo je izvršila nova ljubljanska obč. uprava na socialnem polju in ravnokar pričenja mestna občina pod dr. Aulešičem veliko akcijo za preskrbo dela potrebnim brezposelnim, V kratkem bo sezidana mrtva-
ška veža v Ljubljani in bo podaljšana tramvajska proga do pokopališča. Izvršena so bila in še bodo razna druga gradbena, kanalizacijska in cestna dela. Prejšnja korupcija na magistratu združena neredko z zlorabami, poneverbami in podkupovanjem jc zaradi ostrih ukrepov novega župana dr. Adlešiča zatrta. Ustanovljen je nadzorstveni urad, ki bo skrbel, da bodo na magistratu vladali v vsakem pogledu vestna delavnost in poštenje za vsako ceno. Sleherni pošteni prebivalec mesta Ljubljane mora priznati veliko delo, ki ga je nova občinska uprava z županom dr. Adlešičem na čelu v teku kratkega leta izvršila v korist Ljubljane.
d Dajte nam železniško zvezo Slovenije s morjem. Promet v javnih in svobodnih carinskih skladiščih na Sušaku stalno raste ter je znaša! v prvih 11 mesecih 1934 108.8, 1. 1935 619.5, v prvih desetih mesecih 1936 pa že 1137.7 milijona stotov. Če bi bile še železniške zveze Sušaka boljše, bi Sušak imel še znatno večji promet. Nujnost železniške zveze Slovenije z morjem postaja vsak dan večja.
d Prvi obrok je treba plačati. Opozarjajo sc dolžniki-kmetje, katerih dolgovi so z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov odstopljeni Privilegirani agrarni banki, da se, če tega že zdaj niso sklenili, brez odloga odzovejo pozivom, ki so jih dobili od svojih dosedanjih upnikov, denarnih zavodov in kreditnih zadrug, in da na podlagi sprejetega obračuna prvi dolžni obrok takoj pošljejo neposredno PAB-u po čekovnem računu Poštne hranilnice, Belgrad, št. 51.200. V kolikor teh pozivov šc niso dobili, imajo dolžniki, katerih dolgovi denarnim zavodom in kreditnim zadrugam presegajo 25.000 Din, poslati PAB-u del svojega dosedanjega dolga na račun prvega od-
plačila, ostali dolžniki naj pa pošljejo destti svojega na polovico znižanega dolga, Dolin" lahko pošljejo PAB-u takoj tudi večje znn od prvega obroka, ali celo izplačajo ves d0 Na hrbtu poštne položnice naj napišejo kr< no ime in priimek pošiljalca (in očetovo im, na čigavo ime se dolg glasi, bivališče s hiši Številko, okraj in ime ter sedež upniške us[ nove, ki so ji doslej dolgovali. Potrdila o p| čilih, ki jih dobe na pošti, naj dolžniki shr tlijo kot dokaz o plačilu obroka, ker banka prejemu denarja ne bo izdajala posebnih p trdil. Vsi dolžniki se opozarjajo, da bodo, i ne bodo tako ravnali, kakor plačilni pozi zahtevajo, enkrat za vselej izgubili pravico < olajšav te uredbe. Od takih nerednih dol riikov bo PAB brez odloga zahtevala izter; nje vsega zneska po prisilni poti preko dav nih uprav. Tako bodo dolžniki morali plača še kazenske obresti in stroške izvršilnega i terjanja davčnih uprav, kar gre vse sai njim v škodo.
d Akt o Bafini koncesiji je izginil? že di leti se vleče tožba, ki jo je naperila tvrdl Bafa, jugoslovanske tvornice gume iri obuti Borovo d. d., proti Francu Kristanu, čevlja skemu mojstra v Ljubljani, zaradi žaljenia c sti. Zaradi govora, ki ga je bil 7. oktobra 19; bral obtoženi Kristan na velikem manifestac skem zborovanju Narodne odbrane v unions dvorani, »e je čutila tvrdka Bafa močno prtz. deto in žaljeno. Prva razprava se je vršila la 9. januarja. Obtoženi Kristan je izjavil: »b čutim se krivega. Vse je resnično. Na last koži občutim hudo krizo naše obrti, ki jo povzročil Bata. Čevljarjem in njih obrti ni vc obstanka.« Kristan je nastopil dokaz resnic Zbral je ogromno dokazno gradivo. L. 1932, i časa režima Pere živkovičs, se je Ba?i posri
L. Oanghofer:
Romati iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič
Ozirala »ta se naokoli. »Tam, gospod, glej!< je za-Jecljal oglar iu pokazal proti gostemu ruševju, ki je med golimi skalnimi stenami in niže ležečimi pašniki pokrivalo pobočje. Mogočen brkati ser je plul počasi, glasno frfota je, nad rušjem; cepetajoči gamzji kozliček, ki ga je držal v krempljih ia vlekel čez gugajoče se veje, ga j« zelo oviral pri poletu. Toda vsak zamah s krili ga je zanesel višje in že je dosegel svobodni zrak. Tedaj se je pojavila izmed grmovja kraj pašnikov jahalka; rdečkasti lasje so ji vihrali okoli zatiinika, drveči konj je očitno poslušal knr na besedo, ker ni držala za povodce, temveč je imela v dvignjenih rokah napeti lok s puščico ob škrti. Tedaj je konj nenadoma obstal, za hip je bila postava mlade lepe ženske videti negibna, kakor iz brona ulita — potem je jasno zabrnela tetiva.
Ser se je v letu sunkoma okrenil in izpustil plen, da je živalca treščila na tla; glasno tožeč se je pobrala ter sc opotekajoč sem in tja zavlekla med grmovje; ser Je omahoval in krilil v zraku, bil je očitno smrtno zadet; i vso močjo se je žc upiral, da ne bi padel, toda vedno bolj so mu popuščale peroti, vedno nižje je letel, sedaj Je poševno drčeč izginil za vzboklino na pašniku — za njim se je z vriskajoči«! v?,krikom in vihrajočimi lasmi pognala jahalka s tako divjo, silovito naglico, da se je *delo, kakor da se mora konj zdaj pa zdaj prekopicniti na kamnitem pobočju. Iz rušja sta šinila dva lisasta
braka in sta hripavo bevskaje iskala poti, po kateri je bila izginila njuna gospodarica.
Ebervajn si je šel z roko čez oči. Utrip srca mu je zastajal in slednji živec drhtel, ob divje lepi podobi tega nenavadnega lova, ki je bil kakor pošastna prikazen zdrvel mimo njega. >Ajgel! Kdo je bila ta ženska?«
»Rdeča Reka, Vacemanova hči. Sedem sinov ima in to edino dekle. Toda ljudje govore, da ni pravo človeško bitje. Njen oče je res da človek... in kakšen! Toda njena mati da je bila vila! In verjamem to tudi jaz sam. Kajti dekle ima ogenj in veter v krvi! Kakor zraščena je s svojim konjem. Zanjo ni noben gozd pr«-grd, nobena gora previsoka, vsepovsod pride, kakor da bi imela čarovne peroti na telesu.
Ebervajn je med vzdihom zmajal z glavo. »Vute in vedomci, čari in vile... skoro nisem čul še nobene druge besede od tebel Ajgel, Ajgel, na slabih nogah stoji tvoje krščanstvo!«
>Da da, gospod, utegneš imeti res prav!« je menil oglar skrušeno. >A od kod naj vzamem boljšega? V Me>-linji log in Saloburg mi je pot predolga, in česar se človek v Gadenu nauči od Vacemana in njegovih sinov to je vse prej, samo ne krščanstvo. Toda pojdiva, go-' spod ... poglej, kako visoko stoji sonce ... podvizati se morava, da prideva v pravem času zopet doli v dolino!«
Ajgel je utiral pot skozi gosto ruševje in Ebervajn
J<i M " lm- Ko st* P"S'a "a piano in dobila razgled čez obširno pobočje, je Ebervajn obstal in opre-zovaje gledal naokrog. >Ne vidim je več, očitno je dospela že do gozda.«
»Kdo neki? A tako, rdeča!« Oglar se je zasmejal »e mežikaje z očmi ozrl proti svojemu spremljevalcu. »Go-spod, pred to se varuj! In če te zopet sreča, tedaj s«
RAZNO
i
Bog gleda in čaka. >1
I Universai«, znameniti m i hiški časopis, je prioix i zanimiv in poučen člane ki se bavi z mehiškin vladnimi ukrepi zopi krščansko vero in nouda ia pometi vrnitve k nret krščanskim kultom. J v likimi napisi javlja Pra nik Tezcatlipoca, to kresovanjc. Piše: »V< državnih ?>ol je na pozi ministrstva za javni pou obhajalo »praznik Teze: j tlipoca«. S to svečanost) 1 so praznovati nekoč A; J teki (prvotni mehiški pr1 ! bivaki) tisti dan, ko ste ! sonce na najvišji točk i Točno opoldne se je, v I čela slavnost na razval j nah Semeniške ul. Dtf' | in deklice, oblečeni v tu k-, starinske obleke, s plesali »ples trakov« i »oboževanj« sonca«, hipu, bo je stalo sonce zenitu, so zažgali {jrmi <k> in izstrelili saive nebo.« — Podobno '■ vrači jo Nemci k pa?1' sivu, t Bog gleda in -čaka.
| Nova palača
narodov v švicarski J1 i nevi bo opremljena vsemi udobnostmi. Sej« dvorane to prostran opremljene s leleton
čilo dobiti le delno koncesijo o izdelovanju gumijastega blaga. Koncesijo je podpisal takrat minister trgovine dr. Albert SCramer. Okrajno »odišče je pristopilo k izvedbi od obrambe predlaganih dokazov. Obrnilo se je na trgovin-o ministrstvo s prošnjo, da da sodišču spis o Bafini koncesiji na razpolago. Po dolgem času je prišel odgovor, da akta ni v trgovinskem ministrstvu in da je bil izročen predsedništvu ministrskega sveta. Predsedništvo pa je na zadevno zaprosilo sodišča kratko odgovorilo, da akt nI tam vpisan v protokol. Akt o Bafini koncesiji je torej najbrž izginil. Kam iti kako? Nobeden ne ve! Ali noče vedeti! Sodišče je sedaj za 8. januarja razpisalo glavno razpravo, za katero vlada med čevljarji veliko zanimanje.
d Koliko so dolžni kmetje zadrugam. Glavna zadružna zveza objavlja v svojem letnem poročilu za 1935, ki je bilo podano na občnem zboru zveze, podatke o kmečkih dolgovih pri zadrugah v naši državi. Za našo banovino je slika naslednja ter bo skoraj gotovo najbolj popolna: deleži 3,235.000, rezerve 73,468.000 Din, skupno 76.703.000, število vlagateljev znaša 232.018 za 1,411.3 milij., dočim znaša število dolžnikov samo 54.820 za 478.014.000 dinarjev, zaostale obresti pa je ceniti na 37.748.000 dinarjev.
d Tudi med notarji so grešniki. Na šest mesecev zapora je sodišče v Sremski Mitrovici obsodilo javnega notarja, ker si je pridrževal denar, ki so mu ga izročili kmetje za plačanje vknjiženih dolgov in brisanje obremenitev v zemljiški knjigi. Dr. Georgijevič je tako delal več let, svoje stranke pa znal vleči na vse mogoče načine.
d Prva jugoslovanska šola za sestre pomočnice v Zagrebu je praznovala 15 letnico obstoja. Do takrat sploh ni bilo izobraženih in
izučenih bolniških pomočnic, ker so vse ta posle izvrševale le usmiljene sestre. V petnajstih letih ae je izobraževalo za bolniško postrežbo 700 deklet, med njimi pa tudi mnogo usmiljenih sester. Do seclaj pa je z uspehom končalo šolo le 395 učenk. Sedaj se bori ta šola za lastno zgradbo in notranjo opremo.
d Smeti morajo sežigati. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je izdalo odredbo o čistoči ki higijeni v Ljubljani. Peta točka te odredbe sc glasi: »Smeti, ki so določene za odvoz, se morajo, v kolikor so gorljive, najprej v štedilniku
Prvič v svojem življenju gisda jaslice.
sežgati in šele potem ohlajene spraviti v za boje ter postaviti ob določenem času v vežah poslopij, od koder jih strese smetar v voz za smeti. S sežiganjem se napravijo smeti zdravstveno neškodljive, ker se s tem uničijo tudi morebitne kužne kali, zmanjša se pa tudi količina smeti, kar olajša njih odvoz. — Ponovna se opozarja prebivalstvo, zlasti lastniki mesnic, trgov in z živili in delavnic, da so dolžni sami preskrbeti za odvoz večjih količin mesnih odpadkov, pokvarjenih živil in zelenjave ter drugih organičnih ter hitro se razkrajajoči!! odpadkov, katere morajo na primernem od človeških bivališč čim bolj oddaljenem kraju (vrtovih, njivah, travnikih) zakopati v zemljo ali pa odložiti v pravilno zgrajeno tesno pokrito kompostno jamo. Ravno tako morajo stranke same poskrbeti za odvoa ozir. odstranitev poginulih mačk, psov in drugih domačih živali po mestnem konjaču.
d Za brezposelne. Na predlog uprave za posredovanje dela je minister za soc. politiko na podlagi § 42 z dne 26. novembra 1927 izdal spremembno in dopolnilno naredbo o preskrbo-vanju nezaposlenih delavcev z dne 15. decembra 1935. Po teh spremembah in dopolnitvah se je § 160 odst. 1. omenjene uaredbe spremenil in se sedaj glasi: Do 30. junija 1937 morajo uprave za posredovanje dela v primeru dolgotrajne brezposelnosti in velikega pomanjkanja nezaposlenim delavcem poleg rednih podpor, ki jih predvideva § 93, naredbe o preskrbova-njun nezaposlenih delavcev, dajati dodatne obroke poleg rednih podpor in to osebam, ki uživajo podporo po dva tedna, še en tedenski obrok; osebam, ki uživajo reden obrok po 3 tedne; osabam, ki uživajo redni obrok 5 tednov, vajo redni obrok 4 tedne, še en obrok za 3 tedne; osbam, ki uživajo redni obrok 5 tednov,
radio- in projekcijskimi aparati in seve potrebnimi zelenimi mizami. Velike stopnice v prvem dvorišču so iz tnramor-ja, na vrtu je krasno izdelan vodomet. Poleg dvoran so v palači tudi mali, slikoviti saloni, katere krasijo orientalske preproge, drage slike ter portreti znamenitih umrlih članov Zveze naro-Jov. Gradbeni siioški so leve precej visoki in bodo i kritju prispevale posa-(iiezne države po poseb-aetn ključu. Ostane le še odprto vprašanje, ali se 'M v novembru tudi re-mično naselil v to lepo •mirovno palačo« duh jravice in mini,
<>rosdje in sobje. - Dr. Holfmanri priporoča, da 5i si po gauživanju grozdja vedno izplaknili usta s dvojno ogljikovo kislim natronom, kor vsebuje ifrozdje 0.5 do 1.4 odst. organskih kislin. Topi občutek na zobeh in lahno fgoči občutek po mnogem jrozdju izvirata iatotako Jd sadnih kislin. Preden ležemo spat, si morama ista na vsak način izmakniti, ker potem ne itegnejo škodovati zobom lamo kislina, temveč tuli ogljikovi hidrati v jrozdnem soku.
ne ogleduj po njej! Veš, tak pogled čez ramo, že dostikrat je bil kriv prav grdih reči.«
Ebervajn je namrščil obrvi in krepkeje stisnil palico v roki. »2elel bi, da bi mi še danes križala pot. Volja me je, da bi ji dal naročilo za njenega očeta.«
Popotnika sta utonila v globel. Ko sta prišla zopet na višji svet, je ležala tista grmada zoglenelega tramovja pred njima. »Ajgell Kaj se je tu dogodilo?«
»Gernrajter, ki ima spodaj pri Planišci svojo domačijo, je postavil tu svojo planšarsko kočo. Toda Vacemanovi sinovi so menili, da odjeda Gernrajterjeva živina jelenom preveč paše, in so zato spustili rdečega petelina na bajto. Lansko poletje je bilo. Troje živinčet in Gernrajterica, ki-je planšarila tu gori, je zgorelo r. kočo vred.«
Ebervajn je bledega o*.raza strmel v oglarja. »Tn ste pustili, da se je to zgodilo, vi v Gadonul In ko se je zgodilo, se niste pritožili?«
»Pač pač, gospod! Gernrajtner je tožil. In na letnem veču v Grafengadenu je sulebaški gospod izrekel sodbo. Gospod Vače je moral plačali brambnino za ženo... in vse je bilo dobro! Vse dobro!« Oglarjeve oči so se iskrile in pod njegovimi rokami je škrtala gorjača. »Pa veš, gospod, kaj pravijo ljudje? Pravijo, da ni bila trava za jelene in gamze kriva... le maščevati so se hoteli nad žensko. Pri njej Vacemanovi sinovi niso naleteli na pravo. Enega je udarila s pestjo v obraz in drugega vrgla čez mostovž dol, da je nosil tri tedne dolgo na licu modro tiso. Da bi bile le vse, kakor je bila tal Potem bl bilo teh grdobij v Gadenu kmalu konec. Toda tako! Nobena ženska ni varna. Vsaka mati, ki ima dekle zalega obraza, mora trepetati sleherno uro. Sedem sinov in eno hčer... več jih ne bo« našel v Vacemanovi
hiši. Toda pojdi okoli po Gadenskem ... na vsaki stezi in poti se boš spotaknil ob vacemanskega otroka k
Ebervajn je zgrabil oglarja za roko in ga stresel. »Ajgel, Ajgel, ali je resnica, kar čujem?«
»Resnica, gospod? Kakor da bi to ne izkusil na samem sebi I Precej nad trideset let utegne biti od tega, tedaj sem poznal dekleta...« negotovo je zvenel oglarjev glas, »obrazek je imela, tako topel in svetel ko rdeči kamen, če sije nanj sonce, ln lepo rasla ko mlado drevce, in lasje zlati tako ko vlakno. In če si ji pogledal v uči, si menil, da gledaš v samo nebesno modrino. In tako dobra jo bila, tako zvesta in odkritega srca! Pa njena ljubezen do mene je bila zanjo vse ua svetu. 0 kresu, gospod, sem ji za obljubo nateknil na roko koščeno zapestnico, ki jo je nosila moja mati... in drugi teden nato bi se vzela. Kak dan prej sem odšel na Gel in nabral zanjo venec planik. Večerilo se je že, ko sem se vrnil domov in ji ga hotel prinesti. Toda Salmude, tako ji je bilo ime, gospod.. Salmude ni bilo doma. Njena mati in jaz, čakala sva in čakala, znočilo se je, eno uro za drugo sva poslušala. Nazadnje me je prijel strah, begal sem okoli in povpraševal pri vsakem sosedu. Vso noč sem bil na nogah in dušo bi bil skoraj izgubil iz telesa. Salmude nisem ne videl, ne o njej čul.«
»Toda ko se je zdanilo, je prišla?« mu je segel Ebervajn z drhtečim giasoin v besedo.
Hripav smeh. »Ko se je zdanilo, sem stekel proti Unterštajnu, ker sem se že bal, da bi bila utegnila Sal-muda v temi pasti v kako Vacemanovo medvedjo jamo. Tedaj, ko tečem proti brvi čez Aho, mi prijezdi nasproti gospod Vače Stopi! sem na stran, kajti pot je bila ozka; toda ko jezdi mirijo mene, me pogleda, in smeh mu spreleti obraz. S pestjo je udaril konja po vratu, da jo
še obrok za 4 ledne; osebam, ki uživajo redni obrok 6 tednov, še obrok za naslednjih 6 tednov.
d Trgoviasko pogodbo al« podpisali t« dni v Belgradu ns3« država in Madjarska. Nova trgovinska pogodba, ki urejuje plačilni promet z Madjussko ter olajšuje način medsebojne trgovine, stopi v veljavo S. januarja 1937.
d Državno policijo so dobila Jesenice na Gorenjskem. Deset straž-nikov je 17. decembra stopilo tam v službo. V območje policije pride tudi sosednji Javornik.
d Evharistični kongres v Dalmaciji. Du-brovniški škof je razposlal pastirski list, v katerem napoveduje Evharistični kongres za du-brovniško škofijo, ki bo v Dubrovniku v dneh 15., 16., 17. in 18. julija 1937, V listu se poudarja, da naj bo ta kongres kot kroma uspelih dekanijskih kongresov in izpolnitev želje, ki je bila izrečena lansko leto na velikem Evhari-stičnem kongresu v Ljubljani, Sestavljen je že glavni odbor, ki ima 15 pododborov, s pomočjo katerih naj izvede vse potrebne priprave za to veliko versko prireditev. Ob tej priliki bodo v Dubrovnik« tudi velike katoliško-kuiturne razstave in prireditve, med katerimi bo mogoče najveličastnejša glasbena prireditev misteri-;a - Abrahamova daritev? od Sirole, ki se bo zaključila s Handiovim »Alelujo«.
d Ker je bii za potoka pri zobozdravniku. Nenavaden dogodek se je pripetil pred kratkim v Mariboru. Ljudje, ki so se nahajali na ulici, se opazovali, Itako je neki moški pričakal žensko, ki je prišla po cesti, jo nenadoma napadel, zgrabil z eno roko za vrat ter jo stisnil, da je Zakričala in odprla usta, potem pa z naglico segel z drugo roko v odprta usta, ji izdrl umetno zobovje ter zbežal. Dogodek se je odigral z bliskovito naglico, da je napadena žena za-
čela kričati na vse grlo šele potem, ko je moi Ce izginil. Stvar je pojasnila policija: Moža so prijeli, pa je povedal, da ja bil žer.ski za poroka pri zobozdravniku, da ji je napravil umetno zobovje. Računal je 500 Din za tako čeljust 2enska pa se za plačilo ni zmenila. Zabozdrav-nik je potem prijel zaradi tega poroka ter od njega zahteval 500 Din, Mož pa je bil hud in je sklenil namesto denarja nesti k zdravniku zobovje in j« zato žensko napadel ter ji odvzei neplačano blago.
d Naša lesna industrija ie s veseljem sprejela trgovinsko pogodbo med našo državo in Francijo, ker ji bo sedaj mogoče drva in les izvažati tudi v Franoijo. Največja zapreka živahnejši trgovini s Francijo, zlasti pa aa izvoz Isa, so bile visoke carine, ki jih je Francija nalagala na naš les. Plačevati so morali 64 frankov na vsak kubični meter lesa. Odslej pa bodo plačevali samo 8 frankov. Upajo pa tudi, da bodo velike količine lesa uvažali v Španijo, ko se bo končala državljanska vojna. Zadnje čase pa se v ministrstvu pripravlja uredba, da bo država ukinila vse pogodbe za izsekavanje lesa in bo sama vršila ta posel.
d Za zasebna nameščence no merodajni predpisi obrtnega zakona. Zagrebška mestna občina je pred nekaj meseci v smislu navodil finančnega ministra znižala plače ne samo uradnikom v svojih uradih, temveč tudi uradnikom mestnih podjetij. Ti pa so smatrali, da se jih ti predpisi ne tičejo in da so bili odtegljaji nezakoniti. Po svojih zastopnikih so tožili mestna podjetja sodišču, ki je razsodilo, da se morajo uradništvu odtegljaji povrniti. Sodišče je namreč potrdilo eialilže uradnikov, ki so dejali, da so zanje kot zasebna nameščence merodajni predpisi obrtnega zakona in ne upravnih oblasti. Občina mora nositi tudi vsa
pravdne »troike, ki pa so na srečo še majici ker je la nekaj uradnikov tožilo. Ct bi tojjH vsi, bi prešli stroški prav gotovo vsoto 200.000 Ce podjetja ne bodo vsem uradnikom povrnili stare plače, bodo tudi ostali nastopili Ut0 p^ d Potrošnja konjskega mesa v Zemunu jt bila letos trikrat tolika ko lani
d Kadilci, pozor, da ne bo kazni. (Jprava državnih monopolov javlja, da je kajenje cj. garet za izvoz (z napisom »Eksport«) — tiho. tapstvo. Kogar bodo finančni organi zalotili, da kadi te cigarete tostran meje, bo kaznovsa kot tihotapec.
d Božični prazniki v Narodnem gledališču, Za božič bodo igrali v drami Gregorinovo bo-žično igro »Kralj z neba«. Snov igre je zajet« iz evangelija in tistega časa. Razdeljena je m sedem znamenj, ki se gode ob času rojitv» Kristusa Kralja. Znamenja so povezana z brinjem besede božje. Sedem znamenj nosi sledeče naalove: 1 »Marija«. Godi se pri Devici Mariji v galilejskem mestu, ko ji pride nadangel Gabrijel oznanit Jezusovo rojstvo. — 2. »Pre-roki«. ¥ tej sliki, ki ae godi na Herodoven dvoru, je orisana Herodova krutost in atrah pred prerokbami, ki naznanjajo rojstvo b kra-ljevanje OdreAenikovo. 3. »Jasli«, Na betlehero-skih pašnikih vidimo pastirja, ki pokažejo Jožefu in Mariji skalno votlino, kjer lahko prenočita in kjer se isto noč rodi Zveiičar. Naslednja slika: »Zvezda«, *e godi zopet pri Herodu, ko Trije kralji vprašujejo po novorojenem kralju. 5. »Kadilo«. Tu prihajajo sv. Trije kralji, pastirji, matere t, otroki k jaslicam ter se poklonijo Jezusu. 6. »Otroci«, se dogaja pri Herodu, ki je dal nalog pomorit! otroke ki prikazuje njegovo smrt. 7, »Tempelj«, kjer vidimo 12 letnega Jezusa med pismouki Prizori tt Herodovem dvoru so učinkoviti tn dramatični
poskočil iti se pognal naprej, kakor bi gorelo za njim. Tedaj mi je na mah kriknilo v duši: Ce hočeš najti Sal-nuido jo moraš iskati v Vacemanovi hiši! Divje sem se pognal skozi gozd in gori proti Falkenštajnu. Most je štrlel kvišku, vrata so bila zapahnjena. Toda ko klošč sem »e prilepil na zid in sem zlezel na vrh. In zgoraj, kar so mi dala pljuča, sem zavpll: »Salmuda, Salmuda!« Štiri, pet hlapcev je Bkočilo proti meni, toda iz hiše ee je začul krik in ko pogledam kvišku, vidim v podstrešni lini Salmudin obraz, Dvgnil 3em še roke v vis, tedaj me je Vacemanov hlapec sunil s kopjem v prsi, da sem padel vznak čez zid. Gelfrat, Zigenotov oče, me je našel in mi izmil kri in od tiste ure nisem ne basedice več cul o Saimudi in svoj živ dan je nisem več uzrl z nobenim pogledom « Oglarju so stale solze v očeh, vendar se je smejal. »Ro pač tam, kamor je morala Gernrajter-jeva žena!« Pogledal je proti daljnjemu gorskemu krriu in njegov hripavi smeli se je izgubil v momljanje. --»Gospa Frideruna, menim, pozna pot, po kateri je šla Salmuda!«
Ebervajn zadnjih besed ni čul. Stal je visoko vzravnan in njegove plamteč* oči so napeto gledale čez sončno dolino in iskale v zasenčeni dalji Falkenštajn in Vacemanov dom. Dvignil jo stisnjeno pest in zgubani rokav je razgalil ožgano mišičasto roko. »Gospod Vače! Obračunala hova med nama! Pojdi, Ajgel, vodi me v dolino!«
Z burno naglico je stekel Ebervajn pred starcem po rebri navzdol. Iztežka ga je dohitel oglar in zmajal z glavo. »Ne smeš ae tako žuriti, gospod! Na gorska pota sodijo počasne noge, ir. .Strpnol* pozdravljajo pri nas ljudje, če se komu I® tako hudo mudi Ne ženi se prehudo, sicer ae boš prehitro upehal in ti bo zmanjkalo aape.«
Ebervajn je umeril korak in globoko dihal. »Hvala, starec, za ta sveti Na potih, ki me čakajo, bom potreboval predvsem enega: potrpljenja in miru! Pojdi!«
Krenila sta dalje.
2.
Le redki žarki Jutrnjega sonca »o se kradli v gosti, bohotno zarasli pragozd, po katerem sta Ebervajn in Ajgel na težavnih stezah hodila navzdol. Lahka sapica, vlažna in hladna, je vela med drevjem iu svežila vroči čeli obeh potnikov. Nobene besede nista spregovorila. Ajgel je moral z vso pozornostjo pazili, da je med pogosto se križajočimi prirodnimi stezami, med zmedo ovijalk in podrastka ubiral pravo pot. In Ebervajn je bil pogreznjen globoko v misli. Kar je videl in zvedel v teh zadnjih urah, mu je vršalo skozi srce iti dušo ko vihar. Čakal ga je hud boj, toda z zmagovito veselim pogumom je zrl vsemu nasproti.
Gozd so je zredčil in zelena trata je zableutela skozi med drevjem. »Tu je doma Gernrajter,« ja spregovoril oglar.
Ebervajn se je zbudil iz svojih misli. »Mož tiste nesrečne žene? Peiji me k njemu!« Dospela sta na rob gozda. Prostrana sončna livada je ležala pred njima in sredi nje velik ograd z gostim, skoraj za dva moža visokim plotom, tako da se je od sprhnele mahovite hišne streho v ogradu videl komaj še ozek pas. »Plot kakor okopi!« je rekel Ebervajn.
»Da, da, gospod, tako visoka mora biti ograja, da pozimi, kadar leži debel sneg, ne morejo skakati čez
njo volčje!«
Približala sta se in čula krulež svinje in ssnejoča ae glaska dveh otrok. Ko sta obšla plot na prelomu, »ta zapazila dva dečka kakšnih Štirih in petih let, ki sta se
Ukradeno vrnil če« S let Neka družina v Dtif* burgu v Ameriki je doživela te dn! nepričf.ko vano presenečenje. !>» Jela je po pošti »rebrn! namizni pribor, sestoji is 24 kosov. Pribor Ji je bil ukraden pred 25 ltB poleg nekaterih drugil predmetov, ki jih je tat aeda| tudi posla! okrud«-ni družini. Priložil je po-Siljatvl pismo, v kater« pravi, da mu ukradeni predmeti niso dali mira
Koliko tehta črta i svinčnikom? V modernih laboratorijih Imajo danea merilno aparate, ki so Jo-dežni po svoji zmogljivosti in občutljivosti. - h toplota, ki jo izžareva človeško telo, lahko vpliva na tehtnice, ki jih morajo zato varovati ' steklom. Pred kratkim m napravili naslednji poskus: na skodelo takšne tehtnice so dali vizitko in jo stehtali. Nato so n«-pravili črto s svinčnikom na vizitko in skodela « njo se je vidno znižal'-Ugotovili so, da je M« s svinčnikom povečala e-žo vizitke na stotisočin«« grama,	.
Na auglsškt obali obleži vsako leto približa -10 kitov, k! pripadajo 1» zakonitih določbah »m-skemu muzeju.
ter »likajo ves blesk ta sijaj Herodovega dvora v kontrastu z ostalimi znamenji, ki kažejo tlačeno ljudstvo, vzdihujoče pod Herodovim jarmom in pričakujoče svojega Odrešenika. Dejanje spremlja zvonenje, glasba, petje. Nastopa čez 70 oseb. Krasni prizori. Slikovite obleke, liro vodi pisatelj igre gosp. Edvard Gregorin sam. Prva predstava bo v sredo, 23. dec. ob 8 zvečer, na Božič 25. in v nedeljo, 27. dec., pa bo ob 3 popoldne. Konec pred 6. uro. Obisk teh predstav lepo priporočamo.
d Živ pokopan. V vasi Kružanj blizu Mo-»tarja je ležal že več tednov v postelji težko bolan muslimanski kmet Mujan Ačkar. Pred nekaj dnevi je padel v globoko nezavest. Njegova rodbina je mislila, da je gospodar mrtev in je vse uredila za pogreb. Po stari muslimanski navadi so Ačkarja pokopali še pred mrakom. Pol ure kasneje je šla mimo pokopališča neka stara žcnica. Zelo se je prestrašila, ko je zaslišala čudne glasove, prihajajoče iz zemlje. Hitela je v vas in o vsem tem obvestila ljudi. Več vaščanov je odhitelo na pokopališče in odprlo Ačkarjev sveži grob. Ačkar je samo navidezno umrl in se je v grobu prebudil iz omotice. Vendar je Ačkar zaradi strahu in pomanjkanja zraka tako oslabel, da je že čez dve uri resnično na veke zaspal.
d Ob 40 letnici Mestne hranilnice v Radovljici Dne 8. decembra 1936 je bila na slovesen način otvorjena in blagoslovljena po prizadevanju hranilnične uprave ograjena palača. V njej bo udobna restavracija, 17 lepih sob za tujce, prostorna dvorana za predavanja in predstave. Prostora pa bo tudi za druge urade — pošta n. pr. se je že vselila. Pred blagoslovitvijo je prisotne zastopnike oblasti in ob navzočnosti maogobroinega občinstva nagovoril g. dekan Jakob Falur, ki je v svojem govoru po-
>DOMOT, JU Rt, dne 23. decembra 1938.
jasnil pomen in potrebo cerkvenega blagoslova. Pevci so zapeli Jenkovo »Molitev«.°Hra-nilnični ravnatelj in mestni župan Fran Resman i'P0dal zgodovino stavbe, ki se bo imenovala »Mestni dom«, in se pri tem spomnil pokojnega vrlega župana Vinka Resmana. V daljšem govoru je omenil napore in težkoče tudi ban dr. Natlačen, Popoldne so otvorili hranilniško razstavo.
d Nekaj plemenitega. Hrvatje iz bogatejših krajev »prejemajo na svoj dom otroke revnih rodbin. Te otroke bodo potem vzeli za svoje, jih poslali v kmetijske šole, nakar jim bodo po dovršenem 20. letu darovali nekaj zemlje. Tako bodo otroci revnih družin postali samostojni gospodarji.
d 100 milijonov Din dobe letos za slive kmetje drinske banovine. Letos so doslej izvozili 1900 vagonov suhih sliv, pripravljenih pa je še okrog 700 vagonov.
d Ne pozabite staroupokojencev tobačne tovarnel Nešteto prošenj m drugih korakov so li siromaki že podvzeli na merodajnih mestih, toda do danes brez vsakega uspeha. Vsi ostali državni upokojenci so v teku let dosegli zboljšanje svojih prejemkov, le upokojenci monopolne uprave se že 15 let zaman borijo za svoje pravice. Ali bo državi v čast, če bodo morali od vsega hudega v navečji bedi in pomanjkanju umirati, ker so po 40 let vršili svojo delavsko dolžnost tako, kakor je od njih zahtevala država-delodajalec? Novi pravilnik o pokojninah monopolnega delavstva, ki je seveda mnogo modernejši in pravičnejši od prejšnjega, zagotavlja bodočim monopolnim upokojencem vsaj do nekam dostojno starostno preskrbo. Onih, ki so bili upokojeni pred veljavnostjo tega pravilnika, niso vzeli nikjer v poštev, niso jim zboljšali »miloščine«, ko da jih ni. Stari
avstrijski zakon o pokojninah je tobačnemu delavcu po 35 letih službe priznal 80 zlatih kron. Nasledstvene države, kakor Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, so obračunale teh 80 zlatih kron v novo valuto in po tem obračunu prejemajo zdaj tam tobačni upokojenci, kar jim gre. Ali bi ne bilo pravično, če bi tudi naša država tako storila? Vsaj to naj bi storila, če jih je že v novem pravilniku docela prezrla.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Predsednik narodne skupščine, o hrvatskem vprašanju. Na shodu v Novem Sadu je predsednik narodne skupščine Stevan Čirič rekel tudi tole: »Treba je, da je na obeh straneh ista zavest enakopravnosti in če se ta izvede, bo ta rešitev prav lahka. Zato je treba stopiti odkrito na dan in priznati drug drugemu brezpogojno enakopravnost. Za svojo osebo izjavlja, da veruje v poštenost dr. Mačka ter da želi tej državi samo dobro ter da bi Hrvati iz okvira te države dobili vse, kar jim pripada. Čirič zahteva zato popolno odkritost prj reševanju tega vprašanja in zato ie poklicana tudi JRZ. Za svojo osebo izjavlja, da je prepričan, da so Srbi in Hrvati en narod, vendar pa ne smemo nikogar proglasiti za proti narodnega in protidržavnega, ki o tem drugače misli. Ob koncu poziva čirič Srbe, da naj se še bolj zedinijo v tej stranki, kakor so to storili že Slovenci in muslimani.
d Kar je res, je res. Okrajno načelstvo v Brežicah je še izza časa JNS-arskega režima obsodilo g. Ferenčaka. Josipa, češ, da je z besedami ... »da je postopanja žandarmerije razbojniško in barbarsko« kršil zakon o notranji upravi, na precejšnjo denarno oziroma zaporno kazen, Banska uprava je to razsodbo
Kako se ubranimo komunizma. Ubraniti se ga moremo samo z resnično demokracijo, ki dejansko priznava ljudske svoboščine in pravice, s pravo narodnostno ide;o, ki goji velike narodnostne vrednote ter za nje navdušuje mladino, in predvsem s pravim, dejavnim krščanstvom. Samo kršč. načela pravičnosti in ljubezni morejo preobraziti svet ter rešiti narode in države jarma brezsrčnega kapitalizma iu jih hkrati obvarovati brezdna komunističnega barbarstva. Samo povratek k Bogu in njegovim zapovedim nas more rešiti te šibe!
Trakuija se razvije v človeškem črevesju Iz Iker svinjskega mesa Iu doseže poli do 12 tednih dolžino 3 do 4 metre.
Pametni Turki. Turška vlada je pred kratkim odredila, tla se smejo oženiti samo osebe, ki znajo brati in pisati. Tako se nadeja, da bo znižala število nepismenih. V Turčiji so uvedene tudi šole za odrasle, kjer zamore vsak brez vseh stroškov zadobiii najpotrebnejšo izobrazbo branja, pisanja in računanja. Poročajo, da m je število starih učencev po odred
med veselim trganjem valjala po travi; vsa njuna obleka je bila temna ogorelost, ki jima jo je vžgalo na kožo sonce; in da bi bila utegnila biti ustvarjena voda tudi še za kaj drugega, kakor samo za pijačo, na to se oba frkovca, če sta sploh kdaj vedela, očitno že dolgo nista spomnila. Ko sta slišala bližajoče se korake, sta prestrašena dvignila svoji skuštrani glavici in debelo zazijala v meniha, ki jima je smehljajoč se stopil nasproti in molil roko v pozdrav. »Pozdravljena, otročieka!« Ali preden je bil Ebervajn izgovoril, je mlajši obeh fantičkov na vse grlo zavpil in zbe-žal proti plotu; tedaj je omagala tudi bleda hrabrost starejšega bratca, kričeč je stekel za njim, v slepem strahu sta podrla drug drugega in padla. Za trenutek so se videle štiri uožice v zraku, otroka sta se zopet pobrala med krikom in vikom izginila v ograd in zaloputnila za seboj vrata. Zdaj je njuno kričanje onemelo in čulo se je, da je zaškripal leseni zapah.
Ebervajn je bil v zadregi, Ajgel se je smejal; potem Je oglar stopil k vratom in stresel moatnicej Gospodari Hoj, gospodar!« je zavpil glasno, toda z dvorišča ni bilo čuti nobenega odgovora. »Gotovo je odgnal živino na pašo. In otroka ne bosta več odprla.«
»Le kaj ju je tako prestrašilo?«
»Poglej si obleko! Strahovi in duhovniki, oboji imajo dolga krila, in otroci pač ne umejo delati razločka.«
Ebervajn se je nasmehnil. »To dela pogosto tudi odraslim preglavice.« fie enkrat se je ozrl po vratih in ogradu. »Dvoje si bom moral priboriti: strah prt volkovih in zaupanje pri mojih ovčicah.«
Krenila sta po izhojeni stezi, ki je vodila čez. travnik navzdol proti gozdu. Ajgel je že stopil v šumo; tedaj ja Ebervajn obstal in segel po svoji usnjati torbi, hi mu Je visela nn pasu; snoči jo je bil videl v Vampotovih
rokah — torej gotovo ni bila prazna. Odprl je torbo. Najprej se je prikazal njen navadni gost, drobna, v svinjino vezana knjižica; potem je sledil bel kruh, kos pečene divjačine in peščica rdečih črešenj. Ebervajn je stekel nazaj k ograji, se spustil na kolena iu je skozi ozko špranjo pod vrati porinil na dvorišče kruh, nteso in črešnje. Začul je plahi glas šepetajoče otroške govorice: »Vasli, poglej tja...«
Smehljajoč je vstal Ebervajn. »Za otroško pamet mora tudi božja ljubezen izbirati umljivo govorico.« In pospešil je korake, da bi dohitel oglarja.
Gozd, ki je sprejel vase potnika, je bil čimdaljos bolj prijazen. Kravjo steze so ga križale sem in tja — med bukvami je bilo dosti sočne paše — in ponekod so pričali štori z ivermi, da je tod že pela sekira. Globlje iz gozda je zamolklo šumelo. Vedno bliže se je čulo, in ko je steza, po kateri sta hodila, zavila na vrli stnno padajočega gorskega hrbta, se je odprla pred Eber— va,(novimi očmi globoka tesen, kjer je v njej penasto šumela voda. »To je PlanišcB,« je rekel Ajgel.
Steza ni več zapustila roba tesni; zdaj se je vila mimo ozkih prepadov, kjer je na dnu bilo tako temno, da je bela voda komaj še motno odsevala, zdaj zopet je vodila okoli širokih kotlov, v katerih je bučal potok čez visoke skalne pragove, ali se pa steka! v velike, tihe tolmune, kjer se je zrcalila zaplata modrega neba in v soncu se kopajoči vrhovi bukev. Na nekem ovinku je oglar obstal. »Danes pa vsa gora kar mrgoli ljudi,« je rekel in pokazal doli v tesen, »zopet je tu eden. In sodim, da je ribič.«
»Oni Zigenot?« je vprašal Ebervajn in stopil urno Ajgelu ob strnit. Globoko v soteski onstran potoka, ki j« šumel tu v širši strugi okoli skalnih kleči, je sta! n trakom v rold mlad mož visoke, močne postave. Rjavi
kljub tehtnemu ugovoru potrdila. G. Feren iak se je pritožil na upravno sodišče v Celju, ki je sedaj izdalo zanimivo razsodbo in ga oprostilo vsake kazni. V svoji razsodbi navaja sodišče, da ni bilo vzroka obsoditi g. Feren-čaka po čl. 78 zakona o notranji upravi, ker se njegove izrečene besede nanašajo na postopanje žandarmerije tn okrajnega načelstva v Brežicah, katerih postopanje je bilo z razsodbo tukajšnjega sodišča dokazano nezakonito ob priliki shoda prejšnjega poslanca JNS za brežiški okraj g. Ureka L 1934 v Brežicah ia pa na postopanje iste ob priliki zadnjih parlamentarnih volitev na Hrvaškem (peto-majskih volitvah) — s tem ni navedel nič neresničnega, temveč samo gola dejstva, zato ga je oprostiti. — To je eden izmed žalostnih spominov prejšnjega JNS-arskega režima, ko so ob priliki shodov JNS njihovi nacionalni pristaši pretepali in vihteli svoje pendreke nad glavami poštenih ljudi, nato pa še oblast-va zapirala in kaznovala z visokimi denarnimi globami. Dobro bi biio, da bi sedaj, ko Ti ljudje mirno, tudi pri nas, uživajo svojo politično svobodo, občutili vse to na svoji kožil
d Po notah so bili tepenS, zdaj pa pišejo o nasilju, V savski banovini se na veliko delijo neki letaki, ki na dolgo in na široko opisujejo nasilja, ki naj bi se po krivdi pristašev, oziroma samega vodstva JRZ, godila ob občinskih volitvah. Današnja »Samouprava« se obširno peča s tem letakom in v dolgem članku izpodbija njegove trditve, kraj za krajem, dogodek za dogodkom, kakor so navedeni v letaku. Res bi bilo čudno, če bi bile največje ne-rednosti raVho v savski banovini, kjer je sorazmerno JRZ postavila kandidatne liste v manj občinah kakor v drugih banovinah, o katerih si pa mora samo JNS izmišljati nasilja in po-
manjkanje svobode, ds ysaj na ta način nekoliko opere svoj obraz, Ce torej v Savski banovini, ki je po splošnem mnenju večjidel v dr. Mr.čkovem taboru, kar JKZ prav nič ne moti, v kaki občini volitve niso potekle tako kakor bi morale, bo najbrž krivda na tistih straneh, ki so se potegovale za prvenstvo, ne pa na strani JRZ ali njenih uradnih predstavnikom.
d Moč Jug. nac. stranke v belgrajski skupščini ia v — narodu. Dr. Kramerjeva in Puc-ljeva Jugosl. nac. stranka JNS ima v skupščini 120 poslancev in senatorjev. Pri zadnjih občinskih volitvah je v devetih banovinah dobila 29 občin, od katerih sta se v Bosni dve priključili JRZ. Na JNS odpadejo v vsaki banovini 3 občine ali ena občina ua pol milijona volileev. Na vsako JNS občino pridejo 4 poslanci in senatorji Po številu občin bi smela imeti JNS v skupščini komaj tri poslance.
d Sneli so krinko, V Mariboru izhaja zelo dober delavski list »Delavska fronta«. V Mariboru so pa začeli tiskati nov tednik »Neodvisnost«. Kako je »Neodvisnost« neodvisna in nestrankarska, kaže njena druga štvilka. Tam med drugim čitarno sledeče; »Mi ne prejemamo nobenih navodil iz Moskve, kakor jih prejemajo gospodje okoli »Delavske fronte« iz Vatikana, ampak samo iz svojih slovenskih »rc, iz skrbi za slovenski narod in Jugoslavijo! Po teh navodilih bomo pisali kljub vsej zlobi in kristjana nevrednemu podtikavaoju »Delavske fronten. In v tem je med nami in med vami velika razlika: nam sta prvo narod in država, vam pa je prvo vaš svetovni nazor in potem dolgo, dolgo nič drugega.«
d Marksisti povsod enaki. Hrvatski radnič-ki savez (Delavska zveza) ie imela te dni v Zagrebu občni zbor, na katerega je prišel tudi dr. Vladko Maček. Imel je tudi pozdravni go-
vor. Ko so polagali račune dela, ao ugotovili da je ta delavska zveza letos posredovali prj sklenitvi kolektivnih pogodb. Povišane mezde, ki so se dosegla s temi kolektivnimi pogodbah mi, dajo vsoto, ki je mnogo višja, kakor pa Y,i uspehi ostalih organizacij v zadnjih tridesetih letih. Zveza ima 87 podružnic, v Zagrebu u-mera pa 56 sekcij. Od spomladi do jeseni j« ta zveza vodila 108 stavk, med katerimi j« bili največja stavka stavbinskega delavstva, 3000 pa takih, ki so bili člani ostalih delavskih organizacij. Zveza »e bori proti levičarskim organizacijam ter je bila zato odklonjena od delavske zbornice, ko je zaprosila za »prejem v De-lavsko zbornico. Tam imajo, kakor znano, večino socijalisti.
d Sin pokojnega Stjepguse Radiča Vladi-mir, ki se je pred nedavnim vrnil iz inozem-stva, je objavil, da bo začel pričenši z novim letom spet izdajati štirinajstdnevnik .Narod-ni val«. List s tem imenom je ustanovil I. 1927 Stjepan Radič, pa je mora! 1. 1929 prenehati,
d Dr. Meč vi k o marksistični isteraacijonaJ'. Na nekem delavskem shodu je dr. Maček med drugim rekel, da delavci ne smejo biti orga-nižirani brez ozir« na narod in d« kdor govor! o intcmacijonalizmu, ta dela na tem, dr. postane hrvaški narod suženj drugega naroda — Gospodom okrog »Delavske politike« izjava dr. Mačka seveda ni všeč.
d Občina frčavnica jc z ministrsko odredbo preimenovana v »Sv. Ana v Slov. goricah«.
lJrav pogodil. Na iznreliodu pride mati z nu-
lim Tončkom mimo travnika, na katerim se padejo krave. Mati pokaže na bbžnjo kravo in vej t. Oltj Tonček, So je kravica, ki nam daje dobro, belo mleko. — Tonček hitro pokale oa drugo kr»vo, rekoč: Ona rjava tam pa uai« da gotov« feat*>, k»| ne, da?
bi izdatno povečalo in v zadnjem času je morala vlada uvesti posebne tečaje za zaročence, ki so baje natrpani zakona željnih zaročencev in zaročenk. — Hm. kaj," če bi izdala tudi naša vlada slično odredbo!
Etiopski jezik je po ugotovitvah učenj. Har-ringlona najstarejši jezik na svetu, ki se je najmanj oddaljil od protose-mitskega. Stara etiopšči-na se je govorila do tel a i600. pred Krislusom, šele potem se je razcepila v narečja Ohranjena pa je še danes v liturgičnih molitvah in pesmih. Eti-opci so prevzeli krščanstvo že 1. 200 po Kristu tn so najstarejši krščanski narod na svetu. Prvotno narečje Abesincev se je imenovalo »Le-iaava«, kar pomeni »jezik svobodnih«. V resnici jc bila tudi Etijopiia ali današnja Abesiniji vedno svobodna dežela.
Nerazbnrljiva gosjia. Mllostiva, v jedilnici gori! — No, pa mi pogrnite mizo v spalnici.
Na počitnicah, »Kaj, sobe oddajate po 150 dinarjev? V oglasu pa je rečeno, da Imate «ol»e jmi 60 In 90 Din.« — »Kaj pa se razburjale? Koliko pa je 60 In «>?<•
lasje so mu v gostih kosmih silili izpod usnjene, s kožuhom obšite kape, okrašene 7. dolgim labodjim peresom, in se mu majali okoli lic; njegovega proti vodi obrnjenega lica ni bilo mogoče prepoznati, kajli zakrivala ga je modrikasta senea — videti je bilo samo, da je mlada brada, nekoliko svetlejša ko temni lusje na glavi obraščala ustnice in lica. Usnjat brezrokavnik, brez barve in ogoljen, je pokrival široke prsi, in neroden pas, na katerem je v lesenem tulcu visel kratek nož, je oklepal ledja. Iz raševine urezane hlače so puščale kolena naga, z jermeni je bila okoli meč prevezana ko-easta kožuhovina; pri nogah je ležal leseni ribiški lagvič. Pršeča vodna megla, iskreča se mavrično v »oucu, je včasih povsem zakrila ribiča.
>Zigenol, hoj k je zavpil oglar; toda Šum vode je požrl glas.
»Ne more te slišati, stopi doli k njemu,« je dejal Ebervajn, in privedi ga gor, rad bi se z njim spoznali«
Ajgel je prijel za vejo, da bi lažje zdrsnil navzdol po strmini. Tedaj je ribič dvignil oči, a ne proti obema, temveč v višino ob potoku. Menda je zapazil zgoraj nekaj, kar ga je hipoma pripravilo ob ves mir. Potegnivši trnek k sebi, je spretno skočil na visoko kleč in si prežeč zasenčil z rook oči. Nato se je odgnal nazaj na breg, pograbil jermen lagviča, si oprtal cedeči se sodček na hrbet in stekel po strmini navzgor, kakor bi bila gladka ravnina in pot brez truda. Izginil je z« zgrinjajočim se vejevjem, skozi katerega se j® bil prebil
»Kaj deš, gospod? Proč je? In lega ne dolu te več mojs stare noge,«: je momlja! Htarec. Tedaj je opazil, da se ozira kvišku tudi Ebervajn. »Kaj hudimans bi bilo gori?« je vprašal in razgrnil vsaksebi veje, ki so mu zapirale razgled.
Visoko zgoraj se je ua skalnem previsu, ki je štrlel ven nad zevajočo tesen prikazal konj — vranec, ki j« nosil rdečo Reko. Konj se je ustrašil prepada in je za-prhal, toda udarec s šibo ga je prisilil, da je skočil. 9 podvitimi kopiti je splaval čez globino, ua njem dekle s dvignjeno roko in razpletenimi lastni, da so ji vihrali okoli glave kakor rdeč pajčolan. Se v skoku sta izginila konj in jahalka za gostim grmovjem. V tesen je rahoh-nelo kamenje in preglušilo pri padcu šumenje vode. Ajgel je stopil nazaj na stezo. »Zdaj go«pt>d, povej saui... ali ima ta iu zgoraj peroti ali ne?«
»Peroti ne, loda grešno misel, ki skuša Boga.<
»Priti mora tod mimo, nima druge poti.«
»Pa počakajvak
Molče sta stala. Čez čas sta začula od strani iz gosda Jasen, pojoč glas, ki se je izgubljal. »Oospod, zaman «va čakala,« se je zasmejal oglar. »Odjezdila je naravnost skozi, najde ta še vedno dovolj prostora za celega konja!« skozi, najde ta še vedno dovolj protsora za celega konja!«
Ebervajn se je molče obrnil, in zopet sta odšla po svoji poti. Pol urice sta se spuščala proti dolini, potem se je steza med sončno obsijanim drevjem tako uravnala, da sta mogla složno hoditi.
Tiho sta koračila naprej, ko se je e jase, ki »e i9 svetlikala h bližnje gozdna drage, začulo glasno govorjenje.
»Gospod, tvoji ljudje ao prišli!« je dejal Ajgel če»
ramo.
Zastonj zidat® mkm in šol® in za-stan prirejat« mišljene, ako ne zaats uporabljati orožja katol. časopisja.
mmemmms
NESREČE
d Dva požara. V Studencih pri Mariboru je zgorel velik kozolec posestnice Terezije Vlrt, napolnjen a senom in slamo. Škode je 40.000 Din. Zažgali so menda otroci, ki so Izmaknili doma vžigalice. — V Brezju je zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnice Jožc'e Pepevnik. Škoda znaša 15.000 Din. Vzrok požara jc menda slab dimnik.
d Ko so razkladali stroje. V Mariborski tekstilni tovarni so razkladali stroje z voza. Pri tem je težak stroj stisnil 28 letnega tovarniškega ključavničarja Eriha Filipčiča a tako »ilo, da mu je zdrobilo levo nogo pod kolenom.
d Najbrže jI bodo morali noge odrezati.
Strašen primer nesrečne usode brezdomstva je bil te dni odkrit v mariborski okolici. V bližini Betnave se nahaja kozolec, iz katerega so za-čuli otroci, ki so se v bližini igrali, slabotno »tokanje. šli so pogledat ter našli pod kozolcem ležati oslabela ženo, ki se ni mogla več dvigniti. Bila je vsa premražena in sestradana. Obvestili so o tej nesrečnici upraviteljstvo bet-navskega posestva. Dobri ljudje so se zavzeli za nesrečnico, spravili so jo na toplo in jo okrepčali, ko so pa uvideli, da ji more pomagati samo zdravniška pomoč, so poklicali reševalce, ki so revico zapeljali v bolnišnico. Strašna usoda je zadela ubogo ženo. Piše se Kata Prelčec, doma je iz Krapine ter je stara 46 let. Preživljala se je kot služkinja, pa je delo izgubila. Napotila se je od doma peš proti Mariboru, v upanju, da bo spotoma ali pa v mestu vendarle dobila kje streho in zaslužek. Pa se je hudo prevarila. Povsod, kjer je trkala, je dobila isti odgovor: ne rabimo vas, in šla je dalje, vsa obnemogla od dolge poti. V temni noči je pritavala do bližine Betnave, kjer se ni mogla v megli znajti in se je naposled zatekla pod odprt kozolec, kjer je našla otep koruz-nice. Na njem je prenočila. Hud mraz, ki je pretekle dni vladal, pa ji je bil v pogubo. Ponoči so jI noge v premočenem obuvalu zmrznile in zjutraj ni mogla več vstati. Kozolec stoji na samoti m tako je minilo mnogo dni, predno so jo otroci našli. Ubožica pravi, da je ležala pod kozolcem osem dni brez jedi in brez pomoči. Ko so jo v bolnišnici pregledali, so ugotovili, da so ji noge tako zmrznile, da jih bodo morali najbrže odrezati, če ji hočejo rešiti življenje.
d Ko je hotel granati odvzeti vžigalao kapico. V Črni Bari pri Sremski Mitrovici je kmet Marko Sevič v ne>posredni bližini svoje hiše našel staro granato, ki je tamkaj ležala še iz svetovne vojne. Prav okrog te vasi so se takrat bile hude borbe. Kmet je granato nesel v šupo in j: hotel odvzeti vžigalno kapico. Toda granata je nenadno eksplodirala ter kmeta raztrgal« na drobne kosce. Kmet je tako zapustil ženo in šest nepreskrbljenih otrok.
d Ko se je sukala okrog ognja. Ljubljanska bolnišnica je sprejela triletno Antonijo Kosec, kočarjevo hčerko iz Rašice v občini Šmartno pod Šmarno goro. Otrok sc je sukal okoli ognja, da se mu je vnelo krilce. Dobil je hude opekline po nogah.
d Eala mu je stisnila prsni kol. Huda nesreča se je pripetila v tekstilni tovarni Doctor in drug y Mariboru. V skladišču bombaža sta bila zaposlena pri skladanju težkih bal pomožna delavca Josip Aljančič in Ivan Žgavc. Stala sta na dva metra visokem odru, ki »e je pa
naenkrat porušil ter sta oba padla na tla. Pri tem pa se je zavalila 360 kg težka bala bom-baša na Zgavca ter mu stisnila prsni koš. Nezavestnega so reševalci prepeljali v bolnišnico.
d Zopet smrtna nesreča rudarja. 52 letnega rudarja Franca Borštnarja je oni dan v angleškem svinčenem rudniku pri Sv. Heleni pri Mežici zasulo. Ko jc dopoldne šel Borštner v svoj rov in ko je začel kopati, se je naenkrat nad njegovo glavo odrušila večja skala ter ga stisnila pod seboj. Obupen rudarjev krik in pa trušč, ki je nastal, ko je zasipala zemlja rov, je priklical iz sosednih rovov druge rudarje, ki so z velikimi napori izkopali Borštnarja — mrtvega. Po mnenju strokovnjakov je nastala nesreča najbrže na ta način, da jc kaka nenadna vodna žila razrahljala skalo, ki se je nato v usodnem trenutku zrušila na nesrečnega delavca. Nesreča je tem žalostnejša, ker zapušča pokojni Borštnar devetero otrok, ki jim je pred dvema letoma umrla tudi že mati. Rudniška uprava je svojcem sporočila, da sc bo za otroke brigal rudnik vse do časa, ko bodo lahko sami zaslužili.
d Ko je popil vino. Železniški uradnik Martin Romih iz Poljčaa je prišel oni večer v Drofenikovo gostilno ter naročil za sebe in tovariša pol litra vina. Komaj pa je vino popil, mu je postalo slabo, da se je vlegel na tla. Gosti so mislili, da je Romih tako pijan ter so ga pustili v rniru, češ naj se malo prespi. Ko pa so ga pozno zvečer le začeli klicati in dra-miti, so s strahom opazili, da je mrtev. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je Romih umrl zadet od srčne kapi. Bolehal je že dolgo na srcu ter mu je zdravnik zaradi tega prepovedal uživanje alkoholnih pijač.
d Nogo mu je popolnoma zmečkalo. Huda nesreča se je pripetila v Splošni stavbeni d. d.
RADIO
Program Radio LJubljana od 84. dec. do 81. de«.
Vsak dan: 12: Plošče. 12.45: Vreme, poročila. 18: Cas, spored. 18.15: Plošče. 14. Vreme, borza. 19 In 22: Cas, spored, vreme, poročila. — Četrtek 24. dec.: 18: Božično zvonjenje. 18.10: Našim malim za sv. večer. 19.80: 0 jaslicah. 20: Zvonovi z naših cerkva pojo... 20.20: Trnovski cerkveni ibor poje božične pesmi. 21: Pastirska Idila za flavto in klavir. 22: Nagovor. 22.10: Božičid akordi 24: Prenos polnočnice iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — Petek 25. dec.: 9: Koncert godbe na
na Teznu pri Mariboru. Z žerjava je padel na tla velik, 800 kg težak kos železa na 26 let- v uega delavca Ivana Bajerja. K sreči se je ta še v zadnjem trenutku umaknil, vendar ga je železo zadelo na nogo ter mu jo je popolnoma zmečkalo.
NOVI GROBOVI
d Vzela vse je bela smrt. V Celju so pokopali ravnatelja hotela Evropa Slavka B«r-gleza. — V Studencih pri Mariboru so pokopali šolskega upravitelja v p. Mateja Kavčiča. — Rodbini dr, Alfonz in Francka Terseglav na Jesenicah je umrl sinček Kresek. — V Mariboru je zapel mrtvaški zvon trgovcu Vilku Le-gatu. — V Metliki so položili v grob poročnika iregate Danila Gangla. — V Bevkah je odšel k Gospodu po večno plačilo tamošnji dolgoletni dušni pastir Anton Poljšak, rodom iz Vipave. — V Bistrici pri Tržiču je preminula po-sestnica Marija Erlah. V slovenjgraški bolnišnici je umrla Marija Šerbec roj. Trstenjak. —
V	Mariboru so pokopali soprogo trgovca Amalijo Murko. — V Novem mestu je umrla inže-njerjsva soproga Lenčka Medic roj. Splihal. —
V	Žalcu so pokopali vdovo po zdravniku Fra-njo Bergmann roj. Robnik. — V Celju je odšel v večnost Josip Kveder. — V Dornbergu na Goriškem je umrla vdana v božjo voljo cer-kovnikova žena Rozalija Brce. — Na Golniku je odšel v večnost duhovnik g. France Velič, doma iz Škrilj na Vipavskem. — V Ljubljani so umrli: železničar v p. Pavel Straunik, Didi Hribar, Marija Jakopič, soproga poslovodje Julija Rant, strojni mizar Franc Bučar, bivši postojnski župan Josip Lavrenčič, odvetnikova soproga Maša dr. Švigeljeva. — Naj počivajo v miru I
pihala. 9.45: Verski govor. 10: Prenos cerkveno glasbo iz stolne cerkve. 11.15: Božični zvoki. 11.30: Božič otrok. 12: Operni Bpevi. 12.45: Vreme, poročila. 13.15: Koncert Radijskega orkestra. 18: Koncert tamburaškega zbora. 16.45: Narodi slavijo Božič. 17.80: Marijino Oznanenje — misterlj v štirih dejanjih. 19.05: Narodi slavijo Božič. 19.50: Zvo-nenje. 20: II. del Bachovega božičnega oratorija. 20.50 Plošče. 21.20: Radijski orke&ter. 22.15: Plošče. — Sobota 26. dec.: 8: Vesel pozdrav. 8.80: Telovadba. 9: Cas, spored .9.15: Prenos cerkvene glasbo Iz [ranč. cerkve. 9.45: Verski govor. 10: Koncert Radijskega orkestra. 11.30: Otroška ura. 12: Koncert vojaške godbe. IG: Prenos z razstave kanarčkov. 16.20: Pisan spored. 19.30: Nac. ura. 1950- Pregled sporeda. 20: Pisan večer iz starih časov. 22:'Večer za naše izseljence. 23.80: Svojci pošiljajo pozdravo in časlitke izseljencem. — Nedelja, 27. dec.: 8: Vesel nedeljski pozdrav. 8.30: Telovadba. 9: Cas. poročila, spored. 9.15: Ve3elo nedeljsko jutro. 10.45: Verski govor. 11: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 11.30: Otroška ura. 12: Plošče. 12.10: Koncert Radijskega orkestra. 13: Cas, vreme, poročila. 18.16t Plošče po željah. 16: Fantovska ura. 17: Kmet. ura. 17.20: Operetna glasba. 19.30: Nac. ura. 19.50: Slovenska ura. 20.30: Koncert pevskega moškega zbora z Jožica. 21.15: Plošče. 22.15: Lahka glasba, — Ponedeljek 28. dec.: 18: Zdravniška ura. 18,20: Slovenske narodne pesmi. 18.'' Slovenska nar. pesem. 1930: Nac. ui'. 19.50: >,..nlmivosti. 20: Verdijeva ura. 22.15: Instrumentalni dueli. — Torek 29. decembra: 18: Pester spored. 18.40: Filozof, predavanje. 19.30: Nac. ura. 19.50: Zabavni zvocm tednik. 20: Venčki narodnih pesmi. 21: Ura variacije. 22.15: Za ples in oddih. — Sreda 80. decembra: 18.40: Slovenščina za Slovence. 19.30: Nac. ura. 19.60: Plošče. 20: Popoprana Inventura, 22.15: Iraške točke, 22.30: Vesel pohod v novo leto 1»a7. Oddaja se prenaša 1?. velike imionske dvorane. — Konec sporeda ob 0.80.
Strmi
»DOMOLJUB«, <)n« 28. decembru 1980.
Stav. 52.
mornarjev
v a tf
€
Stari kepitan Mttiej ni hotel iz svojega otoka, ki je lažni majhen in osamljen blizu obale. Imel je hčerko in zeta ter ljubko vnuči-co Angelo. Kad je prihajal k njim na obiske, a ostal ni nikoli dolgo. Spet tn spet ga je gnalo nazaj na zapuščeni skalnati otok, kjer je sa-uioval v kamniti koči, gledal na morje, vlekel svojo pipo in sanjaril. Najrajši je pa odpel svoj čoln ter jo mahnil na prostrano morje. Tedaj je bil spet nekdanji kapitan. Ponosno vzravnan in ves silen je stal v svoji jadrnici, dočim je sluga Jože vesljal. Često pa tudi njega ni maral. In tako je sam plul na valeh, prisluškoval šepetanju in s« smejal predse ves zamaknjen v morje, ki ga je ljubil kot svoje življenje.
»Striček, na sveti večer vendar prideš k nam, »ga je vabila nečakinja, a njena mala hčerka ga je vlekla za rokav in prosila, naj pride k nji za božička.
Starec se je otepal, a ker mu nista dali miru, je samo na pol obljubil.
Za božič pa je poslari slugo domov, ker je fant vse tiste dni vrtorepil okoli njega in gledal kakor zaboden vol. Kapitan Matej, ki je svojega slugo pozna! kot slab denar, je takoj vedel, kje fanta čevelj tišči. Dal mu je nekaj denarja in ga n&hrulil, naj zgine in ostane doma magari 14 dni, saj si zna sam bolje postreči, kakor mu zamore ta capin.
Sluga se je vdano klanjal. Poznal je jezo svojega gospodarja, pobral je denar in se zahvalil ter zginil skozi dver, prav ko je hotel starec brcniti vanj svojo copato, ki se je zdaj zaletela samo v zaprta vrata in občepela naposled na tleh vsa široka kakor siva koklja.
—	Mu bom že pokazal, se je kapitan ša nekaj časa usajal. Ko pa je sedel in si prižgal svojo pipo, se mu je takoj obraz razjasnil, zadovoljno je pokimal in vzel v roka časopis.
Sveti večer je trital na duri. Kapitan j« sedel sam v svoji hišici ia premišljeval;
•Ali na; grem, ali ne grem? Kaj naj storim?
—	Gumbi naj odločijo! je naposled zaključil, segel po svojem starem telovniku in j«i šteti:
—	Greni! Ne grem i Grem I Ne grem!
Grem! Ne grem!
Torej ne grem in konec I
Obsedel je, ae trenutno zamislil in potem zamahnil z roko. Odkoracal j« iz hiše v klet, kjer mu je Jože že pripravi! majhno jelko za božični večer.
Kapitan je drevce prenesel v sobo m g& eekaj časa ogledoval. Njegov* misli so splavale po morju, daleč v tuje kraje. V duhu je spet preplul vse dežele, kjer je doživljal svoj božič.
—	Koiikokrat sem ga preživel doma?
Kakor blisk mu je prišla ta misel in se mu
zasadila v možgane.
—• Kolikokrat sem ga preživel doma?
Nasmehnil se je temu vprašanju. Da doma ga preživljal samo kot otrok in potem nikoli več, dokler ni postal -.stara barka«, ne-potreluiež, kapitan v pokoju, razvalina!
Kakšen bi moral biti ta božič? Koliko lepote bi bilo moralo biti v njem in koliko sreče?
In stari, zagrizeni samec se je mahoma »pomnil na ay«o mladost na lepo blcaidkiko, ki ga jm ljubila in se mu žrtvovala.
In le mu je pred očmi zalebdelo krasno plavolaso dete, njegov otrok. Kakšen je bil tisti božič? Ali bi ne bilo same lepote in čara v njem? Saj bi bii božič ljubezni, miru in sreče!
In stari kapitan je spet hotel zamahniti z roko in misel prepoditi. Pa je ta večer ni mogel. Čutil je, da sc je vedno globlje zagrizel vanjo.
Da in ona je kmalu umrla kot žena drugega in otroček je umrl in vse je umrlo. Morje življenja je še strahotnejše kot morje, aa katerem je križaril po svetu in ga je nosilo in srečno prineslo po clestJetjih spet nazaj v objem domače zemlje.
Vranjo Neubauer:
Rem nas!
Zoeličar prispeli! o božično »i noč, in 7. lučjo nebeško prišel na pomoč.
Ti luči Očeta edini si Sin ruzftnal ose oblasti peklenskih temin.
Dvigujemo prsi, otremmo mrak. duši in mori nai teman in težak.
Ij9 Ti naša luč si, nai up si svetal, ki o noč ti božično nekdaj posijal.
Glej, zopet je zemlja Razgrni nebesa, zavita o teme	pometi nam speti
in žarek nobeden Edino po Tebi megla ne predre. oet soet bo otetl
Kapitan je še m Se premišljeval. Potem je mahoma začutil silno neugodnost. Hipoma mu je postalo dolgčas in tega čuvstva se je prestrašil. Sam, sam, nocoj, na sveti večeri
In kakor je bil prepričan še pred pol ure, da bo praznoval vesel božični večer v samoti s svojimi spomini, lako j« zdaj spoznal, da mora med ljudi, da je v njegovi bajti nocoj nekaj zatohlega, kar ga duSi in d ras ti, da postaja otožen.
Že je spet odšel iz hišica ki se zazrl v nebo.
Vse je bilo oblačno, morja je nemirno bu-čalo, Tema je ležala aa okoli.
Stari kapitan «• je ni bal, si a® bal mraka, nt se bal oblakov, ne morja. V njem je vse to že zadobilo tako jasno obliko, m vsa je tako doznal, da jc bil vsemu približan in domač, kakor bi sijalo najlepše aonce.
»Pa grem I Da, gr«ra!
Morji j« bučaio, a smehljalo se mu je.
Menda me nocoj ae boš zavrglo in utopilo v svojem korito? Že j« hotel vstopiti v čoln. Potem se je spomnil na svoja božično drevesca.
»Škoda, da je tak veter, prižgal bi gal«
Vendarle j« šel ponj k ga odnesel v evojo tnalo jadrnico ter ga postavil na dno ia gu zavaroval proti vetru m nažgal svečke.
»Pa pojdimo!«
Mali motorček je zaropotal ia i« j« t^j^j zdrčal po vodi. Kapitan j« sedel pri krmilu in strmel pred se.
In ko je tako gledal v mračino, so se spet jeli porajati pred njim spornim in apet je zaM kakor v šepetu valov vprašanja: Kolkrat teta praznoval božič v domovini?
»Da, domovina mu je dala svoj kruh, z« domovino se je vozil po svetu. Njen služabnik je bii, a nje same ni poznal, njenim navadam se je odtujil, njene običaje je prearl.
Nocoj pa misli na njo, na božič doma misli in mora misliti!
Zagledal sc ja v uvečke, ki so jim plameni plašno goreli, pojemali in trepetali.
Potem je nenadoma pred njim zasijal lep in bled obraz, da se je strese!. Ali ni bila ona, Kristina, njegova ljubljenka? Spat je obraz za. sija! otožen m resen, se nagnil nad drevesce in upihnil prvo drobno svečko ter zginil.
Kristal
Zašepetal je ime, ki ni nikoli že čez Štiri-deset let zdrknilo preko njegovih ust, idaj ga je zašepetal in se stresel. Kristal Da, ona mu je bila lučka, prva tačka ljubezni v življenju. Zdaj je vedel, da je brez tiste drobne iuike plul okoli La ni bil srečen, čeprav si je vedno in vedno vsiljeval misel, kako srečen jc bi!
In spet je vztrepetalo pred njim in komaj vidno sfrfotilo. In zagledal je drugi obraz, majhen, otroški in lep, kot bi zazrl pred seboj obličje samega malega božjega novorojenca, Pogledale »o ga velike, modre o4i zagonetno in vpraiaje,
»Oče, zakaj te ni bilo? Oče, oče!«
In že so sc rdeča usteca napihnila in ugasnila »vefiko.
Kapitan je medel nepremično. Čutil je, da se čoln maje, vedno bolj guglje, a ostal je miren kakor kip. Njegove misli so se poglablja!« v mladost in niti vode nI čutil, ki je brizgala čez krov. In potem je zazrl pred seboj svoj« prijatelje iz nežnih otroških let, a pred njimi sta se žalostno smehljala njegova starša, oče starček in mati starka. Vsi so ga komaj slišno izpraševali:
»Zakaj t« nI bilo nikoli nazaj?«
In že se je obraz za obrazom sklanja! in ugasnil lučko.
»Saj sem moral v tujino! Nikoli ni bilo prilike!« se je hotel zagovarjati, a spomni! s« jc, da laže samemu sebi in je utihnil. Da, re« včasih ni mogel, a drugič bi lahko prišel, prav lahko.
In svečka za svečko je ugasnila.
Kapitan je strmel v jelko in molčal. Zadnja svečka je brlela. In videl je »pet obraz svoje matere, ne več kot preje zamišljen in lep. temveč ve* naguban in bolan, trpeč in koprneč in čul je besede, ki jih je čital v njenem zadnjem pismu:
»Sin, samo to stori, pridi, da te še enkrat vidim! Pridi leto« za sveti božični čas. saj me ne boš potem videl nikoli več!«
In kapitan vidi tresočo se popolnoma belo glavo, ki se sklone in ugasne lučko.
Starec se prime za glavo. AH sanja ali bdi,
TetM zija pred njim in morje, njegovo morje, ki ga pozna kakor nikogar drugega, to morje mu hipoma postane tuj« in sovražno. Kako divje buči, kako se njegova jadrnica guglje >a zdaj, zdaj lahko strmoglavi.
Kapitan pa mirno okrene krmilo nekoliko vstran. Da, samo minuto, pa bi zadel ob čeri.
Bi«*. tiS.
Čarodej Bokus-pokms
Z« božične praznike je prišel na počitnice Študent Janez, ki je v mestu hodil v črne šole kot so pravili na vasi: Stara Koširka, Janezi va mati. je bila vsa srečna, ko je videla, kako te vsi vaftčani spoštljivo ozirajo v njenega sina. Najlepše pa ji je bilo, kadar so ga prišli obiskat fantje iz vasi in potem po cel večer presedeli v hiše ter se razgovnrjali in uganjali mladostne neugnanosti. Kako jim je z veseljem postregla b iuhihi hruškami in orehi. Se božičnih dobrot jim je prinesla nn mizo. Toda janež tudi ni bil kur tako. V mestu se je poleg šole privadil najrazličnejšim umetnijam in umetelnostim, ki jih je wlaj rade volje razkazoval svojim nekdanjim ijudskošolskim tovarišem in prijateljem izza mladih dni.
Lestvica iz papirja.
Nekega dne, ko se je v hiši nabralo tudi precej otrok, jim je poku/al, kako ti sumi lah-
(--------( gmZmimgTH

ko naredijo lestvice iz papirja. Dolg trak papirja, je navil na svinčnik, kot razločno pokate linsa podoba št. i. Ko je še konec nekoliko prilepil z navadnim močnatim lepilom, je zvi-
ee »pesmi, a ni mu odleglo. Tako nesrečnega •e vendar čuti nocoj. Potem pa spozna, da bi bil mora! in doseči pristanišče, a morje je še vedno tako divje, tosrej ni v zaklonu. Pogleda as uro m se strese. Silen val ga vrže »koraj s žolna, vendar krepko spet seže po krmilu in
čuti, da je zavozil proti pristanu.
*
Ko kapitan vstopi v dom tvoje nečakinje, j* bled in prepaden. Zamišljen sede k mizi ta dolgo časa molči. Ko pa zašije pred njim prijazno božično drevesce, objame hčerko svoje nečakinje ia komaj slišno vzdihne, Potem ae obrne k oknu:
»Morje mi je požrlo mojo mladost ln mi pogoltnilo mojo ljubezen. Morje mi je vzelo najlepše, družino, mojo družinico, saj »i nisem oikoll ustvaril domačega ognjišča in »poznal družinske sreče I Zdaj ostanem med vami in ve* ne zapustim nikoli, nikoli več«
Težka solza mu je zdrknila v sivo brado ln stisni! je fc 9ebi malega otroka.
G. Strniša.
tek „a dveh krajih do svinčnika prereza! in še Oba ta prereza zvezal z novim podobnim prerezom, kakor to kaže podoba št. 2. Medtem je pravil, da je treba predvsem na to paziti, da je papir prav do svinčnika prerezan. Zdaj je potegni zvilek s svinčnika in zavihal oba kan-ca zvitka navzdol, kot pokaže podoba št 5 /-gornji listič papirnatega žleba je petem pre-slngel na dvoje, kot je razvidno iz podobe
Zdaj so bile menda njegove priprave končane, ker je naprosil nekoga od otrok, da je z vsako roko prijel za en konec papirja, on sam pa je držal oba navzdol zavihana dela zvitka. Končnnov Vladko je bil ves srečen, ko mu je Janez rekel, naj počasi poteguje ob« konca navzgor. In kako so se potem v začudenju odpirale oči ne samo njemu, ampak vsej družbi ko je pod njunima rokama zrasla lestvica, kakršno vidite upodobljeno na naši podobi št. 5.
Seveda so zdaj otroci brž hoteli poskusiti, čc tudi sami znajo to umetnijo, pn jim sprva m kaj posebno šlo izpod rok. Jemali so premehak ali pa pretrd papir, ga niso lepo trdno navijali na svinčnik in ga le napol prerezovali. Toda sčasoma so ee delu privadili in kmalu je imel vsak svojo lestvico, ki jo je potem odnesel dor mov, kjer je mlajšim bratom in sestram razkazoval svojo učenost.
Nekaj otrok pa je še ostalo pri Koširjevih. Na vsak način so hoteli še kaj zvedeli od janeža. 1 a se je nekaj časa brani!, navsezadnje p« jim je obljubil, da jim bo še nekaj lepega jx>kii/al, toda morajo prej rešiti neko uganko. Otroci so bili seveda pripravljeni storiti vse, samo da bi zvedeli še kako stvar in Janez jim je zastavil tole uganko:
Vojuki v čolnu
»1'ri vojaških vajah so prišli trije vojaki do globoke reke. Nikjer niso mogli dobiti nobenega mostu. Našli so le majhen čoln, v katerem sta sedela 2 dečka in s trnkom lovila ribe. Vojaki so kmalu uvideli, da je čoln premajhen, da bi se mogli vsi obenem prepeljati v njem čez reko. Mislili so, da bo čoln držal vsaj enega od njih in enega dečka, pa je tudi to bilo pretežko in se je čoln precej začel potapljati. Kaka so potem naredili, da so se kljub temu prepeljali na drugo stran reke?«
Otroške glavice »o bile vsedoslej napeto uprte v Janeza, zdaj pa so se v zadregi povesile. Skrivaj so se spogledovali in zmigovali z rameni. Svetinov Martin je sicer poskusil rešiti uganko, pa se mu je kmalu u/stavilo. Janez je sprevidel, da je zastavil pretrd oreh, zato jim ga jc sam zdrobil.
»Stvar je precej preprosta, vendar pa je treba šestkrat prepeljati čoln čez reko. Poglejte: prva vožnja: Oba dečka veslata čez reko. Eden ostane na oni »tram, drugi se vrne s čolnom k vojakom. Druga vožnja: Cez reko se odpelje eden od vojakov. Tam prepusti čolr. dečku, ki ga prepelje nazaj na ta breg. Tretja vožnja: Spet se odpeljeta oba dečka čez reko in »pet ostane eden tam, drugi pa pripelje čoln nazaj. Četrta vožnja: Drugi voiak se odpelje čez reko in deček se spet vrne s čolnom na to stran. Peta vožnja: Oba dečka se veedeta v čoln in od-veslata tja čez, vrne se pa samo eden s čolnom. šesta vožnja: Tretji vojak se odpelje čez reko in deček privesla nazaj na to stran. Vidite, tako so vri trije vojaki prišli na drugo stran, dečka pa sta lahko nadaljevala svoj ribolov.«
Most te vžigalic.
Oči vseh io bilo uprte v Janeza ka v njih je bral začudenje, veselje in čuden strah. Hitro
je sprevidel, da je vsem hudo, ker niso uganil! njegove naloge in zdaj ne bodo od njega nič več zved 1. Zato je opustil svoj prejšnji sklep in segel v zcp po škatlico vžigalic. Stresel jih je na mizo in v kuhinjo svoji sestri zavpil, naj mu Jih da še iz kuhinje. Otroci so že vedeli, da se Jim spet obeta nekaj. V težkem i« nestrpnem pričakovanju so se presedali po klopeh ob mizi. Vsak je hotel biti čim bliže. Janez pa je počasi začel postavljati vžigalice in pod njegovimi rosami je kmalu zrasel most, kakršnega vidite na
naši podobi. Otroci so seveda sprva mislili, da je to nekaj lahkega in nič posebnega, pa so kmalu sprevideli, koliko potrpežljivosti in vaje je treba za to umetnijo. Poskušanja ni bilo ne konca r,e kraja. Vsak je hotel postaviti most, da je kmalu začelo zmanjkovati vžigalic. Začelo se je tekmovanje, ki pa ni imelo posebnega uspe* ha, ker so je vsakemu pred koncem most podrl. Janez jih je potolažil, da bodo doma v miru laže dovršili to nalogo kot pa tu. kjer premalo pazijo in hočejo le čim prej postaviti. Opozoril jih je samo, naj si dobro zapomnijo glavno stvar tega mostu: pravilno vezavo vžigalic, potem bodo že doma lahko poskušali svojo srečo in mirno roko.
Dva dinarja med prsti
Janez ni čakal, kako bodo sprejeli otroci njegovo umetnijo. Že je potegnil denarnico iz žep« in iz nje dva novca. Prijel ju je s kazalcem in palcem tako, da sta se dotikala z robovi ter ju pokazal otrokom.
»Kdo zna takole narediti?«
»Nič lažjega kot to!« so si mislili otroci, toda nihče ni mogel novcev tako postaviti, kot jih je postavil Janez. Prosili so ga, naj že en-* krat naredi, da bodo potem mogoče že znali. Janez jim je rad ustregel, toda ni jim dosti pomagalo. Njihovo poskušanje je bilo spet brez uspeha. Že so ga mislili prositi, da bi jim povedal, na kakšen način se to naredi, pa jih je bilo sram vprašati. Navsezadnje se je Andreje-«
kov Ivam le ojumačil in Janeza poprosil. Ta se je nekaj časa obotavljal, potem jim je pa 1® povedal im pokazal, kako je treba to narediti. Obenem z vžigalicami je treba vzeti iz denarnice tudi košček žice, ki mora biti prav tako dolga, kot merita polumera obeh novcev skupaj, S to žico se potem med prsti lahko opreta oba novca. Seveda je potem treba paziti, da gledalci vidijo samo sprednjo stran, ne pa zadnje, če ne
umetnija nima nobenega pomena. Čarovnija je približno takale, kot jo vidite na naši podobi:
Namesto žice labko vzamete tudi primerno dolgo vžigalico, samo teže jo je skriti preti radovednimi gledniet. Otroci S« niso mogli vsi poskusiti te umetelnosti, ko je Janez že nadaljeval:
Zamotana kupčija.
»Ker jo danes prišlo toliko gospodinj, bom pa najprej gospodinjam uganko zastavil,< je začel Janer.
Gospodarji so se hudomušno muzali, češ, ie daj jih, le zaveži jim jezikel Janez pa je začel:
»Nekoč je neka gospodinja prodajala t Ljubljani ua trgu jajca. Prišla je prva kupovalka, ki je od gospodinje kupila polovico jajc iis še polovico jajca. Druga kupovalka je kupila polovico ostalih jajc in še polovico jajca. Zdaj je gospodinji ostalo samo Še eno jajce, pa je krhali! tudi tega dobro prodala. Zdaj vas pa vprašani: Koliko jajc je gospodinja prinesla na trg? Koliko jih je kupila prva kupovalka? Koliko druga? Na kakšen način je bilo mogoče, da .sta prva in druga kupovalka lahko odnesli obe polovici jajca domov, ne da bi beljak in rumenjak iztekla iz njega? To je prav za prav pri vsej zaden Je najbolj čudno!«
Med gospodinjami je bila začuda velika tišina, Potem so začele ugibati sem in tja, a pravega ni nobena pogodila. Celo Trobentarjevka, ki je skoraj vsak dan prodajala jajca v mestu, si ni znal« pomagati. J«nez je spoznal, da je najbolje da sani razreši uganko:
»Gospodinja je prinesla na trg sedem jajc v košari Prva kupovalka je kupila polovico jajc: to se pravi tri in pol in še polovico jajca, kar jc nalančno štiri jajea. Gospodinji so ostala še tri jajca Druga kupovalka je vzela pol-irugo jajce ia še polovico jajca, kar je enak« dva jajce Torej je gospodinji še ostalo eno jajce. — Saj ni tako težka naloga, kot ste si mislili, kaj ue?«
Gospodinjam se je skoraj za malo zdelo, da tako preproste uganke niso znale rešiti, pa kaj češ, je že tako Janez pa ie že nadaljeval:
*Ps poskusimo kaj lažjega!«
Škarje sa vrvici
P« jei imel Se »pet drugo priravljenol lz miznice jc siti velike škarje in precej dolgo vrvico. Nato je vrvico tako vpletel v škarje,
kakor je razvidno iz n«3e prve podobe ter oba
konca ubdržal v svojih rokah
»N«, kdo aii zna škarje odmotati * te vrvi« co. ne da bi jaz spustil oba konca in ne da bi vrvic© pr®»trige!?<
Krivčev Štefan ja to že od prej vedel in m je kar" brž postavil t svojim znanjem. Narodi' pa je iufcule, kot je natančno narisano na naši drugi podobi.
Vrvic« v gvmhnM
»Tdle. kar vam bom zdajle pokazal, je gotovo že ssarsikomu znano, pa vam pokažem sama radi mlajših, ki imjibrž še ne poznajo te nmetnije.«
Janez je privlekel iz žepa dolgo vrvico, jo položil v dve gobe in jo napeljal »kozi gumb-nico svoje suknjiča, kakor je razvidno iz priložene podobe. Oba konca je potem dal v roke Kovaču, češ, zdaj pa le krepko držite, da se ne bom mogel zmuzniti z vrvice.
>Kdor že zna to umetnijo, naj molči, pa naj jo rajši tisti poskušajo uganiti, ki je do-zdoj še niso videli Glejte, tukaj me imate trdno privezanega » to vrvico. Oba konca drže Kovačev^ oče v rokah. Povem vam pa. da se bom oprostil te vrvice, ne da bi jo pretrgal, pa tudi Kovačevemu očetu je ves čas ne bo treba izpustili. Toda na žalost moram to storiti v sosednji sobi, če ce, boste precej vsi vedeli, kako to gre in potem bo moje slave konec. Vi vsi ostanite tukaj in držite trdno oba konca vrvice, jaz pa se kmalu vrnem prost nazaj!«
Odšel je v čumnato, p« se kmalu res vrnil čieto pro«t. Vrvico je odvezano prinesel v rokah. Kako je le to naredil?
Ko je odšel v sosednjo sobo, je vzel s se-
boj precejšen kos vrvice, kar seveda ni vzbu. dilo nobenih pomislekov in sumničenj. Ko & zaprta vrat« prikrivala njegovo nadaljnje p», četje, je razrahljal vozel pri gumbnici in nv redil tolikšno zanko, da je lahko stopi! vanio. Potem je razširjeni del vrvice potegnil po hrh. tu navzgor čez glavo, potegnil vrvico iz gumb. niče in se teko oprostil, č« bi slučajno ne mo< gel narediti dovolj velike zanke, da bi sani lah. ko zlezel skozi, bi lahko slekel suknjič in samo z njim naredil opisano razvozlanje. Zadeva je sicer precej preprosta, toda kdor ni poučen i njej, jo bo le s težavo razrešil.
>No, to sem vedel, da boste uganili! Vem pa tudi, da tegale ne boste, kar vam bon; zdajl« pokazal.«
Janez je isto vrvico »pet potegni! skozi gumbnioo suknjiča in jo zavozla! in oba konca dal Novakovemu Jerneju v roke.
>Vidite, zdaj se bom oprostil, ne da bi pre. trgal vrvico in ne da bi potegnil oba koma is rok Novakovemu ali p« celo raztrgal gumbnioo. Kako bom torej (o naredil?«
Vsi so seveda pričakovali, da bo umetnija razrešena na kak podoben način, kot je bik prejšnja, toda Janez je mirno slekel svoj siik' njič in se * tem razrešil
»čisto jasno je, da je samo na tnk način mogoče rešiti se. Je torej vse skupaj bila le navadna šala in nikak.šna umetnija ali čarovnija, kakor ste gotovo pričakovali «
Vsa družba se je pošteno nasmejala pot* gavščini, ki si jo je Janez privoščil. Seveda ras tega ni nihče zameril.
Križanica „Jaslice
44
Vodoravno: 1. domača žival, 4. najsvetejše ime, 8. paradiž, XI. ao poje, 12. drug izraz m studenec, 18. čuden človek, 15. drobno kamenja, 18. trda snov, 18. mle8en izdelek, 20. ptič, 21. plo-?M°!"a r"8ra' 32' ¥sta,r: >eU< n«'" daje krava, io. izraz za jarek v mestu, 27. zakonec, 28. števnik, M. drug izraz za elito, 31. osebni zaimek, 32. Jezusov rednik, 36. drog izraz za oglas, 88. kraje: slabša cesta, 39 osebni zaimek, 40. grenka rast-.'« *}/ drug izrar' M predor, 4». vstavi »tat, 44. prejšnji ruski vladar, 46. vstavi »|r«, 47. vstavi *čit 48. osebni zaimek, 50. drug kraz za večji larek. 52. drevo 56. žilo, 56. prva žena, 58. rastlina, iss katere delamo platno, 50. nikalnica, 60. obdaja sobo — nie&to o i, 62. kamor ne sveti luč, 04 drug Izraz, za glasnik, 66. bukla, 66, oče, 67. vstavi »»ja«.
N a v p i S n o i 1. nas napolnujo o Božiču, 2. domača žival, 8. drug Izraz za zdravilo, 5. alej 56. vodoravno, 6. letni 7. priprava, ki nem kaže cas - množina, 8, opojna pijača - kot dodatek x J,' j ,prvl	1(4 napravimo za božični
Cas, 11. del noge, 14. gora, ki je znana po pripovedkah, kamor se jahale coprnice, 15. te napravi
tudi na mleku, 16. drug i s.raz sa bob, 17. se ra»-prostira nad nami, 19. izraz za kupe zomlje, izza katerih vojaki streljajo, 20. zvezda, ki naznani* Jutro — dan, 21. končuje molitev, 28. drug izras za ritem — pevski Izraz, 25, drugače za tako velik. 26. tvorita dve steni, 80. glej 66. vodoravno, 83. gori v cerkvi v večni luči, 34. bukov sad, 36. nam »veti, 37. pokrije pozimi drevje, 40. nasprotno — krivica, 42. izraz za kosti človečke glave, 45. tek pr! Jedi — tujka, 49. naziv za papeževega poslanca v Belgradu, 50. prebivalec Grčije, 51. glej 55. voiior., 53. števnik, 54. drug izraz za jok, 57. žensko krstno ime, 56. nasprotno: priden, 60. drug izraz za sirast, 61. predplačilo: tujka, 62. okrajšava: sklon, 63. turški oblastnik.
Poligon«*. Na splošno željo naših kmečkih mož in fantov so bo tudi pri nas ustanovil« Kmečka zveza. V nedeljo, 27. dee. ob 8 [Kipoklne bo ssstn-nek v dvorani Prosvetnega doma v Sv. Jakobu ob Savi. Vai možje in fantje, kt vam je pri srcu, oo se našo razmere Izboljšajo, pridite ua občni zbor Kmečko zveze. V slogi je moč t
PO DOMOVIN!
Dol pri Mabljani. Na praznik Sv. Štefana priredi naS novi pevski odsek božično akademijo ki se pod spretnim vodstvom kaplanR g. Kotta p'rav lepo razvija. Na »poredu je 16 novejših božičnih pesmi, v katerih se opeva vsa božična skrivnost. Vmes uprizorimo dvodcjansko ipevoigro »Sveta noč«, ki Je času primerna tn socialnega značaja Prijatelji lepegH petja ln svetega božičnega veselja vljudno vabljeni! Vstopnina bo malenkostna. — Silvestrov večer priredi tudi letos naš« prosvetno društvo to pot brez gostilna. Zato pa bo poskrbljeno dim zabavnejši »jiored. kjer bomo igrali znano veseloigro >Razočarani svatje« in še kaj. Nastopijo tudi pevci in tamburaški zlior. Že diiies opo-arjamo vse naš« prijatelje, da nas tedaj obiščejo.
Ig. Tudi letos priredi naše Prosvetno društvo boiičnioo v četrtek, 24. decembra ob 9 zvečer Sv. večer naj povsod obhajajo dom« v družini nato pa v dvorano, Ui bo zakurjena In odprtu od' 8 dalje. Začetek bo ob 8 Ij, konec ob ;*>!ncči k,) fco treba iti v rerkev k polnofnici. Vse točke programa eo izbrane prav ta sveti večer. — V Prosvetnem društvu je sedaj ie drugi gospodinjski tečaj. Prvi je končal z novembrom, ko so dekleta na slovesen zaključek v okrašeni dvorani ^vabile zlasti svoje starše. Pri tej slovesnosti so deklet« prvega tečaj* same stregle povabljenim gostom, pa tudi le;« zapele. O pomenu dekliške vzgoje in gospodinjske izobrazbe pa ie prav i izbranimi besedami govorila Francka Skarza. — Tudi drugi tečaj je polno zaseden in bo Iraia! do iO. marca. — Ob priliki gospodinjskega tečaja je prišla rta Ig iz »Dečjega domač v Ljubljani gdč. Tomšičeva, ki je imela 10 dnevni tečaj vsak dan ob 3 za dekleta iz obeli tečajev, »večer pa za matere. Tudi U tečaj je velike važnosti, in so se ua povabljeno nialere in deklela z veseljem in v veli-kem številu udeleževale. Saj je vzgoja in skrb za majhne otroke prevažna narodova zadeva. Da se vršit« na Igu kar dva gospodinjska b-čaja, gre glavna zahvala sedanji banski upravi, ki tako zelo širi skrb ze pravo Izobrazi*) kmečke mladine. Prosvetno društvo dobro ve, kako je bilo v tem oziru prejšnja leta, zlasti leta 11*18 in 1934: razpust Prosvetnega društva, prepoved prosvetnih tečajev, prepoved Miklavževega večera itd. Zato pa sedanji banski upravi r.a njeno veliko skrb xa resnično kmečko izobrazbo izražamo javno najlepšo zahvalo!
.škueij*a pri iarjak«. One 8. novembra smo blagoslovili v vasi Mali I>očn!k novo kapelico ln podrug meter visok kip Kristusa Kralja, Kip je iidelni velikolsšk« kipar Bavdek. Kapelica stoji na veličastni cvetlični terasi, kar je v»e izdelal na lastne »troSke požrtvovalen gospodar Anton Pod-logar. Blagoslovu »o prisostvovale cerkvene organizacije in mnogo ljudi. Domači pevski zbor, topiči in govor g. župnika »o povzdigovali vaško flovesnont. — Dne 80. nov. je umrl posestnik Ja nez Petrlč is Malih Lipljen. Bil je vzgleden kr-žčar.aki usuž, član Apostolgtva mož in dolgoletni i naročnl »Domoljub«. Ob vnetju slepiča Je itkal pomoči v bolnišnici, pa Ja bilo prepozno. Noč in dan bo prebili njegovi, globoko žalostni sinovi 10 dni ob njegovi postelji v bolnišnici. Vsc-m so se »milili. Na prizadevanje dobrega »ina Jožefa, ga Je prepeljal rešilni svlo na dom, kjer se je poslovil od domačih in takoj izdihnil svojo blngo dušo. — Tudi sicer je pri nas odprla pljučnica več novih grobov: umrli so: Marija Bradač, Marija Kraševec, Jera Pečrilk In dobra mat! našega cerkovnika Frančiške Lunder. Naj Jim sveti več-aa !uč Iti krščanskim družinam naše sožaije.--»Prosve!*« ? Skocl jenu priredi 8«. decembra ob P»! 8 igro »Ziv pokopan«. Nastopa 17 oseb. Igra Ju prizor 1* svetovne vojne in Je »elo zanimiva. Vabimo na obilo udeležbo.
Moravče. Naši nasprotniki »o po zadnjih občinskih volitvah, ko so bili tepent po notah, popolnoma Izgubili Sive«. Vsaka malenkost jtli vznemirja. Tako sa Je pred nedavnim neki Moravčan Is Dfuitv« kmečkih fantov is deklet ua vso ino« rssrepeučil nad Katoliško akcijo In m o Prosvetnim društvom. Pa se ja najbrže nekoliko pre-Mglil. Prijateljsko društvo delavska mladine t*
Radomelj J« namreč saprosilo, da b! smelo gostovati na odru našega društva, kt Je za marsikoga mikaven, odkar je povečan ln prenovljen. Nismo Imeli razloga, da bi jim odrekli. Dopisnik Kmetijskega hala iz Moravč se zaletava v to prireditev loda za drugim grmom tiči zajec! Naši prijatelji iz hadomelj ao prišli v Moravče a tisto gro, za katero sc menda ura v pridno pripravlja-o Člani iz Društva kmečkih fantov in deklet. Da e gospodo okrog Društva kmečkih fantov in deklet nastop liadomeljčanov močno razburil, se vidi iS tega, da »ta prišla nad vodjo našega društva nek mlad gospod in gospodična, ki imata sicer » kmečkim stanom butio malo opravka, željna
Sveti večer
Nocoj še zvezde jasne se o tihi mrak ghtn, da prisluškuje zemlja, živali in ljudje.
'/e osi smo napotili ne v tajni božji mir, da bi Bona častili, ki se rodi zvečer.
Kako je cerkev tesna, in o nji naj Bog le/, i. in množica v nji resna
naj Jezusa slavi?
Poglejte božje čudo, že cerkev raste o mrak, mogočna sveta cerkev obsega sinji zrak.
In vsi ljudje pobožni, kar jih okrog živi, nocoj to srečni, složni,
jih Bog blagoslovi.
Vsi v eni cerkvi božji so našli tajni mir: nocoj je ena cerkev in eden je Pastirl
Na slami v skromnem hlevu sam v jaslicah leži. a o sebi svet združuje, nebesa in ljudiI
G. Strniša.
ae nad nf!m mesti zaradi »Mlklove Zale«, kakor da h! naše društvo Imelo do Društva kmečkih fantov fn deklet kak« obveznosti! Tu povemo nekaj drupegn. Krivico, storjeno nad našo prosveto pa smatramo za večjo In hujšo od vsake politične krivice Ne bomo se maščeval! a preganjanem ln zatiranjem kateregakoli kulturnega ndejstvovanja ker tako počet|e je vredno barbarov, pn« pa z doslednim bojkotiranjem kulturnega dela vseh onih dništtsv, ki so odobravale krivice, zadano naši proavetl. Nc zahteva tega samo naša Čast tn ponos, marveč tudi krščanska tn ™ k»t katerih ce učimo tod! v Katoliški akcfll in ki Is krščanski ponižnosti enakovredna čednost. Ta neizprosno terja zadoščenja za »torjene krivt-L K>r so Igralskega oaebla tiče, ga » zavidamo alti gospodov učiteljev In učiteljic ne. "ri jS	ima Prosvetno draShro
■HMl
■M ti^s
svojim odigranim repertoarjem že taka odrska dela, na katera g ponosom gleda in so tudi bfla
tirno odigrana, da se ne bojiruo konkurence od nikoder! K sklepu javljamo, da bo našo Prosvetno društvo priredilo za božične praznike iglo — »Cvrtek za pečjo« -- in sicer na sv. Štefana dan i*™! nedeljo za tem, obakrat ob treh popoldne V dvorani Ljudskega doma.
Krka na Dolenjskem. Te dni je umrla v Mevcah v župniji Krka pri Stični naša najstarejša farank« Katarina Miklav-čič, ki je 24. oktobra že dočakala svoje 98. leto. Upali smo, da bo doživela stoletnico, tako je do zadnjega leta ohranila svoje moči, toda letos je" pričela naglo peša-ti in a tem pokopala naše upe. — Pokojna Godičeva mati pa ni vredna epor mina samo radi svoje izredne starosti, ampak tudi iz mnogo drugih vzrokov. Bila je mati 10 otrokom, od katerih pa so razen hčere na domu, žv vsi po-im-ii. Vsi reveži so jo poznali kot usmiljeno in radodarno ženo; nihče nI šel brez daru od hiše. Svoje usmiljeno srce je pokazala tudi s tem, da je bila 53-krat za botro, število, ki ga gotovo malokdo doseže.
Jnitše. — Dne 12, decembra smo pokopali vrlega moža Fr. J e I n i k a r j a, bivšega organista in cerkovnika v Štangi pri Litiji. — V najboljši možki dobi 43 let mu je kruta morilka jeti-ka, pretrgala nit življenja. Pokojni France je kot dober organist in marljiv pevo-vodja služboval 21 !. V Stangi je bil agi-len tajnik Prosvetnega društva. — Bil jo vnet katoličan, neomajen v svojem prepričanju ter zaveden Slovenec. Bil je zvest čitatelj in naročnik katoliških časopisov, na »Domoljuba«: irt »Bogoljuba« ter na »Glasnik« je bil naročen polnih 24 let, istotako je bil naročnik Mohorjevih knjig dolgo let. Bil jc vedno dobrosrčen in iskren. Da jc bi! priljubljen med ljudstvom, jo pričal lep pogreB, katerega se je udeležilo veliko ljudi. — Bog mu bodi v večnosti dober plačnik, katerega je dragi pokojnik z molitvijo in peljem tako vneto častil!
Sv. Kriš nad Moravčami. V nedeljo, 12. dec. je pri nas g. dekan Janko Cegnar blagoslovil novo šolsko učilnico. Novo šolo smo začeli graditi avgusta meseca na cerkvenem svet«. Razen malih izjem so vsi posestniki šolskega okoliša požrtvovalno pomagali pri gradnji šole. Upamo, da bo vsakdo uvidel, da spada šola v središče šolskega okoliša, ne pa na kraj. Zato želimo, da 1)1 tudi glede tega vprašanja prenehali vsi nesjiora-zumi, ki škodujejo enotnosti naše soseske. Zavedajmo ss, da je šola zidana za ljudstvo, ki jo plačuje, ne pa morda za koga drugega.
Sodražica. Od ljudstva svobodno izvoljena občinska uprava s županoni Petrom Prijateljem ua čelu je prevzela vodstvo naše občine. Te občinske volitve so zadale smrtni udarec liberalizmu tudi v naši občini, kjer jo ime! po mnenju gotovih ma-gnatov domovinsko pravico. Seveda se ti sedaj kar ne morejo vživeti v to, da je naša občina prišla v roke ljudstva potom svobodnih volitev. Volilni boj je bi! sicer živahen kot še nikdar, toda brez. nasilja. Ni ae bilo bati ne žandarja ne glavarja; ljudstvo je moško premagalo celo strah pred našimi denarnimi mogotci. Naš volilni boj nI bil boj r.n osebe, ampak boj za občino, ki je narodova last. Edino agitacijsko sredstvo naših moi »o bile pošten« roka in volja delat! za narod. Nalog ima nova uprava mnogo: Prepotreben nam je vodovod, BI-dtrico bo treba regulirati, ki dela leto za letom veliko škodo, naša pota tn ceste bo potrebne popravila, naša domača obrt rabi opore, da m M osamosvojila, rev čin« je velika ln treba bo občini
»osebno pažnjo obrniti na socialno 8lbke sloje. Vsega sami ne bomo zmogli, zato upamo na podporo oblasti, katerim so tudi naši občani dati oporo ž svojimi glasovi.
Pšata. Na dopis o Rdečem krilu t* Pitate s dne Ifl. decembra mor smo resnici na ljubo poročati naslednje: NI res, d* bl bilo med 80 obdarovanimi — kolikor jih je naštel dopisnik — mnogo revnih otrok, pač pa so se darila razdeljevala zelo pristransko. Vprašujemo mcrodajne oeebe, ki Imajo a to stvorlo opraviti, ali ipsd* Rdeči krii v volilno agitacijo, ali "se smejo kupovati z moko, katero Je kupil Rdeči krii za podporo revnih, podpisi za kandidatno listo? Predsednik Rdečega križa gosp. JanežiS, vprašamo vas, ali je pravilno razdeliti darove med svoje pristaše, ln to so bili gruntarji in njihovi sinovi, namesto d« bi se razdelili med revne otroke, ki jih je veliko v naši vasi in okoiicl? Ali smatrate z« pravilno tako izvrševanje svojih iiolžiiosti? Ljudje, ki K^ajo to s socialnega stališča, tega ne odobravajo! Želimo, da bl društvo v naprej bolj uspešno delovalo kot dosedaj, da bi v prihodnjem letu Miklavž še bolj bogat prišel In bolj pravičen In socialen, kot je bil Tet«. Potem boste šele vredni hvale in bo dobilo društvo pri ljudstvu pravi pomen.
Dolenjavas. Malo drzno se bo komu zdelo, p« smo se le pokorajžili in naš novi občinski odbor je izvršil skupno željo, dE je soglasno z velikim odobravanjem vseh odbornikov imenoval častnim članom naše občine odlična dva gospoda, ministrska-ga predsednika dr. Milana Stojadinoviča in našega bana gospoda dr. Mnrka Natlačena. Obema gospodoma smo dolžni zahvalo, zato jima je dal nal odbor najvišjo čast, ki jo more dati ljudstvo zaslužnim možem Ministrski prsdsednik se je osebno zanimal za preureditev dr«, ceste Ribnica—Dolenji vas in osebno posredoval, da se je delo pričelo in je e tem oskrbel našim ljudem zaslužek v času, ko ee je zaprla tovarna v Jelendolu in na Olažutl. Osebno se je zanimal za oskrbo i vodo za naše dve vasi. Gospod ban pa si je Dostavil neporušljiv spomenik a tem, da se je dosledno delalo na regulaciji naših voda. Ze doilej se Je doseglo, da leto« naše polje ni bilo poplavljeno, Nastopila je večkrat po-vodenj, a voda je poniknila v ponorjih ali pa je osiaia v poglobljeni strugi. S tem je dosežena petkratna vrednost našega polja zaradi sigurne dobičkonosnosti. Več b"t pol stoletja že trpi naša občina na nesrečni vsakoletni poplavi, sedaj nam js« ia nesreča odpravljena, dela se bodo pa spomladi šo nadaljevala. Ctospod ban nas je pozna! pr! naših sestati, elektrifikaciji in agrarni retoruil, ki Je za nas življenjskega pomena! Sklep občinskega odbora i« iwval splošno odobravanje in zadovoljnoetl Oba visoka odličnika sta z zadovoljstvom »prejela ftaše odlikovanje! Se tem potom bodi jima izrečena prisrčna zahvala tn učinkovito naklonjenosti
Bučka bs Dolenjskem. Pa smo vendarle zopet tudi mi »Bufkljani« prišli do lastne občine, čeprav »o nam obetali, da Js ne bomo nikdar več imeli I Pri zadnji sej! Rta oba občinska odbora uredila medsebojne račune ln tako smo sa po težkih leiih * robstva odcepili od skrajno odročnega in oddaljenega Studenca, kamor nas Je pred tremi loti nasilno priključil JNS-arski režim. Našim odbornikom kličemo: »Le Junaško iu resno na delo za dobrobit obline pod v«d«tvom skrbnega župana!« — Tu so bili ia od s-.-fctUtJ lako »loveči seninji. Prepričani •mo, da bomo mogli za prihodnji Matijev semenj, ho v Bučki 24. februarja, poetreži t novimi, primernejšimi sejmskiml prostori za živinsko In kramarsko blago. Tekoče leto Je pomembno tudi » organizaciji naše odraščajoče mladine, ker sta a® obe »Jarijiiii kongregacijt lepo poživili. Fantje ln dekleta so nastopili po mnogih letih tudi zopet enkrat na odru z nagovori, deklamacijamt in predstavami. Med temi ao bile najlepše »Lilija Kannel-eka«, »Marija Iz Magdale« ln »Rdeči površnik«. — Bližajo se božični prazniki iu novo leto — čas za agitacijo tn naročanje našega časopisja. Mnogi ja-dikujejo, ker je Mirt letos slaba žitna ln vinska letina tn ni denarja... Al! ml vsi bomo storili tako, kakor je rekel oče velike družina pri na®: »Domoljuba ne bomo opustili!«
Sv. Jsiiert nad Laškim. Stavba novega svetišča V Gornji Rečici le do strehe dovršena. Les za ostrešje le atesan. Ko bo na pomlad dogotovljen svonik, dobi cerkev lično pokrivalo. Zidanje je naglo napredovalo. 10, avgusta so začeli kopa« temnijo in v dveh mesecih je bilo zidarsko delo akoraj končano. Zaposleni so bili domala domačini, možje in fantje, pod vodatvom stavbenika Matka
Knmca
Oznanjajo angeli »veto novico, pozdravljajo Dete in Mater — Devloo; na nebu se zvezde mu zbirajo v čast, na zemlji pa v mrak se izgublja pošast
Rojena je svotu pomoč in pravic;,, po temnih pustinjah pa blodi krivica; is krempljev ušel jI je zemeljski rod, obupno se zvija: »Pomagaj, Herodi«
»Tam v hlcvcu Je Dete kraljevo rojeno.« Herodežu reč« krivica strupeno: »Tvoj presto! se moje — prisezi mu smrti« Herod Je poslušal peklenski načrt.
Izdal Ja povftlje — umirajo žrtve.,. Morilec pa živ "je zapisan med mrtve; razpada in gnije mu živo telo, na begu pa Dete varuje nebo.
Krivica pa spet so odpravi na pot ln kliče: »izdaj jim ga, moj lškarjotl« Plačilo obeta mu v srebru in zlatu. —
»Krivično ga eodi!« šepeče Pilatu
In Judom naroča: ».Stešite mu križ! Tako bo zaprla spet pot v paradiž. Izteče naj kri mu Ir. srčne strani!« —• P« glejte, ko «once mu rana žari.
Oznanjajo angeli rajnko novico: »Zvellčar J? svetu prinesel pravico.« —> Krivica pa išč« si Judelev — brstov,
hudobnih Herodov ta plašnih Pilatov.
Llmbarskt,
Curka Iz Ljubljane. Veliko del so Rečlčanl !a okoličani opravil! zastonj, lomili In vozili kamenje, dovažali apno, opeko, cement, les, tesali tramov«. Nujns kmetska dela so opuščali in šli pomagat, da delo pri cerkvi nI zastalo. Za to novo cerkev r». Antona, Slomškovega zavetnika, ki jI J« 20. sept. mariborski stolni proSt blagoslovil temeljnlk, so razn! dobrotniki prispevali doslej 80.000 Din, na kolikor Je proračunjeno zidarsko delo. Upamo, da s« bo x božjo pomočjo drugo leto delo veselo nadaljevalo, da se bo število blagih dobrotnikov In dobrotni« množilo, dokler se dolgoletna žolja Režiža-nov po božjem hrama n« Izpolni.
St Jurij pod Kantom. Dal|e časa te nI bilo poročila od nas, zato naj današnje poroča nekoliko nazaj. Občni zbor Prosvetnega društva je bil ob poln! dvorani, katero Je »»polnila zlasti mladina in tako pokazala, kako živi v njej vesolje do 1»-obrozbe. Kmetje gospodarji so se z veliko vnemo okleni!! Kmečke zveza v prepričanju, kako potrebno je dane«, dis jo tudi kmet organiziran. Dobro J« bil obiskan občni zbor In do malega »o s« vid kmetje vpisali kot člani. — Proslavili »mo tudi 8. december. Zjutraj Je zlasti mladina napolnila cerkev In pristopil« k obhajilu. Popoldne pa Je bil slovesen sprejem v dekliško kongregacljo. Ob tej priliki je bilo čez 30 deklet sprelellh. Tako j« kongregacljs nallepš« proslavil« SO letnico ln poživila ter podvojila svoje vrste, kar bo rodilo trajaa sadove ln uspehe. Dramatični odsek, ki »« Je ustanovil na občnem zboru Prosv. društva, bo pa o božiču nastopi! s igro »Mir ljudem na zemlji«. Vsebina Igre je lepa, risati konec, ki se odigra v boSIčS-nl noči. Uprizorjena bo po polriočnlcl, ponovitev ho na dan sv. Štefan« |>o 10. maši. —> Bliža s« novo leto. Treba !>o obnoviti naročnino za »Domoljuba«. Ker »Domoljub« prinaša tako poučn« In nuhio potrebna članke o vsem, kar mora danes ziaetl km«t vedeti, zato nsj hI ga v nobeni kmečki hiil n« manjkalo.
Raka pri Krškem. Da Je »nepridiprav«, ki ga nazlvljojo »tiskarski škrat«, v zadnjem drplsu spremenil Grmulje v OuncelJ, so čltateljl menda ©pazili? — Minulo nedeljo je dala občinalvu nekaj ur razvedrila Igra: »čroošolec«. — Vesele hol.ičn« praznike si znanci želijo v teh dneh. Domoljub p« naj ponose božične pozdrav« tudi onim, ki g« bodo praznovali v tujini. Marslkako vest od n&a jo tekom leta »Domoljub« priobčil, pa upajmo, d« im tudi v bodoče radevoljo odstopi! prostorček da bomo pokrarr.Jjali o dogodkih, ki jim giemo »'novim letom naproti. Kakšni bodo. na varoo Dal
Bog, da bl MU voeell! Mi p« bomo »Domoljubu« ostali zvesti in mu *» njegov 50-lrtnl jubiloj pr). dobili še novih naročnikov. Sa! se po listu, ki m najdete na ndzi, lahko sodi drntlne! Vasel božJii St. Jeraej. Kakor vsako leto, bomo tudi leto, slovesno praznovali žegnanle pri Hi. Štefanu » Dol. Stari vasi, s tradicionalnim sprevodom ko. njenikov 1» SL Jernej« k podružnici sv. ftt«fnna. Naj ne zamre med nami prelepi običej, da (udi svejo Sivino Izročimo botjemu verstvu. Konjeniki gredo Iz St. Jerneja okrog 9. Na čelu jezdi scveili »general« šentjernejskih konjenikov. Sodelovala l>o tudi cerkvena godba na pihala. V Stari vasi g* razvrstijo konjenik! pred cerkvijo, kjer je pred sv. mašo blagoslov živine nato pa blagoslov soli u živali. Vabimo vse Častilce sv. Štefana od bllza ln daleč, pridite, bo«te videli, kako bo lepo!
Iz naših
Bressvlea pri Ljubi jaal. Naša far« je popol-noma predmestna. Ima že tudi predmestne znake: delavstva Je vedno vei, versko življenje ne rast«, če celo ne pada: širi pa se žal, kakor po drugih predmestnih krajih, komunizem. Med nami je n«. kaj komunističnih agitatorjev, k! hočejo voditi ia razburjati voe farane. Hočemo »e jim postaviti r bran. Se je čas, samo tie čakajmo! Da bo pa nai boj proti komunizmu uspešen, »e moramo sem«, niti s njim. Zato Je naša dolžnost, da se v nedeljo 27. decembra udeležimo vsi predavanja, ki bo v kat. domu oo 8. popoldne, iz Ljubljane pride dober poznavatolj komunizma Franc Oabrovšek, ravnatelj Zadružne zveze. Ratložil nam bo, kaj ja komuni-zetn, kako «e moramo hreni t! preti Is bs s skeptičnimi slikami pokazal tako wanl komunistični »raj«, ki sedaj vlada v Španiji. Vse predavanje txi spremljalo okoli 100 ftkiopticnib slik lx Rusije in is bojev, ki divjajo v Španiji. Zato vsi v nedeljo k predavanju. Vaša dolžnost Je, da s« ga gotov« udeležite
Moagei, V času, ko so naš« duše polne tsožJS-nega veselja ln miru, hočejo tudi n« zunaj pokarati to razpoloženja v i>eswij io dejanju. To se zgodi najlepša na odru. "n 5* kdaj, gostov« u boilčni čas spada n« oder naših fars Igra, ki j« v ozki zvezi t dogodki cerkvenega leta, ki J« tolmač Čustva fa-ranov, a obenem tudi sredstvo, d« »e to razpoloženj« dvigne in ohrani. Zrn to je zelo primeru« delo: »Kralj « teba«, ki g« J« spisa! g. Uregorin. N« lep način pokaže dogodka iz časov rojstva našega Odrešenlk«. Predstave bodo 28. dec., 1. Jan. In 3. jau. za šolsko mladino. Začetek vedno ob pol i popoldne. Sodeluj« nad 00 Igralcev in tudi fanfar« domače mengeške godbe. Oder je ta to priliko po-polnoma na novo opremljen. Med Igro bo petje ljudskih pesnil. Predstave »s nastavljeno tako, I« bodo lahko okoličani od drugod se udeležili. Vsi, ki bl radi videli nazorno pokazsn boj Rima ln Jeruzalema v tistem lasu, vsi ki b( radi videli lep« božične dogodke betlehemsklh polna ia hlevčki živo naslikane na odru, prtdlt«, da bo vaše božično veselje še večje!
Oorje. Naš« prosvetno društvo Ib igralo dn» 22. nov. In IS. dec. zgodovinsko ljudsko Igro: »Zaklad v Radovnl«. Igra le petdsjanka ln Je Je spisal domačin, nilad fan*. ključavničarski pomočnik .lan Maks, ki J« igro tudi sam režiral in prav dobro igral glavno vloga Tudi drugI Igralci »o Izvrstno rešili svoje vloge. Mlademu avtorju želimo na tem potu Se mnogo uspeha. Šopek, ki mu g« Je poklonil društveni odbor, naj ne bo zadnji. — Na Štefanovo p« bo naše društvo Igralo vojn« dramo: »Oez deset let«. — Vsi vljudno vabljeni I
Sv. Jakob ob 8avl. Kat. oro«ve!no društvo bo priredilo v četrtek, 81. dec. ob 8: Silvestrov večer z zelo bogatim sporedom. Naznanjamo, da so igra »Babilon« na novega leta dan ponovi ob S. popoldne. K veselemu razvedrilu vas vabimo v ohll-nem številu. Bog živil
8v. Helena. Slov. kat. izobraževalno društvo pri Sv. Heleni vprizori v nedeljo, 27. dec. ob « popoldne burko »Utopljeneai. Val vljudno vab
Ijeiii-
Sv. Jurij pod K umom. Prosvetno društvo uprt* w>rl po polnoflnici igro: »Mir ljudem na zemlji« In Jo ponovi na dan sv. Štefan« po 10 maši
Metlika. Nedavno smo imeli ustanovni občni zbor Prosvetnega druStva. Navzočih je bilo i*> nov. Društvo jo bilo pod MaruHčevIm režimom razpuščeno ln ee je ponovna ustanovitev zavlekla.
Za predsednika J« Ml izvoljen ban. svetnik K«m. Joto Neflsan «, »t podpredsednik« k*p!,n „ ta tajnik« Btetani« Anton, u blagajnika Urh Ivan' Vabimo »«• dobre ln ItrStSanakj misleče ljudi r<v aflbiio pa fante ln deklet«, da pristopijo v društvo. Za fante «o sestanki vsak letrtek zvečer v dvorani hranilnico. Kaj M to prosvetno društvo »družilo r*n tsrrte n»4e Supnlje pod svoje okrilje.
lijadsikim odrom priporočamo dve novi igri' »Zagomki uvonovl« ln »Zlv pokopane. Pošilja-Kušar Tone, RMoče 20, p. Skofja Loka.
Sestro. Prosvetno druitvo uprizori dn« ' ob 8. popoldne vojno dramo »Ve«t< v 4	.
Pred igro in uod odmori lahka božič	a*
Artlž«. Za božične praznike se	udi-
niča Prosvetne«« društva, ki bo ze ^polnjena t novimi Ir. zanimivimi knjigami ere vaB bodo razveseljevale sa božične prazn n dolge zimske večere. — Marijin vrtec u. ri v nedeljo dne 37. t m. In v nedeljo, dne >nnarja ob 8 popoldne v narodni Soli »Petrčkt, i 'nie tt-nje<, igro v 4 dejanjih. Vsi pr.je	i
uljudno vabljeni.
Gameljse. Prosvetno društvo »Zora« t« boiične pr« tulite t nedeljo, 27. decembra ot pol 4 popoldne tn ob 7 zvečer pevsko Akademije v fsmartnem. Na »porodu je »Mlada Breda« ior li leta 1472, ko so Turki ropali po Oo-enjsk"' Pred spevoigro zajioje naš pevski zbi trpita rnirodnih pesmi. Kor to te vrste zeio redke, no zamudite ugodne prilike	jj-
nit« dvorano do zadnjega kotička. Ne bo , žali
Ješiea, V društvenem domu bo na praznik »v. Štefan« uprizorjen« narodna igra »Vlšarska polena«, kalero je spisal Narte Velikonja. Igrali jo bodo člani igralske družine Sentpetrskega pro-•vetnega društva iz Ljubljane. Pri premieri pred tednom dni je igra žela zelo velik uspeh. Kritika v »Slovencu« je bil« zelo pohvalna in pravi, dit bo to izvirno delo moralo priti tudi na oder ljubljanske drame. Prepričani smo, da bo i«tl, čo ne še večji uspeh dosežen ua Jezici in nato vse uljudno vabimo. Začetek ob 15 po|>oldne.
Kovte nad lx>gairem. Kat. prosvetno društvo uprizori u« dan sv. Stotina in v nedeljo 27. dec., Obakrat ob 8. popoldne, božično legendo v treh ti«v-di>ab »Trije kralji«.
freska. Prosvetno društvo pripravlja m dneve jk> novem lahs božično Igro »Gobavi vitez«, ki Jo je fjtlsal (»isatelj Med ko. Ker je režija igre v najboljših rokah, vemo, da bo natančno naštudiran«. Kakor drugod, kjer ia božični mlsterij uprizori, se tudi naše ljudstvo ta to igro telo zanima in jo n»strpno pHfektsJs. - Tudi fantovski odtok s-j dobro razvija tn fcelo vneto deluje. — Dne 11., 12. in 18. Januarja prili. leta bo v prosvetnem društvu Kmetijski tečaj. Predavali bodo kmet. strokovnjaki o splošnem gospodarstvu, živinoreji in zadružništvu. Začel ce bo tečaj vsak dan ob 6. ivsčer. Clano kmetovalce in prijatelje te vnaprej ojjozarja odbor dmštv« na ta tečaj.
Nova G*«3i«». Prosveta »Grič« uprizori lepo božično Igro v svojem domu dne 24. dec. ob 8. zvečer. Igra nam predstavlja pošteno in *v«ito ljubezen, ki premaga vse, tudi trdosrčnega očeta. Igra Je prav primerna n«šomu času, zato nas obiščite prav vel.
Režiserski ia maskeraki tečaj Zveze ljudskih odrov sa bo začel 4. januarja ob 9. dopoldne v Vajenskem domu v LJubljani. Ta dan J« na sporedu predavanja o aiovenskem jsziku s ozirom na odrsko ižgovsujuvo, {taktični nasveti Ja lnacena-cijo in iminkanja. Nb sporedu Je še teorMično in praktično o govorekem »boni, režija realistične in duhovne Igre in teoretično o režiji. Tečaj se bo zaključil 6. Januarja opoldne. Vsakodnevna preskrba (hrana in prenočnlna) znaša 20 Din. Podrobnejša navodila bomo še objavili pravočasno v časopisih. Prijave sprejorna Prcsvotna zvoza, LJubljana, Miklošičeva csaža 7«-l.
n GespeAlajskl te«*}. Dne 10. Janušrja ie prične v gospodinjski fioll v Ponikvah nov gospodinjski tečaj, ki bo trajal tri mesece. Z* stanovanje in vso oskrbo aa plača 800 din mesečno. Šolsko potrebSSn« nt *»aka sam« preskrbi pri voditvu tečaja. Dekleta, jioiljite prošnje za »prejem vsaj do 1. januarja t«S7 na gospodinjsko 9olo » I'«..ikv«b, p. Videm-Dobrepolja, kjer »e dobivajo tudi vsa potrebna navodila ln pojasnila.
"»žične praznike in srečno novo
leto 2ele tako citatkljhm »domoljuba«, kakor tudi vsem domačim, prijateljem in znancem:
MiShT.^Slrtr ZxVCal iuBoslovancklb in katoliških narodnih društvev v Nemčiji že'i vsem
svojimt članom ln članicam, odbornikom, duhovnim voditeljem zastopstvu kraljevine Jugoslavije v Dusseidorfii, ter vsem bralcem »Domoljuba« v do-movlni ln Strni tujini: blagoslovljene božične praznike in »ročno novo teto.
Uojeuti Baiioviaske kmetijske Sol« na Grmu pri Novem mestu: Cerin Franc. Maribor: Drašar Janez, Nasovče pri Komendi; Htifferle Andrej Poljane pn Toplicah; Hočevar Tone, Lese pri Krki; Hutar Alojzij, Rožni dol pri Semiču; Jakljevlč Franc, Lokvica pri Metliki; Jeglič Jernej, Pod-brezje pn Kranju; Jenko Jožef, Vodice nad Ljub-18110• Je™ Stanko. Škoclian pri Krškem Jager inc, Kolovrat pri Izlakah; Jordan Alojzij, Za-s>ko pri Krškem: Kline Milan, Zdenska vas pri ibrem polju; Klopčič Štetan. Cemšenik pri Tro-•luali; Lap Martin, Bistrica pri Krškem; Mastin-8ek Milko, Laporje pri Slov. Biitrict; Mežan Fran,
Božiču0 tmsčUa
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Knežja vas pri Trebnjem; Miholič Štefan, Kobilje pri Dol. Lendavi; Mrgole Jožef, Telče pri Skoci-janu; Novak Jože, Radež Loka pri Zid. mostu; Paldan Alojzij, Vučja vas pri Ljutomeru; Pavlin Ivan, Družinska vas pri Novem mestu; Plut Martin, Vranoviče pri Črnomlju; Rožman Anton, Mengeš; Strle Franc, Osredek nad Cerknico; Strmole Miha, Vfr pri Stični; Šiberlj Janez, Visoko pri Kranju; Schwelger Jože, Črnomelj; Teraš Janko, Boštanj pri Sevnici; Franc Uršič, Malošče pri Beljaku; Vrtačnik Jože, Vič pri Ljubljani, ln Zvab Alojzij, Dragonja vas pri Črnomlju.
Slovenski fantje 2. pešpolka na SuSaku: Košir Ivan Gora nad Sodražico; Podbregar Karel, Pra-preče pri Vranskem; Reberšek Stanko, Vransko; Pakiš Matija, Ravne; Hiti Matija, Ravnik; U e Ivan, Lož; Panter Stanislav, Prezid; Zaloker Al„ Likovič Frano in Cvelbar Frane, vsi iz Novega mesta; Derča Franc. Gomilsko, Ludvik Gregorič, Nadlesk; Grdln Milan, Čatež; Podlogar Alojz, Logarje; Kastelio Ignac, Gornje Praproče; Koren Prano, MarUnJa v«», Rupni. Franc ln Kovačič Vladimir, Hotederšiea; Trček Andrej, Horjul in Prijatelj Franc, Sodražica.
Slovenski fantje 7. pešpolka r Sombor„: Povv KK Franc Dobrava; Dvornik Jož«, Skopiee, Zulie Anton Vratno pri St. Jerneju; Kuhar Miha, &o-fansH vrh Tomže Leopold! Globočice; Cvelbar iTe Ostrog pri St. Jerenju; Zajec Franc, Velika
Loka; Žagar Martin, St. Jernej; Zlobko Marijan, Cerklje; Vršac Ivan, Eizeljsko; Cvetko Edvard, Brežice; Kovačič Anton, Št. Jernej; Pišek Jan,iz Brod pri Sv. Križu; Kokalj Alojz, Kraka vas; Fa-bmc r rane, Globoko in Jakšek Jože. Brežice.
Slovenski fantje pri 8. pešpolku v Srbiji: Smr-kolj Franc, Ribče pri Moravčah; Brčart Anton, Draga pri Višnji gori; Škufca Anton, od Stične; Umek Franc, Kameiisko pri St. Janžu in Urbančlč Ivan, Litija.
Gasdni delavci, zaposleni pri tvrdki »Slavec* t Stai-eni Topulju pri Garčmu: Anton Mišič, Josip Bartol, Matija Anzelc, Josip Anzer, Franc Mohar, Ivan Samsa iz Malega loga, Alojz Samsa, Ivan Košmerlj Iz RetiJ in Alojz Kordiš iz Travnika pri Loškem potoku.
Slovenski fantje, aapasleiii v hrvatskih gozdovih pri Karlove«: Košir Karel, Slavec Franc, La-vrič Alojz, Ivan Turk, Janez Turk, Košir Rudolf, Košir Anton in Košir Franc, vsi iz Retij pri Loškem potoku.
Slovenca v L'Hospital Musello, Francija: Oreš-nik Jakob, Svibno, in Kamnik Jože, Celje.
Slovenski fantje 30. pešpolka v Prizrenu: Ka-»telic Janez, Sad; Zupančič Anton, Pristavca; Je-raj Jožef, Vel. Gaber; Trntar Anton, Kapla vas; Borštnar Alojzij, Tržišče; Pečnik Jožef, Kamenca; Resnik Ivan, Rognčice; Cimperman Anton, Telče; Repovž Franc, Videm; Jurica Alojzij, Jablanica; Medvešek Franc, Javorje; Zakrajšek iguat, Vesela gora; Završek Franc, Luče; Medved Franc, Zagorje; Martinčič Jožef, Ilovca; Liberšan Fr., Stara Bučka; Zupančič Anton, Vel. Dobrava; Prestor Iv,, Cirkuše, in Berčon Franc, Obolno.
Slove.nski fantje graničarji 58. čete v Cari-brodu: Ograjšek Ivan, Velenje; 2tiraj Franc, Loka pri Žusmu, Turšič Simon, Krško; Verbek Ivan, Slov. Bistrica, in Valonti Franc, Planina pri Rakeku.
Slovenski fantje 7. artclj. polka v Nevesinju v, Hercegovini: Juhant Franc, Moste; Verlič Alojzij, Smlednik; Cerne Franc in Subic Ivan, Zg. Pirniče; Oltršlar Franc, Medvode: Ivan Cerne, Mirna; Ivan Škrjanc, Zelimlje; Jože Sever, Vel. Planina, Anton Slak, Podlipa; Preslor Ivan, Zg. Koseze; Mektnda Karel, Borovnica, Ivan Intihar, Kamnik, Modio Jože, Matena; Močnik Anton, Zg. Brnik, Ivan Lu-kančič, Sora; Lešnik Anton, Medvode; Dimnik Iy., Studenec; Golob Josip, Mirna; Žagar Karel, Jablan; Jenko Janez, škofja loka; Kozamernik Jernej, Dobrava; Andrejčič Janez, Dol. Mok. polje; Šurla Alojzij, Zg. Lakovnice; Mikec Janez, Krka; Križman Martin, Staje; Volf Franc, Podplanina; Štrajnar Franc, Selo; Kravcar Rafael, Trebnje: Ra-inlc Andrej, Dobrova; Rihtaršič Ivan, Zgor. Otokt Smolič Ivan, Korito; Šober Jože, Ložo; Janez Josip, Srednja vas; Epih Frane, Vrbavec; Kump Josip, D. Bukova gora; Fink Jože, Beli kamen; Fr. Skarja, Senožeti; Flis Jože in Subelj Stanislav, Domžale.
Slovenci topniške oficirske šole v Sarajevut kapetan I. razr. Anton Cerar, Moravče; naredniki! Alojz Klopčič, Kokošnje pri Moravčah; F-nest Ja-iiož, Domžale; Alojz Starič, Novo mesto; Jelen Stanko, Metlika; Skrubej -Jernej, Trbovlje; Petri« Josip, Celje; podnarednika Ivan in Alojz Kranjo iz Novega mesta, in škrabar Ivan, Kamnik. .
Slovenski fantje 5. pešpolka v Valjevu: Ant. Stergar, Franc Benedejčič, Franc Abram, Edvard Mikuljan, Anton Stiftar, Krenk Jože, Novljan Fr., Jarkovič Jože, Turšič Alojz, Dorenčec Martin, Hribar Ivan, Breznikar Anton, Podvršnik Franc, Sevč-nikar Franc in Pevec Jože.
Slovenci v II. planinskem polku v Delnicah« Artač Pavle, Borovnica; Meden Franc, Topol; Er-bežnik Kristijan, Javoriiiški rovt; Hrovatin Ivan, Laze; Deiak Ivan, Rakitnica; Levstek Ignac, Dol. vas; Jakšič Ivan, Fara; Zupančič Anton, Sadinja vas; Rupnik Franc, Hotederšica; Klavzar Iv., Dol. Logatec; Zore Štefan, Gabrje; Zamernik Anton, Luče: Knap Janez, Mahneii; Intihar Alojz, Ulaka, Obreza Ivan, Stična; Jeriček Alojz, Novo meso; Skolj Alojz, Trebnje; Mule Franc, Otok: Mart a Hren, Grosuplje; Možina Stanko, Zin; Lavrič Lud Loški potok Kovačič Franc, Uznianc, Pevc . ože, St Vid; Petri?. Alojz, Cernec, in Lekšan Jože, Klanec.

Stran 829
,00 M OLJU IH, dne 28. decembra 1030.
fttev. (ij.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Kmetje! Vaša stanovska organizacija i« Kmečka iveia. Ali ste ie uvideli potrebo njene ustanovitve vsi? Mnogo je med vami še takih, ki čakajo, kaj bo dobrega prinesla. Nekateri -i nezaupanjem gledajo nanjo, misleč, dn je rešitev skoro nemogoča, najmanj pa, da bi mogla to doseči Kmečka zveza. Napačno je to mišljenje in gotovo osuovno samo pri mlačnelih, kt 8« bojijo dela In ki so se že poslovili v duhu od svoje domačije. Težko je res, celo zelo težko, vendar enkrat je treba nastopiti, če hočemo izvojevati svoje pravice. Predpogoj uspešnega nastopanja pa je močna stanovska organizacija, ki bo mogla svoje utemeljene predloge podpreti tudi s številčno izraženimi željami. Vsi vemo, da se danes slabo godi kmetu, vemo jim tudi, da je kmet to vdano !>renaš»l in se le sem |>a tja kdo oglasil in prosil (Kimofi. Povsem razumljivo, da ni bil skoro nihče uslišan, kor je Izzvenelo kot osebno prizadevanje, ki je pa velikokrat neupravičeno. Ce hočemo rešiti kmeta težavnega položaja, moramo skupno nastopiti in gotovo bomo upoštevani. Stanovske zavesti manjka še našemu kmetu, ne zaveda se povsem 5e, kaj v današnjih časih pomeni organizacija. Odkrito moramo sicer priznati, da je precej boljše kot je bilo še pred kratkim, vendar pravega in odločnega dela jiogrešamo.
Mlada je še naša organizacija, j>a je vendar kljub vsem okolnostim. ki smo jih omenili zgoraj. Je močno pojx>lna. Vse jiodeželje je več ali nmnj pravilno prisluhnilo klicu njenih ustanoviteljev, zraslih iz njihovih vrst in oklenilo se je svojo organizacije, jiozdravljajoč njen namen in program. Komur ni bilo mar niti toliko, da bi (>o-gledal in poizvedel, kaj naša organizacija hoče, je seveda ostal še do danes izven nje. Dolgo ne bo ostal, zakaj prišlo bo kot jjoročamo to o belgijski Kmečki zvezi, >da tamkajšnjemu kmečkemu Človeku sploh ni obstanka zunaj Kmečke zveze, ker dan na dan čuti na lastni koži, da nikamor ne more, dokler ni njen člani. Počasi se bo naSa Kmečka zvez« tako razrasla, da bo imela vpliv kot v Belgiji, vendar zavisi ta moč od kmetov samih, s kakšno vnemo bodo v njej delali in v kolikšnem številu bode v njo pristopali. Zares nI zadosti, da je samo veliko število članov, če niso delavni hkrati. V čem to delo obstoji, smo že večkrat omenili v okrožnicah in to ponavljamo povsod.
Za božične praznike priporočamo vsem kmetom, da razmišljajo o najuspešnejšem delu v organizaciji Kmečke zveze, da se pripravijo na tečaje In da poiHeJo tudi one iniacneže, ki od daleč gledajo njihovo dek>. Navdušenja je treba vliti v njih, razložiti jim pomen in potrebo stanovske organizacije, kot izraza stanovske zavesti in mnlo-kateri bo S« vztrajal in ne hotel biti njen član. Ne utraiite se tega dela. zakaj ujx>števati morate, da niso vsi za vsako stvar enako navdušeni, da so pa dostopni za iskreno tolmačenje ideje, ki je njim samim v prid. V tej želji voščimo vsem svojim članom vesele božične praznike in mnogo božičnega blagoslova pri njihovem delu v Kmečki »vezi.
V lačetku tega meseca smo razposlali vsem krajevnim Kmečkim zvezam poleg okrožnice tudi vprašalo«	katero naj bi izjrolnili In postali
glavnemu odboru do konca decembra. Do" sedaj se ni veliko krajevnih edinic teh vprašalnih pol poslalo. Poudarjamo, da podatke iz njih zelo potrebujemo. ker hočemo napraviti točen seznam vsega kmečkega udejstvovanja In dela pri krajevnih orgauizacijah. Dejali smo, da bomo mogli samo na ta način imeti vedno ozek stik a svojimi edinieaml in da bomo informirani o vsetn, kar kmeta teži 7, vsakomesečnimi vprašalniml polarni je to najpriročuejše, ker ne nalaga posebnega dela. Na seji, ki jo itak mora imeti vsaka krajevna Kmečka zveza vsuk mesec, se pre-rešeta o vprašanjih in nato izpolni obrazec. Pohitijo naj torej zakasneli odbori in nam čimprej pošljejo (e pola
Kmečke sberniee. Uresničenje želje kmečkega ljudstva po svojem stanovskem za:ito|wlvu j« vsak daa bližja. Pred kraikim »ma. dobili v vpogled zadnji osnutek uredbo o kmečkih zbornicah, ki sicer na odgovarja povsem razmeram našega
kmet«, vendar upamo, ds bodo naši predlogi, k! smo jih stavili kot spremembo, upoštevani. Tudi v tem oziru bo imela Kmečka zveza še mnogo dela, zakaj priprave za organizncijo zbornic ne bodo majhno. Clni popolnejšo bo naša organizacija lz|>eljana do takrat, tem boljše si bo uredila svoje zastopstvo. Mislite te sedaj na to iu podvizajte se.
Tudi nabava koledarja Kmečke svete »pada v dolžnost člana Kmečke iveze. Vemo, da primanjkuje denarja vsejvovsod, vemo j>« tudi, da se zapravlja velikokrat brez potrebe ln za nevredne stvari. Ali nI tc žo velika projiaganda, če ima vsak član tudi koledar svoje organizacije? Saj Je to njegova legitimacija in prikrojena tako, da jo lahko uporablja povsod ln za vsako priliko. Poleg lega p« je v cent, katero daste za nJega vsebovana tudi članarina za glvnl odbor, kater« letos drugače nismo pobirali. Poskrbite, da boste imeli vsaj vsi člani koledar, priporočite ga pa tudi onim, ki zaenkrat Se niso naišl člani.
»Slovenski mlekarski liste. Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani prosi vse, ki ao prejeli prvo
številko »Slovenskega mlekarskega lista«, d« j8tt ne vračajo, ker Jim je bila poslana na ogled Tiste, ki so prejeli po več izvodov, prosimo, <li jih porazdele med znance in prijatelje, kateri poznajo kot napredne kmetovalce, oz. dobre Ia. drugarje. »Slovenski mlekarski Ust« a a narofa prl Zvezi mlekarskih zadrug v Ljubljani, flelenbur. gova 7, II., in stane celoletno prejeman na skop. ni naslov (najmanj 10 naročnikov) 12 din, Drej«. i man na lastni naslov pa IS din. Kdor iell Hat u ! ogled, naj sjioročl po dopisnici na zgoraj nav». ! doni naslov.
n Zborovanja mlekarskih sadra«. Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani priredi ob božlfnlh praznikih zadružna propegandna zborovanja prf sledečih inlek. zadrugah: Na Vrhniki: na praznik ■v. fltefsna po prvi maši v Rokodelskem domu. Do!. Logatec: Nu praznik av. Štefana v Prosvot. nem domu ob 10 dopoldne. Gorenji Logatec: |st| dan ob 2 popoldne v šoli. Hotavlje: V nedeljo, dne 27. decembra po prvi maši v Društvenem domu na Trati. Sovodenj: isti dan ob 2 pojioldn«. Kraj zborovanja bo objavljen z oklicem pred cer. kvijo. žiri: isti dan ob pol 8 zvečer; kraj zho. rovanja bo razglašen pred cerkvijo. Na vseh zborovanjih govori g. Danko Ivan, banoviuskl strok, uradnik zs mlekarstvo ln tajnik Zveze mlekar-škili zsdriig, predvsem o pomenu in namenu »Slovenskega mlekarskega Hita« ter o načrtih, ki jih Ima Zveza mlekarskih sadrug glede pospeievi-nja mlekarstva.
PISANO POLJE
Nekaj, k«r ar vedo vsi: da ima Avstralija kljub svoji razsežnosti prostora za največ 20 milijonov prebivalcev, ker je velik del avstralskega ozemlja neobljjudljiv; da so že stari Egipčani poznali in študirali siati»orwo bolezen; da je v Zedinjenih državah Amerike najmanj šest delujoči! ognjenikov, čeprav se navadno imeoujt »uma eden, Mount Laasen.
Pri advokat«. Koliko »em vam dolžen za dober nasvet, g. doktor? -- 300 Din. — Oprostite, ali ni to malo preveč? Saj fletn bil pri vai samo pet minut. — Kij ruš (i-e uri, ki ste ju prebili v čakalnici?
Modema »lika, Svojo najnovejšo sliko bi rad podaril kakšnemu zavodu. Katerega bi mi priporočili? — Podari jo zavodu slepcev.
Ne more »e prijaviti. Pojite delat, nikar ne beračite. — Gospod, saj bi delal, pa ni nikjer dela. — Kdo jwavi, da ga trii B»š čitam tu v novinah, da »prejemajo v »lužfco ljudi obeh »potov. — Da, toda jaz sem samo mo&i.
• Izobražena« gospa. Mitostiva, ali »te že čitali mojo knjigo: Francoska revolucija? vprsš« učenjak soprogo bogataša, pri katerem Jo povabljen. — Kaj. to j« knjiga? Pa sem mislila, da se je to res Zgodilo!
Pasja čistokrvsiost. Hitlerjeva Nemčija s« tako zavzema za jiristno ariisko kri, da je kmetijsko ministrstvo naročilo ravr.steijstvu berlinskega socialnega muzeja, prof. Hiizhehneffu, naj ugotovi »pristno nemška« pasja phmenn ki »o živela na nemškem ozemlju od najstarejše dobe. Pr«f. Hilzheimer je odredil razkopavanja na področju nekaterih starih nemških gradov m naše! veliko levilo okostnjakov ter celo posušenih mumij. Zdaj je objavil poiočilo o »zajamčeno nemški pasji rasi« ter poznejših tujih vplivih, ki so kvarili pristno domačo pasjo kri. Za I>lemenite »pasje Arijce« to proglašene danske doge, nekoč Bisnwrd<ova priljubljen« pasma, in kratkodlaki fok®t«srieril, ki »o zdaj v modi. Na pasjem pokopališču lz II. stol. po Kr.. blizu kraja Lt-nau, je našel rnziskovalec tud! veliko ostankov jaz-
bečarjev, ki so s tem povišani v čistokrvne arije«.
Stara Igralka. »Kako sem ti bilo všeč v vlogi cvethčarke? Mlodositie vktge mi najboii jmstoje. — »5ilo st tako mlada, do te o ploh nisem »pozno!.«
Skromnost kakšnega človeka raste z niego-vim pomenom. Samo resnična velikost priznnva listoo neznatnost. Važne se deloto pred vaem brezpomembni pritlikavci
Doljti ljudje imajo običajno nekaj višji krvni pritisk nego majhni.
Dežela, kjer ai prehlada. Admiral Byrd je imel nedavno v ameriškem Sau Francisou govor, in j« omenit, da je AnUrkt.ka, namreč kraji okrog južnega sečaja dežela, kjer a« človek ne more naleztl prehlada, in Byrd Io ve, zakaj preživel je v tistih krajih več dolgih mesecev. V mraza 80 stopinj pod ničlo, zmrznejo, pravi, vsi bacili. Možno pa je. da e* te bacile s seboj prinese in nefcemu članu njegove eksj>edkije »e ie pripetilo, da si je naleze! prehlad, ko je od|.i l neki zaboj.
KonstrvirsBi kri. Profesorja Pieroni z vseučilišča v ii&Hjamki Parmi in Forti z vseučilišč« v Modtiii ata izumila postopek, po katerem jc mogoče ohraniti človeSko Icri nekaj časa nespremenjeno in tekočo. Klinike in bolnišnice bodo tako lahko vedno razpolagale z neko rezervo krvi z* prenos. Konservirani). kri ohrani popolnoma svoje lastnosti. Tako je bilo mogoče v Mapoliju izvesti preliv s 3m) kubičnimi centimetri krvi, kt so ]o pripravili posebno za zdravnike, ki delujejo daleč od medicinskih središč.
Učinki vina. Oče: »Sin, sin! Kaj bo, če se n« cdvadiS pijančevanje?« — Sin dijak: »Oče, le bodite brez skrbi! Glejte, dobro vino nareje dobro kri; dobra kri povzroča dobro voljo; dob« volja nam daje lepih misli; lepe misli nas navajajo do dobrin del in dobra dela nam pomagajo v nebesa.«
V restavraciji. Gost vedi že dve uri pri vrčku piva, končno pa vpraša: — Natakar ali imate kakšno čtivo? — Morda bi vam lahko postregel z jedilnim listom, go&jxxL
(prsi«
s»r(9ifj trgovina barv Ir lakov, ____„.
I kolika Izbira fcemffnlh Iu oljnatih barv. iolskih, študijskih in umetniških barv. ?irne«, laki, atakisra&t in mizarski kieL Mak, špirit donat., lužila »Arti«, tuli, p»ste!» Ser »plob v»» slikarske ia pleskarsko potrebščine. Velika zalega r«ek vrst vedo* svežega suarea. Ksjaišje eaa« la aajfealjia potirriba.
PBOPA3ALNATVftiBFA (DUNAJU) CESTA 14 poleg trgovina Schnclder« Veroviek
■■»tf»jrj ?!lt<li?-OiV V- -Vi i— iillfH' , vou,. -M.-f . ____________'	wininrara«MraMM»
m. mm ilatiiii f Msri&sro. mu m m
POiertCSIIStr«: LJubljana, Tyrševa c. 33
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu DOVeOlbill 1936.
Bela Marija, pravi, Strme« p. 8v. Urban p. Ptuiu
SCarnef Apoloni)«, prevž., Sp. Hajdina p. Ptuj Li|>old Ivan. pravžitkar. Mozirja Cukala Julijana, pi-evžitkarica, Gotni.sko Maček Marjeta, poseatnica, Dol. Logatc« Trošt Franjo, posestnik, Vevče Pašnik Franc, prevž., Šmartno pri Stovenjgradcu Grobušek Ignac, strojevodja drž. žet. v p., Maribor Umek Ana, previdkaricn. Pečic« p. Podsredn Kieinenčii Anton, posestnik. Poštena vas p. Cerklje Weilz FraiiO, viS. davčni ofic. f p., Celje Gros Alojzija, prevž,., Zg. Petelinjsk p. Bianea Krošl Jurij, železničar v p., Maribor-Krčevlna Greaorič Mariia, prevž., Ambrua p. Zagradec Grabar Julijana, prevjilkarica, Slapttnci Videmšek Marija, žena sodnega nadoticijal«, Celje Zelenko Simon prevžitkar, Kicar p. Ptuj Gajšek Anton, pos., Sv. Mihael p. Šmarje pri Jelšah Strajnšak Ludvik, železničar v pokoju. Maribor Triidet Josip žel, delavec v pokoju Studenci Kiiatiič Jurij, čevljarski pomočnik. Maribor Pukl Terezija, prevžitkar ca. Zg. Hnče Tr-itenjak Neža. posestnica, Grabonoški vrh Krajnc Marija, posestnica, Vičava p. Ptuj Ko<>elnik Julijana. prevžitkariea, Sv. Vtd p. Vutenica Zagorc Jožef, posestnik, Ojstro p. Trbovlje IVrnovšek Justina, sopr. (lavi. upr. v p,, LJubljana Sclilick Julijana, žena žel. v p. Krško Weis»ltopl Ivan, usnjarski pomočnik. Studenci S uri Neža. prevžitkariea. Bistrica pri Lunbušu Blaži« Matevž, mestni nadelražrnk Slov. Bistrica :<■ inrii Jožef, mizarski mojster, M>>ribor Počivavšek Alojz, posestnik. Crešnjevee Grad Jakob, železničar v pokoju. Breg p. Celie P'plaz Lucija, prevžitkar ca, Slovenj .rader Oberrauner Elizabeta, vpok podel.kem.tov.. Hrastnik Lovrenšak Janez, posestnik in gostilničar, Lemberg Fak Avguštin, carinski revizor v pokoju Muribor Zmave Marija, pos. Selišč« p. Sv. Jurij ob Sčavnisi Buurnan Janez, posesinik Sp. Gasicraj Menci Adoif, valčui moister, Gaberje Romih Ana, prevžitkariea. Ket.e p. Trbovlje Buctuneistor Janez, b ralec. Ptui DeUciunan Agnes, vdova kazn. nadpaz. v p.. Maribor
Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku:
»in 310.449
Ni« nc de. Ela Je pa res neumna, da vzame JecljaČa. — To nič nc de, kc bosta poročena, ho '"Oral Itak molčati.
Vesele božične prazniku in srečno novo l«»o teli »»«55 fcme.tovalsem m odjemalec"«
Ko#ifjev valjčni rohn -	UU*
moRiim
»o	*"iZ"ks*' Mnogokrat smo it čuli, da
??	možgani podobni nekaki radio oddajni
'S511	kaj iu koliko je na teh trdfit-
60 .morda	bodočnost. Ni
ravno dolgo temu, ko je angleški major in zdravnik Lconard Averv poročal o čudnem slučaju, ki ^jLT,^™ fcA«,« jc v neki
Kdor 5e ni član »Ljudske samopomoči«, n«j zahteva brezobvezno ln brezplačno pristopno izjavo.
BiaMlSko itafdslvo.
Lepa iledičina. Sodnik: Obtoženec, kje ste pa dobili vse to vlomilsko oiodje? — Po svojem dragem očetu »em ga jiodedoval, gospod sodnik.
Vsem svoiiai cenjenim odi3malcem, prijateljem in inaneem želi BlagOSlOVltene »Olitise nih« in prav «rc£n« 8« *atM»wol|is«> n«v«
leto ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Pisec ritANio
haovin« t mešanim blagom v ZllZeiMberMl.
d»'l časa razeovarjal z Bolnikom, ki zgledal iii govoril popolnoma običajno. Edino, kar družbe ostalih bplošno navadnih hudi, je bila njegov« lastna trditev, da sliši večkrat tako »iz zraka« najrazličnejšo glasbo, tako . »P«, glasbene in pevske šolo točke itd. Pesmi, ki jih E-lrAi, so v njemu nerazumHvih jezikih. Ud glasbe, ki io je slišal, je mogel po posluhu zapeli par melodij m izkazalo se je, da so tc mc-todij« res žt komponirane, da pa ni verjetno, da bi jih mogel bolnik poznati radi tega, ker jih je ze kje slišal. Najzanimivejše je gotovo to, da se "Cinik v ostalem obnaša popolnoma obiiajno in resno govori o teh svojih zaznatkih. Major Avery »ani m imel časa, da bi ee še nadalje bavil s tem zagonetnim slučajem, pač pa je opozoril znanstvenike, ki bodo sedaj skušali priti stvari do dna. Možno je namreč dvoje: bolnik je lahko pretkan slepar, ki s svojim postopanjem skuša obrnili mfte pozornost javnosti in iz tega nadalje kovati denar ah pa je pojav resničen in tedaj bo morala človeška znanost rešiti težko zagonetko o čudovitem delovanju človeškega [»trojstva. Kajti glaaba, ki jo jt slišal bolnik, je popolnoma podobna muzi-kalnim programom radio oddajnih postaj. Sprejema pa bolnik programe brc: aparata, zadošča mu njegovo živčevje. Ce se bo pojav rešil in pojasnil v tem smislu, tx>tem moremo dane3 komaj slutiti posledice, ki jih bo imel.
Moč igralske strasti. Angleški kralj Jurij IV. je pred svojim 21 letom, ko je ie bil pr t«; vaieški, zaigral čez 800.000 funtov šterlingov in je prav zavoljo tega poročil kasneje tako nesrečno princcso Karolino. da je mogel plačati svoje dolgove. Prav tako strasten igralec je bil Viljem III., ki je pri eni partij; plačal 4000 funtov. — Henrik VIII. je bil tako 6irasten igralec, da je večkrat zastavil svoje ea-rinarnc in je baje enkrat pri igri zaigral čeki sloviti zvon cerkve sv. Pavla. — Prav tak je bil tudi francoski kralj Henrik IV. Njegov kancler je moral vedno plačevati ogromne vsote, k.' jih je Ki al j zaigral. — O raznih bogatih plemičih bi lahko napisali debele knjige, kako so izgubljali svoje lahko pridobljeno premoženje. — Mazarin je igral na smrtni postelj!. Ker je bil tako slab, da ni mogel držati kart, mu jih je moral držati nekdo drugi. Neka starka je igrala s svojim nasprotnikom na bolniški postelji za svoje pogrebne stroške.
Viagarskl slap se nadalje ruši. Tretjikrat tekom par let je izgubil znani ameriški Niagarskt slap te dni del svoje skalnate planote. TočaBno se je na kanadski strani odkrušil kos slr.ilovja v teži kakih 200.000 ton in zgrmel v šumeče valovje v globini.
Zagovoril se je. — Vi gotovo mislite, da sem že zelo stara, je rekla devica. - Gospodična, ni kakor ne, gotovo niste tako stara, kakor se zdite, — pardon, hote! *ent reči, da se zdite mnogo mlajša, kakor ste v resnici.
Cerkev obsoja aocijatistično iiolo. Katoliški cerkveni krogi v Mehiki so bili nedavno precej presenečeni, da n so državne oblasti nastopile proti njim zaradi ostrega pastirskega lista, ki ga je spisal nadškof Diaz. V listu se javno žigosa vladni vzgojni načrt in katoličani sc svarijo, d»i store smrini ako dovolijo, da njih otroci obiskujejo šolo, v kateri se daje socialistična vzgoja.
Desetkrat premisli, kaj boš podpisal, ko pogodbe podpisuješ.
Umni kmetovalci Sn Irgovcll
nabavno si novorrutm Brus milne. So paMntnl n«i"tkl IsdelKi. z nmm bode t o mliU vte svoje lltne pri-dtlke donii. E t«m si prihranit« tniileal«, ilto, S»» ta dtnar. Smtlto Vam m 61»6«n|« »lta ia Srotami« ftvMloi, is olatl« v««ga iitneja ima v pollnbso fino moko, kakor pSanltal ln poientm ffrls. Za ponon milna »adostuje vs*aa moi ali »«-C«r, »1 Vara slo« sa pogon drnmtt goeoodEiaktli atroJ»v. Viomoto s« tndl hranilne Itnltstce v rafnn. Munoprcdsiu
Turnšek Štefan 1'oistsl i>re<lal 66
hehsM
Vam pomaga, da »dobita zopet zdravje s po močjo zdravilnih lastnosti bilja.
Ne bodite sam sebi sovražniki
Bolezni pri meni in bolečine ob mesečnem perila {menstruaciji) ublaži 'tersan-čaj.
Ali Vas ovira debelost? _ Bi bili radi vitki? Tedaj uporabljajte HE8SAN-CAJ
Zakaj trpite bolečine revmatizma in protina, ako to ni potrebno. HERSAN • ČAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati muke.
HERSAN-CA J pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili).
Ali res ie n« veste, da je HERSAN-ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
HERSAN-ČAJ »e dobiva v izvirnih zavojih v vseh iekarnali.
Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od;
»RADIOSAN«, Zagreb Dakljaninova ulica štev. i
Kcg-19H34 33
Doliro je povedal. Radoveden sem, kaj bom videl na tvojem f>o!Ietnem izpričevali!. — Vse je odvisno c<l tega, oče, ali ga boš gledal kot dobro-gled ali kot čruogted.
Brinle, rozine, §Iiwe sn dalniaSin-
lige oddala po ugodni ceni tvrdka JSvttsn Jelačln, LJubljana, Aškerčeva t
V šoli. Janezek, zakaj se pa smeješ? — Na nekaj sem mislil, gos(Tod učitelj. — Zapomni si, da med mojim predavanjem ne smeš na nič misliti.
Pred sodiščem. Torej tepe« je vam rekel obtoženec. Je to res? — Res, gospod sodnik.
ne zffiiiiisdifc agodne prililfe?
Zaradi opustitve drevesnice prodasn več t i seč visoko- in nizkodebelnih ja-blanovih in hruškovih dreves
Samo, dokler traja zaloga!
mn SAfNIh, HBANI
MR.BAHOVEC
Gejjka Rimska brana
in premalo gibanja sla v zimskem času često vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupiieme, črevesna obolenia, splošno in pre hitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene.
Planinka čaj-Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stame. Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čai-Bahovec, ki se nc prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20'—, polovičnih paketih po D,n 12 — in poskusnih vrečicah po Din 3'50, Pišite po brezplačen vzorček proizvajalcu: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubliana, Kongresni trg 12.
S. br. 2!)5M'M.
Božično darilo
si nabavite ugodno in poceni v manuiakturni trgovini
OftldCilnico m sioieollo
LiohlfAna. rurseva cesta 29
IliiJa Gospodarske zveze I Državnim uradnikom nudimo blago tudi na m»-
sečne obroke. Do preklice si izberete blatjo deloma tudi na hra-mine knjižice članic Zaciružn« zveze v Ljubljani.
Brinje, lige tn slive
dobit« t najboljši kakovosti v Javnih skladiščih T Ljubljani, Tvrseva i uunajifkai eeets It. 33, pri tvrdk! Fran Pogačnik «8. as o. m.
Ne samo Is I
Maš
"Ii
je najboljša domača zeliščna krepilna pijača.
NAS ČAJ dobiti- v špec. trgovinah.
kmetijska družba V UUBUANL
M..	lastnik trg »gentur« za bančne
in kreditne pome v Liub iam. Beethovnova ul. 14/1,
Telefon 3540. Vam izposluje vnovčenja terjatev pri denarnih zavodih naikulantneji« takoj v gotov nL


Po 40 letnem uspešnem poslovanju javlja
MESTNA HRANILNICA
v
M SS mn VLOGE izpia(UIVE NA VSA-
kohutno iahtevanje vlagatelja. mli
osebno UPRAVNI 0BB0R HRANilNICE,
V
¥ Radovljici,
da obrestuje nove, vsak čas razpoložljive vioge po 3 % letno, vezane vloge na 3 mesečno odpoved po 4%, na daljšo vezavo po dogovoru.
Za varnost vlog jamčita Mestna hranilnica v Radovljici in mestna občina radovljiška z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Ne zametujte fettke prilike
za zaslužek I
Poslužite se prilike in računajte, da je
MESTNA HRANILNICA V RADOVLJICI
izplačala svojim vlagateljem že nad 16,000 000'— DIN NA OBRESTI H.
Moli oglasni^
v«ax» .IrotiDB vrsticf ali meprusioi veiit onkrm Din 5. Naročniki .Domoljuba" p|„, j(J samo iiolovico «ko kupuieio kmetijHke po-irebščtne i>H prodajajo uvoje pridelk« iščelo noslov ozirom* obrtniki jioninčniltn, *ti vn<encpv in narobe
PrUtajblna za male oglate t« platoje napw),
Zlrasto SDlinie
suknjiče, Ilubertuse. to-
ptu [lorilo in v^a praktična ublačila Vam uu-iii po reklamnih coDah 1'resker. Sv Petra 1.14. Ljubljana.
Hlapca
vernega /a vsa kmet-ik« de a snreimem. — Naslov v uiiravi Domoljuba. ikkI štev. 18 355.
Ssln'sls huže
kupujem po nojvišd dnevni reni, ter prevzamem vs kovrst-ne kože v stroieije. Usniarna Itabnik Franc Vil n nit — Kresi ico.
Rpo*nl fečsi
za inoi-3lri'"o in moi»tre tirlredi edin« v Franklurlu diidomira« na strokovnjakmia. Si-slom /elo lahek! Kišemo in krojimo v normalni velikosti, na vse mere. po v-ieh modelih. Pri-četek 15. januar is 1937. - Modni salon Ku n-lj Jožica Židovska ulics št. 3/1 i 1, Ljiibijana.
MSd Id	kupuje
Oroslnv Dolenc. Ljubljana, \Volfova ulira 10. Prodaja vseh vrst sveč ln slaščlč.
poštenega io prdnegs knietskei»a funta za kmečka dela sprejme Sojar. Vič 36, Ljubliana.
Brimevo Oijc
jio najvišjih cenah It«, ptne dro^erija Krnic Ljubljuua Židovskimi,' št. 1
Kuharica
vsa hišna de:a dob« službo v posredovamlei Wo>fovs 10 — urPj. poselna dekleta dob« urenočlši e.
brejo, dobro m ekarlcu. prodam. J.ikoinin Mariin Brezovica 71 pri Ljublj.
Ši?3lns stro g
Oritzner. Kaiser Vesta Pfaff zelo iinceni pri tvrdki Plevel v Preski, p. Me Ivciite. Za ix>yrez-niti i" od 2000 Din da je Pridite kupit!
Smnfesr ,lobil" "ajw"
boljše pri M Kompar«, Ljubljana, Pogačsrjer trg i, in v Skocijunn pri »Kcmpsretu«.
Rois
divjačine plačam naivUjo dnevne cene L. Kot krznur«tva Ljubljana Mestni trg5
Ero!i ssinja
šače št. 3
Podnart.
arondirano, na prodaj. Tesner, Basnica 5. p. Ilruiica pri Ljubljani.
Enostavno. Gospodar hišnici: Kako lo, d« i4 ograja im stopnišču še prašna? — Ker še not« najemnik nI šel iz hiše.
Doslovno. Kaj niste Čitali, da je tu prepovedano plavati? — Da, čital sem. tod« Jaz no unffl plavati.
Icillnoii) 181 ll€VC$ttM
priporoča tvrdka
r. I iorlCer, I
3®
»Domoljub« stane ?Sf Dih za celo leto, /.o inozemstvu tiO Din. Prostor ene drobne vrstice s mseralnem delu stn ne iti Din
Izdajatelj; Dr, Gregurij Pečjak. Urednik:
svojo novo otvorjeuo špecijalno tr^ovmos platnenim in pralnim bingonu ter opremami »a nevesto M
Sf. Pelra ccsil
n. pr.: krasna izbira prešitih odej. cvillia ?:a nio* droce pi.stetjmh in namiznih garnitur, platna a r ulje in kspne itd., kakor tuli že svojo starormno trgovino z blagom za moške in žensko oble««, jilaščo Ir. koslumo po globoko znižanih cen«1" Nikjer drugod ne dobite tnko volike in lep« bira kot v naših dveli treovmih, ooleg tog* f dajemo na v.-ak večji nakup lena darila I I'" ®JJ k'ij>ih se s'<licujto na naš ms^rat v Dom dniM'
Izhaja vsako sre.li, _ IJojiiae m spis, Naročnino uisi-iatc in rek I,urim i je Jože Koiičck. ' 1 •
sprejem« uredmitoc .1 >oiii-!|iil»n< lel & ^ -,„ , , ■ »prejitna upiuna »Domoljuba«, lelclou ia Jugoslovansko tiskarno: Kurel Ceč,