34. številka Ljubljana, v petek 12. februvarja 1904. XXXVII. leto Izhaja t&ak dan zvečer/ iziraSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša postoma. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peterostopne petit vrate po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ča bo trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah at. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vojna na Daljnem vztoku. Kaj sveti ruski zemlji zdaj tako grozite? Ko so zadonele bojne fanfare na Daljnem vztoku, vztrepetal je ves svet. Česar se nikdo ni prav nadejal, kar se je vsakomur zdelo skoro ne verjetno, postalo je mahoma neovržna resnica. Pritlikavi Japonec, ki je ]edva pred eno življensko dobo stopil v krog civilizovanih narodov, je smelo zavzdignil meč in izzval staroslavno, doslej Še od nikogar premagano, mogočno Rusijo na dvoboj. In čemu to? Rusija ni učinila Japonski nikake kriviee, ni ji kratila svobode in prostosti in ni je omejevala v njenem razvoju. Japonska zatrjuje, da hoče braniti neodvisnost Koreje, toda Koreja se za to obrambo zahvaljuje in se je zatekla pod rusko zaščito, ker vidi v Japoncih svoje neprijatelje in zavojevatelje. Japonska naglasa, da hoče ohraniti suvereniteto Kitajski v Mandžuriji, toda Kitajska svojega še nedavnega sovražnika ne prosi za to uslugo, a Rusija te suverenitete Kitajski ne omejuje in si je tudi ne lasti. Ali je imela potemtakem Japonska kak pošten povod, da je izzvala vojno na način, kakor delajo tolovaji in pirati, ki se iz zasede tihotapsko in zavratno zaženo na svojega nasprotnika. Ves civilizovani svet, kar ga še ni obsenčii protiruski šovinizem, je bil v svoji sodbi edin, da so Japonci izgubili pravico do simpatij civilizo-vanega sveta, čim so na nečuven način kršili mednarodno pravo in svoje protivnike napadli iz zasede kakor tolovaji, dasi je vladal še mir in se še ni proglasilo vojno stanje. Ia šele v tem trenotku se je Rusija odločila, da odgovori japonskemu izzivanju, japonski predrznosti z orožjem v roki. In pričel se je boj! Došle so prve veati z bojišča, tužne, nesrečo javljajoče . . . Rusi so daleč od nas, nikdar, odkar se zavedamo življenja, še nismo prišli v dotiko s svojimi brati visoko gori na severu, in vse moči so se napele, da naša srca otrujejo s strupom sovraštva, ali vsaj zaničevanja do svete Rusije. Toda kri ni voda in narava se ne da vkleniti v spone. Ko je car Nikolaj prijavil svojemu narodu, da je Rusija v obrambo svoje časti primorana zgrabiti orožje in si izvojevati zadoščenja, vztrepe-taia so tudi vsa slovenska in slovanska srca in, kakor je ruski narod trumoma romal v božje hrame, da izprosi božjega blagoslova ruskemu orožju, tako je pošiljalo tudi tisoče in tisoče slovenskih src iskreno molitev v nebo, da bi Vsevišnji bratsko rusko zemljo obvaroval zlega in njenim sinom, boreČim se daleko od domovine, kjer vzhaja solnce, podelil venec slavne zmage. V tem trenotku smo živo čutili, da nas spaja z Rusi jako krvno sorodstvo, ki je doslej jedva vibriralo, a je v očigled nenadnih dogodkov vzplamtelo v krepak zubelj, in v dušo se je nam vselila trdna vera, da bo rusko orožje vsepovsodi spremljala bojna sreča, in naša srca je navdala krepka zavest, da bo Rusija slavno zmagala v čast in proslavo ruskemu in vsemu slovanskemu imenu. Rusija je nam lebdela pred očmi v vsej svoji veličini, z vso svojo ogromno močjo in z vso svojo velikansko silo! In prišle so vesti, ki so nam javljale nesrečo, ki so nam poročale o porazu. Bolest nam je sprva objela duha, vera v nepremagljivost Rusije nam je jela ginevati in z bojaznijo in skrbjo smo zrli v bodočnost. In navdajala nas je le ena nada: morda, morda pa vse to ni res, ali vsaj ni res tako, kakor se poroča. In res, prišle so vesti, ki bo nam znova okrepile duha in ki so nas zopet utrdile v zaupanju na zmago ruskega orožja. Prepričali pa so nas tudi, da se proti Rusiji ne bori samo Japonska, ampak da ji je napovedalo boj vesoljno židovsko Časopisje, ki hocj reprezentovati javno mnenje cele Evrope. Ni.treba imeti baš bistrega očesa, da se izprevidi, da so vsa poročila teh listov tedenoijozno pobarvana, da nosijo takoj na prvi pogled pečat neresnice na čelu in da so preračunjena v to, da osleparijo javno mnenje in ga pridobe, da simpatiiuje z Japonci. V tem oziru se zlasti odlikujejo avstrijski židovski listi. Na vse načine ae trudijo, da bi naslikali Rusijo kot velikana na glinastih nogah, brez življenske sile in moči, ki bo v započetom boju nedvomno sramotno podlegel japonskemu pritlikavcu. Da j e to njihova pobožna želja, to vemo, toda b tem pa še ni rečeno, da bi se tudi izpolnila. Nam je prav dobro znano, zakaj si to žele. Rusije se boje! Strah jih je, da bi Rusija izšla iz vojne zmagovita, da bi se njen ogled in njena veljava še pomnožila in da bi morda jela celo vršiti | svoj o slovansko nalogo. S tem pa bi bil konec [nemški prevladi zlasti na Avstrijskem in vse-nemški nDrang nach Osten" bi bil uspešno zajezen. Zato si Želijo, da bi Rasija v boju podlegla. S tem bi bili zlasti avstrijski Nemci rešeni velikih skrbi in mogli bi Slovane še laglje potiskati ob steno, kakor doslej. Odkrito je treba priznati, da- bi bil poraz Rusije ne toliko uiodepoln za njo samo, kakor zlasti za ostale Slovane. Ni treba se varati, da ostali Slovani ne potrebujemo Rusije in da se lahko zanašamo na svoje moči. To bi bila huda zmota. Močna, ugledna Rusija je za vse Slovane velika moralna zaslomba in Slovane se bo samo tako dolgo upoštevalo, dokler bo Rusija silna in uplivna. In prav gotovo je, da, ako Rnsija izgubi na svoji veljavi, ako v boju podleže, da se bodo avstrijski Slovani še bolj potiskali ob steno, kakor doslej. No, pa naj nemški in drugi Rusom sovražni listi pišejo, kar koli, naj groze Rusiji s porazom, naj ji pro-rokujejo neizogibni bližajoči se pogin, nas Slovence in Slovane to klevetanje ne omaja v trdni veri, da si Rusija izvojujo slavno zmago. Na obalih Tihega oceana se razlega sedaj veličastna pesem „Bože carja hrani", ob bregovih jadranskega morja pa žele bratje po krvi in jeziku, da bi tamkaj ta himna slovanstva nikdar ne utihnila, da bi bog ohranil sveto Rusijo in jo ovenčal z vencem zmage! Ali zmagujejo vedno le Japonci? Angleški in nemški listi vedo poročati samo o uspehih Japoncev in o porazih Rusov. Kontrolirati se ta poročila ne dado, ker so vesti z Ruskega zelo redke, vendar se lahko reče, da so vsa ttndencijozna. Treba je torej vse te vesti, ki dohajajo v obilnem številu iz Londona, sprejeti z največje reservo, zakaj ako bi bile resnične, bi bila že sedaj Rusija popolnoma poražena. Koliko je verjeti tem poročilom, se vidi iz tega, da je več ruskih ladij, katere so Japonci ali vjeli ali pa pogreznili, nakrat sedaj vstalo od mrtvih, kakor na pr. križarka rMandžur", ki je pravkar odplula iz Šanghaja, dasi so jo baje že pred dnevi Japonci zajeli v Nagasaki, da niti iz pristanišča ni mogla odpluti. Sedaj se znova poroča iz Londona, da sta japonski ludi j i „SajjenM in „Hejjen" vzeli ruski kri-žarki aJekaterinoslav" in „Argon" in štiri ribarske ladje. Drugi pa vedo povedati, da so Japonci celo vzeli znova Rusom sedem ladij, dve pa uničili. Nikjer pa se ne pove, kje seje to zgodilo in katere so bile te 1 a d i j e. Dokler torej ne dospejo avtentična poročila iz Fetrograda, se te vesti ne morejo smatrati za resnične. Japonski vojni načrti. aZeit« poroča, da nameravajo Japonci v prvi vrsti se polastiti Port Artu/ja in Daljnega. Rusi smatrajo namreč za najvažnejšo točko za vojevanje reko Jalu. Glavni pogoj pa, da morejo tukaj z vapehom nastopati je, da imajo hrbet zavarovan s Port Arturjem in Daljnim na eni strani in z Vladivostokom na drugi strani. Ker se pa Port Artur ne da kratkim potom zavzeti, nameravajo Japonci v bližini Niučvanga izkrcati 40000 mož, da bi s tem pretrgali zvezo ruske armade na reki Jalu s Port Arturom in Daljnim in da bi Ruse napadli za hrbtom na levem krilu. Rusko brodovje je baje že tako oslabljeno, da izkrcanja ne bode več moglo preprečiti. Tudi vojna mornarica v Vladivostoku ne more v tem oziru ničesar škodovati, ker jo blokirajo japonske ladije in jo ne puste iz luke. Da torej rusko Jadi-jevje ni prišlo na pomoč brodovju pred Port Arturjerr, ni kriv led, ampak japonska blokada. Sploh pa računajo Japonci, da se jim bode ▼ kratkem času posrečilo, vzeti tudi Vladivostok, tam izkrcati svoje vojaštvo, porušiti proti Harbinu vo-dečo železniško progo in tudi na levem krilu prijeti rusko, na reki Jalu stoječo armado, čim pa se jim to posreči, upajo, da so zadali Rusom smrtni udarec, da se ne bodo več mogli vstavljati japonski premoči. To so vsekakor lepi načrti, samo da se ne bodo dali izvesti, zato bo že Rusija skrbela in jih še o pravem času prečrtala! Ali se giblje tudi Kitajska ? S Kitajskega dohajajo zelo vznemirljive vesti. .Ako jim je verjeti, je jelo v mandžurski obmejni pokrajini zelo opasno vreti. In to gibanje podpira baje sama kitajska vlada. 10.000 mož redne kitajske armade je baje na potu, da vdre v Mandžurijo in tam uniči železniško progo. Nadalje se pa še poroča, da namerava kitajska vlada na posebni ukaz cesarice poslati ^OO.OOO^bokserjev v Mandžursko z nalogo, da razdre celo železniško progo, podero mostove in tako pretrgajo zvezo ruske armade z evropsko Rusijo. Pripomnimo, da so te vesti navadne kombinacije brez vsake podlage, ker ni verjetno, da bi se Kitajska mešala v vojno in podpirala svoje sovražnika od včeraj, ki so jo nedavno tako sramotno porazili. Takisto pa tudi ni verjetno, da bi kitajska vlada razpolagala z armado 200.000 mož, ko je še vendar iz zadnje kitajsko-japonske vojne znano, da je z vso težavo 'formirala jedva male vojaške oddelke. Dasi so te vesti bolj alarmujoce, nego resnične, vendar imajo to dobro na sebi, da Rusijo opozarjajo, da se bo dobro pripravila za vse slučaje. Uspehi Japonske pa vendarle niso resnični. Na vseh koncih in krajih baje zmaguje Japonska, kakor poročajo angleški viri, rusko brodovje je skoro LISTEK. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Tretji del. V. Kurat Svetlin je bil skrajno nejevoljen, ko ga je močno trkanje na njegovih vratih zbudilo iz spanja. Tako je bil nejevoljen, da je dal svoji jezi duška s krepkimi kletvi-nami. Le počasi in težko se je izmotal izpod odej. — Hudič naj ga vzame, kdor me sdaj moti, se je srdito repenčil, ko je oblačil površnik in vžigal svečo. Koj na to je pa že ugibal: — Jutri moram vendar pogledati v sanjske bukve, kaka številka je ia nočni obisk. Svetlinova nevolja pa se je spremenila v velikansko začudenje, ko )e odprl vrata in zazrl pred seboj Kopitarja. V sami srajci in površniku s Bvečo v rokah je stal pred vratmi in ni mogel ziniti besede. Morda niti razumel ni, kako je Kopitar odpravil hišnico, ki mu je bila svetila po stopnicah, sedaj pa odšla v svoj brlog. Šele ko je Kopitar potisnil Svetlina na stran in vstopivši v sobo zaprl vrata, se je stari duhovnik zavedel. — Vi — Kopitar? I — kaj pa hočete ob ti uri pri meni. — Prijatelj — za šalo Vas nisem zbudil iz spanja, je odgovoril Kopitar. Spravite se v posteljo in potem mi povejte, kdo stanuje t tej hiši. — Ali — kaj pa se je zgodilo? Tako sem se prestrašil —. Kurat je stal še vedno sredi sobe in držal svečo v rokah. Kopitar mu jo vzel svečo iz rok in jo postavil na mizo; potem mu je pomagal, da se je spravil v posteljo. — Torej — kdo stanuje v hiši? — Kurat je začel počasi naštevati imena: Kancelist Rode, topni-čarski kapitan Ponson, Suzana pl. Sshmutzenhaus, jaz — — Kdo še? — Hm? Kdo? Ah, da, pri Sohmu- tzenhausovki stanuje gospodična Olimpija. — Operna pevka? — Bivša operna pevka — zdaj jako pobožna in krepostna učiteljica petja. Kopitar se je vsedel na posteljo. Malo je bil presenečen, da se ni že prej spomnil gospodične Olimpije. — Ali drugi nihče ne stanuje v hiši? — Razen gospodarja nihče, je odgovoril Svetlin, potem pa nestrpno pristavil: A zdaj je Že Čas, da povesta, kaj to pomeni in čemu ste me zbudili tako pozno ponoči. — Prijatelj, je rekel Kopitar, nekaj važnega sem zasledil. Med tistimi, ki hodijo v Doberletovo hišo v Trnovo sta tudi dva človeka, ki sta sedaj v tej hiši. Svetlin se je nagloma viravnal v svoji postelji. — Ni mogoče! — Ne le mogoče, nego popolnoma gotovo. Le slušajte. In Kopitar jo zdaj z napeto pozornostjo poslu-Sajočemu kuratu povedal, kaj je vse doživel ta večer. Ko je končal, je kurat vzkliknil: — A kdo bi mogla biti tista dva človeka, ki sta sedaj v tej hiši. — Po mojih mislih — je rekel Kopitar počasi in s povdarkom — je ena tistih oseb — Olimpija. Že ko sem jima sledil iz Trnovega, sem zapazil, da ima eden nekako čudno bojo. Zdelo se mi je, da tako hodijo race — a tako hodijo ženske. Kurat je zmajeval z glavo in vzdihoval: — čudno, čudno! Pa — morda je le tako. Druge ženske, na katero bi mogel pasti le najmanjši sum, a i v tej hiši. In kdo naj bi bil njen spremljevalec? Iz te hiše gotovo ni. — Morda je kak tujeo, ki ga je Olimpija pri sebi skrila. Kje pa ima Olimpija svojo sobo? — V drugem nadstropju, na koncu hodnika. Kopitar in kurat Svetlin sta umolkntla in premišljevala, kako bi se dalo dognati, če je kdo pri Olim-piji skrit. Kopitar ni Čisto nič dvomil, da je bila Olimpija, preoblečena kot moški, v Doberletovi hiši. Videl je bil enkrat, ko je govorila tik cerkve Sv. Jakoba z grofom LavaJom, a ker sta se na soareji pri baronu Cojzu delala, kakor bi se ne poznala, je domneval, da imata kako posebno zvezo. — Najbolje bi b lo, da greste kar na policijo, je končno menil kurat. Kaj bi se sami ukvarjali. — Ne, prijatelj, je odločno odgovoril Kopitar. To je nemogočo —■ tega sedaj še ne morem storiti. — A zakaj ne? — Ker moram imeti obiire. Zdi se mi, da sta prizadeti še dve osebi, katerih ne smem spraviti v sitnosti. Kopitar je mislil na baronico Coj-zovo in na Konrada in samo zaradi teh dveh ni hotel tega, kar je že dognal, naznaniti pristojni oblasti. — Kaj pa mislite storiti? je vpraj šal Svetlin. — Za zdaj ničesar, je odgovoril Kopitar, za zdaj je dovolj, da vem, pri čem da sem. Tu pri vas ostanem do jutra in potem bom že videl, kaj je storiti. mniceuo, a navzlic temu n e m o r 0 izkrcati svojega vojaštva na polotoku med Port A i-turominMukdenom, d asi to vsak dan poskuša. Vsi njeni napori so ostali doslej brez-v s p e S n i. To je prav jasno znamenje, da ruska bojna mornarica še pač ni tako oslabljena, kakor bi to svetu radi natvezili japonsko-anglcŠki viri. Ako bi bilo rusko ladjevje že v resnici tako-rekoč uničeno, potem bi se pač Japonci brez posebne težave iu posebnega napora lahko izkrcali na portar-tnrskem polotoku, že zdavna bi lahko zasedli Daljni, ki n i utrjen, porušili bi lahko železniško progo in že pred dnevi bi bili gospodje situvacije. Da to niso navzlic bobneČim zmagovalnim poročilom, sili človeka v resno razmis-Ijevanje in pojavljajo se dvomi o resničnosti japonske vspehe javljajočih vesti. Zlobne laži. Japonci se pač niso naučili od svojih angleških prijateljev samo dobrih stvari, ampak jih znajo tudi dobro kopirati v drugem oziru. Iz Tokija so namreč sporočili strmečemu svetu, da so ruski vojaki pravi pravcati barbari. V Vladivostoku baje s posebnim dovoljenjem redarstva ropajo po japonskih hišah in pobijajo revne Japonce, •ploh pa je vse rusko prebivalstvo skrajno razburjeno proti japonskim someščanom in isti so v skrajni nevarnosti, da jih ne pomore. Prav tako baje postopajo Rusi v Mandžuriji proti domačinom in Japoncem. To so pač zlobne laži, katere Japoncem pač nikdo ne bo verjel razen kak zagrizen Anglež ali avstrijski Nemec ! Takih dejanj bi bili morda zmožni Japonci s svojo 301etno kulturo, ne pa eivilizovani Rusi! V naslednjem pa priobčujemo brzojavke, ki so uam za včerajšnji list doilc prepozno: Petrograd, 11. februvarja. Namestnik Aleksejev postane višji poveljnik vishšetvzhoda na suh srn in na morju. l.f S. in S. sibirski vej, I. sibirska pehotna divizija in nekaj dolov transbajkal-■kih kozaških let se priklopi snandžurski vojski. Petrograd, 11. februvarja. Uradno se javlja, da jo izšlo povelje, naj se osnuje še tretji sibirski v o j. Odredba ukazuje, naj se iz vrhne-udiinsktga 2. šitaiksgs, 2. ner-einakega in drugega argunskega polka napravi transbajkalska kozaška divizija. »Ruskj Invalid« poroča, da bo k tamu tretjemu voju spadala 3, 4. in 9. vzhodnoai-birska strelska brigada s svojo artiljerijo, ena transbajkalska kozaška brigada in tretji vzhodnosibirski aa-perski bataljon. Carigrad, 11 februvarja. Transport čet in vojnega materijala, ki bi imel v soboto oditi z neko ladjo ii Odese na vstok se je radi vojne e i a t i r a 1. Kod a n j, 11. februvarja Dasci ao sklenili popolno nevtrali teto v rusko-japonski vojni. Kurat je bil zadovoljen. Kopitar je le legel na zofo in kmalu sta oba trdno spala. In spala sta dolgo, kajti v hiši in v mestu je bilo že vse živo, ko se je Kopitar prebudil. — Deset je ura — vstanite, je zagrmel na kurata, še mašo ste zamudili. Toda kurat je le nekaj nerazumljivoga mrmral in se obrnil na drugo ftran, med tem, ko se je Kopitar bitro pripravil za odhod. Kam pa greste, je zaspano vprašal kurat. — V mesto, je odgovoril Kopitar in se nato poslovil. Toda Kopitar ni šel v mesto, nego naravnost v drugo nadstropje. Na hodniku je naletel na gospo dično Suzano pl. Sohmutzenhaus in jo vprašal za stanovanje gospodične Olimpije. Starka mu je rada postregla in ga spremenila do vrat. — Tu — prosim. — Hvala! Kopitar je potrkal, a ne da bi čakal na odgovor, kar vstopil in stal pred Ljudmilo. Madrid, 11. februvarja. Minister zunanjih del je v zbornici izjavil, da ostane Španska v rusko - japonski vojni strogo nevtralna. Berlin, 11. februvarja. Iz Pe-trograda se poroča, da tamkaj nihče ne dvomi, da so Japonci za* sedli luko v Vejhajveju in da od tamkaj vodijo operacijo proti Port Arturju. To vzbuja tukaj veliko nejevoljo. Angliji se ne da ničesar očitati, ker je luko vzela le v najem, krivda zadene kitajsko vlado, ki kaj takega trpi. Čeprav ta okolnost najbrž moti ruski vojni načrt, vendar je Rusija gotovo mislila tudi na to eventualnost. V sanitetnem oziru se dela z veliko vnemo in hitrostjo. K Rdečem križu se prostovoljno oglaša nebroj zravnikov in usmiljen k, obveze in zdravila se neprestano pošiljajo na vztok. P e t r o g r a d , 11. februarja. Pred predsedstvom carja Nikolaja je imel danes ministrski svet sejo, v kateri se je sklenilo vse ladje, ki niso neizogibno potrebne, poslati na Daljni vztok. Turčija se je naprosila, da dovoli izhod skozi Dardanele. Rusija hoče v prvi vrsti izsiliti veliko morsko bitko. Petrograd, 11. februarja. Ja ponoi mislijo v kratkem napasti Vladivostok. Luka je sicer zamrzla, morje pa je prosto ledu in iadje se lahko pristanišču tako približajo, da je bombardirajo. Praga, 11. februarja. Poslanec B a x a je brsojavil v Petrograd: V trenotku, ko se ruski narod pripravlja, da prične boj proti odkritim in tajnim sovražnikom za civilizacijo in človekoljubje, izrekajo sinovi češkega naroda velikemu ruskemu narodu svoje n a j-prisrčnejše simpatija. Daj Bog ruskemu narodu zmago v prid •ivilizaoije in v korist vseh Slovanov. B e r o 1 i n , 11. februarja. Ii Tokija ao poroč?, da so se sovražnosti od ruske strani preje začele, nego od japonske. Topovnica »Korejec« je baje že na večer 8. t. m. streljala pri Čemulpu na japonske torpedovke. (Japonci se ie skušajo oprati! Opomba uredništva) Peterburg, 11. februarja. Rusija misli zasesti Peking, da se s tem zavaruje, da bi Kitajci eventuvelno ne m o g 1 i p o m a g a t i Japoncem. Tokio, 11. februvarja. Japonci se v nedeljo zasedli Ifasampho, ki ga nameravajo utrditi, da napravijo tast pristan za mornarico. London, 11. februvarja. Dailv Telegraph" poroša iz Nagasaki ja, da so po naroČila iz Tokia Japonci izpustili rmska paroika „M a a d ž m -rijau in „Slika" ia nerveŠki parnik „Sleipneru, kije vozil v ruski trg. sližbi. Izpustili so tudi ruski parnik „Mttkden" in norveški parnik „Sem-Iia", ki so ju zajeli v Saseka. London, 11. februvarja. Rautai-jev biro poroča iz Petrograda, da je japonski poslanik K uri no odpotoval s člani poslaništva vred v Bero lin. Na kolodvora je bila velika množica ljudstva, a do kakega izraza nejevolje ni prišlo. Državni zbor. Dunaj, 11. februvarja. Državni zbor se skliče v auačetku meseoa marca. Tozadevno eesarjevo lastnoročno pismo se razglasi te dni. Hrvatski sabor, Zagreb, 11. februvarja. Nadaljevala se je proračunska debata. Pri postojanki »centralna uprava« (107.730 kron) se je razvnela daljša debata. Pob!, pl. Krajcsovics je urgirat zakonski načrt glede odškodnine tistim, ki so bili ponedolžnem v preiskavi. Tudi zakona o odškodnini ponedolžnem obsojenim dežela še nima. Sekcijski načelnik dr. Marjanovih je izjavil, da vlada v tem vprašanju prav rada sprejme vsako sproženo misel sabora. Posl. dr. Šilo vic je opozarjal pravosodnega načelnika na potrebno preoinovo nekaterih zakonov. Predvsem je to potrebno za oderuški zakon. Ker pa ne more ena oseba vseh preoanov izvesti, naj se ustanovi pri deželni vladi kodifikaoijska komisija. Preosoovati je nadalje treba zakon o kmetskih dednih pravicah, postopanje o o i v i 1 n i h pravdah, ki se sedaj predolgo vlečejo; nadalje zemljišč ne knjige, notarski in odvetniški red, sploh je treba preosnovati ves kazenski zakonik, ki je že nad sto let star, kakor tudi porotno sodišče. Posl. dr. Mile Starčevie je tudi zahteval reformo kazenskega zakonika, predvsem pa odškodovanje ponedolžnem zaprtih. Potem je pole-mizoval proti posl. župniku Šnapu ter izjavil, da hrvatski narod ni zoper duhovnike, temuč le zoper nevredne, kakršen je Sna p. V njegovi župniji vlada največje nezadovoljstvo.On je sramota duhovniškega stanu. (To je tisti župnik, ki ga je te dni v Zagrebu na glavni ulici bivši župan Mileusnić pretepel a konjskim bičem). Posl. Tuš kan je rekel, da so sodniki zadnjih 20 let čestokrat svojo moč in oblast zlorabljali. Sodniki niso bili neodvisni in svobodni, temuč pristopni vsakovrstnim ovaduŠtvom. Pod novim pravosodnim načelnikom postaja v tem oziru dokaj bolje. Po tem je govoril o sramotnih razmerah v zaporih okrajnih sodišč. Posl. dr. Vinko vic je pozdravljal vso sprožene reforme predgovor-nikov ter izjavil: »Toda reforme moramo izvesti hitro, sicer lahko zopet pride kak Khuen-Hedervarvter vse pokvari«. Sekcijski načelnik dr. Marjano t i ć je obljubil, da se državljanski zakonik, ako ne v celoti, vsaj deloma reformira. Ravno tako si bo prizadevala vlada, da uredi zakon o kmetski dedščini s posebno novelo. Kmalu se predlože abornioi novele o kazenskem in bagatelnom postopanju in o izvršbah. Tudi zemljiščne knjige se že urejujejo. Govornik upa, da se mu posreči tudi plače uradnikom urediti, pri čemer pridejo prvi v poštev nižji uradniki Glede kazenskega zakonika čaka deželna vlada na vspeh novega kazenskega zakonika v Cislitvaniji. Oderuški zakon se izda s posebno novelo, porotna sodišča so organizu-jejo in zopet olive. Postojanka je bila nato sprejeta. Nadaljnje točke proračuna 2—8 so so sprejele skoraj brez vsake debate. Ogrska delegacija. Dunaj, 11. februvarja. Vojni odsek je obravnaval najprej o odgovo rih vojne upravo na lansko resolucije. Pojasnila vojnega ministra so se proglasila deloma ia zaupna. Minister je med drugim obljubil, da se položaj vojaških penzijonistov, ki so bili v kaki vojski, mora sboljšati; istotako •o mora kaj storiti ia preskrbo vojaških vdov in sirot. — Potem so jo nadaljevala podrobna debata o vojnem proračunu. Delegata grof A p -ponvi in Okoliosanvi sta odklonila aahtevo za zvišanje stroškov za vojaške sodnike, ioi, da ogrsko za konodajstvo le ni sprejelo novega vojaškega kazenskega pravdnega reda. Vojni minister je izjavil, da pomanjkljivo znanje nemščine pri lastniških izpitih enoletnih prostovoljcev ne odločuje aa vspeh. Prvih 0 točk proračuna je bilo sprejetih. Madjarske grožnje. Budimpešta, 11. februvarja. V mestnem sestopu je interpeliral ravnatelj industrijskih druitev Gel-lori lupana, naj se izključijo avstrijski industrijski izdelki is Ogrske, ker ee na Dunaju agituje zoper ogrsko moko in meso. Dogodki na Balkanu. Solun, 11. februvarja. Ruski oivilni agent De meri k se je zavzel za nekatere zaprte Mscedonoe. Generalni nadzornik H Umi pala mu je odgovoril, da s« ravnokar sestavlja imenik vseh zaprtih Macedoncev. ker bode kmalu vse sultan pomilostil. Na Demerikovo vprašanje, ali se pod besedo »kmalu« razumejo tedni ali dnevi, je odgovoril Hilmi paša, da v tem slučaju pomeni dneve. Bel g rad, 11. februvarja. Mini-otroka kriza se je tako naglo poravnala le vsled rusko-jsponske vojne. Rodoljubi, bodisi katerekoli struje, ao spoznali, da se bližaj6 resni časi, ko morajo osebni prepiri utihniti. Poljska zmaga Poznanj, 11. februvarja. Pri delelnozborski vohtvi v Liebenu (Po znanj) je bil izvoljen poljski urednik Korfantv. Nemški državni zbor. Bero lin, 11. februvarja. Levičarji so predlagali, naj se v zatiranje »slabe« literature in umetnosti izda nov lex Heinze. Socialni demokratje so zahtevali, naj se obsodbe podčast nikov in častnikov, ki so trpinčili podrejeno vojaštvo, vsak mesec preči-tajo moštvu in Častnikom. Taki častniki naj se odpuste. „Motu proprio" Rim, 11. februvarja. Vkljub vsem zanikanjem se zatrjuje, da je papež skenil, da italijanske katoliške volilce pripusti k volitvam za parlament. Nova vstaja v nemških kolonijah Hamburg, 11. februvarja. Iz Kameruna se poroča, da so se tudi tam vzdignili zamorci ter se pomičejo proti deželi Hererov. Dopisi Z Dolenjskega. (Leopold Potreb in f.) Umrl je mož! Ob Tvojem grobu se spominjam preteklih dni, spominjam se Tebe, ki Te je trpka usoda preganjala do zadnjega diha. Ob Tvoji prerani smrti se je pač pokazalo, da si štel prijateljev v tisoče; pokazalo se je, da si bil priljubljen in oboževan v ljudstvu. Kako se Ti je vz rado stil a duša zroča z rajskih višav ua nepregledno množico, ki je Tvoje izmučeno telo spremljala k zadnjemu počitka. Kdaj so videle Radeče tak pogreb? Koliko učiteljev se pač pokoplje tako ? ! Kako se je Tvoja velika duša naslajala ob zvokih koračnice-žalostinke, saj jo je izvajala Tvoja godba! Kako je prekipevala ta duša veselja ob pogledu na stotine ljubljene šolske mladeži in ob pogledu na dolgo vrsto nekdanjih tovarišev učiteljev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da Te zadnjikrat pozdravijo ! Zakaj, dragi Leopold, zakaj Ti ni bilo sojeno le malce zadostila za Tvojo trpljenje vsaj v zadnjih dnevih življenja? Revež! Ne, nisi! Tebi je dobro. Y Življenju si bil sicer učitelj trpin. Čigar pravice so miareskopično majhne, a čigar dolžnosti so ogromne skale, ki ga tišae k tlom in ga malo po malo more, ... a sadaj Ti je dobro! Mi pa smo na poti ... Bil si nzorcn učitelj! Navzlic vsemu preganjanju Ti nikde ne more dokazati nasprotnega. Kje sta bila na dan pogreba ona dva, ki sta Te pregnala iz priljubljene Kostanjevice ? Jima li ni duše stiskal strak v ispoz-nanju, da sta baš ona kriva Tvoje prezgodnje smrti? Nista li prišla do zaključka, da bi bilo bolje, ko bi se bila takrat njima dala že dolgo zaslužena brca, mesto da se Tsbe istrgah is srede svojih prijateljev ? Kjerkoli si služboval, pridobil si si zdajci srca nežne mladine; pridobil si si uspehov kakor malokateri. Saj si poznal neinočuteče otroško srce, bil si pa tudi sam temeljito naobražen, upošteval si ušenčevo individualnost. So li pri Tebi upoštevali individualnost? Ne! Sodili so Te po enem kopitu z dragimi. In vendar si bil tako izreden Človek! Bi rokratizem seve ne pozna razlike med dušami. Učitelj je stroj; ko se obrabi, vrle se med staro šaro. Pošiljali so Ti ukor za ukorom, odtegnili so Ti krvavo prislužene petletnice. Ko si služil v Radečah in si moral poučevati na eks-kurendni šoli v Podkraju, kjer nisi dobil niti skorjice kruha, slabel si Črez-dalje bolj. Prosil si iz Radeč v Krško. Našteli so Ti Še enkrat register prestopkov, dolg kakor morska kača, službo pa so oddali drugemu. Tudi zadnje prošnje v življenju Ti niso uslišali. Dobro, da na smrtni postelji nisi zvedel, da je mesto Tebe imenovan drugi nad uČite ljem v Radečah. V zadoščenj« Ti bodi, da sta še za Časa Tvojega življenja izpoznala Tvojo pravo vrednost nadzornik in pa zadnji Tvoj nadučitelj. Kakor sta Te nekdaj nadzornik in nadučitelj pahnila v blato, tako sta se ob konca Tvojih dni trudila druga dva, da Ti po moreta do pravice. In ko bi Ti bilo sojeno dragi Leopold, doživel bi bil jasnega dneva, ko bi bila tudi trda roka višje gospode odnehala. Bil ai tudi umetnik po božji volji. Kje vzamemo kapelnika, ki bi nas znal ob skupščinah in na koncertih tako mojstrsko voditi, kakor si nas vodil Ti? Koliko se bode še porodilo učiteljev, ki bi s tako vztrajnostjo in požrtvovalnostjo delovali v prid umetnosti, kakor si deloval Ti? Kaj je Čutila Tvoja duša videč ob grobu Člane dveh godb, ljudi vtrjene v boju za obstanek, mole zagorelih obrazov, ki pa so plakali, kakor plaka dete za izgubljenim očetom V Zakaj si jih zapustil? Da, roka usode, trda si in neizprosna! . . . Ko stojim ob Tvojem grobu porajajo se mi spomini . . Kakšen tovariš si bil! Kako si znal ceniti resničnega prijatelja, a kako si iz dna duše sovražil hinavstvo in kle Čeplastvo! Kdo izmed Tvojih znancev in prijateljev ne ve, kako si znal zabavati družbo z dobrimi dovtipi in pe I rečim sarkazmom ? Ah, časi kje ste ? I Končavam. Počivaj dragi Leopold, počivaj mirno. Tudi jaz Ti kličem v slovo besede, ki jih je zaklical nadzornik Stiasny na Tvojem grobu: „1 svidenja!u K. --- Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. februvarja. — Nadvojvoda Oton mudil | se je danes — prišedŠi iz Dubrovnika i — štiri ure v Ljubljani. Obedoval je v restavraciji na južnem kolodvoru, kjer se je o postrežbi restavraterja i Schreja jako pohvalno izrazil. Ioi obedu ogledal si je v županovi ko i čiji mesto, katero je napravilo nanj 1 najugodnejši vtis. Popoldne se je od-1 peljal z gorenjskim vlakom. — Kako ao narodni. Dne 31. januvarja so priredili Salezijanci j v Uršulinski cerkvi predavanje združeno z beračenjem na drobno in na debelo. Na ta »spas« so vabili slovensko občinstvo samonemškim vabili. Na vabilih je tiskana tudi firma tiste tiskarne, ki je vabila ti- j skala. Na vabilu se je Čitalo doslovno »K«tholiiohe Buobdru-ckerei, Laibaoh«. Mislili smo doslej, da so glasi firma »Katoliška' tiskarna« a zdaj vidimo, da kl eri I kalai nimajo pri svoji tiskarni slovenskefirme nego nemško. V tem nas potrjuje druga tiskovina, ki jo imamo v rokah, namreč jedilni list gostilni pri »Zvezdi«. Ta jedilni list ji popolnoma in izključno slovenski, samo tiskarna je svojo firmo dostavila v nemškem jezika Na čistoslovenskem jedilnem iiiti čitamo: »Katholisoho Buohdru ekerei«. Recimo, da bi mi v svoji tiskarni pod kako tiskovino postavili (irmo »Nationai-Druckarei«« — kaj bi rekli ljudje? Pljuvali bi na nai No, pri nas jo kaj tastga i z k luče no, se ni zgodilo in se nikdar ne zgodi; pri nas smo tiskali le nemške, italijanske in francosko stva: a na vseh st bero vedno samo »Na rodna tiskarna.« V ostalem pa na rečemo drusega nego: Heil »Ka'ho-lisshe Bnshdruskerei,« vredna sestra v šenklavškem farovlu nastanjeni »Katholisoho Baohbandlung«! — čoaa iSlevenec1 ne vel V sredo je priobčil »Slovenec« poro čilo admirala Aleksejeva o napa 1 u japonske vojne mornarice na Port Artur, katerega je baje prinesel pa trograjski list »Regierungs kot « Lista s tem imenom pa v Pa-trogradu ni! Revel »Slovenuo«, ki hoče o vsaki stvari biti najbolja poučen, si menda misli, da isdaia ruska vlada svoj uradni list res v — nemškem jeziku. Da, »Slovones« je včasih ne samo silno naiven, ara pak tudi neumen! Da se v bodc&« ne bo več blamirai pred slovensko javnostjo, mu mi povemo, da jo ursdm list ruske vlade »Praviteljstv^ni Vjestnik" in da so ga v »Regia rungsbote« prekrstili — dunajaki Nemci! — ikof ova zavarovalnica. Iz St Pstra na Krasu se nam poroča: Menda ni Še dolgo, kar obstoji v Ljubljani vzajemna ali škofova zavarovalnica in že so ljudje začeli preklinjati to katoliško napravo. Is ni čuda! Za izgled, kako se postopa, naj navedem naslednje: Jakob Stav ar in Ant. Vodopiveo, oba iz Klenika, sta bila in sta še zavarovana pri graški vzajemni zavarovalnici. Lanskega leta pride neoega dne v K(c nik agent škofove savarovaiuice, d» zavaruje tam več menda katoliškik poslopij in res je vlovil nekaj ljudi Tudi zgoraj omenjenih mož se j4 lotil. Izvedši po zvijači, za ko'« * sta zavarovana pri graški zavarovalnici, ju je nagovarjal, da naj prestopita k škofovi savarovalnioi. Od* moža sta mu odločno povedala, da lega ne moreta storiti, ker termin le ni potekel. Toda škofov agent jih je le pestil in tudi poslopje premeril. Moža mu niBta ničesar pod pisala — podpisal je menda sam. Kmeta sta za to leto plačala zavarovalnino graški zavarovalnici in migala, da je vse v rodu Dne 5. t. m. pa jima je advokat Vencajz poslal opomine, da morata plačati tudi pri škofovi zavarovalnici. Siromaka sta res plačala, prvi 10 K 14 v, dru^i 13 K 38 v. Tako ata moža zavarovana na dveh krajih. Zastopnik škofove zavarovalnice za Št. Peter je znani Valentin Kraioveo. Kmetje vidijo zdaj, kako delajo katoliški zavodi, torej — pozor! — Katoliške laiinizatovjo, i v dijo vsakovrstne narodne pregrehe naprednega učiteljstva, prosim i, naj blagovolijo pomesti množico srn**i pred svojim pragom. »Slovenec« od torka se jezi, ker so dobila šolska vodstva v izpolnenje obrazec tiskovine »Kataster der Volksschule«. Poživlja učitelje pri tem, naj se uprejo lemu in kliče: Na noge gg. Germek in Luznar. Z ozirom na to tanko na rodno Čustvo klerikalne gospode bi opomnili: Zakaj še danes duhovniki izdajajo latinske in nemške krstne liste, poročne liste itd.? Zakaj imajo Župni uradi še vedno štampilije: Pa-roohia zs. Zakaj duhovniki vpeljujejo vedno več latinskega petja v cerkve t To raznaroduje in izpodriva lepo slovensko petje! In še mnogo bi sedalo navesti s polja raznarodovanja slovenskega ljudstva in zapostavljanja alovenikegs jezika. Ako klerikalni narodnjaki res svojo narodnost tako ljubijo, prično naj sami trebiti narodno polje latinske in tudi nemške ljuijke. Učiteljstvo kot podrejen organ no more ukazovati deželnemu gotskemu svetu, v katerem sede tudi slovenski klerikalci, ki pa ni-aeaar ne store v odpravo nemškega uradovaojs. — Konaum v Česnjioi. Tudi v Češnjici pri Selcih imajo katoličani svoj konsum. Dolgo časa so ž njim hegali ljudi, a naposled so ls začeli uridevati, da je vsem konsumom sojen isti konee. In ker vedo, da sledi bankerotu tudi plačevanje in malo zapora, so že zdaj začeli skrbeti za prihodnjost Dali so ves kon-■um v najem, tako da pravzaprav ni več zadruga, nego navadna trgovina. Skoda, res škoda, da ti konsumi tako hitro izginjajo! — Velika „Sokolova" ms-ftkapada v „rož'cah" obeta, soden po pripravah, nadkriliti vse dosedanje enake priredbe. Dekora tijska dela vrlo naprednjsjo, v dvorani je, posebno zvečer, vse Živo pridnih dekorater je v! Tu se slika, kasira, barva, tam zopet žaga, zbija, vrta itd. Na visokih stojalih balansiraj o tapetniki, ki bodo temni strop velike sokolske dvorane spremenili v »modro nebo«. Slikarska dela, večinoma že dogotovljena — so letos tako krasna, da gre vsa last gledališkemu slikarju g. Waldsleinu. Tudi pod galerijo se pridno dela in bode vie v rož'sab, posebno presenečeni bodo obiskovalci maskarade na veliki svetiičnjak, kjer bo vse »polno krasnih rožic«. Verjamemo, da bodo imele vrtnarioe in vrtnarji obilo dela '>n skrbi, paziti na vse te rož'ce! Skupin je že veliko priglašenih in •ako smo preverjeni, da bode tudi letošnji obisk »Sokolove maskarade« nad vse povoljen. — Maftkarada pevskega društva ,.Ljubljana" bo v ne deljo, 14. t. m., na Starem strelišču. Ta ne bo zaostajala za njenimi prednicami, gotovo bo pohitelo vse racava željno občinstvo na »Izlet v Ameriko.« Ž« sama na sebi krasna dvorana Starega strelišča, katera bo ■premenjena v pristanišče in v pravi amerikanski raj, bo vsakem obiskovalcu zbudila najvišje zadovoljstvo, kaj pa šele razne lepe maskovane ikupine in posamezne maake, katerih bo sigurno veliko število! In kdor bo gledal izvrstno izvežbane plesalce 'rveti v češkem, v Ljubljani toli pri ljubljenem narodnem plesu »Češki-beseda« bo občudoval to eksaktnost. In vse to bo vplivalo s silo na čustvovanje opazovalca, privedlo ga bo do razmišljevanja o lepoti sveta in fako provzročilo, da ee bo s podvodnim veseljem udeležil plesa in Pristne zabave, ter bo tako imel še pred zaključkom kraljevanja princa Karnevala nekoliko zadovoljnih, zabavnih uric. — Narodna čitalnica v Ljubljani. Zaključni venček druž-binskih večerov bo jutri ob polu 9. uri zvečer. Kakor se čuje iz krogov, ki so se udeleževali teh toli priljubljenih večerov, bo ta venček zelo dobro obiskan. — Marijina devica na plesu. Ples je velik greh, uči naš škof in obeta vsem tistim, ki ne slu-šajo, neznanske muke v peklu. Vzlie temu pa tudi Marijine device Časih premaga hrepenenje po fantovski družbi in 1« se večkrat, da pozabijo n\ škofa in na hudiča ter gredo — plesat Oni dan enkrat je bil ples pri Štajer-Kranceljnu tam blizu elektrarne. Dobro so se imeli in veseio so plesali, kar se je dalo In ko so se najbolj sukali, je zletela po sobi — svetinca Marije Vedne Pomoči, kakor jih ljubljanske uršulinke obešajo okrog vrata Marijinim devicam. To j3 bilo smeha in dale. Marijina devica na balu! Najlepša pa je, da sedaj nobena izmed plesalk ni hotela prepoznati, da je lastnica te svetince. No, kadar pride post, se bo Marijina devica, ki je izgubila to svetinco, že povrniia v — naročje svojega duhov-skega očeta. — Glas ia občinstva. S Poljanske ceste se nam piše: Zraven starega strelišča, konec Šrajerjeve hiše je glob k jarek, pri katerem se je že marsikak voz prekucnil in poškodoval. Ker ima zdaj mestna občina vsled sgradbe nove ceste v največji bližini dovolj materijala na razpolaganje, prosimo, naj se omenjeni graben zasuje Pri ti priliki vprašamo še: ali bi ne bilo mogoče doseči odstranitev Škofovega zoba, ki tako nadležno ovira ves promet. Izlepa se bo težko dalo kaj opraviti, to vemo. Morda bi se pa dala izvesti eksproprijacija? — Poročil SO je včeraj v Za grebu gospod Franc Hočevar, nad-poroonik 5S. polka v Belovaru, z gospodično Slavo K o širni k iz Zagreba, čestitamo! — Ia Kamnika, se nam piše: Naii trgovci so se dogovorili, da bode ob zimskem Časa odpirali prodajalne ob 7. uri zjutraj in jih zapirali ob 6. mri zvečer. To bi bilo prav umestno. Ali kdo je bil prvi, ki se je pokazal figa-moža? Dekanov prijatelj, ki ima svojo prodajalno pred cerkvijo! Ta odpira že ob 5. uri in prodaja svojo žlo-badro do 9. in 10. are zvečer. S tem seve mnogo škoduje dragim trgovcem in vadi ljadi že rano in pozno v neč žganj ari ti! Ko, gospod dekan, kaj pravite k tema, da imate take koštrune da vedno med božjo slažbo tudi točijo na vaši podlagi „jerul* ! Ta asu poglejte, g. Anton Bonaventara! Potreba bi bilo pač tsdi, da se kdo od mero-dajne strani spomni na tega moža, ker prodaja tsdi stvari, do katerih nima pravic«. Vprašanje je tsdi, od ked dobiva tiste „prima Qualiti- klobase itd. Želeti bi bilo, da bi naši mestni stražniki malo bolje pazili na take tiče, kakor tudi na take klerikalne gostilne in Žganjarne, kakor so na Pero vem. Sedanje županstvo je branilo z vso silo, da kaj tacega prepreči, ali žal, da to ni imelo vspeha. Zakaj — je pač drago vprašanje. Ako se nikdo ne pobriga zs tu navedene stvari, se bomo pač morali pozneje oglasiti v Ljubljani. Pošteno viŠ. — Iz Bukovja pri Postojni. V pondeljek dne 15. t en depoludne bodeta praznovala v Studsnetn zlato poroko Frsno in Reza Msrinšek iz Bukovja. Vkijub visoki starosti sta oba še trdna in zdrsva. Živita jima še dva sina in dve hčeri — vsi poročeni. Zlatoporcše&oa sta vobce priljubljena msd ljudstvom, zato: Bog živi ju šs mnogo let! — Bralno druitvo „Lipa" na Slapu pri Vipavi bo iraeio v nedeljo, dne 14. svečana t S. (.b S. uri popoldne redni občni zbor z na-vaanim orogramora. — Odbor slovenskega izobraževalnega in zabavnega „Naprej" v Gradcu sestavil se je ca tekoče leto takole: VoŠnjak Franc« predsednik; Cisel Miško, podpredsednik; Glaser Pavel, tajnik; Miki Ivan, biigajnik; Vršič Franc, knjižničar; Plečnik Rado, gospodar; dr Klaeinc Iran, revizor in prof. A. Kaspret, revizor. — Baron Mac Nevin, okrajni glavar celovški in poseben prijatelj Slovencev, je šel na daljši odpust, od katerega se baje n« povrne več na svoje mesto. Pravijo, da so ga komedije, ki jih je uganjal zadnja leta v Škohčami, utrudile tako, da si mora želeti pokoja! Vodstvo okrajnega glavarstva ima sedaj okrajni komisar pl. Ehrfeid. — Judezev groš je priletel v šolo na Krejancah pri Galiciji. Nemški „schulverein" je podaril Šoli nekaj učil, in zato mu krajni šolski svet po nemških listih izraža „kerndeutschcn (!) Dank". Šolo pa obiskujejo izključno samo slovenski otroci! Narobe svet! — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Matija Ustnik iz Krvave peci je poslal svo j emu sinu 400 K, da je zamogel iti v Ameriko. Fant pride pa Že drugo leto k tretjemu vojaškemu naboru. Ker je bilo dokazano, da sta bila oče in sin domenjena, obsodil je sodni dvor Matijo na 4 dni zapora. — Amalija đ en i ca, je tožena prestopka proti varnosti življenja. Služila je poprej pri Janezu Bulcu na Mirni. Po neprevidnosti je dala mesto vode otroka piti jesihove esence. Ker je bila voda omenjeni dan kalna, bi bilo to lahko hudodelstvo; kajti vedeti bi morala, da tako čiste vode ni pri hiši. Neki jesihar je pustil na mizi pol litra esence Anton Zaje, gostilničar v Bistrici potrdi da je res riaška esence bila na mizi. Sodni dvor se ni mogel prepričati, da bi bila Amalija Senica po neprevidnosti zakrivila to nesrečo, zato jo jc oprostil. — Martin Zagorec, Janez Langus iu Jože Jakše iz Orehu vice so Franceta Hudoklina pretepli in mu prizadejali težko telesno poškodbo. Hudoklin ima zlomljeno roko. Toženi so pili pri Jožefu Novaku Pri obravnavi so fantje vse drugače govorili kakor pri prvem zaslišanji. Martin Zagorec je prvič izpovedal, da je bilo dogovorjeno napasti in pretepati Hudoklina; sedaj pa je pravil, da jih je tepeni napadel. Janez Langus je trdil isto, češ, da so se prvič ognili, a toŽitelj je zopet prišel za njimi. Jožef JakŠa pa je povedal, da so nato ti vzeli palice v roke in ga uaklestili. France Hudoklin je trdil, da on ni nič zabavljal v gostilni, pripoznal pa je, da je za fanti šel; tepen pa ni bil s palicami ampak s plankami. Sodni dvor je obsodil Zagorca in Langusa na 6 mesecev, Jak-Šeta na 4 mesece težke ječe. — Ana Bukovec iz Bojanje vasi se je 23. septembra imela zagovarjati radi žaljenja časti. Prejšni dan je Marijo Slobod-nik nagovarjata, da naj po krivem priča, Češ, prisega tako ni nič. Marija Slobodnik izpove, da je Ana Bukovec BranČiča pitala z besedo: „La»ka svinja". Bara Slobodnik is Bojanje vasi potrdi, da je tožena tudi pri nji rekla : „Enkrat jih je dvanajst priseglo, da niso nič videli, pa je bil dotični oproščen. Daniel Vranišič, trgovec v Dra-goševcih, potrdi, da je vse res, kar je v tožbi navedeno. Občina Radovica dajo toženi dobro izpričevalo, a sedeti bo morala dva meseca. — Pevsko druitvo „Kolo" V Trstu priredi v nedeljo, 14 t. m. v dvorani Ifallj jul Torrente št 20) maskirani plesni venček. — Električna oeetna železnice. Zdaj je postajališče električne cestne železnice na Poljanah nasproti hiši št. 17. Promet je tamkaj tako oviran, da je občna želja, naj se postajališče prenese in sieer med hiši št. 17. in št. 15, kjer bi bil z ozirom na novo cesto tudi najprimernejši prostor. — Hud maček. V hišo na Sv. Petra cesti it 11 se js pritepsl pred 14 dnevi irn snaček, ki je vedno po hiši vpil. Včeraj popoldne je hotel postopač Ladislav Juvan mačka vjeti in ga je podil po dvorišču. Končno ga je spodil v drvarnico, kjer ga je prijel, a maček gs js popsdsl as levo roko in gs ni popred izpustil, da js prišel hlapec Viljem Poststa in mu je s kleščami gobec odprl. V tem tr-notku je sgrabil maček Juvana še za palec na desni roki in mu gs skoraj odgriznil. Nato je maček ušel. Juvanu je zalela roka takoj otekati in so ga morali ponoči prepeljati v bolnico — Tatvina. Hišnemu posestniku Ani Paiosalnu ns Rimski sesti št. 38 je bila v noči cd 10. na 11 t. m. od hiše ukradena oinssts strešna cev. — Iz Amerike ss je pripsljslo danes zjutraj 7 oseb. — V Hruilco je odpotovalo včeraj k sgradbi železnice 32 Hrvatov. — Izgubljene roči. Brivski pomočnik Ignacij Vlabovie, stanujoč na Sv. Petra cesti št. §9, je izgubil včeraj na poti od Karlovske ceste, po Sv. Florjana ulicah, Starem in Mestnem trgu do doma bankoveo sa 10 kron. — V Prešernovih ulicah je it-gubila včeraj zvečer gledališka igralka Ernestina Kdhnau, stanujoča v \Vol-fovih ulicah št. 1, denarnico, v kateri je imela srebrno ovratoo verižico in nad 6 K denarja — Dne 10. t. m. je izgubila od Sv. Jakoba mimo Ju stične palače do Kolizeja neka gospa torbica, v kateri je bil prstan in okoli 6 K denarja. Odda se naj na policiji. — Dežnik je bil zamenjan v šentjakobskem okraju. Dotični gospod naj ga odda v »Narodni Tiskarni«. * Najnovejše novine. Prvi srbski shod zdravnik 0 v i a fizikov se vrši letos v Belgradu. — Poljsko ljudsko vseučilišče na Dunaju se je osnovalo pod imenom »Adam M i o k i e w i o z«. Prvo predavanje bo imela dne 14. t. m. poljska pisateljica gospa Jelena Gumplowiez-Landau. — Grozen požar v Balti-moru Požar, ki je divjal dva dni in dve noči, jo uničil 2500 pot*lopsj. Žu- pan je cenil škodo na 200 Jo 300 milijonov dolarjev Celo mesto je zavarovano za 1,267 000000 dolarjev. Nad 50 000 oseb je brez dela in zaslužka. Pap«-i je brzojavil ondotnemu kardinalu Gibbonsu, naj mu takoj poroča obširno o nesreči. Pogorišča so zasedli vojaki, ker so zamorci začeli ropati. — General Daveust, vojvoda Auerstadt, bivši kancelar častne legije, je umrl v Parizu. — 51dnevns sodna razprava. Italijanski admiral Bettolo je tožil socialističnega poslanca F e r-rija in list »Avanti« zaradi obreko van|s. Rtzprava je trajala 51 dni. Perri in urednik »Avant>|s« sta bila obsojena vsak v 14mestČno ječo in večjo denarno globo. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-Japonska vojna. Petrograd 12. februarja. Generalni štab ruske mornarice raz-glada, da je bilo v bitki pri Port Arturju poškodovanih šest japonskih ladij, 50 Japoncev ubitih in 150 ranjenih. Istotako razglaša, da bo „Cesa-revič" že v nekaterih dneh popolnoma popravljen. Petrograd 12. februarja. Ruska vlada ja dobila obvestilo, da imaKitajska pripravljenih 2 00.0 00 mož, s katerimi hoče vdreti v Mandžurijo Petrograd 12. februvarja. „Novoe Vremja" potrjuje včerajšnje poročilo, da so bili Japonci blizu reke Jalu popolnoma poraženi. Petrograd 12. februvarja. Uradno poročilo admirala Aleksejeva pravi, da je ladja „Cesare-vič" močno poškodovana, druge ladje pa imajo izvzemši „ Palači cr le manjše poškodbe. „Palada" je trpela največ vsled eksplozije me-linitovega plina. Svineminde 12. februarja. Tu mimo je plulo 12 ruskih bojnih ladij, ki so na potu na Daljni vztok. Kiel 12. februarja. 15 ruskih bojnih ladij je pasiralo Cesar Viljemov kanal. Dunaj 12 februvarja. Avstrijska križar ka „Aspern* je zapustila Honkong in šla na sever na rusko-japonsko bojišče. V japonski tabor je odposlan stotnik general, štaba Stany, ki je doslej služboval v vojnem ministrstvu Berolin 12. februvarja. „Vos-sisehe Zeitung* dem en tuje samo sebe, prijavljajoč telegram, da je vest, da so Japonci zavzeli Port-Artur neresnična. Pariz 12. februarja. »Agence Ha vasa poroča, da poškodbe ruskih ladij niso znatne, tudi ne poškodba B Cesareviča■. Vse bodo v nekaj dneh popravljene. Dunaj 12. februvarja. Pri so-areji pri nemškem poslaniku grofu VVedelu sti se sešla ruski poslanik in japonski poslanik. Japonski poslanik je prvi pozdravil. Berolin 12 februvarja. „Posf se poroča iz Petrograda, da ja korejski poslanik v najobupnajšem položaju, ker nima prav nobene zveze s svojo vlado. Petrograd 12 februvarja. Dan* ski kralj Kristijan se je bil šele pred nekaj dnevi ponudil Rusiji in Japonski za posredovalca Rusija je bila zadovoljna, Japonska pa je vsako posredovanje odklonila. Petrograd 12 febr. Rusi so pred pristanom Vladivostok vjsli dve veliki japonski ladji. Petrograd 12. februvarja. Tu kajšnja in moskovska duma sta dovolili za vojaštvo vsaka poldrugi milijon rubljev. London 12 februvarja. Iz Kobe se poroča, da se je vnel ljut boj z Japonci. Berolin 12. februvarja. Sicer jako resna „Vossische Ztg.a prijavlja skrajno neverjetno poročilo iz Yokahame, da so Japonci zavzeli Port Artur. Isti list trdi, da je rusko brodovje, zbrano v Port Arturju, postalo za boj popolnem« nesposobno. London 12. februvarja. Iz Tientsina se poroča, da je pet ruskih vojnih ladij bombardiralo mesto Hakodate in je popolnoma porušilo. London 12 februvarja. Uradno se potrjuje, d a so ruske ladje bombardirale in uničile Hakodate To je glavno mesto japonskega otoka Jesso in leži na južni strani tega otoka, 23 milj od Vladivostoka Hakodate je utrjeno mesto in ima78000jprebivalcev. V njem je v garniziji en pešpolk, en polk konjenikov in več baterij topničarjev. London 12. februvarja Na pota v Soeui so Japonci naleteli na odpor in se jevnel boj. Tako se poroča iz Kobe. London 12 febrrvarja. aEx-press" javlja, da se je Japoncem zasedenje Koreje posrečilo, ker ie v Gensanu izkrcano vojaštvo že stopilo v zvezo z vojaštvom, ki je bilo izkrcano na zapadnem bregu. London 12. februvarja. Japonske vojne ladje k r i ž a r i j o po zalivu Pečiii, da bi ne bilo mogoče, dovažati premog v Port Artur. London 12. februvarja. „DaiIy Telegraph" trdi, da so Japonci zopet začeli bombardirati Port Artur, da so potopili tri ruske ladje in razstrelili rusko banko, med tem ko pravijo drugi listi, da se Japonci sploh niso spet prikazali pred Port Arturjem. London 12. februvarja. Rusi so v Port Aiturju podrli vsa poslopja, na katera bi mogle japonske ladje streljati. London 12. februvarja. Uradno se poroča, da so Japonc iv pomorski bitki pri Port Arturju imeli sledečo škodo: ena velika vojna ladja je bila močno poškodovana, ena križarka je postala nerabna za boj, ena se je po topila, dve torpedovki sta bili uničeni. London 12. februvarja, V noči od 10. na 11. t. m. je šlo rusko brodovje is Port Ar turja v južni smeri iskat Japonce, a jih ni našlo. Iz tega se sklepa, da so japonske ladje v zadnji bitki toliko poškodovane, dase jdmorslo japonsko brodovje umakniti v svoje pristana. London 12. februarja. Japonska vlada je razglasila regula-tiv za vojne korespondente. Japonci bodo skrbeli za transport in prehranjevanje časnikarjev, ti pa morajo svoja poročila predložiti vojaški cenzuri. Kdor tega ne stori, pride pred vojno sodišče. Novi York 12. februvarja Listi trde, da so japonske torpe dovke v bitki pri Port Arturju rabile ruske signale in tako Ruse premotile. Trst 12. februarja. „Piccolo* trdi, da se italijanske stolice z vseučilišča r Inomoatu premeate v Gorico in sicer Že tekom nekaterih tednov. Dunaj 12. februarja. Cesar je v toliko okreval, da je danes že sprejel ministrskega predsednika Korberja iu več drugih oseb. Dunaj 12. februarja. Avstrija pošlje dva oficirja generalnega Štaba v ruski tabor, dva pa v japonski tabor. Praga 12. februarja. Poslanca dr. Baxa in Klofac ata prvi grofu Lainsdortfu, drugi „Slavj. blag. obŠČestvu4* brzo javila, da želi ves češki narod Rusom zmago. Praga 12. februarja. Izvrše valni odbor niladočeške stranke je po več ur trajajočem posveto vanju sklenil, da ostane stranka na svojem dosedanjem sia lišcn napram vladi. Sofija 12. februvarja. Danes so v tukajšnji katedrali in v vseh pravoslavnih cerkvah v Bjlgarski maše za zmago ruske armade. Denar | Blago 99'9o: 10010 100-46 10065 9980 10U-— 119 60 11980 Listnica uredništva. Gosp. I. K.: Prejeli — priđe na vrsto? Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka1' v LJubljani. Uradni kuni dunaj. borze 12. fsbraarja 1904. I»lffibfnl papirji. 4*#/# majeva renta . . 4-2*/, srebrna renta . . 4*/, avstr. kronska renta VU „ zlata „ VL Ofrska kronska „ 9765 VU N zlata „ . 11725 4*/. posojilo dežele Kranjske , 100*— V/JU posojilo mesta Spljet fi 100 — m m Zadei j 100— »V«*/. bos.-herc zel. pos. 1902 i 10030 VU češka dež. banka k. o. . 100 — V U m „ ».o. . 100*- Vj9*U zst pismagal.d.hip.b. j 101-50 **/•"/• PeRt. kom. k. o. z h 10*/# pr. . .... J 106-50 4ViV.zast.pismaInnerst.hr. [I 101*— *'/■•/• » ogrske cen. j dež. hr......I1 ioo*5C 4Vi*/» z Pis- °Sr- n'P- ban* 100— V/SU obl ogr. lokalnih železnic d. dr.....i 100 — 4Vt% obl. češke ind. banke 100 50 VU prior.Trst-Porečlok. žel. 98-6* VU prior. dol. žel. ... I 9950 VU h m*- žel. kup. V.Vt 297-60 VlfU avst. pos. za žel. p. o. . 101*— Srečko. Srečke od 1. 1854 .... h h t* 18607» . . . » u u 1S64 .... tizske...... zem. kred. I. emisije »i »i « *!■ t» „ ogr. hip. banke . . If Brbske a frs. 100 — turSke ...... srečke . . . BasiHka Kreditne „ . . . Inomoske n • • • Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ hm • • • Rudolfove „ . . • Sal c turške M . . . Dunajske kom. , . . . Južne železnice . . . . Drfavne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Živnostenske „ . . Premogokop v. Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praske žel indr. dr. . . . Rima-Murinji..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki ...... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci..... Eublji........ Dolarji........ 180*-182 — 266 -161 — 298-284-266 — 84— 116 50 20 50 463-81 — 80— 69-64-56 67-67— 77*— BOS*— 8125 63850 28125 641-50 745*-249-5C 640*— 395-50 1810-455*—I 375--454*— 145- 97 85 117*45 10075 100 — lOrv -101*30 10030 10020 102 — 107*50 102.— 10150 100 80 101*— 100*70 100-50 29960 101 50 192 — 184 50 260— 163-30150 288 — 270 — 86— 117*50 21*50 473-85— 84 — 72-55-50 71 — 71 — 81 — 618*- 8225 639 50 28^-25 642 50 747'— 251— 650-— 396 50 1825 — 456*— 388*— 460 — 149 — 1133 11*37 19 06 19*08 23-43 23.50 23-96J 24*04 11710 117*30 9470 95— 252 25 253— 4-84 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. februarja 1904. Termin. Pšenica za april . . . . za 50 kg K 8.89 „ „ okt. 1903 . „ 50 „ „ 803 Rž „ april . . „ 50 „ „ 674 Koruza ■„ maj 1904 . . „ 50 „ „ 535 Oves „ maj .... „ 50 „ „ 569 Efektlr. Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. fiUntt nfcd mcrjem SOS-S. Slednji orainl tlak 736-0 mm Pebr. Čas opazovanja Stanj d barometra v mm. -krp s J Vetrovi Neoo 11 9. sv. 722 7 75 al- svzhod oblačno 12. i 7. zj. 7277 40 si. svzhod oblačno - ! 2. pop 7i)51 11 5 sr. szahod jasne Srednja včerajšnja temperatura: 4*5°, aormale: — 0-6* teokrtna v Q\ nrah : 9 6 mm. Trgovski knjigovodja zmožen slov. in nem. jezika, izurjen v korespondenci kakor v vseh poslih pisarne, želi svojo službo premeniti. Prijazne ponudbe na upravništvo „S1. Nar." pod „Knjigovodja". 411-1 O Mlad, simpatičen gospod, veleposestnik in trgovec z lesom ter lastnik večje trgovine z mešanim blagom na Kranjskem se želi v svrho ženitve tem potom seznaniti s pridno in tiho go-spico iz dobre in poštene hiše z dežele. One, ki imajo veselje do trgovine in nad 20.000 K premoženja v gotovini ali v lastnem posestvu imajo prednost. Molčečnost se zagotavlja! Ozira se le na resne ponudbe, v katerih je vse tozadevne razmere pojasniti. Slednje se prosi do konca meseca s sliko, ki se diskretno vrne, pod:Merkur 100.000" Trst, poste restante, glavna pošta, proti potrdilu. 419—1 Angeljnovo milo JIftarzeljsko (belo) milo. fc sa&mko 973-72 sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! —■--j j ■ ----j Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Stanovanje v bližini justicne palače z 1 sobo in kuhinjo se odda v najem. Več se izve v Cigaletovih ulicah št. 3 pri hišniku. 407—2 Išče se dobro vpeljan agent za prodajo žganja po Kranjskem pod dobrimi pogoji. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda- pod šifro „H. G.". 422-1 Velik močan pes (bernardinec) 4 leta atar, dober za stražo, se pno d a. — Psa se lahko ogleda pri meni, kamor naj se tudi naslavljajo cenjene ponudbe. 124 Iv. Ev. Sire v Kranju. Poskusite Pristno slivovko iz 1. 1898, 40° močno je dobiti po zmernih cenah, prosto postavljeno na vsako železniško postajo, v sodih držečih po 800 1. — Pojasnila daje oskrbništvo soneške graščine pošta Studenec-lg 399-2 kjer je na prodaj tudi pristno W9T dolenjsko vino v vsaki množini in po nizkih cenah. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Varstvena znamka. Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5—34 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Mednarodna panorama. v Ljubljani — Fogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod L vrste. V soboto, 13. februarja 1904 zadnji dan razstave : Savojsko z veleinteresantnim izletom na Montblanc. Od nedelje, M. februarja 1904 do sobote, 20. februarja I904i Potovanje po Norveškem. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Vsak. dan — tudi ob nedeljah In praznlW.Hi — odprto od O. do 19. ure dopoldne ln od S« do O. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 420 rsLTT*ria.toljstTro. f Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske javlja tužno vest, da je umrl nje mnogoletni zaslužni upravni odbornik, t) gospod Jakob Zabukovec c. kr. računski nadsvetnik v p. Pogreb bode v soboto, dne 13. svečana ob pol 5. uri popo-ludne iz hiše žalosti, Duuajska cesta št. 19. V Ljubljani, dne 12. svečana 1904. 414 ff ANDROPOGON 1 (Iznajdilelj P. Herrmami, Zgornja Polakava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče iredslvo za mst lat«, katero ni V > nikako sleparatvo, ampak skozi leta z w ^ nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-l Cena ne&kodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje latu In odstrani pra-haje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast laB, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 ML. Dobi se v vseh mestih in večjih kra-jih dežele. Glavna zaloara In razpošlIJatev w IxJ ubijani pri gospodu Vaso PetričKHi. V zaloat imata tudi gg. U. p!« Trn lfcorzy, A. Mane, E. Sark v ljub-IJanl in g. A. Kant v Kranju. Dobiva se tudi v Uto vem mestu v lekarni pri „Anaelju". Preprodajalci popust. 12—7 Lepo stanovanje se odda za 1. maj. -57-6 J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7. Sprejme se takoj mlada, čedna služkinja ozir. dekla, sposobna za vsako delo za majhno gostilno blizu nekega mesta na Gorenjskem, za malo plačo ali tudi na račun. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 12B •1* tlm .!•» . *-» »--. »»» .*» »*» «!• Restavracija v društvenem hotelu na Plitvičkih je zerih, popolnoma urejena, se daje v najem. Kavcija 2000 K. 245-3 Ponudbe sprejema ,Drustwo z* urejevanje plitvičkih jezer' v Zagrebu, Akademlčki trg ftt. 14. katera bode v soboto, dne 13. februarja 1904 v novi restavraciji pri „ZAJCU" na Rimski cesti štev. 24 (to je vogal Rimske, Blelweisove in Tržaške ceste.) 389—3 Svira oddelek društvene godbe. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. Za obilno vdeležbo vljudno prosi Avgn&tin Zajec re8tavrater. JJrej vsakega posebnega vabila. %^-» *\* t^« ^ t». t*, t.** . *. t». ».*• »». katera bode v soboto, dne 13. februarja v novi gostilni „pri Zidanu' Ambrožev \r% *tr\ t, Začftfk ob 8. uri Vstopnina prosta K obilni udeležbi vljudno vabi 418 J. A. Erjavec. gg ^xxxxxxxxxxxxxxxxxx>o<^ 11 1,1 Osaki petek morske ribe Sprejemajo se tudi nar o-čila na obed. (Tudi za 2. uro popoludne Za obilen obisk se priporoča »7-29 Ivan ^.enda. i >. — 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — ub 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak 3 Dunaja Cez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genev\ Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, P n tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zveCer oaobn vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Inomosta Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8 un 41 zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Topi«j. Nov mesta, KoCevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako — ODHOD IZ LJUBLJANE dr* V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. ur in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD \ LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob It. ari t dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih -2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je oznaCen po srednjeevrepejskem čaaa, ki s min. pred krajevnim Časom v Ljubijam. „The Gresham" zavarovalna družba za življenje v Londonu, Filijala za Avstrijo: Dunaj, L, Giselastrasse št 1 % lil m I ti i-tt Društvena aktiva dne* 31. decembra 1901........... kron 190,871 Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1901...... m 31,665;^' Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja družbe (1&18)............... „ 426,999 Med letom 1900 je druStvo izpostavilo 5718 polic z glavnico ... „ 60,727 26- Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Greshamw do dne al cembra 1901 založilo vrednostnih papirjev v znesku 12H2 pri c. kr. ministerijalnem plaCilnem uradu na Dunaju. Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obraace z* predloge daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani pri G. Zeschkc vila nasproti „Narodnomu domu". Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt tz zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna, zavarovalna ^anka v Prag1!, Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vaealtozl ulovantiko- narodno upravo. 3-17 Vb* pojaanila daje. Generalni zastop v Ljubljani, ftegar pisarne so v l&stnej banfaej hiši 12. Zavaruje poslopja in premičnine j r požarnim Škodam po naj nitjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder poslu Dovoljuje iz čistega dobitka udatur podpore v narodne in občnokoristne namene Izdajatelj in odgovjrni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarn«". 63^^354^1454 E