176. številka. Ljubljana, v petek 2. ,avgusta. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., /.a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1» gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u prav niš t vo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Upravništvn naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove\ da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljauske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. , pol leta........6 „ 50 „ , Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ a četrt leta . . . r.....4 „ — „ n jeden mesec....... I „ 40 „ W^F~ Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. VpravniMvo „Slov. Naroda". V JLjubljaiil l. avgusta. V Monakovem bil je te dni sedmi shod nemških turnarjev, pri katerem je bavarski princ Lu-dovik govoril besede, katere so nemški turuarji vspreieli z naudušenjem, katere pa morajo vsacega avstrijskega Slovana, vsacega Avstrijca sploh, zadeti najnemileje. Ne glede na to, da je bilo češkim Sokolom prepovedano udeležiti se korporativno razstave v Parizu, da pa nemškim avstrijskim telovadcem nihče niti besedice ni črhnil, ko so z razvitimi zastavami in v gostih tolpah korakali mimo črno-žoltih mejnih kolov; ne glede na to, da je kraljevski prfnc, sin sedanjega regenta in prihodnji kralj bavarski stopil na telovadsko lečo, torej na mesto, ki sicer pripada le demagogom, ne glede še na druge okoliščine, s katerimi se niti baviti ne smemo, mora vender princa Ludovika govor vsacega raz- jariti, kdor ima še kaj srca v sebi, ker je govor tako pangermanističen, da jeden glavnih čeških dnevnikov že s samim uvodnega članka naslovom pove najstrožjo kritiko, rekoč: princ Ludovik v službi n r ni s U i h nacijonalcev. Rečenega govora ost ue tiči v tem, da se v njem poudarja nemško Btališče. To je mej Nemci baš tako naravno, kakor mej nami, da poudarjamo svoje slovansko stališče. A princ Ludovik šel je dalje, posezal je v notranje razmere avstrijske in tu segal je pač dalje, nego je bil opravičen, tu pa se mu mora z avstrijskega stališča stopiti nasproti. Zanimivo je, kako o tem govoru pišejo razni listi. „Vaterland" pravi mej drugim: Immer nur vom deutschen Volksthum wird da geaprochen, vom nationalen Reicbsgedanken — von einer Betonuug des osterreichiseheu, des habsburgs-treuen Gesichtpunktes nichts. Man hat es da sichtlich mit einer I iredenta Nr. 2, mit der deutschnatioualen I r reden ta zu thun. Dass doch dem echten Wiener, dem echten Oester-reicher die Augen aufgehen mbchteu Uber dieses Treibeu der „Deutschen". Wir apostrophiren das „D. utsche", vveil es das undeutscheste Thun ist, gevviasermassen gegen die schuldige Treue zu siin-digen." Ako „Vaterland* tako odločno govori, ima to poseben pomen, a tudi glasilo združene „nemške levice „N. Fr. Presse" izreklo je o tem govoru menda nehotnimi trpko kritiko, rekoč: „Prinz Ludwig hat mit der Unbefangenheit eines Mannes, der sich Uber den Verdacht erhaben \veiss, das Haus des Nachbars a nz lin den z u wollen, nur ausge sproehen, was jeder aussenstehende Politiker selbstverstandlich findet." Kaj čuda, da so v nemški državi izhajajoči listi polni naudušenja in ditirambično hvalisajo mladega bavarskega princa in to v izrazih, ki pristnemu Avstrijcu silijo rudečico na lica. Tako n. pr. pravi „Vossische Zeitung", da bode prinčev opomin, da treba trdno se držati nemške stvari, nemškega mišljenja, za Nemce imel daleč sezajoč pomen. „Nemci smejo upati, da jim kmalu poteče doba trpljenja." („Sie diirfen hoften, dass ihre Leidenszeit bald vortiber sei") Takim izjavam nasproti je pač „Vaterlandov" izraz „1 iredenta Nr. 2" popolnoma umesten in pričakovati smemo, da bodo prinčeve, ne baŠ diplo-matične beBede še hujše podkurile itak že prekipeči nemški šovinizem, saj že „Deutsche Zeitung" piše o „ nationalen Reichsgedanken". Kako si pa list tako narodno državno misel predstavlja, čita se mej vrstami. Zares krasen položaj! Na jugu italijanska irre-denta, na severu po „Vaterlandu" „Irredenta Nr. 2U. Bilo bi obupno, ako bi človek ne veroval v Avstrije zvezdo, v njeno srečno usodo, in bi ne znal, da je veČina prebivalstva v Avstriji slovanska in je zato skrbljeno, da centrifugalna drevesa ne porasto do nebes. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. avgusta. Po časopisih razširja se vest, da bode Po reški škof Flapp imenovan deželnim glavarjem iBtcrMltini. Slovani bi tega imenovanja ne bili posebno veseli, kajti dosedaj se ta cerkveni dostojanstvenik Slovanom ni prijaznega kazal. Liberalcem bi pa baje tudi to imenovanje ne ugajalo, ker je Flapp po njihovem mnenji še premalo italijanskega mišljenja, nemški listi že tožijo vsled tega nameravanega imenovanja da sporazumljenje Slovencev na stroške Italijanov napreduje. PravoMO«lni minister si je dal od pred-Bedništva Graškega nadsodišča predložiti vse akte o disciplinarnih preiskavah proti sodujim uradnikom poslednjih letih v okoliših tega sodišča. Nekateri sodijo da je to v zvezi z znanim ukazom Waserjevim, da se soduji uradniki neinajo mešati v politiko. V tem ukazu se je predsednik sklicaval nato, da se je pri disciplinarnih preiskavah preveril, kako da uradniki politikujejo. Minister se pa sedaj hoče preveriti, če je to resuica. Nemški listi že pišejo, ksvk strah je zavladal zaradi tega sedaj mej slovenskimi uradniki. Mi pa lahko trdimo, da baš slovenski uradniki so lahko mirni, če tudi minister Slovencem ni prijazen, ker so gotovo tako vestno, če ne vestneje opravljali svojo službo, kakor Nemci in tudi glede politike neso prestopali dopuščenih mej. Na ceSkeiu ženskem učiteljišči v Pragi je izmej 58 kandidatinj v prvih treh letnikih jih 49 izdelalo z odliko. Dvojke pa ni dobila nobena, samo pet učenk je ostalo neizpitanih. Zaradi tega je ve- LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacalav Benoš- Tfebizsky, preložil I. Gornik, ^r-v-i ćLel. XII. rDalje.) „Moje pravo ime?" — Refunda se je zasmejal in uprl svoje oči v kneza, kakor dvoje zverij, katerim roka maščevalčeva najprej pokaže žrtev in potem išče njegovo srce njihovih zob. Knez zateptal je zdaj jako močno po snežnobeli liliji. „Sbranjeno, zagrebeno, zakopano I — In kaj je gospodu knezu do berača! Kaj je Njega milosti do postopača! Kaj je njega svetlosti do potepenca!" Refunda stopil je pet korakov bliže, a ljubeznivim cvetkam na preprogi njegova nogo ni storila zalega; ognila se jih je. Gospod knez umaknil se je do okna, „Gospod knez se mene boji ? — Še sem živ in za živa ljudje baje ne strašijo! — Gospod knez dal me je poklicati in jaz sem ubogal!" „Nekdaj pripovedovali si so moji služabniki, da hodi tod človek, in da ga povsod imenujejo Refunda. . Skusi baje mnogo, včasih prenočuje tudi pod milim nebom. — Žal mi ga je bilo. — Da bi se ne moral potepati, da bi ne moral beračiti!" Gospod knez podal je Refundi lepo mošnjico z novci in končal . . . „Kedar boš potreboval, oglasi se pri mojemu blagajniku !" Knez obrnil se je o teh besedah k oknu; roka Refundova pa se ui niti ganila, in okrog suhih udt poletaval mu je nasmeh, s katerim se je naglo spremenil izraz njegovega obličja, da ga ni bilo spoznati. Po lici starega moža gibale so se gube, na čelu razširjale so se mu brazdiče in v teh potezah, nenavadnih pri Refundi, javilo se je nekaj plemenitaškoga, rekel bi skoro knežjega. -- Ali je bilo morda kaj resnice v besedah ljudi j, ki so zagledavši Refundo s povzdignjeno glavo in napetimi nrsami rekali, da koraka kakor Švarcenberk? „Gospod knez, še nikomur nesem rekel: „dajte kos kruha." Za nobenimi vratmi še nesem molil in še nikogar nesem nadlegoval za miloščino! — Re-iundi dade, kamor pride, sami in radi. In vspodbu-jajo ga! Bog vam poplačaj ^ -.šo dobrotljivost! — In veseli ter zdravi bodite, gospod knez!" Stari mož je že davno odšel, knez sedel je še na pohovki. In vender je Že odbila z igrajočimi glasovi nad mizico dragocenega rezbarskega dela pred lepim časom druga ura, in ta čas jezdil je gospod vsak dan skozi mogočne kostanjeve drevorede na svetlem vranci. „ Shranjeno, zagrebeno, zakopano! — Prav ima: kaj mi je do postopača, kaj mi je do — po-tepenca!" Gospod knez dvignil se je naglo, a prodko, kakor bi bila v tem vitkem, petdesetletnem telesu še dvajsetletna svežest, in pozvonil, čuda da ni odtrgal krasnega, z zlatom in srebrom izšitega traku, na katerem je bil obešen srebern zvonec. Dveri odprle so se uajedenkrat, in v njih prikazala se je zopet počesaua z najmožnejšimi dišavami oblita glava z orjaško kito. „Blagovoli zapovedati Vaša knežja milost? — Druga ura je že davno minila!" „Vem, osel!" Počesana glava z orjaško kito zmajala se je nekolikrat. Gospod knez ni rekel svojemu slugi „osel" že dva dobra meseca in danes zopet. In. temu je kriv oni postopač, oni potepenec . . . lika jeza mej Nemci in očitajo češkim profesorjem, da preveč prizanesljivo klasifikujejo. Tako se godi po vseh srednjih čeških šolah, kriče nemški listi. Češki profesorji dajo učencem in učenkam dobra spričevala, da bi potem v javnih službah ložje spod-rivali Nemce. Mi nočemo preiskovati klasifikovanja na srednjih čeških šolah, a preverjeni smo pa, da marsikateji nemški profesor se bolj ozira pri klasi fikaciji na narodnost nego slovanski. Zato imamo že tudi skušenj. Da pa Čehi bolje napredujejo nego Nemci, se pa vidi že iz tega, da so v znanostih Čehi že prekosili avstrijsko Nemce, če tudi so poslednjim razmere dosti ugodnejše. — Poslednje dni se je po listih mnogo pisalo glede akademije češke. Najprej so „Narodni Listy" to zadevo omenili in pristavili, da vlada hoče, d't bode akademi|a utrakvi-stična, v to pa ne bode privolil Hlavka, ki je dal 200.000 gld. za akademijo. Na to je pa „N. Fr. Pr.tt odgovarjala, da ne verjame, da bi bil Hlavka, ki je Staročeh, tak nasprotnik Nemcev. Izučil se je na nemških šolah, večino svojega denarja kot arhitekt prislužil na nemškem Dunaji. „Politik" pa sedaj piše, da je Hlavka zares namenil denar le za češko akademijo Pri tem ga pa ni vodilo sovraštvo do Nemcev, temveč to, da je za nemško znanost že dovolj skrbljeno. Akademija se bode kmalu otvorila, kn rti te dni končala so se pogajanja mej češkim deželnim odborom in Hlavko. Vlada pa ne nasprotuje jednojezičnosti akademije. Cesar je imenoval dr. Frana barona Rapp« Heidenburga deželnim glavarjem tirolskim in dr. Karola pl. Heppergerja njegovim namestnikom. V zadnjem zasedanji je bil namestnik deželnega glavarja južnotirolski konservativec baron Hipoliti. Novi deželnega glavarja namestnik je pa liberalec. Pri poslednjih volitvah se je v Dalmaciji pokazala nova hrvatska stranka, katera bo bode posebno potegovala, da se Dalmacija pridruži Hrvat skej, da ban ne bode le z imenom, ampak v resnici ban Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. % nanje države. Divši kralj Nrl>*ki Milan je odpotoval z jednim regentom in dvema ministroma k Rističu v Vanjo. Dogovoriti se imj»jo v Vanji baje važne zadeve, pred vsem rešiti vprašanje o pravicah kraljice matere. Objavil se je zakon, da se uvede tudi v privatna učilišča v ruskih pribaltiških pokrajinah ruski učni jezik Nekaj zavodov se bode morda zaradi tega opustilo, ker so je Nemci bili le zaradi tega osnovali, da jim ni bilo treba obiskovati državnih šol, kjer bi se morali tudi ruščine učiti. Ta zakon se pa ne dotika veronauka. „Makedonija" svetuje makcdoiiNUini Bolgarom, da naj se spuntajo, če bi Turčija se zaplela v kako vojno. Uspeh punta bode povoljen, ker imajo Makedonci dobre vod|e. Če bi pa Makedonci mirno čakali, kaj se zgodi, se bode pa njih dežela razdelila mej Srbijo in Grško ali si jo pa bode prisvojila Avstrija, v obeh slučajih bil bi bolgarski živelj izgubljen. V Carigradu se je začela zidati bolgarska cerkev Grški patrijarh je hotel to zidanje preprečiti in se je v ta namen obrnil do turške vlade. Porta mu je pa odgovorila , da je cerkveni razpor mej Grki in Bolgari že davno rešen. Bolgarska cer kev ni več podrejena grškemu patrijarhatu, torej on nema nobene pravice ugovarjati grajenju cerkve. Nek klerikalen list je izmislil, da Italijan-Mki skrivni policisti vedno stražijo Vatikan in da imajo nekaj voz pripravljevih, da bi v njih sledili za papežem, ko bi ostavil Vatikan. Po klerikalnih listih je zaradi tega navstal velik hrup. Posebno napadajo Crispija ter ga nazivljejo jetničarskega rav-natelia Vatikana. To je sramota za kristijansko Evropo, pišejo, da dopušča prešestniku in puntarju Crispiju tako postopati proti papežu. Pri tem seveda tudi pišejo proti zvezi Avstrije z Italijo. Francoski republičanski listi so iznašli novo orožje proti Boulangera. Začeli so mu očitati, da se krog njega zbirajo le možje, ki so se ločili od svojih žen. Naquet, Laisaut, Laguerre in Vergoin so ločeni od svoph žeu, general Boulanger se pa hoče ločiti in je že zapustil ženo, ko je zapravil vse njeno premoženje. Zraven tega je pri njem več Ijudij, ki so za vse pripravljeni, kakor Rochefort, Le Herisse, Vacher, Burie, Torquet, Lan^r, Dillon Mermeise, Michel in drugi. Kako strašno bode v Franciji, Če bodo ti ljudje vladali! Bog ve, če bode to sredstvo pomagalo republičanom. — Ameriški spekulanti, ki dajo Boulangerju denar, so baje ž njim sklenili pogodbo, da odpravi carino na žito, če pride na krmilo. To bi Američanom mnogo koristilo, ker bi lažje izvažali žito v Francijo. Preiskava, ki se je bila začela proti 1'ran-coNkemu poročniku Francoisu Loyzeau-u de Granmai8on ni imela nobenega uspeha, kajti Ha Iljaiiftko sodišče je že sklenilo, da ga izpuste, samo čez mejo ga bodo iztirali. Dokazati se mu torej ni moglo, da bi bil vohonaril. Preiskovalni sodeč v Monsu je zaslišal I»el-giJNkega ministra notranjih zadev de Boldera kot pričo v zadevi agenta provokateurja Pourbaix. Poslednji je bil od vlade najet, da je hujskal de lavce. To se je zvedelo pri pravdi proti anarhistom v Monsu in začela se je preiskava proti njemu. V zbornici je bil že tudi razgovor o tej zadevi, a večina je izrekla vladi zaupanje. Minister de Bolder je tedaj v zbornici zagovarjal vladno postopanje in se nekajkrat zagovoril. Zaradi tega gaje pa zaslišal preiskovalni sodeč. Obravnava proti Pourbaixu bode vlado spravila, kakor se kaže, še v večje neprijetnosti, nego jo je pravda proti anarhistom. Parnellov odsek še vedno ni končal svojega dela če tudi se obravnave vlečejo že kakor morska kača in se na Angleškem več za nje dosti ne zanimajo. Sedaj so se njegove obravnave pretrgale do 24. oktobra, da se zagovorniki pripravijo za svoje govore. To pa tudi ni majhna stvar, kajti zagovornik lista „Times" se je izjavil, da mu je pretehtati nič manj nego 40.000 vprašanj in odgovorov, kar bode pač malo preveč. Dosedaj je odbor imel 112 sej, ne ve se, če bode ta zadeva končana do konca leta. Dopisi. „Zakaj ga je blagovila Vaša Svetlost puščati k sebi l — Jaz sam bi . . ." „Ali molčiš? — Naj osedlajo Oberona!" „Čez četrt ure bo tri! In ob treh se pride poklonit gospod dekan iz S . . »Ali mi greš izpred očij ?" Gospod knez zateptal je jezno z nogo, da se je vsa preproga zganila. Revice — rože stoliste! Knez dirjal je v diru iz gradu in za mestecem ostavil je za seboj slugo dobre četrt ure. Okrog cerkve postavljali so kramarji šotore, pojutranjem imel je biti tu semenj. Oberon gospoda kneza za drevil se je mej ubožce in zaboje, v katerih so imeli shranjeno blago. Kramarji grizli se ustne in stiskali pesti; — a molčali so -kakor paojači. „Ali ste ga videli?" ,.Kaj bi ga ne! — Šel je, kakor kadar grmi!" „LetoB zadržal se je tu. Niti ne pomnijo, da bi bila milostljiva Visokost tako dolgo na tukajšnjem gradu. Sicer prišli so semkaj le za nekoliko dnij To je znamenje za nas!" „Spoštuje nas! — In zato naj živi naš mi-lostljivi goBpod knez!" In trije „meščani" dvignil so v krčmi medne vrče in pili na zdravje milost-Ijive Visokosti! Ubogi meščani! — Uboga češka mesteca! (Dalje prih.) Iz kočevskego okraja 30. julija. [Izv. dopis.] V Štev. 169. „Slov. Naroda" omenil je dopisnik X kočevske volitve ter izrazil svojo zado-voljnost. Vender je storil to prekratko in le jedno-stranski (ako mu niste Vi, gospod urednik, dopisa kaj pristrigli). On naglasa, da nas je vezala pravičnost privoščiti Kočevarjem jednega poslanca. Pravo za pravo bi ga bili dobili oni tudi, ne da ga jim mi privoščimo, ker imajo v skupini mesta Kočevja in trga Ribnice večino, torej da smo bili krivični ali pravični, oni bi bili lahko izvolili najskrajnejše radikalnega Tevtona na poslaniški stol. Naj Vam še jaz opišem tukajšnji volitvi. Da bodem povsem jasen, podam Vam tudi Številna razmerja posameznih skupin, ki bi se bile mogle boriti za zmago. Kmetske občine, ki volijo dva poslanca, pošiljajo v Kočevje k volitvi 81 volilnih mož, 50 slovenskih, 31 nemških; vsi nemški so liberalni, mej slovenskimi pa moramo prištevati k liberalnim tudi onih 16, ki so volili g. V., za kojega ni glasoval niti jeden duhovnik ali čiste barve klerikalec. V kmetskih občinah imamo torej 50 slovenskih in 31 nemških, ali 47 liberalnih in 34 klerikalnih volilnih mož v poštev jemati. Da se je bil boj jedino za nemškega ali slovenskega kandidata, izvoljena bi bila dva Slovenca; da pa se je Šlo samo za liberalca ali klerikalca, zmagala bi bila dva liberalca, in ker imajo v skupini liberalcev Kočevarji večino, mogoče bi bilo, da sta izvoljena dva Nemca ali saj 1 Nemec in 1 Slovenec. Vender so naši volilci imeli vedno pred očmi narodnost in skušali so zmagati z obema Slovencema, kar se je tudi zgodilo: izvoljen je g. V., katerega je priporočala liberalna stranka in g. P., kateri tej ni bil všeč. Za slovenska liberalna kandidata glasovalo je vseh 31 Kočevarjev, v polnej zavesti, da volijo Slovenca, a liberalnega Slovenca. Prodrl pa je le jeden od nju, in sicer s 47 glasovi od 81. Istina je, kar je pisal o tej zadevi, da je namreč g. V. izvoljen s pomočjo Kočevarjev. Kakor malo se more dvomiti o narodnjaštvu g. P., ki je bil izvoljen od samih Slovencev, isto tako vzvišen nad vsakim dvomom je glede* narod-njaštva značaj g. V., za kojega so glasovali tudi Kočevarji. Neovrgljiva istina je, da so za gosp. V. glasovali vsi nemški volilni možje s prepriča- njem in v zavesti, davolijo slovenskega, a liberalnega narodnjaka. Da so zanj glasovali, ni jim bilo treba dajati nikakih koncesij za nemštvo. Naglašale so se jim jedino vrline g. V. kot bivši poslanec in njegov čisti značaj kot zasebnik in uradnik ter njegovo zmerno-liberalno mišljenje. A Slovencev pa tudi nikakor ni oplašilo voliti g. V., videvših, da ga volijo tudi Nemci, češ da je skrit kandidat Kočevarjev in odpadnik. Spoznali so, da se tu ne bije boj za slovenstvo ali nemštvo — marveč za druge ideje, glede katerih se morejo svobodno zjediniti z dosedanjimi svojimi nasprotniki, ne škodujdč niti najmanje svojemu narodu. Ako bi se bili pa Kočevarji v tej skupini zdržali volitve in prepustili boj samim Slovencem, izvoljena bi bila dva klerikalna Slovenca, kar bi sicer ne bilo škodljivo za slovenstvo sploh, a bržkone pač za ljudstvo na Kranjskem. Da je volitev v naših kmetskih občinah za nas Slovence ugodna, a posebno, da je tu izvoljen vsaj jeden liberalen poslanec, pripomogli so nekoliko tudi nemški volilni možje. Mej njimi pa so agitovali in se jim je izdalo „ordre de ba-taille" od Kočevskih meščanov samih. Mej kmetskimi volilci poskušali so bili uamreč nekateri postu vi t i nemška kandidata, a iz mesta došlo jim je pojasnilo in opuBtili so misel ter se pridružili nam. Vender še ta popustljivost ni tolika, da bi jo bilo vredno posebno naglašati. Saj vedeli so itak, da je staviti 99 proti 1, da v kmetskih občinah zmagali ne bodo. Z našega stališča jim gre v tem zahvala le zaradi tega, ker so pripomogli k izvolitvi gosp. V. proti gg. Dr. ali celo Sk. Ali smemo naše nemške sosede v čem odločno pohvaliti, razvideli bomo, ako si ogledamo skupino „niesto Kočevje — trg Ribnica", ki voli 1 poslanca. Ta skupina je štela letos 222 volilcev, v Ribnici 94, v Kočevji 128, katerim je prištetih nekoliko Slovencev, a ne toliko, da bi mogli v zvezi z Ribniškimi 94 Slovenci odvzeti Kočevarjem nadpolo-vično večino. Kočevarji so bili torej od naše dobre volje popolnoma neodvisni, in bi bili lahko prodrli z vsakim kandidatom, tudi z najhujšim pr u sako m Govorilo se je mnogo o kandidaturi profesorja Linharta in še nekojih drugih gospodov njegovih somišljenikov, k; terih vsaki bi bil gotovo stal vedno v najhujšem nasprotji z nami, in če že dru-zega ne, delal fakcijozno opozicijo v deželnem zboru. Te kandidate odslovili so sami Kočevski meščani, na kar pred kratkim, še leta 1887 niti misliti ni bilo. Izvoljen je gosp. Robert Braune, sin bivšega dež. poslanca, izvrstno izobražen, a mej vsemi Kočevarji najzmernejši Nemec, ki našim pravičnim težnjam nikoli nasprotoval ne bode, da se le tudi pravičnim težnjam njegovih volilcev ustreza. Za takrga moža more pač vsak narodnjak glasovati, ki ve, da se v našem deželnem zboru ne bode več razpravljalo o narodnostnih zadevah, temveč o drugih nič manj važnih načelih in gospodarskih vprašanjih, o kojih bodo glasovale vse drugačne skupine, nego smo jih dosedaj videli v našem deželnem zboru. In res je glasovalo za g. B. izmej 57 udeležencev v Ribnici 56 Blovenskih volilcev, ne toliko, da mu pripomorejo do zmage, ta mu je bila itak gotova, nego da izrečejo svojim nemškim sosedom svoje priznanje za njihovo prijeuljivost v tej skupini in soglasje v skupini kmetskih občin. Z izidom obeh volitev smemo torej Slovenci v obče, v narodnostnem in gospodarstvenem oziru zadovoljni biti; kar je bilo prej našega, je naše ostalo, o čemur pa smo morali dvomiti, izpalo je za nas kolikor možno ugodno. Obe pa sta nam tudi dokaz, da se smemo nadejati popolnega zjedinjenja prebivalcev našega okraja, kajti tudi Kočevarji so zadovoljni s tem, kar so dosegli: da imajo svojega poslanca, ki sme pričakovati podpore od veČine našega deželnega zbora. Oni sami so se že naveličali narodnostnega prepira, ker je popolnoma neumesten iu neploden; to pa bi bil v novem deželnem zboru gotovo. Ako smo pravični, moramo res prizuati, da so oni letos storili prvi korak v približanje in zjedinjenje — zakaj bi mi druzega ne?! In kdo more pač še kaj očitati g. V., ker se je dal voliti tudi od kočevskih kmetskih volilcev?! Še jedenkrat torej: tu smo z izidom volitev v obče zadovoljni. Vprašati pa se moramo Še: Kako je bilo mogoče ta ugodni izid doseči? Će pomislimo na volilno borbo 1. 1887., ko so bili Kočevski meščanski vo- Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemo Narodn" St 176 2. avgnsta 1889. lilci v manjšini insproti Ribniškim Slovencem, in vender neso odjenjali od boja; kaka razburjenost je takrat vladala na volišči in še potem dolgo v zagobnih odnušajih; Če se spominjamo takratnih ne-ušečnih dogodkov in še neušečnejših njih posledic: razžalitev, tožbi, disciplinarnih preiskav in osob-nega sovraštva sedaj, ko smo videli, kako mirno in veselo je bilo vse dne 8. t. m. v Kočevji in Ribnic*, kako prijazno sosedstvo mej Slovenci in Kočevarji obeta; kako soglasno je vseh 31 kočevskih kmetskih volilcev popolnoma zavedno volilo Slovenca in 56 Ribniških Slovencev Nemca, koja oba uživata občno zaupanje na obeh straneh; nadalje še, ako se spomnimo občnega veselja, ki je po dokončanej izvolitvi g. Brauneja naustalo na obeh voliščih — gotovo znamenje, da je izvoljenec res kandidat večine--in še mnogo druzega, o čemer pa tu ne maram razpravljati — priznati moramo, da ima mnogo spretnosti in dobre volje oni, ki je toliko nasprotstva poravnal in slogo omogočil. Moja navada ni, peti slavospevov posameznim oso-bam — raje že grajam — a tu se strinjam z mnogimi razsodnimi možaki, ko naravnost povem, da je vse to, kar sem prej kot dobro in ugodno za obe strani označil, dosegel s svojim taktnim in premišljenim postopanjem vodja kočevskega ces. kr. okrajnega glavarstva g. dr. L. Thomann. Ker sera že njegovo ime objavil, teško mi je še več hvaliti ga, boječ se, da se mi hvala napačno tolmači, torej dostavim le še, da si je za to uslugo, ki jo je storil obema strankinim, pridobil splošno simpatijo. —uc Iz I^oga&kega okraja 31. julija. [Izv. dop.] Včeraj se je vršila v Cerknici letošnja okrajna učiteljska konferenca za tukajšnji okraj pod predsedstvom gospoda okrajnega nadzornika Vilibalda Zupančiča. V svojem lepem slovenskem govoru je gosp. nadzornik omenjal povoljne, oziroma popolnem povoljne discipline po šolah tega okraja, lepega reda o spiaovanji uradnih knjig, nedostatnega prezračevanja šolskih sob, monotonega čitanja po nekaterih šolah, nepopravljenih nalog, slabih tablic itd. — Glede obligatne in ueobligatne nemščine se je učiteljstvo mnogo trudilo ter tudi lepe uspehe doseglo. — Petje skoro po vseh šolah prav lepo cvete. Kjer otroci nema,'o posluha, naj si učiteljstvo prizadeva s pravilnim poučevanjem istega vzbuditi. — Za razvitek sadjarstva ima učiteljstvo Logaškega »kraja že obilo zaslug in pričakovati je, da se bodo priredili šolski vrti v kratkem tudi tam, kjer jih še ni, ker to je baš sredstvo, s katerim se nasprotniki šole za šolo pridobe. — Šolstvo je v tem okraji po besedah nadzornikovih v pravem tiru in le želeti je še, da bi se premajhne šolske sobe kaj skoro z večjimi zamenile in da bi se učiteljstvu priredila vsaj taka stanovanja, kakoršna imajo drugi pošteni ljudje. Odbrana poročevalca „o spisji" in „o složnem življenji učiteljskega osobja na dvo in večrazrednicah" sta svojo nalogo dobro, oziroma prav dobro rešila, kar je pričalo splošno odobravanje osobito gosp. Božiču. Izmej posameznih nasvetov naj omenim le onega, ki meri na to, da naj bi višje šolske oblasti izvolile poučiti krajne šolske svetovalce, kako naj se vedo, da pri svojih pohodih v šoli ne žalijo učiteljstva in ne škodujejo šolstvu. Popoludanski čas potekel nam je le prehitro pri cenem in okusnem kosilu v g. Zagorjana gostilni mej raznimi .napitnicami in ubranim petjem. Konečno naj še omenim, da je temu zborovanju tudi prisostoval g. Koperski profesor Kožuh, istrski učitelj Breitschopf, Svetotrojiški župnik in pomožni učitelj Jau in Cerkniški katehet Krek. Mej obedom počastil je zbrane tudi g. okrajni glavar dr. Gstettenhoffer ter se v svojem govoru glede napora tukajšnjega učiteljstva in splošnega napredka o kranjskem šolstvu kaj laskavo izrazil. Priznanja za svoje delovanje je želo učiteljstvo dovolj, a sedaj pa pričakuje tudi, da doseže jedrn krat to, za kar že več let prosi in teško pričakuje. Iz Domžal 30. julija. [Izv. dop.J Dne 29. julija vršila se je tukaj okrajna učiteljska konferenca za Kamnik pod vodstvom gosp. L. Letnarja, c. kr. okr. šolskega nadzornika. Gospod nadzornik pozdravi prav prijazno učiteljstvo ter si izvoli svojim namestnikom gosp. nadučitelja Mesnarja. Ko se z vsktikom izbereta zapisnikarjema gdč. Gogola in in gosp. Sire, prične gosp nadzornik svoje izvrstno poročilo, iz katerega se je razvidel lep napredek tukajšnjih šol s poučnimi opazkami in navodili onega, kar še ni v pravem tiru. — Prav dobro stu rešila tudi svoji nalogi gg. poročevalca Pfeifer in Jeglič; prvi „o koristi podrobnih učnih načrtov", drugi pa „o pravnem stališči učitelja glede šolskih vrtov." Po raznih volitvah v različne odbore in po jednoglasnom sprejetji samostojnih predlogov, zaključi g. nadzornik sejo s trikratnimi „Slavaklici" na cesarja. Ko se je na to odpela cesarska pesem in ko se je g. Mesnar zahvalil g. nadzorniku za izvrstno vodstvo današnje seje in za podane nauke, poda se vse učiteljstvo k obedu v gostilno gospoda Kuharja. Tu sem dospel je tudi telegram blag. g. Janko Kersnika, gost g. Gregorin iz Črnuč, pa g. Žibert iz Jezice. Mej obedom napil je gosp. Kecel na cesarja, gosp. Burnik nadzorniku, gosp. nadzornik učiteljstvu s posebnim poudarkom, da v pridnosti in lepem vedenji je moralna zmaga učiteljstva, gosp. Janežič pa okrajnemu učiteljskemu društvu. Mej napitnicami pa so se glasile pod vodstvom g. Stefančiča prelepe slovenske skladbe. Hitro nam je potekel mej prijateljskim, mejsebojnim pogovorom čas, čas bratskega občevanja, ki nam je zelo v živih barvah kazal tukajšnjo uzorno kolegijaliteto. Da se je tukajšnje učiteljstvo vedlo tako, kakor udje jedne družine, pripomogla j tudi izborna postrežba z jedili in pijačo. Za to i/rekam gosp-Franu Kuharju v svojem in drugih imenu srčno zahvalo. K. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi druzega članka Strajk v Zagorji in Trbovljah", v katerem se se razpravljale žalostne razmere rudokopov v Zagorji, Trbovljah in Hrastniku. Članek zagrešil se je proti § 305. kaz. zak. Današnja številka ima dve strani priloge. — (Sekcijski svetnik Lind) pripeljal se je predvčeraj v Ljubljano, ogledavat novo obrtno šolo. Včeraj odpeljal se je v spremstvu cesarskega svetnika Mu mik a v Kranj. — (Slavnost Levstikova v Velikih Laščah.) Pri pozdravu došlih gostov bode okolu 16 domačih deklet v narodnih nošah, katera polože tudi krasen venec pred spomenikom. — Gospodje, kateri še neso dobili vabila, naj blagovoljno oproste, ker so prehitro pošla, saj so tudi brez tega iskreno povabljeni in dobro došli. — (Levstikova slavnost v Velikih Laščah.) Ker je daljava iz Novega Mesta do Velikih Lašč prevelika in bi zaradi tega Novomeška godba premnogo stala, sklenil je odbor vsprejeti Domžalsko godbo požarne straže (24 mož), s katero se je že napravila pogodba. — (SlavnoBt Levstikova v Velikih Laščah.) Odboru naznanila so svoj prihod in sodelovanje sledeča društva: Pisateljsko podporno dru štvo v Ljubljani. Ljubljanski „Sokol" z zastavo po veliki deputaciji (najmanje 20 mož.) Vrli Sokoli nosili bodo zmagonosno svojo zastavo prvikrat v naš okraj. — Pevsko društvo „ Slavec" v Ljubljani z zastavo (30—40 mož), katero bode pomnoženo še z drugimi pevci oskrbelo petje pri odkrivanji spomenika in sploh pri slavnosti. — Akademičuo društvo „Slovenija" na Dunaji, katero šteje Levstika svojim častnim članom in akad- društvo „Triglav„ v Gradcu. — Klub slovenskih biciklistov v Ljubljani. — Odbor prosi slavna društva, katera bodo sodelovala pri slavnosti, da naznanijo prej bvoj prihod. — (Odbor „Slov. pevskega društva") naznanja, da ostane vspored kakor je bil prvokrat razglašen, namreč pevska vaja ob 1 ., 12. in banket ob 2. uri. — (Iz Celja) se nam piše: Ker se slov. pevsko društvo zaradi preložene slavnosti v Divači nadja tem živahnejše udeležbe iz sosednje Kranjske in zlasti iz Ljubljane, večina udeležencev pa name* rava se z brzovlakom odpeljati ter tako Še le ob 1 uri 18 min. popoludne dospe v Celje, ostane prvotni vspored in bode skupni obed v dvorani gospoda Košerja o polu dveh popoludne. Po došli h oglasilih soditi, pričakovati nam je v Celji sijajne slavnosti, to tem bolj, ker je„D. VVacht" izjemoma prevzela poroštvo, da se bode tukajšno nemško odgojeno občinstvo izogibalo vsakega izgreda. — (Gosp. Gregor Jereb,) c. kr. brzojavni oticijal v Trstu, imenovan je vodjo brzojavnega urada v Pazinu. — (Zlato mašo) bo praznoval dne 4. avgusta g. Martin S k ubi c, častni kanonik in dekan v Ribnici. — (V Celji) umrl je v sredo kapucin o. Ka-pistran Razpet. — (Ljubljanski profesor dr. Binder) je na okrožnem shodu nemških telovadcev v Sol-nemgradu zopet dal duška svojemu velikoneškemu mišljenju in to v tolikej meri, da ga je celo „Deu-tsches Volksblatt" počastil z nadevkom „streng-uatio nal." — (Župnijo v PoljČanab) dobil je gospod Janez Pajek, doslej župnik v Zdolah. — (Poročil) se je gospod Ivan Lončar, c. kr. davčni nadzornik na Krškem, z gospodičino Leopoldino Hribarjevo z Jesenic, dne 31. julija t. 1. ua Veliki Dolini. — (NačrtnovegaLjubljanskegagle-dališča,) izdelan od g. dež. inženerja V. Hras-kega in arhitekta lir ubij a, videti je v oknu g. V. Petri Čiča prodajalnice na mestnem trgu. Poslopje je arhitektonično jako lepo izpeljano in bi bilo pravi kras Ljubljanskemu mestu. Vsi stroški za stavbe in vso notranjo upravo so baje proraču-njeui na 230.000 gld. Vsekako bo moralo Ljubljansko mesto pripomagati z večjim zneskom, nego je mestni zastop dovolil, ako hoče dobiti gledališče. — (V učiteljski nadaljevalni kurz na Grmu) se bili vsprejeti gg. učitelji: Jan Rudo 1 f v Vrbačah ; Fr G o l m a j e r v Loškem potoku; Iv. R a k t e 1 j pri sv. Gregorji; Fran Medic v Les-kovci; Ivan Kuhar v Trbojah; Ivan Bajec v Polhovem Gradei; Fr. Črnagoj v Šmartnu pod Šmarno goro, Henrik Podkrajšek v Radovljici; Jos. Reich v Vinici; Fr. Gregorač v Metliki; Fr. (i al o v Šiški; Janko Likar v Šent Jurji pri Izlakah; Janez VVohinc v Kresnicah; Henrik Likar v Grahovem in Josip Petkovšek v Godeviči. — (Irreden to v sk i list „L' Indipen-dente",) ki je doslej izhajal v Trstu, moral bode prenehati, ker ga nobena tiskarna neče več tiskati iz strahu, da bi utegnila izgubiti koncesijo. Jutri izide „1/ Indipendente" zadnjikrat. — (f Ivan Kukuljević Sakcinski.) Včeraj zjutraj ob 1 a 1. uri umrl je na svoji graščini v Puhakovci v 73. letu dobe svoje gospod Ivan Kukuljević Sakcinski, umirovljeni veliki župan Zagrebški, komandir ruskega reda sv. Vladimira, predsednik „Matice „Hrvatske" in Hrvatskog arke-ologičkog družtva', častni član jugoslovanske akademije znanostij in umetnostij in Častni član vseučilišč v Kijevu in Harkovu, član mnogo drugih učenih društev itd., starosta pisateljev hrvatskih in poslednji izmej onih mož, ki so pričeli preporod bratskega nam naroda hrvatskega. Porojen 1816. 1. v Varaždinu šolal se je pokojni Kukuljević v Zagrebu, bil potem vojak ter služil v ogerski životni straži do 1840. 1. na Dunaji, pozneje v Italiji. L. 1842. stopil je iz vojske, bil doma okrajni sodeč, 1848.1. pa deželni arhivar, potem sekcijski načelnik za pouk v banBkem svetu, kateremu dostojanstvu se je pa 1850. 1. odpovedal ter se bavil le z leposlovjem in znanostmi. L. 1861. bil je imenovan velikim županom Zagrebškim ter je v tej lastnosti, kakor tudi v deželnem zboru jako uspešno deloval, bil v političnem življenji sploh odličen voditelj narodov. Še uspešneje bilo je njegovo literarno delovanje. V Gajevi „Danici" priobčeval je svoje pesniške proizvode, njegova zgodovinska igra „Juran i Sofija" je tudi na Slovenskem dobro znana, „Juran i Sofija" bila je prva izvirna igra, ki se je igrala na odru Zagrebškem. Kmalu za to igro zgo-tovil je dramo „Stjepko Šubic" potem začel izdavati stare dubrovniške pisatelje, pozneje kot so-trudnik in urednik pa 12 zvezkov „arhiva za jugoslovansko zgodovino". Izmej njegovih del so najzanimivejša „Jura regni Croatiae, h a I mati ae in Slavoniae" in „Monumenta Slavo-rum Meridinalium." Razen teh spisal je izredno veliko učnih razprav, monografij in člankov. Kukuljevič bil je izvrsten kot politik, kot pisatelj in kot značaj. L. 1848. je Kukuljevičev upliv sklical ono nepozabno skupščino, na katerej je bil Je-lačić banom izvoljen in Kukuljević bil je poleg Gaja in Vranicanija v deputaciji, ki je šla ua Dunaj proBit potrdila tej izvolitvi. On je v „Slavenskom jugu" izdal oklic za slovanski kongres v Pragi, on sel je kot odposlance v Karlovce in v Beligrad, zaradi vzajemnega delovanja mej Srbi in Hrvati, pozneje pa ga je Jelačie poslal v Italijo k Radeč kemu. od koder je prinesel 100.000 gld. in 7000 pušk. To bil je temelj za boj proti upornim Mad-jarom. Iz teh Črtic je že razvidno, da je s Kuku-Ijevičem pokopan nnjodličneji živi nositelj zgodovine jugoslovanske izza 1848. I., mož ki je v politiki in v literaturi vedno delal narodu v korist in čast, mož ki je bil za Rauchovegu banovanja 18C7 umirovljen s tako nizko pokojnino za 33 letno izvrstno službovanje, da je moral prodati svoje posestvo Tonirair in svojo z velikimi troški nabrano jugoslovansko knjižnico. Brate Hrvate zadela je velika izguba, ž njimi zadela vse Jugoslovane. Zato pošiljamo preko Sotle najglobeje sožalje upajoč, da bode duh Kukuljevićev še dalje vodil narod hrvatski, da pojde njegovo seme v klasje. Blag bodi spomin Ivanu Kukuljeviču! — (K zavarovanju delavcev.) V sredo zboroval je v Trstu dotični odsek, pri katerem so bili »z Kranjske piisotni: Župan Ljubljanski Gras-selli, tovarniški uradnik Biirger, posestnik ume-teljnega mlina Josip Kušar, tiskarnični upravitelj Rutin g, stavbinBki mojster Filip Zupančič in delovodja Škof V načelništvo bil je razven dveh Tržačauov izvoljen Leopold Bruuner, vodja tovarne v Ajdovščini, v upravni odsek poleg druzih. J. Kušar iz Ljubljane. — (Vojaška godba) bode dne l., 8., 13., 16., 20., 23., 26. in 29. avgusta vsakikrat ob 6. uri popoludne svirala v »Zvezdi" in pri Tivolskem gradu. — (Velik umeljni ogenj) zažigal bode v nedeljo dne 4 t. m. ua Koslerjevem vrtu pirotehnik Siissbaueu. Isti dan bode na Koslerjevem vrtu svirala godba domačega 17. pešpolka. Začetek godbi ob 4. uri popoludne, začetek umeteljnemu ognju ob polu 9. uri zvečer. — (Domobranske vaje) bodo v vinskih krajih po branji (trgatvi), v druzih krajih po žetvi. Tudi glede konj bode se ozir jemal na gospodarske razmere — (Iz Spodnje Šiške.) Pevci Šišenske čitalnice polete v nedeljo 4. avgusta v prijazni „Dolu. Odhod ob 5. uri zjutraj z zmešanim vlakom. Sveta maša v Dolu ali bližnji podružnici. Zajutrk, obed in zabava pri] „Levci". Častite društvenike k udeleležbi izleta nujuljudueje vabi odbor. — (Na slovenski ljudski šoli pri svetem Jakobu v Trstu) bil je preteklo soboto izpit. »Edinost" piše tem povodom mej drugim tako: Ob '/a7. uri brala se je sv. maša, pri katerej so popovali šolarji pod vodstvom gospice Micheli, koja jih je res dobro v petji izvežbala. Pri službi božji bilo je mnogo občinah a osobito slovenskih mater. Koncem svete maše je deca zapela zahvalno pesen in cesarsko himno. Ljubljanska glavna družba je bila zastopana po blag. g. Ivanu Hribarji; od Tržaških podružnic zastopano je bilo moško in žensko načelništvo. Po sv. maši smo šli vsi skupno v šolsko poslopji-, kjer so se kmalu na to začeli izpiti, ki so trajali do 10. ure. Uvažujoč okoliščine te šole, nepričakovane ovire, ki so se jej v tem letu stavile in pozni čas, v kojem se je šola začela, izreči se moramo res zadovoljne z uspehom. Gosp. učitelj u-voditelju gre vsa čast, daje svojo dolžnost vrlo dopolnil. Po končanem izpitu so se pridnejši izmej šolarjev obdarovali (okolu 15 u jih) z masnimi bukvicami, drugim se se podarile podobice z uatisnjenimi molitvicami. Kakor pri maši, bilo je tudi pri izpitu navzočnega več občinstva posebno ženskega spola, kojemu se je na lici brala zadovoljnost, da njih d* ca tako dobro odgovarja vprašanjem iz pojedinih predmetov. Videli smo tudi nekatere gospice učiteljice iz mesta in okolice. Po končanem izpitu, deklamacijah in pesnih spregovori g. Hribar ter obrnen proti malim otročičem in navzočnemu občinstvu v lepem govoru omenja koristi, ki jo ta zavod donaša slovenski narodnosti. Naposled se je v imenu glavnega društva zahvalil mčelništvom Tržaških podružnic, koji sta se istinito mnogo trudili, da se je odprl otroški vrt in slovenska ljudska šola. Iz šole šli smo na to ua otroški vrt, kjer je gospica Michelijeva izpraševala svoje nežne gojence iz krščanskega nauka, molitvice, dajala jim vprašanja iz praktičnega življenja na kar so otročiči lepo odgovarjali. Vsi pričujoči so bili v srce ganjeni in želeli so gotovo mnozega uspeha tem prvim slovenskim učilnicam v Trstu. Bog daj, da bi iste mogoče bilo razširiti in popol-niti v duševno in gmotno korist našega naroda v Trstu! Število učencev, ki je letos obiskovalo šolo in zabavišče — skupno okolo 120 — jasno kaže, kolike potrebe bi bile druge po deželi vzdrževane slovenske ljudske šole v tem mestu in to tem bolj, ako pomislimo, da omenjeni otroci prebivajo samo v jednem mestnem okraji. — (O štrajku v Trbovljah inZagorji) došlo nam je še nekoliko podrobnostij. V Trbovljah in v Zagorji skoro nikjer ni videti strajku-jočih delavcev. Razdelili so se po okolici ter mlatijo, kose in druga dela opravljajo pri kmetih, da si služijo živež. Orožniki hodijo okolu po vaseh in nagovarjajo delavce, naj se vrnejo v Trbovlje in Zagorje, a delavci tega ne hote, ker jih plaši usoda v Celje odpeljanih tovarišev. Zato kar naravnost odgovarjajo: Kaj bi v Trbovlje hodili, da bi nas zapirali ?! — V Hrastniku nemajo prav nič premoga več in morali so te dni par vagonov izposoditi si iz Trbovelj. — Zanimivo je poslušati pogovore strajkujočih delavcev. Naš poročevalec nam piše, da nekateri mej njimi, ki so bili poprej v Ljubnem (Leoben), posebno hvalijo tamošnjega okrajnega glavarja, ki je prav mej delavce prišel in se prav prijazno ž njimi menil. Njegovemu uplivu je veliko pripisovati, da ni bilo nobenega izgreda. Jednako povoljno izražajo se o okrajnem glavarji Litijskem g. Grillu, ki jim imponuje s svojo priljudnostjo, o okrajnem glavarji VVagnerji iz Celja pa njihova sodba ni baš laskava. — (Pri kegljanji na dobitke) na korist fondu slov. del. pevskega društva „Slavec", katero se je vršilo preteklo nedeljo, skegljalo se je 663 serij. Dobitke prikegljali so naslednji gg.: I. jeden cekin in zadnjega 1 gld.: Vekoslav V en ko; II. 3 gld. Fran Šeber; III. 2 gld. Fran Hribar; IV. šaljiv dobitek F. Stiegler in V. 2 gld. za največ serij Kleinvvachter. — („Učiteljski Tovariš") im v 15. številki nastopno vsebino : L ali v. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — Do mzuanstvo kranjske vojvodine. Spisal Iv. Lapajne. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — („Vrteeu) ima v 8. številki nastopno vsebino: Ob sklepu šolskega leta. F. Krek. — — Valentin Vodnik, (podoba.) — Vodniku. A. Fun-tek — Prva čestitka. — Boj na Kovačiću. (Spisal Janko Barle.) Listje in cvetje. — (Omikan tat.) Dolgo časa prosjačil je po Ljubljani A. Kordesch in vsakemu pripovedoval, da je časnikar, da pa živi v veliki bedi, ker zaradi nadarjenosti svoje ne more dobiti službe. Iz milosti vzel ga je neki obrtnik v svoje stanovanje v Fibhlichovi hiši. Včeraj zjutraj ukral mu je Kor de8ch menda iz hvaležnosti uro, zlato verižico in zlat prstan. Kordesch je tudi skušal z zakrivljenim /robijeni odpreti druge kostne in omare, kar se mu pa ni posrečilo. Ukradeno uro je Kordesch hitro zamenjal za slabšo in 4 gld. doplačila, verižico pa je na prodaj ponudil natakarici „Pri lipi". Nataka rica poslala je po policaja, ki je Kordescha takoj odpeljal in danes izročil na Žabjak. Škode, prouzročene po tej tatvini je 70 gld. Kordesch bil je že večkrat zaradi tatvine in goljufije kaznovan. — (Iz Logatca) javlja se uradnemu listu, da je okrajni glavar dr. Mihael G s te tt o n b o f e r odpeljal se v Rimske Toplice v Kopelj in da za njegove odsotnoBti okrajno glavarstvo Logaško vodi vladni koncipist g. Ivan Tekavčič. — (Iz Konjic,) piše se nam dne 29. julija: Lesotržec Adalbert Walland bil je danes pri c. kr. okrajnem sodišči zarad žaljenja časti lekarja I. Pospišila pri znanih izgredih po občinskih volitvah obsojen na 25 gld. globe, oziroma pet dnij zapora. — (Čebelarji) prorokujejo letos rano jesen. Čebele sicer trote izganjajo še le sredi avgusta, letos so jih pa že koncem julija izgnale iz panjev. Celo trotjo zalego brezozirno trgajo iz satov in spravljajo iz panjev. T so nekda znamenja rane jeseni. — (Požar.) V Ravnah v Logaškem okraji pogorela je v sredo Jurija Stritofu hiša z gospodarskimi poslopji. Škode je 600 gld. Pogorelec bil je za isto vsoto zavarovan. — (Posojilnica Slovenjegraška) darovala je za zgradbo nove šole v Št. Janži pri Dolenjem Dravbregu 1000 gld. — (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila iu Metoda za Kotmaroves in okolico napravi v nedeljo dne II. avguBta 1889, ob 3. uri popoludne v gostilni pri .Miklavži" v Bilčovsu svoj zbor po sledečem dnevnem vsporedu: 1. Pozdrav prvomestnika. — 2. Razni govori in nasveti. — 2. Vsprejem iu upi-8ovanje udov. O lepem vremenu na prostem. Po zborovanji: Petje in prosta zabava. Prijazno vabi vse slovenske rodoljube k obilni udeležbi načelništvo. — (Vabilo k veselici,) katero priredi novo ustanovljeno „ Pevsko društvo v Šturiji" v nedeljo 4. avguBta t. 1. ob 6. uri popoludne na vrtu gostilne g. Jos. Sirce. Vspored: 1. Forster: „Slava Slovencem", moški zbor. 2. Pozdrav gostov. 3. Kreutzer: „Gospodov dan", moški zbor. 4. Slavnostni govor. 5. Cesarska. 6. Dr. Benj. Ipavec: „Na hribih", mešani zbor. 7. I. pl. Zajec: „Kolo", veliki moški zbor. 8. Lidinski: „Tam gdje stoji", moški zbor. 9. Nedved: „Na planine", mešani zbor. 10. Mandelc: Igra: „Bog vas sprimi, kdaj pojdete domov?" 11. Prosta zabava. — Ustopnina 20 kr., sedež 10 kr. Društveni nameri, v nakup novega harmonija, vabi vse p. n prijatelje petja k blagovoljni udeležbi veselico ter vsprejme vsakeršno prostovoljno darilo v znak iskrene zahvale najudaneji odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 31. julija. Cesarićinja vdova Štefanija odpotovala danes zvečer v Ostende. Peterburg 31. julija. Na ukaz carjev odpeljal se je te dni na rusko-avstrijsko mejo, poseben dvorni vlak, s katerim se popeljejo črnogorski knez Nikola, dedni princ Danilo in princesinji Milica in Stana v Petergof. S tem vlakom so se tudi nasproti pripeljali vojaški dostojanstveniki, ki so črnogorskemu knezu pri-dodeljeni za njegovega bivanja v Rusiji. "Wilhelmshaven 81. julija. Cesar Viljem odpeljal se ob 7. uri zjutraj na ladiji „Hohenzollern" na Angleško, cesarica pa j i odpotovala v Kissingen. Dunaj 1. avgusta. Minister za notranje zadeve odredil, da se razpusti „Sehulverein fttr Deutsche", ker je prekoračil po pravilih določeni mu delokrog, Sibinj 1. avgusta. Nadvojvoda Albrecht je okreval. Program za potovanje se je pre-drugačil. Potovanje v Braševo izostane. V soboto povrne se nadvojvoda preko Arada. Dunaj 1. avgusta. Iz Belegagrada se javlja: Pogajanja mej kraljem Milanom, Iiis-tićem, Belimarkovićem, Gruicem in Taušanovi-ćem v Vranji imela so to posledico, da se sme kralj Aleksander s svojo materjo shajati le v inozemstvu, dokler zadeve s kraljico neso popolnoma uravnane. Feterburg" 1. avgusta. („Pol. Corresp.") Glede težko obolelega velikega kneza Konstantina objavljajo zdravniška izvestja sicer zdaj pa zdaj kako zboljšanje, stanje pa je vender tako, da je katastrofa neizogibna. V dvornih krogih se zagotavlja, da se zaradi tega dogodka ne bode odložila na 7. dan avgusta določena poroka velikega kneza Petra Nikolajeviča s črnogorsko princesinjo Milico. Ko bi smrt mej tem nastala, ne imela bi druge posledice, nego da bi se poroka vršila brez vsake slavnosti v najožjem obiteljskem krogu v Petergofu. Pariz 1. avgusta. Nasproti drugim vestem naglasa se v poučenih krogih, da se bode latinska novčna zveza mej Francosko, Italijo, Švico in Rumunsko gotovo ponovila. Pariz 1. avgusta. Boulanger se v manifestu zahvaljuje volilcem rekoč, če uspeh ni popolen, bila je temu uzrok le malomestna častihlepnost. On z zaupanjem pričakuje izida splošnih volitev. Kodanj 1. avgusta. Grški kralj in kraljevič danski dospela iz Angleške semkaj. London 1. avgusta. Pri letnem banketu v Mausionhouse izjavil Salisburv, da po njegovem mnenji ne treba imeti resnih skrbij zaradi nemiiov na Kreti. Angleška ne želi, da bi Kreto dobila. Da bi ostavili Egipt zaradi tamošnjih nemirov še ni prišel pravi Čas. An-, glija tira mirovno politiko, ne da bi kaj žrto-vala na svojej časti. London 11 avgusta. Poročnik Daquilar premagal derviše pri Anabi. 70 dervišev mrtvih, 80 ' ujetih. Od Egipčanov trije mrtvi, osem ranjenih. Carigrad 2. avgusta. Izvestje Reuter-jevo: Sartinski paša, dva druga muhamedovska člana večine in dva člana manjine izmej kre-čanske skupščine poklicani k sultanu. Pbo-tiades paša poklican k sultanu zaradi ustnih pojasnil o krečanskem vprašanji. Blažu Fišer-ju. Slovenija, nesrečna mšu mati, V bolesti žalno krilo se zavij! Sinii si svojega ga sniHa zvati, Za kojim solza lice ti rosi. On, ki Te je goreče ljubil, Glasnik je naš" dlave bil, In tega si, moj rod, izgubil, Kaj bi solza ne lil? Zdaj večno spanje v bogu spava Oči je v blažen sen zaprl, Za njim pak joče majka Slava, Saj nje ponos ji je umrl. Umrl je v cvetni, moški dobi Mož-umetnfk in poštenjak, In ob preranem njega grobi Slovenec plaka vsak. Pač težko zvesto „ljubico" ostavil Na svetu si — svoj ljubi bas! Povsod z ljubeznijo o nji si pravil, Srčno radosti! ž njo si nas. Izvabljal si ji zvonke glase Sladki in tožne spet tako, Da širili so do srca se Tako ljubo, mehko .... Ob, zdaj pak smrtno spavaš spanje V naročji tujega sveta, O domu sanjaš zlate sanje, Saj ljubil si ga iz srca. A dom žaluje po udanem sini, Ki bil je dičen cvet rodii, In hranil v jasnem bo spomini Preslavnoga sinu. I>rnpotili Jesenko. Bazne vesti. * (Po vod nji.) Iz Moravskega Ostrava se 30. m. m. poroča: Vsled dolgotrajnega dežja nastala je povodenj, katera je poplavila jeden del našega mesta. Nek 121etni deček je utonil Popoludne upala je voda saj toliko, da se ni bati večje nevarnosti. V isti dan se javlja is Tesna, da je voda razrušila nasip na Kašav-Oderbeiški železnici in da je vsled tega prenehal promet. Pa tudi po drugih krajih Šlezijskih prouzročila je povodenj obilo škode. * (Redek str a j k.) V Bonnevillu na Francoskem imel bi biti 24. in. m letni somenj. Ker je pa deževali« in ni noben kramar iztožil svojega blaga, menilo je občinstvo, da je temu slabo vreme krivo. Se le čez doigo časa se je pa zvedelo, da so prodajalci uprizorili štrajk, ker je mestni davkar zahteval nenavadno visoko sejmsko pristojbino. Veliko kramarjev vozilo se je po mestu v nališpanih vozeh in popevalo „rnarseillaiso". Mestni gosposki so pak strajkovci izjavili, da naj prekliče ukaz zastran previsoke sejmske pristojbine, sicer se bodo prodajalci rajše sprehajali, nego prodajali svoje raznotero blago. * (Potres.) Iz Londonu se 30. m. m. javlja: Po poročilih iz Yokohame semkaj došlih, napravil je potres v Kumamotu na otoku Krusinu blizu Na-gasakija velikansko škodo. Mnogo ljudij je mrtvih. * (Nezgoda v Johnstowuu.) Po najnovejšem računu je pri velikanski nezgodi v John-stownu v Pensilvaniji 60O0 ljudij zgubilo svoje življenje. Odprto pismo gospodu Juriju ^Uriii-ii, katehetu v Središči. Ko sem jaz v seji občinskega odbora Središ-kega predlagal, naj bi se odbor preuzvišenemu kne-zoškofu o prihodu pritožil, da Vi krščanski nauk v šoli slabo učite — kateri predlog se je jednoglasno vsprejel — primoran aeai v imenu „vseh tistih« Vašo, kakor tudi Vašega župnika izjavo od nedelje dne 21. t. m. nekoliko razjasniti. Svojo jezo hladili ste na leci, pobijali resnico in stvar spravili v javnost, o kateri se je mislilo, da se v merodajuih krogih mirnim potom razinota. Meni ni leca na razpolago — oprostite torej gospod katehet, da Vam po tej poti dokažem, da je dolžnost starišev, v prid mladeži Vaše ravnanje v šoli grajati in si prizadevati, da se zboljša. Versko-nravsko odgojo mladiue postavlja šolska postava na prvo mesto. To najlepšo cvetico naj skrbno goji vsak učitelj — posebno pa katehet. A Vi se malo brigate za krščanski nauk v šoli, Vam je več za „stotjak" (katerega dobite za pouk) nego za veronauk Kateri gospod katehet na mesto, da bi kerščanski nauk ućil — sloni na šolskem oknu ali pa v dvoru na klopi sedi — ko v šoli jeden učencev nemirneže zapisuje. Ni torej Čuda, da je Vas vizitacija ranjega knezoškofa zelo prestrašila, da ste vprašanja iz krščanskega nauka tako uredili, da bo učenci vsake klopi imeli svoja, — (deček doma vprašan — „kaj je molitev?" odgovori: „To imajo v drugi klopi!") — ter učitelje prosili, da jih v cerkvi pri izpitu tako nastavijo, kakor v šoli sedijo. Se ve, da je izpit knezoškofa prav zadovolil Vam v ponos a naši mladini v škodo Ugovarjali mi bodete — kako da obč. zastop svojega sklepa izvršil ni. Predno se občinski zastop h knezoškofu poda naznani župan, da ga je gospod župnik prosil, naj odbor to zadevo opusti, on (župnik) bo skrbel, da se vse na boljše obrne. To zagotovilo je odbornike zadovoljilo. Gospod župnik je tedaj sam Županu priznal, da je Vaš pouk v šoli slab. Čudno zopet, da gospod župnik danes uekaj priznava, kar jutri pobija. To je že sicer njegova stara navada, kako n. pr. o zidanji novega šolskega poslopja, ko je danes v krajnem šolskem svetu glasoval naj se v Središči zida — a jutri že uložil „ugovor" z drugimi občinami proti temu zidanju. Se je li torej čuditi, da pri zadnji volitvi v okrajni šolski svet Ortnožki Središčani zanj glasovali neso. Prodrl je sicer z jednim glasom večine (s svojim) misleč: Sila kola lomi. Vrnem se zopet k Vam, gospod katehet. Kako pa je Vaše ravnanje pri cerkvenih obredih. Deco pošiljate k sv. obhajilu, ne, da jo poprej v šoli poučite, mislite li, da stariši tega ne presodijo. Neka prosta žena je rekla, da ne pusti svojega otroka k sv. obhajilu „ker molitev ne zna; bo Že prišel drug kapelan, kateri bo deco nekaj naučil". Ako tedaj Vaše početje ljudje grajajo, pošiljate v jezi iz svojega slovarja katere priimke n. pr. te-lebač, telebuš, bekač, vragovič itd. mej ljudstvo in ne redko tudi v šoli mej mladež. Kupite si „01i-kanega Slovenca", učite se ga noč in dan — potem bo Vaše obnašanje tudi zunaj šole Vašemu stanu primerno Vaš Jos. Šinlso. V Središči, 28. julija 1889. 13 o z i "V ! *) Podpisano uredništvo daje na znanje, da prireja IV. izdajo Bvojega „Popotnik-ovega koledarja za slovenske učitelje0 za 1890. leto. Da se učiteljski osobni imenik (šemutizem) v tej izdaji pospne do neke popolnosti, vabimo vse p. n. učiteljstvo sloveusko k sodelovanju. V prvi vrsti prosimo slavna šolska voditeljstva, da nam blagovoljno naznanijo. 1 Število otrok ob koncu šolskega leta, oziroma po stanju z 15. avg. t. 1. in sicer: a) dečkov in deklic, ki so dolžni šolo obiskovati, t. j., ki stojo v starosti mej 6. in 14. letom; — b) dečkov iu deklic, ki šolo obiskujejo. (Kranjski in primorski p. n. gg. voditelji naj zapišejo vsakdanje učence posebej in ponavljavne posebej). 2. Vse spremembe, ki so se ali z ozirom na zavod sam ali glede učiteljskega osobja na njem vršile od 1. novembra 1888. do sedaj (15. avgusta), oziroma, ki se bodo v kratkem še gotovo vršila. Naj se ne pozabi na učit. osobe, ki se v tem letu iz učiteljstva izstopile (Uzrok izstopa!) — Ker se je iz več stranij izrekla želja, naj bi šematizem zadržal tudi upokojene učiteljske osobe, tako prosimo, da se nam naznanijo tudi 3. imena, karakter in slednja služba ter natančna adresa takih upokojenih gg. tovarišev, ki eveutuvelno v šolskem okrožji prebivajo. 4. Tudi če se je znabiti spremenilo kaj glede zadnje pošte itd. itd. V drugi vrsti — in to posebno — prosimo pa vse tiste Častite tovariše in ljubeznive tovarišice, glede katerih se nahajajo v III. letniku „Pop. koledarja" kakoršni koli napačni podatki, naj blagovolijo nam dotične nedostatke natančno obznaniti, ter uredništvu pripomoči, da je popravi. Sploh bodemo za vsako dobrohotno opazko in za vsak nasvet hvaležni ter se tudi nanj ozirali, ako le ne prekorači okvirja, v katerem se nam je gibati. Ker nam je mnogo na tem, da zagleda „Po-potnikov koledar za tdov učitelje" za 1890. 1. Že vsaj meseca nov. t. 1. beli dan, pač nujno prosimo, da se dotični popravki, oziroma podatki dopošljejo najpozneje do 18. avgusta t. 1. podpisanemu ureduištvu, katero se za vBako uslugo že naprej zahvaljuje. Maribor, due 25. julija 1889. Uredništvo „Popotnika", Rciserstrasse 8. *) Slavna urednifitva slovenskih listov uljudno pro-pmo, da ta poziv blagovolijo v Svojih listih brezplačno BODatisuiti. mnogoletna opazovanju. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospo-šujočiin in želodec okrepćujočim uplivom. Cena škatoljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnab po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ovc proparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(55-10) «t<>Ji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Loterijue srečke 31. julija. V Pragi : 27, 28, 61, 86, 66. rJT it j ol! 31. julija. Pri Malici s Folakowsky iz Kranja. — Folakowsky iz Črnomelj na. — Weinberger, Sperling, Polaček z Dunaja. — Kavzviiiskv, Ladislaus i/. Budimpešte. — Schvvarz iz Ja-blonca. — Zeitz, Liechtenstein iz Herolina. — Anton iz Gradca. — Socatelli, VVebor iz Veliko Kaniže. — Setničar iz Ajdovščine. Pri Slonu : Prohaska z Reke. — Potazky iz Gorice. — Beer z Dunaja. — Finger iz Prestranka -- Piotro iz Trsta. — Moli iz Solnograškega. — Lang iz Monakovega. — Muri od Jezera. Pri .In/.nt-m kolodvora: Erdman iz Celja. — Su-perina iz Reke. — Krili iz Ileba. — Maldon z Voloskega. — Poglejski iz Vodic. Pri AvMtrlJNkeui cesarji: Zettel iz Škofje Loke. — Aljaučič iz Trsta. Uuarli su »■ LJubljani: 20. julija: Ivana Kopač, železniškega sluge hči, 3 tnes., Itimska cesta št. 3, za katarom v črovih. 30. julija : Karol Zupančič, ključar, 45 let, Kolodvorsko ulice št. 5, za jetiko. — Jožef Oerne, urarjov sin, 14 I., Vodnikove ulico št. 4, za škrofeljni. 1. avgusta: Štefanija Purlan, ključarjeva hči, 12 dni, Poljanski nasip št. 14, za srčno hibo. Meteor ologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tcni-peratnra Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 31. julija | 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer >382 mm. 7309 mm. 739 2 mu. 18 8" ti 96*0« 0 18 2° 0 dl. BVZ. sl. jz. si. /.ah. ____ obL d. jas. j-. 0-00 mm. bi) 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7392 mm. 739 0 mm. 738"6 mm. 15 6" C 96*6" C 20 4° C brezv. si. zab. b1. zab. megla jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 20 7° in 20-5°, za 0-9° 0-7° nad normalom. dne 2 avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 83 85 — gld. 83-90 Srebrna renta...... 84-80 — „ 84-90 Zlata renta....... 109-85 — „ 109 90 54/g marčna renta.....9955 — „ 9905 Akcije narodne banke... „ 907*— — , 907-— Kreditne akcije....., 30625 — „ 30750 London........ „ 119-90 — , 119-95 Srebro........ „ —'— — , —*— Napol......... , 9-52"/, — , 9*68'/, C. kr. cekini .... . , 566 — „ 5-66 Nemške marke....., 58 65 — „ 58-06 4°/o državne Brucke it 1. 1864 260 gld. 131 gld 25 kr. Državne svečke iz 1. 1H64 100 , 173 „ 20 „ Ogerska zlata renta i'L...... 100 „ 20 „ Qgerska papirna renta 5°/0 . . . . 94 ,, 75 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . — ,, — ., Dunava reg. srečke f>'\0 . . 100 gld. 122 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/»°/o zlati zast. listi . 119 „ 75 „ kreditne srečke.....100 gld. 183 „ 75 ,. Uudolfovc srečke..... 10 ,, JO „ — „ *kcije anglo-avstr. banke 120 „ 125 ,, 25 ., ; iaminway-društ. velj. 170 gld. a v. 229 „ 50 Namesto vsake droge objave. Britkim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da Je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra in unu-kinja, ERNESTINA MRAK učenka IV. razreda, danes ob ',49. uro zvečer, po dolgi in jako mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 12. letu svojo dobo mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage ranjke so bode v soboto dno 3. avgusta ob 4. uri popoludne preneslo iz žalostinsko hiš«, Streliške u'ico Št. 8, k večnemu počitku k sv. Krištofu. Sv. mašo zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi pri sv. Petru V Ljubljani, dne 1 avgusta 1889. Anton .Mrak, c. kr. računski oncijal, oče. — Ivaua Mrak, mati. — Ivana Keber, stara mati. — Antonija, Zorkn in Ivauka .Mrak, sestre. (585; Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo so E I ■ ;aei spisi |M> znižani ceni. Ravnokar je izšel iti se razpošilja p. n. naročnikom - VIII. zvezek - Jurčičevih zbranih spisov. VMebina : Cvet in sad. Izviren rcjnaan.. — („Slovenska knjižnica", 1877.) Bela ruta, bel denar. Povest. — („Slovenski Narod4, 1874.) Zvezek po 60 kr., /"~^~\ Dijaki eleg. vezan po I gld. / /£5^?v \ dobivajo .Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / i*.^ ■ \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina J f j 50 kr. izvod, ako za posamični neve- \ <^G^t^fe/ s' naročo skupni* zani zvezek 5 kr., V^I-BbPv naJmanJ deset izza vezani 10 kr. \ ^/ vodov. Prodajajo se v (37—32 NARODNI TISKARNI" v I-jjuL^bljani, 99 Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. Patentovane Strakosch-Boner-Jeve stroje za pranje in munge priporoča Su(°^—41) a i, k 14 n A * i» s: it gi a: it % o u Dunaj, Graben, Brauner trasam 6. 1 Katalogi zastonj in franko. T^^ZZ Leta IS5S. ustanovljeni prvi avstrijski Annoncen-Bureau A. Oppelik na iMinaji. me«to, sibenbmal«'i St. ti proskrhiijo i......n ■ • vnuku vratu v.:% vso tu- in inozemske časnike in koledare. Kor 11 ■ i KI i < imi sestava nnonco in |nn;;i l/lni- uaHopisov, v katero so dajo anoiico, f.o naprej jiiimSi pol uspehu in da so denar po nupotrentiom no trosi, priporoma so gorenja, v tej Htroki iui j-sliir.-i su avMtri.|Nkfi I vr izvirnih MtUtfa . » opisov in koledar- jev a primernim rabatom) in «*«>iiilit). l>olui oltslniM'li ti- tvnlk.> /c naprej Jamici r.a redno, ••*'iio in 111 . i °. 111 11 < > i/.v rtu vanjo danih nnrocil. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Otci in sinovi. Ruski spisal J. N. Turgcnev- Preložil Ivan (»ornik. Mala 8°, 357 stranij. Ceua 5« kr., p<> pošti 55 kr. Št. 10.493. (574-2) Razpis natečaja. Za II mestni otroški vrt slovenski, ki ga občina Ljubljanska odpre s početkom prihodnjega šolskega leta, je popolniti mesto otroške vrtarice z letno plačo 400 goldinarjev. Prošnje za to (začasno) službo je s potrebnimi dokazili o sposobnosti za otroške vrtarice uložiti » tudi ^424—9) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodce otežu j oči h ])rimesi. lilnins zaloga v Ljubljani pri 91. E. Nupan-u; prodaj.iju ga nadale: H. KHMtiter in J. Hlauer; v Kranj!: i'. Ilolleuz. E»otW.3o6I -V Trst NKGOZIO VIENESE b«*. tvrtki« t.DW c-..r-.. »»»»' « M»' ' V».u *.M vsu dobro, ««»» i« »»"■ 17 let star mladenič želi natopiti v kako večjo prodajalnico ■ manufakturnim blagom v meMtu ali na deželi kot praktikant. Dovršil je dve realki in jedno leto pri gospodu Bfahr-tt, — Pisma pošljejo naj se pod imenom m»« rollna Veri i. Cerknica por ICakek. (684—1) T^* er sem prevzel kav.arno v Kamniku, izstopil sem iz kavar-J-^. niftkega podjetja „ Valvasor" v Ljubljani, kateremu sem bii Bodružnik in poslovodja. Tem povodom čutim, da sem dolžan, vsem ]> d. gostom kavarne „ Valvasor" za meni blagovoljno ska-zano zaupanje presrčno zahvaliti in h spoštovanje?!! posloviti se od vseh gospodov. mm m m. _ Valentin Vital. Ušojam si udano naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel kavarno v Kamniku ^ iu jo odprl s I. dnem avgusta t. I. pod imenom KAVARNA KAMNIK, Usojujoč Be slavno občinstvo uljudno vabiti ntC obisk novo opravljenega podjetja, pristavljam zagotovilo, da se bodem vedno prizadeval p. n. gostom najbolje streči z dobrimi pijačami iu mno gimi časopisi, v Z veiespoftovapjem Valentin Vital. Kamnik, dne 1. avgusta 1889. (568) Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal Dr. J. Vošnjak. Igra s.5 je v prvič igrala pri Vodnikovi slavnosti iu bila od občinstva vsprejeta 7, največjo naudušenostjo. ■o » o. Dobiva so v „Nurodni i i -.U u vn i- v 1^ j ubijani iu v VNeli k n j imuiKili. O o ii ti O O ltr. (s poštnino vred). Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani ___ na velllsera Mestnem trg-a. ZZ^ priporofia tukaj popbiana najboIJMa iu Hveia /..Ir.i-vila. Ni trn dneva, da bi oa prejeli pismenih zalival o nalili izborno MkiiHenih domačih /dravilih. — Lekarn Trnkocav-jnve tvrdke je p>:t. in sicer: Na Dunaji Viktor pl. Trnk6ozy, V., HnndstbunnBtr. 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnk6ozy, III., Radeokjrplata 17; in Julij pl. Trnk6ozy, VIII., Josefstiidturstr. ilO. V Gradci (na Štajerskem)! Ven-delln pl. Trnkoozy. V Ljubljani: Ubald pl. Trnkoozjr. P. n. občinstvo se prosi, ako mu jo na tem lužečo, da spodaj navedena /.tlravila s prvo pošto dobi, đfl nnslov tako-lo napravil Lokama Trnkč-czy poleg; rotovža v Ljubljani. Mahjaceljske kapljice za želodec, katerim se Ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, i-t.njo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodci in so nep: ekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje sliisti jiri jedi, slab želodec, u r;i k. vetrove, koliko, zlatenico, Idjuvanje, glavoliol, krč v želodci, bilje srca, zahuKanje, gliste, iioleziii na vran ci, ua jot lih in zoper zlato žilo, 1 sto-klenioa volja 20 kr., 1 tuuat 2 slu\, 5 tooatov saino 8 gld. ifS^~ Sv»i*il<»! Opozarjamo, da se tisto istinite Mu r'iaeeljske kapljice dobivajo samo v lekarni Truk6c/.y-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgn v Ljubljaui. Cret zoper tkanje • |Q zajamčeni, če imajo ime Trn-kdesrjr in našo vurstveuo znamko. Zoper ponarejanje iHtih Me sodniJNki postopa. Vsa tu našteta zdravila se pristna dobivajo nuiuo v lekarni Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža _ i^.i-ajateij iu odgovorni ui^duik: i) r a z <» t. i u Hribar LMhiin* iti tisk nNdrodne Tiakarne*«