Poštninu plačana v gotovini.
v?«) --
««■
Ljubljana, 28. septembra 1939. — Leto XII. — Št. 40.
flVICfl
GLASILO
KRJCA N JKEGA DELOVNEGA LJUDJTVA
Veliki čas
Živimo prav sodnij v časih, ko kujejo novo obliko družabnega človeškega življenja. Zunaj naših meja pojejo svojo pesem strojne puške, topovi grmijo in trosijo smrt na bojiščih in v zaledju, brenčanje letal v zraku se sliši vse drugače kot v mirnem času. Kakšen bo konec, ko bodo utihnile vse te strašne sile, nihče ne ve. Za eno stran smo gotovi, in sicer to, da bo ta račun gotovo bolj točno zaključen kot pa je bil leta 1918., katerega posledica je ponovna vojna vihra.
Mi smo, hvala Bogu, vsaj zaenkrat obvarovani pred tem požarom, kaj pa prinese bodočnost, sicer ne vemo, vendar gojimo upanje, da se bo ta obračun zaključil tudi drugod brez našega direktnega sodelovanja in udeležbe. Toda to je samo upanje. Prav gotovo moramo biti pripravljeni na vse, tudi na dogodke, ki bodo eventualno nastopili proti naši volji. Zato pa moramo motriti dogodke s hladnokrvnostjo in mirnostjo, da si ob prenagl jenosti in kaki nervozni nepremišljenosti ne škodujemo sami, bodisi v zunanjem ali pa tudi notranjem življenju. iyPoJeg zunanjih dogodkov pa doživljamo velike čase tudi v notranjem državnem življenju. S sporazumom med Srbi in Hrvati se je začelo v naši domovini novo življenje. Sporazum je pretrgal z vso preteklostjo nezdravega notranjega življenja. Dvajsetletna borba Hrvatov za popolno enakopravnost je doživela svoj končni cilj in tako smo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi postali res enakovredni državljani, sicer vsak gospodar v svoji lastni hiši, kljub temu pa vsi sinovi ene države.
Hrvati si pridno urejajo svojo lastno banovino. Vse kaže, da so bili Hrvati za ta čas notranje dobro pripravljeni, ker sedaj prednjačijo, in so prav za prav dober zgled vsem ostalim narodnim skupinam v državi.
Važen je ta čas za nas Slovence. Se-*»•#?’• j *e legajo temelji novi ureditvi države in posameznim pokraii-nam, bomo pokazali Slovenci, koliko smo bili zreli za ta čas in koliko je v nas prave žive tvornosti za končno ure-ditev naše ožje domovine. Zato bo moralo marsikaj odpasti, kar se nam je pred časom zdelo veliko in važno. Novi čas zahtevaod nas najširše širokogrud-nosti v korist vsepa slovenskega naroda. In to moramo imeti predvsem pred očmi. Skupnost vseh Slovencev, korist naroda kot celote, njegov lastni napredek tako v kulturnem, socialnem in gospodarskem oziru nam mora biti sedaj naj višja naloga. Kaiti kakor si bomo življenje uredili, takšnega bomo imeli.
V	kulturnem vprašanju bomo morali pustiti najširšo svobodo, da bo znanost »n veda neomejeno napredovala na vseh Področjih. Naj se krešejo ideje svobod-
1,0 med s"eboj, da se bodo lahko svobodno razvijali talenti v slovenskem narodu, ki so bili morda pod silo raz-mer zakopani v veliko škodo naroda.
Prav tako velja za socialno izživljanje tudi svobodno udejstvovanje. Delavstvu je treba vrniti pravico do nje-8®vjh svobodnih strokovnih organizacij m delavskih zavodov. V pred krat-.* poslani spomenici ministru za so-^•alno politiko smo svoje mnenje jasno 'zrazjli. Delavstvo mora imeti popolno pravico, da si svoje gospodarstvo in kulturno življenje samo ureja in s_ svojo lastno iniciativo in delom doprinaša svoj del k socialnemu napredku slovenske banovine. Kdor bo bolj priden, požrtvovalen in pošten, večji delež bo do-Prinesel k skupni zgradbi slovenskega 8°cialnega vprašanja.
Požganica
Prežihov Voranc je že poznano ime slovenskega pisatelja, ki se nam je predstavil v svojem začetku s krajšimi leposlovnimi črticami v slogu, ki je na mah izdal umetnika velikega for-inuta, z vsebino, vzeto iz krutega vsakdanjega življenja. Že po teh prvih po-četkili nam je zraslo upanje, da smo v Prežihovem Vorancu dobili umetnika, ki stoji v areni življenja,'kakor je Cankar trdil o svojem poslanstvu, da smo dobili v njem tistega pisatelja, po katerem toliko hrepenimo vsi, kadar opazujemo svoje bedne in umazane razmere in nehote vzdihnemo: »O, da bi še živel Cankar! Kakšno ,Pohujšunje v dolini šentflorjanski4 bi šele danes napisal; s kakšnimi ,Hlapci4 bi nas šele danes ošvrknil.« V tem smislu smo upravičeni do trditve, da smo v Požga-nici dobili nadaljevanje »Pohujšanja«, »Hlapcev«, »Hlapca Jerneja«, da smo dobili nadaljevanje Cankarjevega de-la. Pri tem podčrtavanju literarno politične vsebine ne bi hoteli morda omalovaževati čiste umetniške vrednosti del obeh pisateljev. Skoraj lepši, svetlejši lik matere, kot ga nam je Cankar podajal v vsakem svojem delu, nam je Prežihov Voranc ustvaril v svojem čudovitem umotvoru »Samosevci«. Ne spominjam se kmalu dela v vsej svetovni literaturi, kjer bi bila žena in mati podana s tako presunljivo lepoto in z naravnost strašno veličino, kot je podana ta slovenska koroška mati svojih samosevcev in do smrti zvesta žena svojega nebogljenega nezakonskegn moža. Ob zaključku te kratke predstavitve pisatelja bralcem »Delavske pravice« izrekam gorečo željo po ljudski izdaji vseh Prežihovi’h del.
Požganica je hrib nekje v Mežiški dolini. Vas Jazbine so imele pravico paše po tem hribu vse do revolucije leta 1848. Ko so po tem letu delali katastrske zapiske, so Jazbinci pozabili zapisati svoje pravice do Požganice. To se pravi: niso pozabili, sploh vedeli niso, da se take pravice zapisujejo, in tako jih je grof ogoljufal za pašo na Požganici. Za tem je slovenska koroška vas Jazbine začela propadati. Leto 1918. je zateklo v tej vasi samo še tri gospo-darje vsi drugi so že zdrknili za stopnjo navzdol med grofovske najemnike, nekaj družin pa se je že izselilo. Ob prevratu leta 1918. pa se Jazbina zopet spomni svojih pravic do Požganice; goljufijo iz leta 1851. hoče odpraviti ra-čunajoč, da je narodno osvohojenje istovetno z gospodarskim osvobojenjem izpod grofovskega jarma, ko je bil ven-dar grof predstavnik vse avstrijske ne« svobode. Misel Jazbincev je bila čisto pravilna, todn grof jih je ukanil leta 1920. prav tako kot leta 1851. Vsa tragika Jazbine — in s tem vsa tragika Slovenije — leži v dejstvu, da je izgubila svoje svoboščine po revoluciji leta 1848. zaradi tuje premoči, a po revoluciji leta 1918. zaradi odpovedi sloven-
Tudi za gospodarstvo velja, da se da
vsa svoboda slovenskemu gospodarstvu
v njegovem zdravem razvoju, da bo služilo slovenski skupnosti po načelih pravice. Slovenski človek naj ne bo objekt za izkoriščanje inozemskemu kapitalu, ki nam pušča žive mrliče, s kapitalom samim pa se okoriščajo ino-zemci v tujini ali celo v domovini izpodrivajo našega človeka od boljših mest, kakor da je Slovenec samo za garanje in trpljenje.
To so za nas Slovence glavna načela
skega narodnega vodstva. Samo v letu 1919. so Jazbinci pasli na Požganici, a že naslednjega leta so Jazbince ukrotili z žandarji. Tako je spet zavladal fevdalec nad slovensko vasjo. Nič ni pomagalo sklicevanje Jazbine, da je bila pred 70 leti ogoljufana za svoboščine; sami Jazbinci so uvideli, da se ne izplača sklicevati se na preteklost. Ostal jim je nazadnje en sam argument, en sam up za bodočnost: Močiv-ski Petrah, sin Jazbine, je padel kot član Malgajeve čete za svobodo zemlje na Požganici. Kri Petruhova, prelita za svobodo, bo klila naprej. Na predvečer prvega maja leta 1920. je zgorela Po-zgamca v velikem kresu, ki ga je za-žgala vas iz obupa in protesta. 10. oktobra istega leta so isti grofje požgali s pomočjo tlačenih in steroriziranih slovenskih najemnikov slovensko svobodo v plebiscitu na Koroškem. Od takrat nas objemajo fevdalne klešče, stare že dobro stoletje. Jazbina je simbol slo-venske vasi. Vsaka vas ima svojega grofa iz srednjega veka, ki je zvit in prekanjen, kadar je treba teptati svobodo onemoglemu narodu. V dveh viharnih letHi smo bili premagani. Upaijmo, da ni več daleč nov čas, ko bomo vse drugače poskusili odvreči tisočletno pezo svoje nesvobode, boljše kot smo storili to v preteklosti.
Podnaslov Požganice se glasi »roman iz prevratnih dni«. Do naslova »roman« to Vorančevo delo skoraj da ni upravičeno. Nikjer nobene ljubezni, nobenega para, ki se vzameta ali ki se ne dobita. Samo ena romantika je opisana z vso kruto realnostjo izvrstnega pripovedovalca: politična romantika avstrijske socialne demokracije pod geslom repu-blikanstva, ki je povzročila, da je slovensko delavstvo nastopalo v Volks-wehru proti svojim ljudem, da je vse koroško delavstvo, nemško in slovensko, ob plebiscitu strnjeno nastopilo proti Jugoslaviji. To je bil drugi plebiscit, ki smo ga Slovenci izgubili na slovenski zemlji.Po ustanovitvi združene Italije smo tako izgubili Rezijanske Sjovence. Italija je bila v tistih časih strašno močna politična ideja, ki ji naši Rezijanei niso mogli odoleti, kot ni moglo koroško slovensko delavstvo odoleti republikanstvu avstrijske socialne demokracije. Ko bi bil šef Jugoslavije v letu 1920. na primer Štefan Radič, ali da bitistega leta imeli v Ljubljani vsaj polovico Radiča namesto celega dr. Tavčarja, pa bi bila danes Gospa sveta božja pot za verne in neverne Slovcn-ce, tako je pa le še trpek spomin.
Kljub onisu naših najtežjih in naj-slabotnejših ur pa Požganica ne vpliva porazno. Posamezna dejania in posamezni značaji so opisani s tako ljubeznijo, da se razveseliš kadar koli nastopijo v dejanju. Od Malgaja pa do Repeževega Roka, ki ni nikoli izostal, kadar je bilo treba nastopiti. Sami bojevniki za človeško pravico in sloven-
sko svobodo. Celo Rožcjevemu Klemenu lahko odpustiš njegov beg v socialistični Volkswehr in do solz te gane opis smrti Malgajevca Močivskega Pe. truha.
Tako smo dobili Slovenci po dolgem prestanku zopet delo velike vrednosti. Človek se veseli našega mladega pisateljskega rodu, ki je danes najbolje zastopan po Mišku Kranjcu in Preži, hovem Vorancu. Ti fantje gredo ravno pot. Umetniki gredo vedno pred politiki. Bog dnj, da bi se nam tudi ta že enkrat rodil, raven in močan, da bo združil vso našo družino.
Prežihov Voranc nadaljuje Cankarjevo delo. Delo, ki budi slovensko moralno zavest! Po obliki pa sta si Cankar in Prežihov Voranc popolnoma različna. Medtem ko si je Cankar izbral skoraj religiozno svetopisemsko obliko kot posodo svojih misli, pa se Vorancu razrašča dejanje v epično širino kot dosedaj še nobenemu našemu pripovedniku. Ne moremo dovolj priporočiti tega velikega dela.	Dr.	P.	K.
Brezposelne podpore in vojaški vpoklici
Predsedništvo Centralnega odbora za posredovanje dela v Belgrathi je odločilo, da pripada svojcem delavcev, ki iso bili vpoklicani k vojakom zaradi vojno nevarnosti, redna brezposelna podpora prav tako, kakor da so postaji brezposelni V vsakem posameznem primeru pa bo treim verodostojno dokazati, da je ibil delavec zares vpoklican ik vojakom. To se bo zgodilo na ta način, da bo moral vsak delavec predložiti ali potrdilo pristojnega vojaišker 'Ka oblastva ali pa potrdilo občine, s katerim dnem je odšel na orožne vaje. Sklep predsedništva Centralnega odr Ibora za posredovan je dela pravi, da sc 'bo za tiste delavce, ki so bili vpoklicani naravnost od dela in torej niso bili prijavljeni pri borzah dela kot brezposelni, smatral dan vpoklica kot dan prijave pri borzah dela.
Glede izplačila določa sklep Centralnega odbora merodajnost §69., toč. 4. uredbe o preskrtbovanju brezposelnih delavcev. To se pravi, da bo prejem podpor namesto delavca podpisovala ali njegova žena ali njegov odrasel otrok, varuh ali pa oseba, ki jo ibo določilo skrbstveno oblastvo (Okrajno sodišče) ali državna ali samoupravna Oblast (večinoma občine) za varstvo in zaščito otrok.
Centralni odbor za posredovanje dela v Belgradu je s tem korakom dokazal, da ima razumevanje za težak položaj tistih de’avskili družin, katerim •so bili hranilci vpoklicani v vojaško službo zaradi obrambe domovine.
Borze dela bodo delavcem na svojih sedežih same dajale potrebna navodila glede načina prijave in postopka v takih primerih, za zunanje delavce pa bodo občine prejele primeren razpis.
pri ustvarjanju in urejanju domačih razmer. Vso pozornost bomo krščanski socialisti posvečali urejevan ju teh važnih slovenskih vprašanj. Ker živimo v velikem času, ko se postavljajo v svetu novi temelji družabnega življenja, nam je veliko na tem, da si slovenski narod z največjo širokosradnostjo in veliko ljubeznijo do svoje skupnosti uredi življenje, tako da ne bodo inozemski dogodki imeli kakih usodnih vplivov tudi na noše slovensko življenje.
Zato po je treba predvsem prekiniti s preteklostjo naših domačih slovenskih razmer, katerih največje breme je nosilo v nemali meri delavstvo. Čas prihaja, ki bo v veliki meri zavisel od razpoloženja delovnega ljudstva. Zato pa sedaj nudite priliko, da si tudi delavstvo samo po svoji mili volji ureja življenje, ki naj ne bo samo zn en dan, ampak za dolgo dobo, tudi mimo in preko kakih eventualnih pretresov na svetovni obli.
Ž. S.
Št. 40. — 1939.
■P—
lvy,
DELAVSKA PRAVICA
Str s ko o n a fwroe.Ha,
Kako je s službenim redom za delavstvo TPD
Resnica
tPred časom je ITD uveljavila nov delovni red. Zveza rudarjev JSZ je takoj, čim je bil ta službeni red razglašen, intervenirala na Rudarskem glavarstvu, nato pa vložila na Rudarsko zadrugo prve skupine pismeno vlogo in predlagala, naj bi .se izvršile spremembe nekaterih členov, ki so za delavstvo zelo težki in krivični. Zveza je na to dobila odgovor sledeče vsebine: Podpisana I. skupina Rudarske zadruge je proučila Vaše predloge za spremembo delavskega službenega reda od 6. aprila 1939 na svoji seji dne 15. junija 1939.
Soglasno je bilo sklenjeno, da ni kakega povoda za spremembo določb službenega roda. <Na splošno se pripominja, da je bil službeni red sprejet soglasno od zastopnikov delodajalcev in delojemalcev na seji velikega odbora Rudarske zadruge, ki .se je vršila dne 13. novembra 1937 in je bil tudi potrjen s strani Rudarskega glavarstva v Ljubljani z odločbo z dne 16. julija 1938 štev. 2626/38 in že zaradi tega je predlog za spremenili) o povsem neutemeljen.
(Nato odgovarja oziroma pojasnjuje stališče do posameznih paragrafov. Končno zaključuje.)
Možnost intervencije potom zaupnika
II.	skupine je itak dana še po pravilih Rudarske zadruge in po prisilnih določilih zakona o zaščiti delavcev ter zaradi tega tukaj ni potrebno menjati določil .soglasno sprejetega službenega reda.
I. skupina Rudarske zadruge v tem dopisu tedaj ugotavlja, da so bile določbe službenega reda za delavstvo 'I PD sprejete soglasno, tako od strani delodajalcev, kakor delojemalcev. V kolikor pa vemo, se o tej stvari ni nikjer niti v II. skupini, še inanj pa pri delavskih strokovnih organziacijah razpravljalo, kakor tudi, da bi kdo kaj vedel, kaj se pripravlja. Taka praksa bo za 'bodoče morala prenehati. Pri tem ne gre samo za intereise posameznika, marveč za več tisoč zaposlenih rudarjev, in gotovo je, da bi morali imeti njihovi predstavniki tu tudi svojo besedo.
Naša pot
Kar seješ, to žanješ. Ta resnični star pregovor se ne nanaša samo na kmeta, ki zdaj v jeseni pospravlja svoje pridelke, pač pa tudi na vsakega človeka poedinca, ki deluje v javnem ali za-sebnem življenju. Če boš sejal med narodom krivico in nasilje, ki že po naravi nasprotujeta človeškemu pravu, potem je čisto gotovo, da boš žel pri njem odpor. Ker le ideje in ne nasilja preoblikujejo človeško družbo. Če malo pogledaš okoli sebe, boš kaj lahko ugotovil, kaj je kdo sejal zadnja leta mod slovenskim delavstvom.
Delavcev, organiziranih v Jugoslovanski strokovni zvezi« ni sram svoje setve. Krepko smo zagrabili za plug in orali globoke brazde med slovenskim delavstvom, med najbolj in največkrat razorano njivo našega naroda. Nismo se ustrašili trnja, ki nam je sproti klilo pred plugom. Zavihali smo rokave in sejali načela svobodnega človeka — sejali načela o svobodnih strokovnih organizacijah. Marsikdo je klonil, a na njegovo mesto je stopil drug še močnejši in vztrajnejši in šli smo naprej, dalje za ciljem!
Danes, ko se je vihar, ki je mislil uničiti svobodne strokovne organizacije, polegel, ne bo odveč, če pogledamo' malo nazaj.
Prvo, kar lahko ugotovimo, je resnica, da je bilo delavstvo v borbi za naravno pravo človeškega združevanja (Leon XIII.), to je za svobodo delavskega združevanja, prepuščeno samemu sebi. Sami smo prenašali vso gnusobo in gnojnico, ki so jo zlivali na nas ljudje, od katerih bi tega najmanj pričakovali. Toda vzdržali smo, ker smo vedeli, da se borimo za pravice delovnega človeka. Ti ljudje so hoteli postaviti naše delavstvo na stopnjo brezpravnega človeka, da bi se tako brez svojih svobodnih strokovnih organizacij ne mogel braniti proti izmozgava-nju kapitala.
Za ceno politične ugodnosti so se nekateri igrali z našim delavstvom. Delavstvo je moralo nastopiti trnjevo pot, za katero smo od vsega početka povedali, kakšno škodo lahko naredi. Zato je naše kršč. socialistično delavstvo organizirano v JSZ sprejelo na svojem občnem zboru dne 12. junija 1938 spomenico, v kateri je bil začrtan kažipot našega bodočega udejstvovanja.
Konferenca
radarskih strokovnih organizacij v Trbovljah
Za nedeljo, dne 1. oktobra 1.1. je za 9. uro dopoldne sklicana važna konferenca rudarskih strokovnih organizacij, ki se bo vršila v Trbovljah. Na predlog Zveze rudarjev bomo obravnavali vprašanje akcije za plačane dopuste rudarjev, zaposlenih pri TPD. Ta predlog so strokovne organizacije že večkrat stavile, vendar z njim niso prodrle. Sedaj bomo to akcijo začeli znova. Poleg tega bomo razpravljali tudi
Ker je »Slovenski delavec« prinesel 'članek, žetlini popraviti, kar je bilo v njem neresničnega. Glede tabora v Gor. Radgoni je resnica, da je korakalo v povorki okrog 400 oseb obojega sipola,
o	katerih .lahko rečem, da so bile vse naše misli in našega pokreta. Resnica je tudi, da so bili prisotni tudi viničarji.
Pisec članka v »Slovenskem delavcu« pravi, da sem bil na občnem zboru JSZ v Ljubljani in tam zastopal viničarje. Resnica je, da zastopam več viničarjev kakor pa pisec, ki sam ni viničar. Dalje me prišteva k vinogradnikom in k raznim drugim strokam. Omenim samo to, da so v vodstvu SZV samo takšni
gospodje, ki so bolje situirani viničarji ali pa mali vinogradniki. Vsak zaveden viničar skrbi, da si zasigura življenje za svoja stara leta, ker imamo preveč izkušenj, kako sc godi starim viničarjem. 'želim tudi člankarju v ^Slovenskem delavcu«, da nas posnema.
Dne 17. septembra 1.1. ste imeli občni zbor centrale. Sklepali ste, kako bi zakrili primanjkljaj s posebnimi prispevki ali pa zvišali članarino! Želim, da končate z raznimi očitanji zoper mene in se primete raje gospodarstva, ker 'bo to še najbolje.
Tomažič Franc, Cuber.
Dve resoluciji
o	predlogu za spremembo nekaterih členov v pravilih bratovske sklndnice, prav tako pa tudi o 8 221. olirt. zakona.
Delavske strokovne organizacije so mnenja, da je vprašanje plačanih dopustov za delavstvo zelo važno in da je v tem pogledu treba storiti vse, da se za kar večje število delavstva dosežejo plačani dopusti.
Trbovlje
Strokovna zveza rudarjev JSZ je sklicala za nede'jo 24. t. m. popoldne v Trbovljah sejo ožjega odbora. Na seji, ki so *e je udeležili 'člani ožjega odbora in kot zastopnik centrale tovariiš
[{oznian, smo razpravljali o predlogu, ki ga je stavila Zveza rudarjev Jugoslavije glede akcije za plačane dopuste pri TIPD. Zraven tega smo razpravljali tudi o spremembi pravil bratovske skladnice in S 221. obrtnega zakona, ki govori, da ima delavec pravico do plačanih 4 tednov, ako je pozvan na orožne vaje. TPD pa seda j od tega odteguje 10 din. Ker je Delavska zbornica mnenja, da to ni upravičeno, je bil sprejet sklep, naj se ugotovi, kako je s to zadevo. — Na seji smo proučili vsa vprašanja in naredili potrebne sklepe za konferenco strokovnih organizacij, ki je v zvezi s tem sklicana za nedeljo, dne 1. oktobra v Trbovljah. Poleg tega smo na seji določili tudi delegacijo, ki bo našo Zvezo rudarjev na tej konferenci zastopala.
Medvode
V	nedeljo 24. septembra se je vršil dobro obiskan članski sestanek naše »Strokovne skupine papirni čar jev« v Medvodah. Na sestanku je imel zanimivo predavanje o obrtnem zakonu tov. tajnik Rozman. Poleg tega nam je. poročal tudi o vseh ostalih važnih iz-premembah na socialno političnem polju, kakor tudi delu JSZ. Takih sestankov bi bilo potreba čim več.
»Slovenski delavec« je priobčil dno 27. majnika in dne 3. junija 1939 resolucije, ki jih je sprejei J ugoras na svojem drugem kongresu, ki se je vršil 6. in 7. maja tega leta. Zaenkrat nas zanimajo le resolucije, ki se tičejo delavskih strokovnih organizacij, odnosno udejstvovanja delavstva v javnosti in pri delavskih ustanovah.
Tozadevne resolucije se glase:
Da se Jugoslovanska delavska zveza »Jugoras« prizna kot javno zakonito predstavnico delavstva in da se ji zaradi tega prizna izključno (podčrtali mi) pravico merodajnega odločevanja pri vprašanjih, ki se tičejo problemov socialnega skrbstva, prav posebno pa do polnopravne ustanove.
Da se ukinejo in prepovedo vse strokovne organizacije, ki so zasnovane na ideologiji, ki je v nasprotju z narodnim in dr-žavnim interesom.
Da se zaradi dejanske in popolne zaščite deliaviski.li množic izda zakon o prisilnem organiziranju v enotno narodno delavsko strokovno organizacijo. (Podčrtali mi.)
»Slovenec« je pa priobčil dne 21. septembra 1939, da je bila 16., 17. in 18. septembra v Belgradu seja glavnega odbora Jugoslovanske delavske zveze »Jngorasa«.
Na tej seji so bile sprejete v poglechi delavskega organiziranja naslednje resolucije:
»Jugoslovanska det'avsika zveza (Jugoras) ponovno poudarja, da je samostojna in politično popolnoma neodvisna (podčrtali mi) nacionalna delavska strokovna organizacija ter zaradi tega kot celota ne sodeluje v politično strankarski delavnosti.. .
Jugoras ni nikoli zahteval in tudi sedaj ne zahteva (podčrtali mi), da bi bila edina deT.avska strokovna organizacija., vendar bo, kakor dosedaj, tudi v bodoče s še večjo požrtvovalnostjo in odločnostjo vodil boj proti vsem lažnivim delavskim strokovnim organizacijam, ki ne stoje na načelih narodnosti.
Gilede upravljanja delavskih in socialnih ustanov stoji glavni odbor Jngorasa na stališču, da se v upravo teh ustanov imenuje na podlagi rezultata popolnoma svobodno izvedenih volitev in to tako, da se volitve izvedejo za vse delavce in socialne ustanove istočasno ...
Resolucije, ki se tičejo del. sirokov-nih organizacij in uveljavljanja delavstva v javnosti, smo navedli dobesedno. Med majem in septembrom ni prav veliko raz/lob j e. vendar pa je opaziti obrat za 1(K) stopinj. Če bi bi:l ta preobrat iskren, bi ga pozdravili. Vse okoliščine pa 'kažejo, da ni.
Vojno gospodarstvo v Nemčiji
Švicarski dnevnik »Neue Ziiricher Zeitung« objavlja v eni od zadnjih številk zelo zanimive poglede na vojno gospodarstvo v Nemčiji. Prinašamo članek v prevodu, iker bo pojasnil marsikatero stran današnjih dogodkov.	Ured.
Merodajni nemški krogi so sicer v zadnjih letih vedno znova poudarjali, da igra denar le drugotno vlogo, so vendar finančna vprašanja dobivala vedno večji pomen. V svežem spominu nam je še finančna kriza ob koncu leta, prav tako novi finančni načrt, ki se je že kmalu po uveljavljenju izkazal kot malo s ročni a rešitev. Kakor že v zadnjem letu za časa češkoslovaške krize, tako so tudi zadnji politični dogodki in nadaljevanje narodno-sociali-stične ekspanzije, postavile gospodarske in finančne programe na glavo. Nemi-ška vlada je ustanovila nove organizacije za izvajanje popolnoma vojnega gospodarstva. Ministrski svet za narodno obrambo, ki je bil pred kratkim imenovan, je začel svoje de'o z uredbo, ki bo globoko vplivala na nemško gospodarstvo in iz katere bodo izhajale
JLlEPO IN POCENI
tiska časopise, knjige, revije, letake in drugo
ZADRUŽNA TISKARNA
LJUBLJANA, TYRŠEVfl CESTA 17, TELEFON ŠT. 30-67
tudi socialne posledice, ki jih sedaj ni niti mogoče pregledati.
Pravkar izdana vojno - gospodarska uredba, ugotavlja v uvodu, da morajo vsi rojaki v sedanjih razmerah dopri-našati žrtve za varnost domovine. Vojak žrtvuje svoje življenje, drugi pa morajo omejiti svoj življenjski nivo. Uredba določa v podrobnostih:
Kdor uničuje, zadržuje ali skriva za prebivalstvo važne surovine in proizvode, se kaznuje z zaporom, ječo ali smrtno kaznijo. Kdor brez upravičenega vzroka zadržuje denar, se 'kaznuje z ječo. Na dohodke nad 2400 mark letno (t. j. v našem denarju 43.600 din) se pobira vojni dodatek na dohodnino.
1 dodatek znaša 50% dohodnine, vendar sme znašati največ 15% dohodka. Dohod n iina z dodatkom v red sime znašati največ 65% dohodka. Od piva in tobaka se pobira 20%-ni vojni dodatek. Davščina na žganje se zviša z vojnim dodalkom od 275 mark (t. j. 3.780 din) na 375 mark (t. j. 5.250 din) na hektoliter. Za peneča vina .se plačuje poseben dodatek od pol do 1 marke (to je od 7 do 14 din) za steklenico. Ta določila veljajo od 11. septembra 1939.
Dežele, vključno Hamburg, morajo dati državi vojni prispevek v višini 15% dohodkov od dohodnine, družbenega davka in prometnega davka. Občine morajo dati 2.5% zemljarine od zemljarine od drugih posestev, 7.5% obrtnega davka in 10% meščanskega davka državi kot vojni prispevek. Pri tem pa se davčne postavke za tekoče leto ne smejo zvišati. Tudi javno-prav-na telesa morajo plačati vojni prispevek.
Mezde se znižajo. Državni zaupnik in posebni zaupniki morejo mezde in plače navzgor omejiti ter določiti delovne posroje. Dodatki za nadure, delo ob nedeljah in praznikih in za nočno delo odpadejo. Predpisi o dopustih izgubijo veljavo. Prekrški se kaznujejo ■j. zaporom ali z ječo.
Cene se morajo določiti po načelu vojino-zavezanega narodnega gospodarstva. C^ne se morajo znižati v skladu z mezdnimi prihranki, kar pomeni, da se višji davki ne .smejo prevaliti. Prostovoljne socialne dajatve se pri kalkn-
DE LAVSKA PRAVI C4
1939. - St. 40. — H
laciji ne smejo upoštevati. Blago in storitve se ne smejo s pomožnimi snovmi; vozninami itd. podražiti, Če je uporaba tega blaga povzročena le za jiosab-no gospodarsko panogo in če po načinu, količini in izviru ni združljiva z načeli varčnega gospodarjenja. Vezane eene (kartelne cene) se morajo znižati, zlasti če so se določile zaradi pomanjkanja zadostne konkurence. Tako doseženi prihranki se morajo oddati naprej.
Novo uredbo so podpisali:	Goring,
Hess, Frick, Funk, Laimmers in Keitel.
V oficialnem komentarju se opozarja, da je bila ta uredba izdana, da dobi vojak zavest, da tudi domovina prinaša žrtve. Nihče ne sme tako živeti kakor v miru. Določila so naperjena proti ko-
ičenju denarja i/n služijo posnetku onsumne moči. Občine naj se vzgoje k varčnemu gospodarjenju. Mezdna določila so potrebna, ker bi javna naročila privedla do nemogočih razmer. Vse ono pa naj se resnično zvišana storitev nagradi s pr imeni im^vočjiin dohodkom. Tri velikem številu javnih naročil se računu, da bo dosegla država pri-liranek več milijard mark. Ti višji dohodki in prihranki se cenijo tako visoko, da se sicer ne bo mogla kriti celotna finančna potreba, da pa sfe 'bo ■mogel kriti ostanek s krediti, valuta pa da s tem ne bo tangirana. Nobena liosojila se ne bodo več najemala. Potrebni denar se bo dobili .kratkoročno, kar jpomeni, da se bo znova razširilo menično finansiranje. Premoženjska oddaja se ne namerava.
Nova vojno-gospodarska uredba potrjuje naziranje, da je brez spremembe poli tike vsak poskus gospodarske ali finančne ureditve situacije nemogoč. Tragika te situacije je v tem, da izvira ena iz druge. Brez oboroževan ja se brezposelnost ne bi mogla odpraviti, iz tega n usta'e gospodarske in finančne težave pa se morajo premagati z zuna-nje-političnimi uspehi, talko nastala poostrena mednarodna napetost pa sili zopet k močnemu oboroževanju ter povzroča nove večjo težave. Pravi cirku-■lus vitiosus.
V preteklih šestih letih narodno socialistične gospodarske in finančne po- . litike se je izkazalo, da je ogromno kreditno razširjenje zvezano z vedno večjimi neproduktivnimi investicijami ter je istočasna omejitev proizvodnje konsumnega blaga privedla do inflacijskih pojavov, čeprav se je skušalo s tako imenovanim vodenjem konsuma ter nadzorstvom nad cenami to nevarnost pregnati.
K novim mezdnim določilom je omeniti, da so težave nabave v zadnjem času povzročile rastoča niezdina gibanja in da je bilo videti splošno zvišanje
Krščansko strokovno gibanje in svobotfa strokovnih organizacij
(Nadaljevanje)
Položaj delavstva v totalitarnih
sistemih.
So li delavci v totalitarnih sistemih zadovoi j ni ? So li za odpravo svoboščin, katere so uživali, so dobili življenjske in delovne pogoje, katere moremo smatrati za prvovrstne?
Priznamo, da je zelo težko napraviti si točno sliko o današnjem položaju delavstva v totalitarnih državah. Na podlagi priobčenih statistik in poročil bi mogli smatrati, da je vse tako, .kakor bi želeli. Vendar ise pa zdi, da je resnica popolnoma drugačna. Zrli se, da obstoja pomanjkanje na različnih produktih, ki so potrebni za vsakdanje življenje. Da so delavci prvi, ki tipe zaradi tega. Da je življenje dražje; da so plače zaradi »svobodnih« in ukazanih prispevkov znižane v taki meri, da onemogočajo primeren način življenja; da je podaljšan delovni čas, v nokute-rih industrijskih panogah še celo zelo, Medtem ko je delovni tempo zelo privit navzgor. Trditi moremo, da je položaj do’avstva v totalitarnih državah slabši, kakor je bil prej.
Stavlja sc celo vprašanje, ce niso bili ''voden;, zlasti v nekaterih državah to-‘ahtarni sistemi samo zaradi tega, da bi "•bgli delavstvu vsiliti silaibso deiovne
Pogoje.
. 'N temu vprašanju moramo priznati, a so voditelji totalitarnih režimov, ko ®° trdili, da uvajajo te režime zaradi .Ta, da bi med drugim tudi izboljšali zjvljenj.ske pogoje delavstva, takrat milji odkrito.
, 'oda njihovo upanje se ni uresničilo, ^ r je bilo to nemogoče. Vzrok temu je J^žimu samem. Tota'itarni režim je ^rol nujno uvesti gospodarsko avtar-
inezd kot neizogibno. Kot tipičen primer je treba omeniti v aprilu izvršeno novo ureditev mezd rudarjev. Očividno ta poskus ni dal zaželenega uspeha, ker kljub višjim mezdam niso storitve narasle. Vprušanje pa je, če mezdna določila vojno gospodarske uredbe ne bodo še bolj pritisnila na storitve.
Ker nova uredba občinstvu še ni znana, se še ne more ugotoviti niikaka reakcija. Brez dvoma pa bo imela velik učinek na vseh poljih gospodarstva, financ in borze, da socialnih momentov miti ne omenjamo.
•
Mislimo, da bodo naši bralci ob prebiranju zgornjega članka in članka o ruski zakonodaji, ki ga prinašamo na drugem mestu, spoznali dva sistema, ki sta zastavljena v različnih smereh, a vendar po svojem zarisu totalitarna.
DELAVSKI [OPRAVN IK
Delavec, ki je šel na orožne vaje, pa še ni služil pri podjetniku nepreki. njeno leto dni, ima pravico do redne mezde za prvi teden orožnih vaj.
I.	Ljubljana: Vaš mož je zidar. V službi je bil pri znanem ljubljanskem stavbnem podjetju od početka sezone dalje. Pred kratkim so ga poklicali na orožne vaje, s katerih se pa mož doslej še ni vrnil. V listih ste b^ali, da imajo delavci, ki gredo na orožne vaje, pravico do plače za mesec dni, če iso že eno leto neprekinjeno v službi pni podjetniku. Ker je bdi Vaš mož v službi samo 6 mesecev, vprašate, če gre mezda tudi njemu.
Odgovor: Niste edini, ki ste postavili to vprašanje. Enako jih je vprašalo več in s tem odgovarjamo tudi vsem ostalim,
Čo je bil delavec v službi pri podjetniku žo več kot neprekinjeno leto dni, niu gre za prvi mesec, ko je poklican na orožne vaje, redna mezda, podjetnik mu sme pa odbiti, kur stvarno v tem času dobi od države. Navadno se tako kot v kolektivni pogodbi za stavbno delavstvo odbije dnevna vrednost prehrane v znesku 8 din.
če pa delavec pri podjetju še ni delal neprekinjeno leto dni in ga pokličejo na orožne vuje, mu gre za prvi teden orožnih vaj polna mezda brez vsakega odbitka, ker je brez svoje krivde zadržan opravljati službo.
Vaš mož ima potemtakem pravico zahtevati plačo za en teden. Podjetja
kijo, to je deželo so ločili od mednarodne trgovine, zaprli so vsa vrata in okna, da bi živela ločena. Ta sistem duši in povzroči obubožanje. še več. Dušenje in obubožanje se sorazmerno stopnjuje, čiim dalje traja avtarkično vladanje. In ta okolnost je eden izmed najvažnejših vzrokov uboštva in slabosti, ki tlačijo in vznemirjajo totalitarne države. Te težave pa se ne morejo odstraniti s tem, da se poveča »živ-.ljenjiski prostor«, izhod je samo eden: povratek od totalitarne države k skupnosti narodov.
Da so imeli voditelji totalitarnih držav namen izboljšati življenjske pogoje delavstva, dokazuje tudi dejistvo, da so istočasno, ko so uničili svobodne sindikate, vzpostavili organizacije, katere so krstili za sindikalne organizacije z namenom, da bi te organizacije prod-is'tavljale delavstvo in ga 'branile.
V začetku so ponekod pokazale te organizacije samostojno življenje in bojevitost, če ze šilo za ckVavske zadeve. Toda taka isvoboda ni trajala dolgo.
1	e organizacije so bile vključene v dr-žavni organizem in v državno kolesje.
I	i totalitarni sindikati, katerih namen je bila zaščita delavstva, so postali organizmi, ki so delavstvu zapovedovali,, da mora upoštevati odredbe in ukaze države ter živeti po n jih.
Ti sindikati nimajo nobene skupnosti s svobodnimi sindikati. Taki sindikati morejo eksistiruti le v svobodnih režimih.
Iz tega je razvidno, da je bila zasega svobodnih sindikatov po državi usodna, kajti totalitarna država vse vase vsrka. Ta dejstva so logična in so se morala nujno izvršiti. Kajti ni si mogoče predstavljati političnega totalitarizma, ne da bi ise uvedel tudi gospodarski in socialni totalitarizem, ki sta pa podrejena političnemu totalitarizmu.
V takem položaju ne more delavstvo, ki je bilo oropano politične moči in samostojnih organizacij, pričakovati iz-
sc bodo seveda ob številnih odpoklicih delavcev branila izpolnjevati to svojo dolžnost; Zato se obrnite z drugimi ženami, ki so v podobnem položaju, na svoje organizacije, ki bodo pritisnile na zaupnike po podjetjih, na okrajna načelstva in Inšpekcijo dela in po potrebi tudi na vojaška oblastva, da bodo prisilila podjetja, da bodo brez zahteve vsakega prizadetega delavca sama od sebe morala plačati delavcu, ki ga država pokliče na orožne vaje, enotedensko ali štiritedensko plačo. Samo na ta način bo imelo korist od zakonskega določila vse dcluvstvo, ne pa samo tisti, ki se spro s podjetjem in nato zahtevajo svoje pravice.
Mojster je dolžan skleniti pismeno
učno pogodbo.
D. N., Celje: Hčerko ste dali prod tremi meseci učit se frizerske obrti'. Z mojstrom «te sklenili ustno pogodbo,
boljšanja svojega položaja od nikogar drugega, kakor od volje in svojevoljnosti diktatorju.
Predpogoji za pravo delavsko strokovno gibanje.
Krščansko strokovno gibanje ni nikoli predpostavljalo, da ima obveznosti le nasproti svojim članom, ali pa če pojmujemo zadeve pod širšim vidikom, nasproti delavstvu lastne dežele. Nasprotno. Priznava, da ima dolžnosti nasproti vsem delavcem ne glede na državo ali polt. Vsi ti .so zu nas krščanske delavce ljudje, ki so z nami v istem božjem sorodstvu, ki so bili enako .kot mi odkupljeni s krvjo Kristusovo na Kalvariji, ki so obdarjeni z istim in enakovrednim dostojanstvom človeške osebnosti in od Boga poklicani k nesmrtnemu življenju.
Isto stališče velja tudi za dcluvstvo, ki je v totalitarnih državah in se moramo zaradi tega pečati tudi z razmerami delavstva v teh državah.
Krščansko strokovno delavsko gibanj*5 je dolžno zavzeti to stališče, ker je delavsko strokovno gibanje in ker je krščansko gibanje.
Kot delavsko strokovno gibanje ima ■nalogo, da študira, brani in pospešuje poklicne zahteve delavstvu. 'Toda to nalogo bo moglo izvrševati le v gospodarskem režimu, ki je vedno bolj in bolj usmerjen mednarodno; če pozna zadostno gospodarske in socialne prednosti, pod katerimi se izvršuje produkcija v vseli deželah, celo v najbolj oddaljenih; če poizna delovne pogoje v industrijskih panogah, celo v tistih, ki so na videz najbolj sklenjene, na primer tiskarstvo, ali pa v tistih, ki so najmanj izpostavljene mednar. konkurenci, na primer stavbinstvo.
Naše gibanje mora vedeti, pod kakšnimi socialnimi razmerami obratuje tekstilna industrija v Indiji ali Japonski; ali niso novo industrije ustanovljene v novih pokrajinah, ,nn primer v lVestini. Prav tako mora poznati iz-
ki bi jo radi imeli tudi napisano. Mojster odlaša in odlaša ter Vam stalno obljublja, da bo zadevo že uredil. Vprašate, kaj naj storite, ker se bojite, da hčerki sedanje vajeniške dobe, ko ni pismene pogodbe, ne bodo priznali
Odgovor: Čeprav je sklenjena samo ustna pogodba, je Vaša hčerka kljub temu vajenka in uživa vso zaščito, ki jo Obrtni zakom vajencem daje. Mojster je dolžan v osmih dneh po vstopu vajenca v učenje skleniti z njim in njegovim zakonitim zastopnikom pismeno učno pogodbo. Če tega ne napravi, ga Okrajno načelstva na prijavo kaznuje z denarno globo od 100 do 500 dinarjev. — Pojdite takoj k mojstru im ga prijazno opozorite na njegovo dolžnost, pa tudi na to, da ga bo sicer doletela zaslužena denarna kazen, če
v	najkrajšem roku, ki mu ga lahko postavite tudi Vi, ne bo sklenil in oblastno prijavil pismeme učne pogodbe.
delke, katere izdelujejo na Švedskem iz lesa in ali se boljšajo delo™! pogoji za delavstvo v kolonijah in tropskih pokrajinah.
Vzrok za to, ker mora kot strokovno gibanje poklicne koristi delavstva braniti in pospeševati Zaradi tega mora 'neprestano zastavljati vse svoje sile, du bi izboljšalo te predpogoje. Dolgo izkustvo nas uči, da bo to delo nekoristno, če nočejo nekatere dežele, zlasti tiste, ki imajo določen gospodarski vpliv, prednjačiti na socialnem polju.
Prav tako zahtevajo koristi članov, da razširi strokovno gibanje svoj vpliv in svoje delovanje. To, da razširi strokovno gibanje svoj vpliv, je morebiti še večje važnosti kot so poklicne zahteve dela vsi va.
Toda naše gibanje je tudi krščansko gibanje. To sc pravi: Naše gibanje ima določen nauk, je oduševljeno po načelih, ima gotov program Realizacija te-ga programa pomeni brez dvoma stcčo delavstva. Realizacija tega programa bi nujno imela za posledico tak družbeni red, ki bi bil poln spoštovanja nasproti visoki vrednosti človeške osebnosti, ki bi branil in varoval njene pravico in predpravice. Tak družbeni red, ki bi bil oduševljen po pravičnosti, ljubezni in iskrenem bratstvu, bi prinesel mir v družbeno življenje, bi okrepil in ohranjeval mir med narodi.
Ravno iz teh razlogov je dolžnost krščanskega strokovnega gibanja, da se razširi in izpopolnjuje, da bi bil njegov nauk in program vsepovsod znan.
Naše gibanje bi zgrešilo cilj, če ne bi vedno obračalo svoje pozornosti na to dolžnost, če ne 'bi pripravljalo nove metode, da prodre tudi v tiste dežele, iiz katerih je bilo izključeno in V katerih je še sedaj prepovedano.
Krščansko strokovno gibanje ne bo nikoli pristalo na to, da bil njegovo propagando zadrževale kateri koli meje, pa naj bodo to tudi meje totalitarnih držav.	(Dalje	prihodnjič)
delavski	Uoledauek
je v tisku. Imeti ga mora vsak zaveden
delavec in član Jug. strokovne zvezel
20 let ruske delavske zakonodaje
Da bi se dosegla večja storitev, se je pa že leta 19*26. zmanjšala zaščita delavstva in se tako podaljšal delovnik za nameščence na 8 ur, dopuščeno je bilo nočno delo pod in nad zemljo za žene in mlade delavce, pričeli so se odpuščati delavci s tremi mesečnimi izostanki, uvedene so bile denarne kazni za prepozno prihajanje na delo, za sprehajanje po delavnicah itd. Delavstvo je izgubilo mnogo pravic, strokovna organizacija pa je dobila naročilo, da mora nadzirati delavstvo pri izvrševanju zakona.
Sovjetska država je hotela počasi izboljšati tehnične razmere in je dala v ta namen ma razpolago velike kredite. To pa je imelo tudi namen ubiti vsa zasebna podjetja, ki so bila naenkrat od države zapostavljena, pač pa so morala nositi velika bremena. V prvi po-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
•Socialna revolucija je v Rusiji odpravila zasebnega podjetnika. Nadomestil ga je tovarniško-zavodski zbor, ki ga je volilo delavstvo tovarne. Ti odbori, ki «o vodili posamezne tovarne, pa so razumljivo hoteli dosegati svoje namene, niso se pa ozirali na koristi državne celote. Kodeks delovne zakonodaje iz leta 1921. je imel nalogo odpraviti to stunje. Imel je veljati za državna in zasebna jiodjetja, katerih pojav je omogočila nova gospodarska politika. Gospodarska državna podjetja naj 'bi pokazala po dekretu iz 1. 1925. prebitke. Teh pa ni hotelo biti po krivdi birokratskega ustroju sovjetskega državnega aparata in nizkih mezd delavstva. Prvotna delavska zakonodaja jo dajala delavcu pravico tridnevnega izostanka od delu brez opravičila, največ za 6 dni, zaščitila je delo žene in mladih delavcev, akordno delo, kar pomeni odstopitev od Marksovega načelu.
4
em
DELAVSKA
PRAVICA
Iiviu
(Nadaljevanje s 3. strani.)
loviei 1929 je izšlo 6 odlokov, ki govore sunio o delovni disciplini. A ti odloki dosegli svojega namena. Zato je Ptfičfel Osrednji odbor vsezvezne komunistične stranke boljševi.kov, ki je v tej nadevi odločilen, ts preosnovo vodstev tovarn, ki naj bi prinesi« njihovo senolastništvo«. Tozadevni odlok (pra-
vi	<1 »slovno: »V podjetjih se stalno dogaja da se organi stranke in sindikatov vmešavajo neposredno v operativne odredbe in potek proizvodnje, ki je predpisan od vodstva tovarne.« Dalje naglasa potrebo železne discipline pri delu in pokoravanju brez besede volji delovodje, Od.'ok pa sam ni bil dosleden, ker je dopustil v nadaljnjih poglavjih vpliv strankarske in strokovne organizacije) pri odločanju o osebju podjetja, vodstvu tovarne pa naročil, da mora poročati retino strokovni organizaciji, da morejo zaupniki razpravljati o proizvodnji. Pa tudi komunistične celice naj bodo poučene o razmerah v tovarni, da morejo vplivati na podjetja socialno politično in gospodarsko. Namesto da bi se naloge posameznih od'lx>rov razdelile, je ostaja prejšnja zmešnjava, vodstva tovarn pa so obdržala — vezane roke.
Velik nedostatek v sovjetskih tovarnah je bilo preveliko prebiranje dela Hied delavstvom. Po pravilniku o delavskih sestankih iz leta 1930., naj bi imeli £i sestanki nalogo nadzirati izvršitev delovnega načrta. Najboljši delavci dobe ime u rudnika, ki izberejo izmed sebe .pomočnika ravnatelju. Ta je referent na delavskih sestankih, ki presojajo deT.o ravnatelja. Vse to naj bi pripeljalo delavce do lastne discipline, je pa v resnici ubijalo prestiž vodje obrata. Proglas vodstva stranke iz ieta 1950. je podčrtal gospodarski neutspeh večine industrij, obenem pa krivi strokovne organizacije za to, kot tudi za slabo disciplino med delavstvom. Da se napravi temu konec, je treba privezati delavstvo na obrate, izostanke od dela pa strogo kaznovati. Tako je dobil prometni komisar pooblastilo, da kaznuje prometne uslužbence za pragreške v službi brez sodbe ■na zapor do treh mesecev. Leta 1931. so bila uvedena »obratna tovarniška .sodišča«, ki kaznujejo prekasno prihajanje na delo, prihajanje na delo v pijanem stanju in zadržujejo prestop v drugo tovarno brez zadostne podlage.
Istega leta je razložil Stalin ina gospodarski konferenci glavne točke delovnega prava: delovno moč je treba najemati organizirano, menjavanje detla onemogočiti, deliti de'o po sposobnostih, vzgojiti proizvajalno-tehnični inteligenčni sloj, stare inženirje pritegniti v proizvajalni potek, zboljšati delovne pogoje delavstva in kolikor mogoče izkoriščati delavčevo delovno silo. Naslednjega leta je bil izdan odlok o odpustitvi i:z službe zaradi neopravičenega izostanka iz dela. Po odloku se mora pozvati na odgovornost tudi vodstvo podjetja, ki ni skrbelo dovolj za delovno disciplino v svoji tovarni.
V	prvih 18. letih se je torej morala sovjetska država mnotgo truditi, da bi vzgojila svojo delovno silo, ki je hkrati tudi osnova njenega obstoja po načelu diktature proletariata. Vendar pa sodijo objektivni kritiki, da ni dosegla med delavskimi množicami tistega reda*, ki vlada v tovarnah izven Ruisije, niti ne njihove proizvodnje. Sadov revolucionarnega delovanja ni mogoče odpraviti čez noč. Vse to nam pa obenem kaže, da socialna revolucija še ne pomeni novega brezskrbnega in samovoljnega življenja, temveč samo konec dotedanje oblike lastništva. Po socialni revoluciji se vedno prično nove težave, ki so razumljive, ki jih pa pogosto ljudje, ki se samo opajajo z marksizmom, ne slutijo. Najbrže bi se marsikdo zadovoljil s »starimi dobrimi časi«, če bi vedel, koliko lastne discipline zahteva čas, v katerem si delavski razred prisvaja in lasti vso oblast.
0eltw£ha
BLASILO
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
M*
Najvažnejši dogodek preteklega ted-iia je nedvomno prihod Rusije do 'Karpatov ter s tem do romunske, madžarske in -slovaške mej e. S tem dejstvom je Rusija prišla v srednjo Evropo, kar verjetno ne bo ostalo brez posledic za nadaljnji razvoj bodisi v bližnji bodisi v daljni bodočnosti, časopisje, predvsem na čelu italijansko, je posvetilo teinu dejstvu pretekli teden veliko pozornost. Italijansko časopisje predvsem poudar ja, da bo Rusija v bodoče zahtevala večji vpliv na potek dogodkov v Evropi, v prvi vrsti pa na Balkanu.
Odhod turškega zunanjega ministra v Moskvo, kamor je prišel v nedeljo, je zelo značilen dogodek. Turčija je zaenkrat zaveznica Anglije in prijateljica Rusije. Po časopisnih napovedih bo turški zunanji minister sklenil z Rusijo pogodbo o vzajemni pomoči. Po teh vesteh bi bilo verjetno, da bo Rusija prevzela gotova jamstva za mir v Črnem mor ju in na Balkanu. Taka ureditev bi nič ne nasprotovala dosedanjim angleško-turškim pogodbam. Zaenkrat piše londonsko časopisje o turškem obisku v Moskvi z naklonjenostjo.
O bodočem zadržanju Rusije bo mogoče že ob koncu tega tedna znano kaj več. Angleški zunanji minister je pri nedeljskem sestanku z londonskim ruskim poslanikom izrazil željo, da Rusija pojasni svoje bodoče namere v mednarodni politiki. Poslanik Majski je obljubil, da bo Rusija v kratkem pojasnila svoje stališče do mednarodnih rprašanj.
Madžarska je vzpostavila diplomatske odnose z Rusijo, odkar sta obe državi postali sosedi na Karpatih. Madžarska je ob delitvi Češko-Slovaške vzela veliko število karpatskih Ukrajincev. In tem je sedaj takoj dovolila izdajanje ukrajinskega časopisa. Tudi druge države se pripravljajo na vzpostavitev normalnih poslovnih zvez z Rusijo.
Sobotni govor Mussolinija ni napovedal nobene spremembe italijanske politike. Mussolini je povedal, da mora Italija še naprej biti pripravljena na vse, da more odgovoriti na vsake vrste nove spremembe, če bi se pokazala potreba. Delati v miru. obenem pa biti na straži s puško v roki. (o da je geslo Italije. Italija je torej odločena na čakanje nadaljnjega razpleta dogodkov.
Boji na Poljskem se vrše še vedno v velikem obsegu. Ves pretekli teden so bili srditi boji za glavno mesto Varšavo. V ponedeljek se je Varšava še branila.
Vojskujoče se armade se zbirajo na
zapadu. Na f r amcosko-n em šk cm bo jišču se zbirajo vedno večje vojske. Obenem pa so se resno začele bati za svojo nev-
tralnost Švica, Belgija in Holandi ja. Te tri male države so pripravi’jene z vsemi svojimi močmi postaviti se v bran za svojo neodvisnost. Na vsak način na zapadu ne bo dolgo treba čakati na nove dogodke.
Vojna na morju se vrši še vedno nekam tajinistveno. Angleži sem in tja poročajo o uspehih v boju proti nemškim podmornicam, ne navedejo pa nobenih konkretnih podatkov. Obetajo kmalu uničiti večje nemške podmornice.
Trikrat so že zanikali nemški časopisi,, da ni nobenih neredov ali uporov na Češkem in Moravskem. Tudi delo po tovarnah da se vrši nemoteno in da ni res, da je bilo v nekaterih tovarnah delo onemogočeno zaradi poškodb na strojih.
Velike dogodke so pripravljali v Romuniji, .kjer so člani »Železne garde« napadli in ubili ministrskega predsednika Calinesca. Napadalce so prijeli in jih takoj pobili. Brez sodbe so začeli takoj po atentatu pobijati pripadnike »Železne garde« tudi po vsej državi. Samo v nekem taborišču za politične kaznjence so ubili 40 oseb. Francosko časopisje piše. da so bili v ozadju pripravljeni veliki dogodki.
Vlada je sprejela sklep, da bodo vsi vojaški obvezniki, ki bi morali priti k vojakom, pa bi doma pustili svoje družine brez sredstev za življenje, odslej naprej prejemali za svoje družine od države podpore. Obenem je vlada sprejela sklep, da je treba vso živino, ki jo bo dal kmet v vojaške namene, takoj plačati. Znižna je bila tudi cena soli.
Minister za socialno politiko je razpustil sedanje ravnateljstvo Osrednje-
fa urada za zavarovanje de’avcev v agrebu (SUZOR). Obenem je imenoval komisarja dr. Ju raja Gasparca, ki je bil svoječasno veliki župan.
Hrvatski ban je razrešil dolžnosti zagrebškega župana in ves občinsibi svet in imenoval za občinskega komisarja sodnika Mate Starčeviča.
Imenovani so bili šefi posameznih oddelkov preurejene hrvatske banovine, ki se sedaj končno ureja in začenja s samostojnim delom v smislu sklepov sporazuma.
»Obzor« piše, da sedanji čas nikakor ni prikladen, da bi se razpisai'e volitve v skupščino. To pa sedaj miti ni potrebno, ker ima vlada po zadnji uredbi pravico, da spreminja zakone. Vlada more torej izvršiti tudi zelo velike iz-premembe v našem notranje političnem življenju.
Kaj namerava Rusija?
PRAVICA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primera praznika dan prej. — Uredništvo in oprava Je v Ljubljani, Miklošičeva oe-sta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 12-1. Oglasi po cenikn. — Telefon Stev. 4948. Številka poSt., čekovnega računa 14.900.
Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 30 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje ln odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. ▼ Ljubljani, TyrSeva o. 17 (Maks Blejec)
Vilderjeva »Nova Riječ« objavlja 21. septembra tega leta zelo zanimiv uvodnik, ki skuša nekoliko očrtati dojme, ki so prevzeli Evropo ob posegu Sovjetske Rusije v poljsko-nemški oboroženi spor. Prinašamo članek zaradi zanimivosti v celoti.	Ured.
Vkorakanje ruskih čet na ozemlje republike Poljske je preseneti1© ves svet. Popolnoma brez smisla bi bilo prerokovati, kako se bodo sedaj razvijali dogodki, kajti nihče ne pozna motivov in namer ruskih oblastnikov. Rusija je ostala prav takšna uganka, kakor je bila vedno, kadar se je pojavljala pred Evropo. Prav lepo je povedal stari ruski domoljubni pesnik: »Rusije ni mogoče doumeti z razumom, ni je mogoče izmeriti z merilom. Rusija ima svojo podobo in v njo je treba samo verovati.« Moderni pesnik Aleksander Blok je pa vzkliknil v znani epopeji »Skiti«: »Rusija je sfinga, ki se je okopala v lastni krvi in gleda sedaj na vse strani sveta s pogledi, polnimi ljubezni in sovraštva... Da, mi smo Azijati, mi smo Skiti in obrnili se bomo k Evropi s svojim azijatskim obličjem.«
Zgrešeno in nesmiselno bi bilo vsako presojanje in prerokovanje. Ugotavljati moremo samo dejstva, ki so se pred nami pojavila: z resnično silno naglico so Rusi presekali zvezo med Poljsko in Romunijo na vsej črti od Zbruča do Čereinoša. Tako je Romunija izgubila zvezo z dobrim sosedom, ki ju je vezal zraven ostalega tudi vojaški' pakt.
Zdaj je z izjemo Jugoslavije, s katero ima sorazmerno zelo kratko mejo brez posebno dobrih prometnih zvez, obkrožena od vseh strani z državami, ki imajo do nje še svoje posebne namene in neurejeno račune. Romunija ima dve lepi in veliki pokrajini — Besarabijo in Bukovino — s pretežno ukrajinskim prebivalstvom, a na vsej dolgi meji od Črnega morja pa do vzhodnih Karpatov za sosedo Sovjetsko Rusijo. Resnica je, da je Rusija takoj izjavila, da hoče spoštovati njeno nedotakljivost. vendar je pa istočasno Molotov (ruski komisar za zunanjo politiko, op. ured.) izjavil, da Rusija ne more ostati gluha za glas krvi svojih ukrajinskih bratov. Rusija je sedaj dobila še tudi skupno mejo z Madžarsko, v resnici ne posebno veliko, vendar pa zelo občutljivo in važno. Sedaj meji namreč na Podkarpatsko Ruisijo. Kako se bodo dogodki razvijali dalje, ne vemo. Vendar smo pa slišali izjavo da bo Rusija zasedla ozemlja z ukrajinskim prebivalstvom. Ukra jinci pod Karpati pa naseljujejo v bivši Galiciji vse ozemlje do Sana in deloma tudi preko Sana. Tu pa ležijo poljski petrolejski vrelci Drolio-bič in Borislav, ki so jih po časopisnih poročilih Nemci že zasedli in ki bi Nemčiji zelo koristili. Ali bodo torej Rusi zatajili proglas, ki ga je v nedeljo zvečer Molotov po vseh. ruskih radijskih postajah Objavil svetu in ki je izražen v noti, ki jo je izročil Potemkin (pomočnik komisarja za zunanjo politiko, op. ured.) vsem inozemskim predstavnikom v Moskvi, kjer pravi, da bo Rusija zasedla vsa Oizeinlja, kjer
prebivajo Ukiajind, &li’ se bodo Nemci mirno Umaknili preko Sana!, a li b o pa prišlo do spora? Všekikor, petrolejska polja so za Nemčijo silno Važna.
Če bodo Rusi prodrli še nekoliko da1* Ije pod Karpati, bodo prišli do svobodne in neodvisne državice Slovaške pod vlado HW)tis. Tisa. Pomniti moramo, da v Slovaški vlada »Slovaška ljudska stranka«, ki je stalno dobivala pri* volitvah po 37 odstotkov glasov. Vendar to niso bili samo slovaški glasovi, kajti ob različnih prilikah so za njo kot avtonomistično stranko glasovali tudi nezadovoljneži drugih struj, često Madžari, včasih tudi v precejšnjem številu komunisti in Nemci. Kakšen vpliv more imeti na državo mons. Tiisa sosedstvo Sovjetske Rusije? Končno se je strašno zmanjšala razdalja med češko-moravskim protektoratom in Sovjetsko Rusijo.
Rusija trka na vrata srednje Evrope. To je sedaj resničnost in če se kmalu ne bo umaknita, bo to trkanje imelo, svoje posledice.
Vse je torej samo vprašanje, dokler ne bomo vedeli, kaj dejansko namerava Rusija. O teh namerah pa vemo samo to, kar je bilo zapisano v noti inozemskim poslanikom v Moskvi in kar je Molotov povedal po radiju. Iz' njegove zelo kratke in točne izjave je treba povzeti tole:
1. Rusija ne more biti indiferentna nasproti klicu krvi svojih ukrajinskih in beloruskih brutov in zaradi tega se je odločila, da zasede njihovo ozemlje. To je za nas že iznenaden je. Doslej so Rusi poudarjali samo skupnost delovnega razreda in so odbijali narodna načela. Sedaj poudarjajo tudi narodno načelo. Ali se bo to omejilo samo na. ta primer in na te teritorije? Molotov je že v svojem zadnjem velikem govoru v Vrhovnem Sovjetu naglasil tudi slovanstvo.
2. Molotov je dalje v svoji izjavi porabil izraz, za katerega ne vemo dobro, kako bi ga pravilno doumeli in razložili. Rekel je, da so Rusi pripravljeni tudi poljskemu narodu, ki ga je sedanja vlada zapeljala v vojno, pomagati, da se reši vojne in da zaživi »srečno življenje«. Izraz »srečno življenje* (sčastljivi život) se uporablja neprestano v ruski terminologiji in pomeni pri njih način življenja, kakor vlada danes v Sovjetski Rusiji. Ato upoštevamo to dejstvo, bi bil to poziv Poljakom, da se tudi oni odločijo za takšen način življenja, in v tem primeru bi jim Rusi pomagaili, da se rešijo vojne.
3. V notah in prav tako v Molotovi izjavi je poudarjeno, da namerava Rusija tudi nadalje ostati nevtralna v sedanji vojni nasproti drugim državam.
Z ozirom na obisk ruske vojaške misije v Berlinu, še preden je ruska vojska vkoirakala v Poljsko, je popolnoma jasno, da se dela na sporazumu med Rusijo in Nemčijo. Po tem sporazumu, 'zdi se, še niso točno začrtane meje, ki bodo odslej delile obe velesili. Vendar je pa želja in stremljenje Reicha da se začrtajo proti vzhodu trajne meje, kakor je to izjavil Hitler v svojem govoru v Gdansku.
Sedaj ostane odprto samo še vprašanje, ali je mogoče, da se bosta Hitler in Stalin sporazumela še v nadaljnjih potezah evropske politike?
MALI OGLASI
posamezna BESEDA 50 P4R
DELAVCU Najcenejše in naj hitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »Au-strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilo Kmetiču v Dobu lt» pri Domžalah.
PRIHRANKE vlagajo delavci r Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/L
Toplo se priporoča knjigoveznica KRAŠOVEC RUDOLF: Sprejema vsa knjigoveška, kartonažna in galanterijska ter ostala v to stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izdelave, po zmernih cenah. Izdeluje tudi vse vrste koledarjev.