Poštninu plačana v gotovini. v?«) -- ««■ Ljubljana, 28. septembra 1939. — Leto XII. — Št. 40. flVICfl GLASILO KRJCA N JKEGA DELOVNEGA LJUDJTVA Veliki čas Živimo prav sodnij v časih, ko kujejo novo obliko družabnega človeškega življenja. Zunaj naših meja pojejo svojo pesem strojne puške, topovi grmijo in trosijo smrt na bojiščih in v zaledju, brenčanje letal v zraku se sliši vse drugače kot v mirnem času. Kakšen bo konec, ko bodo utihnile vse te strašne sile, nihče ne ve. Za eno stran smo gotovi, in sicer to, da bo ta račun gotovo bolj točno zaključen kot pa je bil leta 1918., katerega posledica je ponovna vojna vihra. Mi smo, hvala Bogu, vsaj zaenkrat obvarovani pred tem požarom, kaj pa prinese bodočnost, sicer ne vemo, vendar gojimo upanje, da se bo ta obračun zaključil tudi drugod brez našega direktnega sodelovanja in udeležbe. Toda to je samo upanje. Prav gotovo moramo biti pripravljeni na vse, tudi na dogodke, ki bodo eventualno nastopili proti naši volji. Zato pa moramo motriti dogodke s hladnokrvnostjo in mirnostjo, da si ob prenagl jenosti in kaki nervozni nepremišljenosti ne škodujemo sami, bodisi v zunanjem ali pa tudi notranjem življenju. iyPoJeg zunanjih dogodkov pa doživljamo velike čase tudi v notranjem državnem življenju. S sporazumom med Srbi in Hrvati se je začelo v naši domovini novo življenje. Sporazum je pretrgal z vso preteklostjo nezdravega notranjega življenja. Dvajsetletna borba Hrvatov za popolno enakopravnost je doživela svoj končni cilj in tako smo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi postali res enakovredni državljani, sicer vsak gospodar v svoji lastni hiši, kljub temu pa vsi sinovi ene države. Hrvati si pridno urejajo svojo lastno banovino. Vse kaže, da so bili Hrvati za ta čas notranje dobro pripravljeni, ker sedaj prednjačijo, in so prav za prav dober zgled vsem ostalim narodnim skupinam v državi. Važen je ta čas za nas Slovence. Se-*»•#?’• j *e legajo temelji novi ureditvi države in posameznim pokraii-nam, bomo pokazali Slovenci, koliko smo bili zreli za ta čas in koliko je v nas prave žive tvornosti za končno ure-ditev naše ožje domovine. Zato bo moralo marsikaj odpasti, kar se nam je pred časom zdelo veliko in važno. Novi čas zahtevaod nas najširše širokogrud-nosti v korist vsepa slovenskega naroda. In to moramo imeti predvsem pred očmi. Skupnost vseh Slovencev, korist naroda kot celote, njegov lastni napredek tako v kulturnem, socialnem in gospodarskem oziru nam mora biti sedaj naj višja naloga. Kaiti kakor si bomo življenje uredili, takšnega bomo imeli. V kulturnem vprašanju bomo morali pustiti najširšo svobodo, da bo znanost »n veda neomejeno napredovala na vseh Področjih. Naj se krešejo ideje svobod- 1,0 med s"eboj, da se bodo lahko svobodno razvijali talenti v slovenskem narodu, ki so bili morda pod silo raz-mer zakopani v veliko škodo naroda. Prav tako velja za socialno izživljanje tudi svobodno udejstvovanje. Delavstvu je treba vrniti pravico do nje-8®vjh svobodnih strokovnih organizacij m delavskih zavodov. V pred krat-.* poslani spomenici ministru za so-^•alno politiko smo svoje mnenje jasno 'zrazjli. Delavstvo mora imeti popolno pravico, da si svoje gospodarstvo in kulturno življenje samo ureja in s_ svojo lastno iniciativo in delom doprinaša svoj del k socialnemu napredku slovenske banovine. Kdor bo bolj priden, požrtvovalen in pošten, večji delež bo do-Prinesel k skupni zgradbi slovenskega 8°cialnega vprašanja. Požganica Prežihov Voranc je že poznano ime slovenskega pisatelja, ki se nam je predstavil v svojem začetku s krajšimi leposlovnimi črticami v slogu, ki je na mah izdal umetnika velikega for-inuta, z vsebino, vzeto iz krutega vsakdanjega življenja. Že po teh prvih po-četkili nam je zraslo upanje, da smo v Prežihovem Vorancu dobili umetnika, ki stoji v areni življenja,'kakor je Cankar trdil o svojem poslanstvu, da smo dobili v njem tistega pisatelja, po katerem toliko hrepenimo vsi, kadar opazujemo svoje bedne in umazane razmere in nehote vzdihnemo: »O, da bi še živel Cankar! Kakšno ,Pohujšunje v dolini šentflorjanski4 bi šele danes napisal; s kakšnimi ,Hlapci4 bi nas šele danes ošvrknil.« V tem smislu smo upravičeni do trditve, da smo v Požga-nici dobili nadaljevanje »Pohujšanja«, »Hlapcev«, »Hlapca Jerneja«, da smo dobili nadaljevanje Cankarjevega de-la. Pri tem podčrtavanju literarno politične vsebine ne bi hoteli morda omalovaževati čiste umetniške vrednosti del obeh pisateljev. Skoraj lepši, svetlejši lik matere, kot ga nam je Cankar podajal v vsakem svojem delu, nam je Prežihov Voranc ustvaril v svojem čudovitem umotvoru »Samosevci«. Ne spominjam se kmalu dela v vsej svetovni literaturi, kjer bi bila žena in mati podana s tako presunljivo lepoto in z naravnost strašno veličino, kot je podana ta slovenska koroška mati svojih samosevcev in do smrti zvesta žena svojega nebogljenega nezakonskegn moža. Ob zaključku te kratke predstavitve pisatelja bralcem »Delavske pravice« izrekam gorečo željo po ljudski izdaji vseh Prežihovi’h del. Požganica je hrib nekje v Mežiški dolini. Vas Jazbine so imele pravico paše po tem hribu vse do revolucije leta 1848. Ko so po tem letu delali katastrske zapiske, so Jazbinci pozabili zapisati svoje pravice do Požganice. To se pravi: niso pozabili, sploh vedeli niso, da se take pravice zapisujejo, in tako jih je grof ogoljufal za pašo na Požganici. Za tem je slovenska koroška vas Jazbine začela propadati. Leto 1918. je zateklo v tej vasi samo še tri gospo-darje vsi drugi so že zdrknili za stopnjo navzdol med grofovske najemnike, nekaj družin pa se je že izselilo. Ob prevratu leta 1918. pa se Jazbina zopet spomni svojih pravic do Požganice; goljufijo iz leta 1851. hoče odpraviti ra-čunajoč, da je narodno osvohojenje istovetno z gospodarskim osvobojenjem izpod grofovskega jarma, ko je bil ven-dar grof predstavnik vse avstrijske ne« svobode. Misel Jazbincev je bila čisto pravilna, todn grof jih je ukanil leta 1920. prav tako kot leta 1851. Vsa tragika Jazbine — in s tem vsa tragika Slovenije — leži v dejstvu, da je izgubila svoje svoboščine po revoluciji leta 1848. zaradi tuje premoči, a po revoluciji leta 1918. zaradi odpovedi sloven- Tudi za gospodarstvo velja, da se da vsa svoboda slovenskemu gospodarstvu v njegovem zdravem razvoju, da bo služilo slovenski skupnosti po načelih pravice. Slovenski človek naj ne bo objekt za izkoriščanje inozemskemu kapitalu, ki nam pušča žive mrliče, s kapitalom samim pa se okoriščajo ino-zemci v tujini ali celo v domovini izpodrivajo našega človeka od boljših mest, kakor da je Slovenec samo za garanje in trpljenje. To so za nas Slovence glavna načela skega narodnega vodstva. Samo v letu 1919. so Jazbinci pasli na Požganici, a že naslednjega leta so Jazbince ukrotili z žandarji. Tako je spet zavladal fevdalec nad slovensko vasjo. Nič ni pomagalo sklicevanje Jazbine, da je bila pred 70 leti ogoljufana za svoboščine; sami Jazbinci so uvideli, da se ne izplača sklicevati se na preteklost. Ostal jim je nazadnje en sam argument, en sam up za bodočnost: Močiv-ski Petrah, sin Jazbine, je padel kot član Malgajeve čete za svobodo zemlje na Požganici. Kri Petruhova, prelita za svobodo, bo klila naprej. Na predvečer prvega maja leta 1920. je zgorela Po-zgamca v velikem kresu, ki ga je za-žgala vas iz obupa in protesta. 10. oktobra istega leta so isti grofje požgali s pomočjo tlačenih in steroriziranih slovenskih najemnikov slovensko svobodo v plebiscitu na Koroškem. Od takrat nas objemajo fevdalne klešče, stare že dobro stoletje. Jazbina je simbol slo-venske vasi. Vsaka vas ima svojega grofa iz srednjega veka, ki je zvit in prekanjen, kadar je treba teptati svobodo onemoglemu narodu. V dveh viharnih letHi smo bili premagani. Upaijmo, da ni več daleč nov čas, ko bomo vse drugače poskusili odvreči tisočletno pezo svoje nesvobode, boljše kot smo storili to v preteklosti. Podnaslov Požganice se glasi »roman iz prevratnih dni«. Do naslova »roman« to Vorančevo delo skoraj da ni upravičeno. Nikjer nobene ljubezni, nobenega para, ki se vzameta ali ki se ne dobita. Samo ena romantika je opisana z vso kruto realnostjo izvrstnega pripovedovalca: politična romantika avstrijske socialne demokracije pod geslom repu-blikanstva, ki je povzročila, da je slovensko delavstvo nastopalo v Volks-wehru proti svojim ljudem, da je vse koroško delavstvo, nemško in slovensko, ob plebiscitu strnjeno nastopilo proti Jugoslaviji. To je bil drugi plebiscit, ki smo ga Slovenci izgubili na slovenski zemlji.Po ustanovitvi združene Italije smo tako izgubili Rezijanske Sjovence. Italija je bila v tistih časih strašno močna politična ideja, ki ji naši Rezijanei niso mogli odoleti, kot ni moglo koroško slovensko delavstvo odoleti republikanstvu avstrijske socialne demokracije. Ko bi bil šef Jugoslavije v letu 1920. na primer Štefan Radič, ali da bitistega leta imeli v Ljubljani vsaj polovico Radiča namesto celega dr. Tavčarja, pa bi bila danes Gospa sveta božja pot za verne in neverne Slovcn-ce, tako je pa le še trpek spomin. Kljub onisu naših najtežjih in naj-slabotnejših ur pa Požganica ne vpliva porazno. Posamezna dejania in posamezni značaji so opisani s tako ljubeznijo, da se razveseliš kadar koli nastopijo v dejanju. Od Malgaja pa do Repeževega Roka, ki ni nikoli izostal, kadar je bilo treba nastopiti. Sami bojevniki za človeško pravico in sloven- sko svobodo. Celo Rožcjevemu Klemenu lahko odpustiš njegov beg v socialistični Volkswehr in do solz te gane opis smrti Malgajevca Močivskega Pe. truha. Tako smo dobili Slovenci po dolgem prestanku zopet delo velike vrednosti. Človek se veseli našega mladega pisateljskega rodu, ki je danes najbolje zastopan po Mišku Kranjcu in Preži, hovem Vorancu. Ti fantje gredo ravno pot. Umetniki gredo vedno pred politiki. Bog dnj, da bi se nam tudi ta že enkrat rodil, raven in močan, da bo združil vso našo družino. Prežihov Voranc nadaljuje Cankarjevo delo. Delo, ki budi slovensko moralno zavest! Po obliki pa sta si Cankar in Prežihov Voranc popolnoma različna. Medtem ko si je Cankar izbral skoraj religiozno svetopisemsko obliko kot posodo svojih misli, pa se Vorancu razrašča dejanje v epično širino kot dosedaj še nobenemu našemu pripovedniku. Ne moremo dovolj priporočiti tega velikega dela. Dr. P. K. Brezposelne podpore in vojaški vpoklici Predsedništvo Centralnega odbora za posredovanje dela v Belgrathi je odločilo, da pripada svojcem delavcev, ki iso bili vpoklicani k vojakom zaradi vojno nevarnosti, redna brezposelna podpora prav tako, kakor da so postaji brezposelni V vsakem posameznem primeru pa bo treim verodostojno dokazati, da je ibil delavec zares vpoklican ik vojakom. To se bo zgodilo na ta način, da bo moral vsak delavec predložiti ali potrdilo pristojnega vojaišker 'Ka oblastva ali pa potrdilo občine, s katerim dnem je odšel na orožne vaje. Sklep predsedništva Centralnega odr Ibora za posredovan je dela pravi, da sc 'bo za tiste delavce, ki so bili vpoklicani naravnost od dela in torej niso bili prijavljeni pri borzah dela kot brezposelni, smatral dan vpoklica kot dan prijave pri borzah dela. Glede izplačila določa sklep Centralnega odbora merodajnost §69., toč. 4. uredbe o preskrtbovanju brezposelnih delavcev. To se pravi, da bo prejem podpor namesto delavca podpisovala ali njegova žena ali njegov odrasel otrok, varuh ali pa oseba, ki jo ibo določilo skrbstveno oblastvo (Okrajno sodišče) ali državna ali samoupravna Oblast (večinoma občine) za varstvo in zaščito otrok. Centralni odbor za posredovanje dela v Belgradu je s tem korakom dokazal, da ima razumevanje za težak položaj tistih de’avskili družin, katerim •so bili hranilci vpoklicani v vojaško službo zaradi obrambe domovine. Borze dela bodo delavcem na svojih sedežih same dajale potrebna navodila glede načina prijave in postopka v takih primerih, za zunanje delavce pa bodo občine prejele primeren razpis. pri ustvarjanju in urejanju domačih razmer. Vso pozornost bomo krščanski socialisti posvečali urejevan ju teh važnih slovenskih vprašanj. Ker živimo v velikem času, ko se postavljajo v svetu novi temelji družabnega življenja, nam je veliko na tem, da si slovenski narod z največjo širokosradnostjo in veliko ljubeznijo do svoje skupnosti uredi življenje, tako da ne bodo inozemski dogodki imeli kakih usodnih vplivov tudi na noše slovensko življenje. Zato po je treba predvsem prekiniti s preteklostjo naših domačih slovenskih razmer, katerih največje breme je nosilo v nemali meri delavstvo. Čas prihaja, ki bo v veliki meri zavisel od razpoloženja delovnega ljudstva. Zato pa sedaj nudite priliko, da si tudi delavstvo samo po svoji mili volji ureja življenje, ki naj ne bo samo zn en dan, ampak za dolgo dobo, tudi mimo in preko kakih eventualnih pretresov na svetovni obli. Ž. S. Št. 40. — 1939. ■P— lvy, DELAVSKA PRAVICA Str s ko o n a fwroe.Ha, Kako je s službenim redom za delavstvo TPD Resnica tPred časom je ITD uveljavila nov delovni red. Zveza rudarjev JSZ je takoj, čim je bil ta službeni red razglašen, intervenirala na Rudarskem glavarstvu, nato pa vložila na Rudarsko zadrugo prve skupine pismeno vlogo in predlagala, naj bi .se izvršile spremembe nekaterih členov, ki so za delavstvo zelo težki in krivični. Zveza je na to dobila odgovor sledeče vsebine: Podpisana I. skupina Rudarske zadruge je proučila Vaše predloge za spremembo delavskega službenega reda od 6. aprila 1939 na svoji seji dne 15. junija 1939. Soglasno je bilo sklenjeno, da ni kakega povoda za spremembo določb službenega roda. rov razdelile, je ostaja prejšnja zmešnjava, vodstva tovarn pa so obdržala — vezane roke. Velik nedostatek v sovjetskih tovarnah je bilo preveliko prebiranje dela Hied delavstvom. Po pravilniku o delavskih sestankih iz leta 1930., naj bi imeli £i sestanki nalogo nadzirati izvršitev delovnega načrta. Najboljši delavci dobe ime u rudnika, ki izberejo izmed sebe .pomočnika ravnatelju. Ta je referent na delavskih sestankih, ki presojajo deT.o ravnatelja. Vse to naj bi pripeljalo delavce do lastne discipline, je pa v resnici ubijalo prestiž vodje obrata. Proglas vodstva stranke iz ieta 1950. je podčrtal gospodarski neutspeh večine industrij, obenem pa krivi strokovne organizacije za to, kot tudi za slabo disciplino med delavstvom. Da se napravi temu konec, je treba privezati delavstvo na obrate, izostanke od dela pa strogo kaznovati. Tako je dobil prometni komisar pooblastilo, da kaznuje prometne uslužbence za pragreške v službi brez sodbe ■na zapor do treh mesecev. Leta 1931. so bila uvedena »obratna tovarniška .sodišča«, ki kaznujejo prekasno prihajanje na delo, prihajanje na delo v pijanem stanju in zadržujejo prestop v drugo tovarno brez zadostne podlage. Istega leta je razložil Stalin ina gospodarski konferenci glavne točke delovnega prava: delovno moč je treba najemati organizirano, menjavanje detla onemogočiti, deliti de'o po sposobnostih, vzgojiti proizvajalno-tehnični inteligenčni sloj, stare inženirje pritegniti v proizvajalni potek, zboljšati delovne pogoje delavstva in kolikor mogoče izkoriščati delavčevo delovno silo. Naslednjega leta je bil izdan odlok o odpustitvi i:z službe zaradi neopravičenega izostanka iz dela. Po odloku se mora pozvati na odgovornost tudi vodstvo podjetja, ki ni skrbelo dovolj za delovno disciplino v svoji tovarni. V prvih 18. letih se je torej morala sovjetska država mnotgo truditi, da bi vzgojila svojo delovno silo, ki je hkrati tudi osnova njenega obstoja po načelu diktature proletariata. Vendar pa sodijo objektivni kritiki, da ni dosegla med delavskimi množicami tistega reda*, ki vlada v tovarnah izven Ruisije, niti ne njihove proizvodnje. Sadov revolucionarnega delovanja ni mogoče odpraviti čez noč. Vse to nam pa obenem kaže, da socialna revolucija še ne pomeni novega brezskrbnega in samovoljnega življenja, temveč samo konec dotedanje oblike lastništva. Po socialni revoluciji se vedno prično nove težave, ki so razumljive, ki jih pa pogosto ljudje, ki se samo opajajo z marksizmom, ne slutijo. Najbrže bi se marsikdo zadovoljil s »starimi dobrimi časi«, če bi vedel, koliko lastne discipline zahteva čas, v katerem si delavski razred prisvaja in lasti vso oblast. 0eltw£ha BLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA M* Najvažnejši dogodek preteklega ted-iia je nedvomno prihod Rusije do 'Karpatov ter s tem do romunske, madžarske in -slovaške mej e. S tem dejstvom je Rusija prišla v srednjo Evropo, kar verjetno ne bo ostalo brez posledic za nadaljnji razvoj bodisi v bližnji bodisi v daljni bodočnosti, časopisje, predvsem na čelu italijansko, je posvetilo teinu dejstvu pretekli teden veliko pozornost. Italijansko časopisje predvsem poudar ja, da bo Rusija v bodoče zahtevala večji vpliv na potek dogodkov v Evropi, v prvi vrsti pa na Balkanu. Odhod turškega zunanjega ministra v Moskvo, kamor je prišel v nedeljo, je zelo značilen dogodek. Turčija je zaenkrat zaveznica Anglije in prijateljica Rusije. Po časopisnih napovedih bo turški zunanji minister sklenil z Rusijo pogodbo o vzajemni pomoči. Po teh vesteh bi bilo verjetno, da bo Rusija prevzela gotova jamstva za mir v Črnem mor ju in na Balkanu. Taka ureditev bi nič ne nasprotovala dosedanjim angleško-turškim pogodbam. Zaenkrat piše londonsko časopisje o turškem obisku v Moskvi z naklonjenostjo. O bodočem zadržanju Rusije bo mogoče že ob koncu tega tedna znano kaj več. Angleški zunanji minister je pri nedeljskem sestanku z londonskim ruskim poslanikom izrazil željo, da Rusija pojasni svoje bodoče namere v mednarodni politiki. Poslanik Majski je obljubil, da bo Rusija v kratkem pojasnila svoje stališče do mednarodnih rprašanj. Madžarska je vzpostavila diplomatske odnose z Rusijo, odkar sta obe državi postali sosedi na Karpatih. Madžarska je ob delitvi Češko-Slovaške vzela veliko število karpatskih Ukrajincev. In tem je sedaj takoj dovolila izdajanje ukrajinskega časopisa. Tudi druge države se pripravljajo na vzpostavitev normalnih poslovnih zvez z Rusijo. Sobotni govor Mussolinija ni napovedal nobene spremembe italijanske politike. Mussolini je povedal, da mora Italija še naprej biti pripravljena na vse, da more odgovoriti na vsake vrste nove spremembe, če bi se pokazala potreba. Delati v miru. obenem pa biti na straži s puško v roki. (o da je geslo Italije. Italija je torej odločena na čakanje nadaljnjega razpleta dogodkov. Boji na Poljskem se vrše še vedno v velikem obsegu. Ves pretekli teden so bili srditi boji za glavno mesto Varšavo. V ponedeljek se je Varšava še branila. Vojskujoče se armade se zbirajo na zapadu. Na f r amcosko-n em šk cm bo jišču se zbirajo vedno večje vojske. Obenem pa so se resno začele bati za svojo nev- tralnost Švica, Belgija in Holandi ja. Te tri male države so pripravi’jene z vsemi svojimi močmi postaviti se v bran za svojo neodvisnost. Na vsak način na zapadu ne bo dolgo treba čakati na nove dogodke. Vojna na morju se vrši še vedno nekam tajinistveno. Angleži sem in tja poročajo o uspehih v boju proti nemškim podmornicam, ne navedejo pa nobenih konkretnih podatkov. Obetajo kmalu uničiti večje nemške podmornice. Trikrat so že zanikali nemški časopisi,, da ni nobenih neredov ali uporov na Češkem in Moravskem. Tudi delo po tovarnah da se vrši nemoteno in da ni res, da je bilo v nekaterih tovarnah delo onemogočeno zaradi poškodb na strojih. Velike dogodke so pripravljali v Romuniji, .kjer so člani »Železne garde« napadli in ubili ministrskega predsednika Calinesca. Napadalce so prijeli in jih takoj pobili. Brez sodbe so začeli takoj po atentatu pobijati pripadnike »Železne garde« tudi po vsej državi. Samo v nekem taborišču za politične kaznjence so ubili 40 oseb. Francosko časopisje piše. da so bili v ozadju pripravljeni veliki dogodki. Vlada je sprejela sklep, da bodo vsi vojaški obvezniki, ki bi morali priti k vojakom, pa bi doma pustili svoje družine brez sredstev za življenje, odslej naprej prejemali za svoje družine od države podpore. Obenem je vlada sprejela sklep, da je treba vso živino, ki jo bo dal kmet v vojaške namene, takoj plačati. Znižna je bila tudi cena soli. Minister za socialno politiko je razpustil sedanje ravnateljstvo Osrednje- fa urada za zavarovanje de’avcev v agrebu (SUZOR). Obenem je imenoval komisarja dr. Ju raja Gasparca, ki je bil svoječasno veliki župan. Hrvatski ban je razrešil dolžnosti zagrebškega župana in ves občinsibi svet in imenoval za občinskega komisarja sodnika Mate Starčeviča. Imenovani so bili šefi posameznih oddelkov preurejene hrvatske banovine, ki se sedaj končno ureja in začenja s samostojnim delom v smislu sklepov sporazuma. »Obzor« piše, da sedanji čas nikakor ni prikladen, da bi se razpisai'e volitve v skupščino. To pa sedaj miti ni potrebno, ker ima vlada po zadnji uredbi pravico, da spreminja zakone. Vlada more torej izvršiti tudi zelo velike iz-premembe v našem notranje političnem življenju. Kaj namerava Rusija? PRAVICA Izhaja vsak četrtek popoldne, v primera praznika dan prej. — Uredništvo in oprava Je v Ljubljani, Miklošičeva oe-sta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 12-1. Oglasi po cenikn. — Telefon Stev. 4948. Številka poSt., čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 30 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje ln odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. ▼ Ljubljani, TyrSeva o. 17 (Maks Blejec) Vilderjeva »Nova Riječ« objavlja 21. septembra tega leta zelo zanimiv uvodnik, ki skuša nekoliko očrtati dojme, ki so prevzeli Evropo ob posegu Sovjetske Rusije v poljsko-nemški oboroženi spor. Prinašamo članek zaradi zanimivosti v celoti. Ured. Vkorakanje ruskih čet na ozemlje republike Poljske je preseneti1© ves svet. Popolnoma brez smisla bi bilo prerokovati, kako se bodo sedaj razvijali dogodki, kajti nihče ne pozna motivov in namer ruskih oblastnikov. Rusija je ostala prav takšna uganka, kakor je bila vedno, kadar se je pojavljala pred Evropo. Prav lepo je povedal stari ruski domoljubni pesnik: »Rusije ni mogoče doumeti z razumom, ni je mogoče izmeriti z merilom. Rusija ima svojo podobo in v njo je treba samo verovati.« Moderni pesnik Aleksander Blok je pa vzkliknil v znani epopeji »Skiti«: »Rusija je sfinga, ki se je okopala v lastni krvi in gleda sedaj na vse strani sveta s pogledi, polnimi ljubezni in sovraštva... Da, mi smo Azijati, mi smo Skiti in obrnili se bomo k Evropi s svojim azijatskim obličjem.« Zgrešeno in nesmiselno bi bilo vsako presojanje in prerokovanje. Ugotavljati moremo samo dejstva, ki so se pred nami pojavila: z resnično silno naglico so Rusi presekali zvezo med Poljsko in Romunijo na vsej črti od Zbruča do Čereinoša. Tako je Romunija izgubila zvezo z dobrim sosedom, ki ju je vezal zraven ostalega tudi vojaški' pakt. Zdaj je z izjemo Jugoslavije, s katero ima sorazmerno zelo kratko mejo brez posebno dobrih prometnih zvez, obkrožena od vseh strani z državami, ki imajo do nje še svoje posebne namene in neurejeno račune. Romunija ima dve lepi in veliki pokrajini — Besarabijo in Bukovino — s pretežno ukrajinskim prebivalstvom, a na vsej dolgi meji od Črnega morja pa do vzhodnih Karpatov za sosedo Sovjetsko Rusijo. Resnica je, da je Rusija takoj izjavila, da hoče spoštovati njeno nedotakljivost. vendar je pa istočasno Molotov (ruski komisar za zunanjo politiko, op. ured.) izjavil, da Rusija ne more ostati gluha za glas krvi svojih ukrajinskih bratov. Rusija je sedaj dobila še tudi skupno mejo z Madžarsko, v resnici ne posebno veliko, vendar pa zelo občutljivo in važno. Sedaj meji namreč na Podkarpatsko Ruisijo. Kako se bodo dogodki razvijali dalje, ne vemo. Vendar smo pa slišali izjavo da bo Rusija zasedla ozemlja z ukrajinskim prebivalstvom. Ukra jinci pod Karpati pa naseljujejo v bivši Galiciji vse ozemlje do Sana in deloma tudi preko Sana. Tu pa ležijo poljski petrolejski vrelci Drolio-bič in Borislav, ki so jih po časopisnih poročilih Nemci že zasedli in ki bi Nemčiji zelo koristili. Ali bodo torej Rusi zatajili proglas, ki ga je v nedeljo zvečer Molotov po vseh. ruskih radijskih postajah Objavil svetu in ki je izražen v noti, ki jo je izročil Potemkin (pomočnik komisarja za zunanjo politiko, op. ured.) vsem inozemskim predstavnikom v Moskvi, kjer pravi, da bo Rusija zasedla vsa Oizeinlja, kjer prebivajo Ukiajind, &li’ se bodo Nemci mirno Umaknili preko Sana!, a li b o pa prišlo do spora? Všekikor, petrolejska polja so za Nemčijo silno Važna. Če bodo Rusi prodrli še nekoliko da1* Ije pod Karpati, bodo prišli do svobodne in neodvisne državice Slovaške pod vlado HW)tis. Tisa. Pomniti moramo, da v Slovaški vlada »Slovaška ljudska stranka«, ki je stalno dobivala pri* volitvah po 37 odstotkov glasov. Vendar to niso bili samo slovaški glasovi, kajti ob različnih prilikah so za njo kot avtonomistično stranko glasovali tudi nezadovoljneži drugih struj, često Madžari, včasih tudi v precejšnjem številu komunisti in Nemci. Kakšen vpliv more imeti na državo mons. Tiisa sosedstvo Sovjetske Rusije? Končno se je strašno zmanjšala razdalja med češko-moravskim protektoratom in Sovjetsko Rusijo. Rusija trka na vrata srednje Evrope. To je sedaj resničnost in če se kmalu ne bo umaknita, bo to trkanje imelo, svoje posledice. Vse je torej samo vprašanje, dokler ne bomo vedeli, kaj dejansko namerava Rusija. O teh namerah pa vemo samo to, kar je bilo zapisano v noti inozemskim poslanikom v Moskvi in kar je Molotov povedal po radiju. Iz' njegove zelo kratke in točne izjave je treba povzeti tole: 1. Rusija ne more biti indiferentna nasproti klicu krvi svojih ukrajinskih in beloruskih brutov in zaradi tega se je odločila, da zasede njihovo ozemlje. To je za nas že iznenaden je. Doslej so Rusi poudarjali samo skupnost delovnega razreda in so odbijali narodna načela. Sedaj poudarjajo tudi narodno načelo. Ali se bo to omejilo samo na. ta primer in na te teritorije? Molotov je že v svojem zadnjem velikem govoru v Vrhovnem Sovjetu naglasil tudi slovanstvo. 2. Molotov je dalje v svoji izjavi porabil izraz, za katerega ne vemo dobro, kako bi ga pravilno doumeli in razložili. Rekel je, da so Rusi pripravljeni tudi poljskemu narodu, ki ga je sedanja vlada zapeljala v vojno, pomagati, da se reši vojne in da zaživi »srečno življenje«. Izraz »srečno življenje* (sčastljivi život) se uporablja neprestano v ruski terminologiji in pomeni pri njih način življenja, kakor vlada danes v Sovjetski Rusiji. Ato upoštevamo to dejstvo, bi bil to poziv Poljakom, da se tudi oni odločijo za takšen način življenja, in v tem primeru bi jim Rusi pomagaili, da se rešijo vojne. 3. V notah in prav tako v Molotovi izjavi je poudarjeno, da namerava Rusija tudi nadalje ostati nevtralna v sedanji vojni nasproti drugim državam. Z ozirom na obisk ruske vojaške misije v Berlinu, še preden je ruska vojska vkoirakala v Poljsko, je popolnoma jasno, da se dela na sporazumu med Rusijo in Nemčijo. Po tem sporazumu, 'zdi se, še niso točno začrtane meje, ki bodo odslej delile obe velesili. Vendar je pa želja in stremljenje Reicha da se začrtajo proti vzhodu trajne meje, kakor je to izjavil Hitler v svojem govoru v Gdansku. Sedaj ostane odprto samo še vprašanje, ali je mogoče, da se bosta Hitler in Stalin sporazumela še v nadaljnjih potezah evropske politike? MALI OGLASI posamezna BESEDA 50 P4R DELAVCU Najcenejše in naj hitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »Au-strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilo Kmetiču v Dobu lt» pri Domžalah. PRIHRANKE vlagajo delavci r Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/L Toplo se priporoča knjigoveznica KRAŠOVEC RUDOLF: Sprejema vsa knjigoveška, kartonažna in galanterijska ter ostala v to stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izdelave, po zmernih cenah. Izdeluje tudi vse vrste koledarjev.