List 23. HP v lecaj LX i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. t — po Za prinašanje na dom v Ljub- ani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. > trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic' V Ljubljani 6. junija 1902. Vojna v južni Afriki. Angleška pleše radosti in sreče, kajti naposled je dosegla popolno zmago v južni Afriki. V soboto ponoči je dobil angleški kralj tako dolgo in tako nestrpljivo pričakovano brzojavno obvestilo generala Kitchenerja, da so v Vereenigingu zbrani poveljniki burskih čet soglasno sprejeli mirovne pogoje, kakor jih je določila angleška vlada, na kar so prišli njih podpisali mirovni tam pooblaščenci v Pretorijo in protokol. Angleška je torej zmagala in zmagala je popolnoma, kajti ta mir pomeni popolno kapitulacijo Burov, ta mir določa, da se Buri odpovedo vsemu temu, za kar so se borili poltretje leto. nedeljo je angleška vlada naznanila parlamentu, da je mir sklenjen in naznanila je tudi mi- rovne pogoje. Mirovna pogodba se glasi: Člen 1.: Buri v taboriščih odlože takoj in orožje in izroče Angležem vse topove, orožje streljivo, ki se nahaja v njih posesti ali pod njihovim nadzorstvom. Buri ustavijo vsak odpor proti avtoriteti kralja Edvarda VII, ki ga priznavajo kot svojega zakonitega vladarja. vojno. Kazen velja za one prestopke, ki niso v zvezi z vojnimi navadami. Nadalje določa mirovna pogodba: Holandski jezik se bo učil na vseh javnih šolah v burskih pokrajinah, koder bodo to zahtevali stariši. Ravno tako se bo temu jeziku priznala pravica pri sodiščih in upravnih oblastvih. Orožje sme nositi v svojo obrambo in v svoje varstvo vsakdo, a samo, če ima za to oblastveno dovoljenje. Vojaška uprava v deželi se kmalu umakne ci-Osnuje se samostojni parlament z avto- vilni. nomno vlado. Vlada dovoli za sedaj tri milijone funtov šter- lingov posojila, da se popravi škoda, provzročena po vojni, glede plačevanja vojnih stroškov se pa pozneje sklene poseben zakon. Heroična, poltretje leto trajajoča burska vojna je torej končana in sicer z zmago Angleške. Od vsega sveta zapuščeni so se Buri kakor levi borili za svojo svobodo in neodvisnost. In sedaj so bili primorani se odpovedati neodvisnosti. Burski republiki sta prenehali eksistirati, postali sta angleški provinciji, Buri pa so postali angleški podaniki. Angleška je dosegla svoj cilj in s tem storila prvi korak za uresničenje svojega načrta, ki se glasi: Od Kapstadta do Nila mora biti vsa angleška. Člen 2.: Vsi Buri na bojišču izvan mej Trans \ vaala in Oranja, ter vsi ujetniki, ki se nahajajo sedaj izvan južne Afrike in so državljani bivših republik, v se vrnejo domov, kakor naglo bo preskrbljeno za njih spr ej me j o po dložni š t vo prevoz, ako • t Časnikarski shod. ill. Časnikarstvo je sad novodobnih razmer. Pravo časnikarstvo je nastalo šele tedaj, ko je ljudstvo zadobilo neposredni vpliv na javne razmere in je proti vladarstvenim organom potrebovalo organov ljudske volje in ljudske moči. Od tedaj raste moč in pomen Proti njim se ne uvede ne civilno ne časnikarstva uprav čudovito. Že danes je na Fran- eksistenco in kralju Edvardu. Člen 3.: Vsi Buri, ki se udajo ter vrnejo iz ujet ništva, ohranijo osebno svobodo, ter svoje imetje. Člen vojnopravno postopanje za dejanja, ki so v zvezi z coskem, na Angleškem in v Ameriki časopisje mero i NOVICE Letnik LX dajno v vseh političnih in kulturnih zadevah in polagoma zadobiva taisti pomen tudi drugod. Politični pregled. Državni zhor. Slovenci še nismo do V poslanski zbornici so bile te dni tega prišli, čeprav se burne razprave. Provzročili so jih nujni predlogi zastran kr- tudi v nas časopisje dosti lepo razvija. Toda, če ho- vavih dogodb v Lvovu. Tam je namreč prišlo do pouličnih čemo, da postane tudi za nas to isto, kar je za druge narode, moramo pred vsem skrbeti, da dobimo čas- bojev mej Šfcrajkujočimi zidarji in mej vojaštvom, v katerih bojih je vojaštvo streljalo na množico. Ubitih je bilo pet oseb, karski st ki bo kos svoji nalogi ranjenih pa kakih 40 Vlada je seveda trdila, da so vsa oblastva korektno postopala Čehi so z grožnjo, da začno Slovenci smo neodvisnih, materijalno dobro pod- obstrukcijo proti zakonskemu načrtu o davku na vožnje listke, prtih časnikarjev bolj potrebni, kakor katerikoli narod, dosegli za sedaj toliko, da se je ta stvar postavila na pred- ker nimamo skoro nič neodvisne inteligence Urad- zadnje mesto v dnevnem redu. Vsled tega je mogoče, da sploh ne pride v tekočem zasedanju na vrsto. Nagodba in sprava s Cehi, V zadnji seji go- niki, učitelji in duhovniki so vsi odvisni. Jedini neodvisni so advokatje, a število teh se bo čedalje bolj skrčevalo. Novi civilnopravdni red jim je na jeini govor v katerem j* izjavi!, da hoče poskusiti strani otežil in zmanjšal zaslužek, na drugi strani konferencami mej Čehi in Nemci urediti jezikovno vprašanje spodske zbornice je imel ministrski p-edsednik Körber velik spravnimi jih pa tako upregel v delo, da jim ne preostaja dosti časa za javno delovanje. Neodvisen, materijalno dobro podprt stan žur- na Češkem ter da tistih zahtev, ki üb goje Madjari glede nagodbe, ne izpolni. Po razočaranjih, jih je prizadel Körber tudi najvernejšim občudovalcem njegove državniške zmožnosti, ni čuda, da tudi zdaj ni egove besede nalistov, bi bil pri nas največje važnosti in največjega nemu hvalisanju ne vzbujajo prave vere navzlic vsemu oficijoz- pomena za vse politično in kulturno življenje. To Terminska kupčija na žitni borzi. Poslanska uvidevajo tudi tisti, ki so priredili časnikarski shod, samo da nihče ničesar ne stori, da pripomore zbornica je minoli teden sprejela zakonski načrt, s katerim se preuredi terminska kupčija na žitni borzi. Poročevalec je bil uresničenju tega ideala. Obetalo se .je, da se ustvari poslanec dr Ploj. Kmetski poslanci so se obrnili do ministr- na tem shodu organizacija časnikarjev, a storilo se ni nič bi lahko še letos pred jesenjo skega predsednika s prošnjo, naj vpliva na to, da bi gospodska zbornica še v tekočem zasedanju odobrila ta zakon, tako da Ministrski stopil v veljavo druzega, kakor da so bila sprejeta pravila osrednje zveze slovanskih časnikarskih društev. Slovensko časnikarstvo nima od te zaveze nič posebnega pričako- predsednik je obljubil, da to stori. Nadškof Stadler. Kakor smo že zadnjič omenili, je nadškof Stadler s posebno izjavo preklical vse to, kar je bil pisal v svojem protestu zoper papeževo odločbo, s katero vati, da, slovenski časnikarji niti člani, niso te *e je premenil naslov zavoda sv Jeronima v Rimu. Na Hr-zveze, ker še nimajo svojega društva. Gosp. dr. Lampe vatskem je ta izjava napravila najmučnejši utis in je zavladala je bil lani na shodu v Dubrovniku, vedel je torej, kaj se pripravlja, vedel, da slovenski žurnalisti ne morejo postati člani te organizacije, če si prej ne ustanove svojega društva, a vender ni ničesar storil, da se vsaj to zgodi. Samo kanske važnosti je organizacija, a morda niti čutil blamaža je za slov. časnikarje, da se tudi v duhovniških krogih velika nevolja proti Stadlerju. Belgija. Veliki izgredi, ki so se zgodili v Belgiji povodom generalnega štrajka, so, kakor že ob sebi umljivo, v „Slovencu" je odvrnilo mnogo ljudi od socijalnodemokratične stranke. Posledica tega se je pokazala pri dopolnilnih volitvah, so s« pisal, kako veli- vršile te dni in pri katerih je katoliška stranka dosegla velik ni, kaka vnemajo za organizacijo, pa še predpogoja za pristop organizaciji niso izpolnili. # Slovensko časnikarsko društvo, ki bi razvilo uspeh Rusija. Vsak dan se kaže bolj, da smo govorili resnico, ko smo izrekli mnenje, da stoji Rusija pred socijalno revolucijo. Ruski časopisi seveda ne smejo ničesar pisati, toda iz poročil, ki jih dobivajo veliki evropski listi iz Rusije, je posneti, da je v mnogih krajih nastala prava revolucija, da resno delavnost po uzoru „Societe des gens des je prišlo do velikanskih krvavih bojev, v katerih je bilo na lettres a ki bi skrbelo, da se ustvari penzijski in podporni zaklad, ki bi organiziralo repor ta ž o in zagotovilo solidarno postopanje časnikarjev stotine puntarjev ubitih in ranjenih, in da oblastva z najkru-tejšo silo in z najbrutalnejšimi sredstvi ne morejo zadušiti ustaje v stanovskih zadevah, bilo velikanske Francija. Nova zbornica se je sešla in je koj v prvi seji pokazala, v kakem smisla hoče, da na se vodi važnosti. Iz tacega društva bi se lahko razvil francoska republika. Pri volitvi predsedstva so bili izvoljeni močan časnikarski stan, kar bi bilo v občno korist. Toda prav tisti, ki so se tako silili in trgali, da so igrali na časnikarskem shodu kako ulogo, ki imajo vsled tega moralično dolžnost, da kaj store v svrho ustanovitve časnikarske organizacije, počivajo zdaj na svojih lavorikah, a še prsta ne ganejo, da se uresniči, kar so prej proglašali kot sk^ ' i - . i. *k w m nujno potrebno in velevažno. sami radikalni republikanci. Po tem se mora ravnati tudi prezident republike Loubet pri sestavi novega ministrstva. Novo ministrstvo bo republikansko in protiklerikalno ter bo v prvi vrsti skrbelo, da se izvrši zakon proti kongregacijam. && £ && & & t t £ g # Menda bomo na slovensko časnikarsko organizacijo čakali ravno tako dolgo, kakor na — slovanski m % \ korespondenčni biro. Davek na žganje. zakonom z dne 8. julija 1. 1901 drž. zak, št. 86. je bil državni davek na žganje zvišan na 20 vin. od t Letnik LX. Stran 223. vsake hektoliterske stopinje alkohola m določeno, peni rosi glivica, koje žitje je natančno znano Dohodek tega davka, ki je proračunan na 19 2 milijona kron, se glasom zakona po ključu razdeli na posamezne kronovine. Kali letnih ali klice ali cimi (trosi) peronospore prezimi j o kot Zimsko posebnem veljavo je stopil ta zakon dne 1. septembra lanskega leta. Za čas od tedaj pa do 30. decembra . 1901 so zaključni računi končno izdelani in je mogoče, uspeh te premembe približno preceniti. Od rečene svote 19*2 milijona kron pride na štiri mesece (od 1. septembra do 30. decembra) delna svota 6'4 mi- t § • lijone kron. Uspeh davka na žganje je pa večji, kajti za razdelitev na deželo pride od uspeha za omenjeno dobo 7,957.178 kron 42 vin. Seveda je vštet tudi naknadni davek, ki ga je bilo pri upeljavi tega davka plačati od prej davka prostega žganja, kateri na- knadni davek je znašal 2,232.200 kron 60 vin. Na posamezne kronovine naše državne polovice pridejo od rečene svote naslednji zneski : Češka dobi 1,496 570 kron, Dalmacija . . . 41 846 n 80 Gališka .... 2,255 247 ti 38 Nižje Avstrijska . 856.685 74 Gornje Avstrijska 72.824 K) 10 Solnograška . . 45.212 J) 69 Štajerska . . . 372.992 fl 74 Koroška .... 240.370 n 45 Kranjska . . 360.086 n 20 Bukovina . . . 250 555 n 64 Moravska . . . 1,155 785 n 98 Šlezija .... 422 422 n 73 Tirolska .... 181.391 n 84 Predarlska . . . 16.431 n 57 Istra . . . . . 25.598 24 Goriška .... 25.765 j n 34 Trst . . , . . 37.390 t> 78 vin. 9 » » n n n n » » n » » » n n Definitivni končni obračun se zamore napraviti šele potem, ko je zazna uspeh takozvanoga „Ueber-weisungsverkehra" z Ogrsko in z Bosno. [o o: Ä m Kmetijstvo. I### » 9 J > • « - > « m W m t m. , - 9 * » t . » > . . t » * * ■« « t . « 9 m > 1 i llj m. 9 M . 9 tl^Staj .. Jfc_s t- fc-oL-,' 'I I _J \-jL_ i^JL^,' V J" V-i, v ' JČLv / \ 9 M K , J» m. » M t 1 J i a Strupena rosa in sredstva proti njej.1) tako imenovano „zimsko trosje" (oospore), trosje je okovarjeno z močno, trdno (roženasto) kožico, je zelo vstrajno, ter tako majhno, da ga je opaziti le z močnim povečalnim steklom. Kakor vsako rastlinsko bitje, kali ali klije ali cimi tudi ozimno trsje le v dovoljni toploti in vlagi; dolgotrajna ozimno trsje. suša, vročina ali huda zima ugonobi Odtod prikazen, katero je menda že vsaki vinogradnik opazoval, da se strupena rosa v zelo vlažootoplih spomladih posebno razširjuje. Ozimno trsje kali ali cimi v spomladi, ter izcimi v kratkem času kaljivo trsje (seme = „poletno trsje" (godinienspore) To zelo majhno, nežno in mehko poletno trsje raznosijo vetrovi na vse kraje; na ta način popada trsje na gornjo stran trsnega listja. V suhem vremenu obrani poletno trsje kaljivost 10 dni, potem pa pogine; iz tega si vsakdo raztolmači, zakaj se bolezen v suhih letinah ne more . do lahko zelo razširjati. Na listju pa, ki mokro, razdeli se tros v od rose ali dežja V do uri na 5 do 8 „ro- ječih trosek" (zoospore), a vsaki teh trosov zarine v notranjost lista sesalko; tako se razvije glivično pod-gobje (mycelium). Kalenje ali klitje peronospornega trsja vrši se v pričujočnosti vode in toplote, med tem, ko grozdni plesnobi (oidium) k temu že vlažen zrak sam zadostuje. Čez do 10 dnij izstopijo iz listnih rež na spodnji strani lista trosonosi. Vsled tega nasta- nejo na listu proge, podobne soliterskim marogam na vlažnem zidu (pod povečalnim steklom vidijo se na teh progah cele tratice belkastih glivic). List po-rujavi in se posuši. Ce si prej omenjene maroge z drobnogledom (mikroskopom) natančno ogledamo, vidimo mnogo šopkov glivičnih nitic, » trosonosov a a na njih Razven trtne uši (phylloxera vastatrix) pustoši ko trsje pada, z znano bakreno-apneno zmesjo hruškicam podobno poletno trsje. To trsje veter na enak način raznaša, kakor se je omenilo glede prvih, iz ozimnega trsja vzklitih trsov. — in tudi ono pride na tak način zopet na listje. Škodo povzročuje peronospora s tem, da njeno podgobje listno stani-čevino razdere, ter tako kroženje soka. o kojem glivica živi, prepreči ali zabrani. Ako je listje ob času, že nam vinograde bolezen, katero povzročuje majhna poškropljeno, pogine trsje, kadar se imenovana zmes glivica; to glivico so imenovali učenjaki: „perono- raztopi v dežju ali rosi; če pa list ni bil poškropljen, spora vitlcola", a naši vinogradniki jo nazivajo: „stru- kali trsje, kakor je bilo gori povedano, v kratkem pena rosaa ali „medljika", ker napadena trta mediji. ßasu, ter predre v notranjost lista. Pozneje škrop- kmetskih krogih je često razširjeno mnenje, ljenje ne hasni, ako so se seaalke peronospore že da to trsno bolezen provzročajo mrzla rosa, megla, zarile v notranjost lista Če se je vršilo škropljenj preobilica dežja, ali celo umetna gnojila; ta misel je §e le po zakužbi, ali pa v času, ko so se opazovale popolnem napačna! Kakor že omejeno, je vzrok stru- na listju le posamezne maroge in se peronospora za i) Sestavek, ki ga tukaj ponatiskujemo, je po naročilu c. kr. ministrstva za poljedelstvo izdalo c. kr. namestništvo v Gradcu. tem ni več širila, ni se slednje zgodilo morebiti zaradi tega, da bi se s škropljenjem bilo pokončalo že v listnem staničju nahajajoče se podgobje, marveč NOVICE Letnik LX. vzrok temu prenehanju daljnega razSirjanja perono- prepiralcev, kričanje tatov, katere so preganjali po spore je v takem slučaju iskati v tem, ker se je gneči; najhujši izmeček iz umazanih ulic oddaljenih daljna zakužba s škropljenjem odvrnila. ogromni mest sšm zanešene propalosti, ki planil po razploditvi te glivice dobimo pojem ali zapopadek, hudega sluteči in omamljeni množici, kakor komarji ako zvemo, da en sam list more zaploditi do pol in ubadi milijona trsov! po živini, celi oblaki neutrudljivih posilo- živcev na kompaktni masi, ki se ne more braniti; Strupen učinek bakrenih raztoplin na kali pero- vse podle skušnjave podlih strasti, goljufivost za pri-nospore je tako velik, da zadostujejo za njih uniče- prostost in neumnost, vsa prekanjenost, pohotnost iz vanje zelo majhni deli tega sredstva do deset poklica pri belem, jasnem dnevu: mešanica vsega milijonski deli). Vender si pa moramo pripravljati tega je bila tu ter je vrela in šumela okrog Mari- primeroma močne raztopine zategadel, ker bakrene jine hiše. spojine, ki se drže listja, redči in izpira dež. Iz nave Bilo je masivno poslopje, navadnega sloga, brez denega se da tolmačiti, kako pride, da vinograd, ki okrasja, zidano iz rudečkaste opeke in nič ometano, je bil en dan prej oškropljen, ostane zdrav, medtem, Ob zunanjem zidovju in pod stebri pri stebrišču so ko je sosednji vinograd, katerega so samo za dan si postavili prodajalci raznih svetih predmetov šotore, pozneje poškropili, po peronospori zelo napaden; tam napravili police in kupčevali. Takoj zraven so v prvo omenjenem vinogradu pokončali so s škropivom postavljali potujoči ljudje svoje barake z velikimi po-trsje, ki se je nahajalo na listju, v drugem vinogradu dobami krvavih bitek in ljudožerskih pojedin okraje pa medtem (vsled ugodnega upliva rose ali dežja) šene šotore. Križem gledi moški, nedostojnih in sumnih trsje sklilo! Vinogradarji pa napačno mislijo, da dež postav, so vabili glasno in bučeče ljudi, naj vstopijo. in rosa ali megla zakrivijo strupeno roso! Vlaga Nesramne ženske neizmernih meč, zalitih teles in je vzrok klitja glivičnih trsov; vender peronospore uvelih prs, oblečene slabo v umazane tkanke in ne prinese ne dež, ne megla, temveč ista nahajala se kričeče cunje, so hvalile z okornim besedičenjem za je za časa dežja že na listju! Pripomočki zoper peronosporo obsegajo rudečim zagrinjalom skrite čudežnosti. Jedna teh tedaj pokončevanje glivičnih kali poletnega trsja na izživelih žensk, ki je bila taka, ko da sta jo rodila palček in pohotnica, je pustila poltni opici, da je listju. Zato ne smemo čakati, dokler se bolezen na jedla iz njenih mrzlih, opolzlih ust; zraven nje je pa listju že vidi, temveč s sredstvi ali pripomočki proti z mok<> ™ karminasto barvo namazan Pavliha polnil peronospori, toraj s škropljenjem, se bolezen le odvrača v nori gorečnosti ušesa z omamljivim zvonenjem. s tem, da glivične kali, padajoče na listje, tam smrtonosne bakrene spojine že najdejo in po njih konec store. (Konec prih.) križem na čelu so se primikali razni oddelki v dolgih sprevodih, prepevaje himne. Ženske so držale druga drugo za roke in korakale zamaknjene, omam- 1 \_ll J W&m* wl V 1 J 1 1, ^ lJ^' iJfr t * * J 1 JL .- . JI . 1 t « j. i ' ' t. 4 » > * . • » X^Ji.U h___, ^ X_. W t . \ L. . • \ y t JL v k • < X . fr . - it . J t M L g M . f» - . ♦ ^ » • . ■ * . > * B ljene, široko odprtih topih oči One iz Trigina so imele obleko iz rudeče robe, drobno nagubano, zapeto sredi hrbta, skoro pod pazduho; na ledjih so bile prepasane s pisanim pasom, ki je držal skupaj Marija Pomagaj. Odlomek iz romana „II Trionfo della morte". Spisal Gabrielle D' ANNUNZIO. Bil je nenavaden, čuden in grozovit prizor, nabor ljudij in predmetov nikomur podobnih, zmes s krajno izrednih, nasprotnih in različnih elementov. To je bilo hujše, ko najstrašnejše sanje, katere provzroča obleko in jo vlekel, da se je napravila guba, ko kaka grba. Korakale so izmučeno, se držale k tlom in roko stopale, vlekle za sabo noge z okornim obutalom. Bile so podobne čudnim grbastim živalim. Nekatere so bile gušaste, in pod suhimi gušami so se jim lesketale zlate verižice. Maria, eviva! mora. Iz množice je bilo videti mesečnice, katere so Vse pozornosti večnega suženjstva, vse najgrše dali na vzvišene odre, drugo nasproti drugi. Glavo strasti, vsa mogoča pokvarjenost; vse hude bolečine so imele zavezano; in nič drugega ni bilo videti, ko in pokveke vernega mesa, solze kesanja, smeh po- slinasta, neprenehoma blebetajoča usta. Govorile so z žrešnih; znorelost, strast, zvijača, pohotnost, goljufija, jednakomernim glasom, jednakomerno vzdigovale in otopelost, strah, skrajno izmučenje, okamenela malo- zniževale glas in pri vsakem zniževanju stresale z marnost, nem obup t pobožni korali, tuljenje obse- glavo. Včasih so povlekle cedečo se slino z lahno dencev, kričanje vrvolazcev, zvonenje zvonov, bučanje sikajočim glasom tromb, riganje oslov, mukanje volov, hrzetanje konj. mastno karto in nazaj v kričala: usta. .To Jedna je kazala sidro dobrega Prasketajoči ognji pod kotli, nebroj sadja in slaščic, upanja!" Neka druga je imela grozovit gobec, v ka-izloženo orodje, blago, orožje, nakrasnine, rožni venci; terem se je z rumenino pokrit jezik včasih pokazal, nesramni plesi plesalk, krči božjastnih, pretepanje včasih zginil med pokvarjenimi zobmi. Sklonila se je NOVICE Stran 225. včasih okolu stoječim vsa skrčena,.držaje velike, zadnjega in sicer na hiter in lahek način; omočenega otečene, žilaste roke na kolenih s kupom bakrenega in nesrečnega so pustili, se mu smejali v obraz in denarja ca naročju. Ljudje okrog nje so šli skrajno izginili. Toda vzgled ni varoval, da bi ne bili šli še pazljivo za njo, da ne bi izgrešili kake besede; komaj drugi na led. Vsak se je smatral za bolj previdnega so se upali premikati, komaj dihati. Le včasih so in izkušenega in je sklenil, da maščuje varanega to- omočili sesehle ustnice z jezikom. vanša ter šel tako v naglo pogubo. Brezkončno Maria, eviva! Nove romarske tolpe so se bližale, šle so mimo, izginjale. Sem pa tje so spale za šotori pod visokimi, modrimi dežniki ali pa tudi kar na solncu stare, od utrujenosti premagane žene po popaljeni travi. Bile so nagnjene naprej, z rokami zakrivaje obraze. Driige zopet so sedele v krogu z nogami spredaj, in so trpljenje, katero je bilo treba prestati, da je bilo mogoče tekom leta pri najpotrebnejših stvareh prihranjeno blago izpremeniti novčič za novčičem v denar, neiz-rečno trpljenje, povzroča surovost beraške in kmečke skoposti, vse to trpljenje se je kazalo v tresoči se roki, ki je segla po prihranjenem denarju in ga po- lagala v igro. (Dalje sledi.) žvečile s težavo in molče kruh in ribezlove kozulje, ne oziraje se okrog in ne nazadaje se hrumne okolice. In bilo je videti, ko so polzeli preveliki požirki po sili po rumenkastih, zgrbančenih grlih, ki so bila KSK'" ' A Ä ® •vÄWSKfc^ w ÄS^^^dWSkdW ii.yil f S * ' f * r^f » • ö • jf* < f * » 4 » " J * • i * f J ' • f y l ; s - J» f I I * m m * fjg % ry^ Of' ' f I . jj^v l^l ' # ' X " «Tn < I 1 r Jpl # J I ryi ^^ jf % ^^ r»^ I Jf r1^ r*yn Novice. podobna želvini koži. Osebne vesti. Domobranskemu stotniku v Ljublj Nekateri so bili polni ran, krast ali brazgotin, škrbasti, brez trepalnic, brez las; niso spali ne jedli; bili so nepremični, udani v svojo usodo, skoro, kakor gosp Ivanu Kramarš je bilo izrečeno Naj zado voljstvo Menze Adjunkt tobačne tovarne v Sedlecu, gospod Ivan je imenovan ekonomičnim tajnikom pri tobačni to- varni v Ljublj Nemški cesar je ljubljanskemu postaj da čakajo smrti; in nad njihovimi, okostnicam po- načelniku južne železnice, gosp. inšpektorju Evgenu Gutt dobnimi telesi je brenčal gost in požrešen oblak muh ko nad mrhovino po jarkih. 5 m podelil d dečeg orla. Zdravnik v Žu žemberku, gosp dr. Ivan S koč Po beznicah pa in po šotorih, na katere pri- pekalo vroče opoldansko solnce, okoli v tla zabitih, z vejami okrašenih kolov, so drugi zadovoljevali svojo požrešnost. Pritrgovali so si bili krajcar za krajcarjem od ust in jih hranili do tega dne, ko so hoteli izpolniti obljubo in nasititi hudo poželjenje po obilnosti, katera se jim je kuhala že dolgo öäSä med slabimi a južinami in trdim delom. Bilo je videti njihove nad- zdravnikom v Črnomlju južnem kolodvoru v Ljublj imenovan distriktniin Nemški cesar restavraterj gosp. Jakobu Haf delil gosp svetinj reda rudeČ^ga orla. Ziravnik v f 1 Šošta na po- nju. dr. Janko S imenovan okrožnim zdravnikom v Velenju Odvetniški izpit je s prav dobrim uspehom na- pravil gosp dr Vladimir Ravnih pri gosp. dr. Furlanu v Ljublj čestitamo odvetniški koncipijent Podpora pogorelcem. Na predlog deželne vlade v Ljubljani je ministrstvo za pogorelce v Zdenski vasi dovolilo lonce nagnjene obraze, premikanje delujočih čeljustij, zopet 2000 kron podpore njih rok, ki so trgale kosove, vse s kretanjo divjih öoletnico je praznoval gosp. Anton Gnezda v živali, ki so našle nepričakovan grižljej. okroglih luknjah, katere so prenaredili v ognjišča, so se kadili veliki lonci, polni modrikastih morskih sadežev; in vabljiv duh se je širil okrog. Mož, ko ženska gladkega Ljubljani. Prednost imajo dijaki iz Sodražice. Zagrebu. Na mnoga leta! Dijaška ustanova. Na Dunaju umrli upokojeni računski revident, gosp. Vencel Arko, je zapustil 4000 kron v svrho, da se napravi ustanova za gimnazijca, ki studira v debelega obraza, z majhnimi zlatimi zvoifeki v ušesih, n zanilirom popacanih rok, ko kak barvar, je prodajal hladilne pijače, ki so bile take, ko kak strup. Odvetniška zbornica kranjska je imela v soboto SVO] redni občni zbor. Zbornični predsednik gospod dr. M ajar on se je pričetkom zborovanja spominjal umrlih ko- legov odvetnika dra. Temnikarja ter kandidata dra. mra Se vedno so Maria, eviva! prihajale in odhajale mimo nove in zbor se je vznak sožalja dvignil raz sedežev. Poročilo odvetniškega odbora o poslovanju v prošlem letu se je vzelo na tolpe. Množica, ki se je rinila k cerkvenim vratom > znanje. Iz njega je bilo posneti, da so samo ljubljanski odvetniki opravili v prošlem letu 122 brezplačnih zastopstev, in da je naraščala vedno hujše, ker se ni mogel nihče več se je brezplačna praksa pomnožila lani za 24 slučajev. Število zbasati v cerkev, ki je bila že dubkom polna. Glumači, odvetnikov, kakor tudi kmečki oderuhi, goljufi, prekanjenci, sleparji vseh vrst odvetniških kandidatov ostalo pa 12. neiz- Zbor je Vsi so jih klicali nazaj, odvračevali, zapeljevali. jastrebi so zasledili že od daleč svoj plen, merili na- zagovorništev po časopisih brez pravega povoda se ne strinja premenjeno, prvih je izkušanih 35, drugih dobil na znanje, da je odbor storil več važnih sklepov; med temi se tudi nahaja ta, da inseriranje odvetniških pisaren in ravnost in dobro ter nikdar ne izgrešili cilja. Svoj plen so vabili na tisoč načinov, vzbujali so mu upanje na hipen, gotov dobiček, pripravili so ga z neskončnim pretvarjanjem, da je poskusil, gnati njegovo z ugledom odvetniškega stanu; sploh je odbor, varujoč interese odvetnikov, obenem strogo pazil tudi na njih ugled. Poslovno poročilo in poročilo o prejemkih in izdatkih se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Zbornični prispevek za tekoče leto se je določil na 10 kron. Pri volitvah je bil predsednikom poželjivost do vročice. Kadar je izgubil zavest in zbornice soglasno izvoljen zopet gosp. dr. Maj ar on, v od- pozabil na vso mero, so ga slekli brez usmiljenja do vetniški odbor gospod dr. Kri s p er kot član, gospod dr. Stran 226. NOVICE Tekavčic pa kot namestnik (nov). V disciplinarni svet so bili zopet soglasno izvoljeni gosp. dr. Mund a kot predsednik, gg. dra. Papež in Suyer kot člana, na novo pa gosp. dr. Slane kot namestnik. Zborničnim pravdnikom je bil znova izvoljen gosp. dr. Tekavčič, njegovim namestnikom pa gosp. dr. Pire. — Pri slučajnostih je bila Živahna razprava glede pritožeb zoper odmero stroškov in se je končno prepustilo odboru, da pripravi predloge za eventuvalni izvanredni občni zbor v drugih važnih stanovskih zadevah. — Vipavska železnica. Po pogodbi bi morali izročiti železnico prometu že 15. septembra. Čuj emo pa glasove, ki imajo v sebi več verjetnosti nego pogodba, da se to ne zgodi pred novembrom, bolj pesimistiški glas pa pravi, da letos sploh ne bo še nič, — in sicer ne po krivdi podjetnika. Sploh se je naredilo veliko pogreŠkov, ki dela zavlačujejo in železnico podražijo, ker se niso upoštevale krajevne in klima-tiske razmere Vipavske doline Čujemo pa še nekaj. Za postajo Ajdovščina je napis napravljen edino nemški: Haidenschaft. Ali je tak Škandal res mogoč? Opravičena je zahteva, da bi bil napis edino slovenska: Ajdovščina!! — Krah trgovske firme Konrad Schumi. Štiri leta tega je, kar je gosp. Konrad Schumi v Ljubljani otvorii trgovino z manufakturnim blagom — in te dni je prišlo do kraha. Firma Schumi je vzela žalosten konec. V zadnjih mesecih se je zdaj in zdaj Čulo, da je firma v denarnih zadregah, a ker eksekucije niso bile brez uspeha, so ti glasovi zopet utihnili. Dober mesec je tega, kar je firma Schumi v Zagrebu otvorila veliko filijalko. Pričakovala je najbrž takega navala, kakor v Ljubljani, a to upanje se ni izpolnilo. Zagrebčani so imeli pri svojih Židih že tako bridke izkušnje, da so postali jako previdni in nezaupni. Vodja zagrebške filijalke je bil Žid Winter, ki je svoj čas v Ljubljani faliral in za neKaj časa od tod izginil, potem pa se zopet semkaj vrnil. Pretekli teden so nakrat prišli v Ljubljano različni Schumijevi upniki, ker so izvedeli, da je Schumi v stiski in se ne more rešiti. Schumi je menda slutil, da pride do katastrofe. Poslal je svojo soprogo iz Ljubljane, sam pa se hotel danes teden odpeljati baje na Dunaj po denar. Neki njegov upnik pa ga je dohitel na kolodvoru in mu grozil z aretiranjem, če ne ostane prostovoljno v Ljubljani. Schumi se je udal in ponudil upnikom poravnavo, toda med pogajanji so razne okolnosti vzbudile v upnikih sum, da so prevarani. Napravili so ovadbo, in je preiskovalni sodnik gos^j. dr. Kremžar pustil Schumija odpeljati v zapor. Stvar je seveda obudila veliko senzacijo in raznašajo se vsakovrstne govorice, katerih ni mogoče natančno kontrolirati. Izvedeli smo, da je 168 upnikov, da znašajo pasiva nad 200.000 kron, blago, ki ga ima Schumi v zalogi, pa da je vredno kakih 20.000 kron. Glede filijalke v Zagrebu se čuje, da jo je Schumi prodal z vso zalogo blaga vred svaku omenjenega poslovodje Winterja, nekemu Židu Kollmannu za 66.000 kron, a upniki so mnenja, da je bila ta kupčija le navidez sklenjena in da Kollmann sploh ničesar plačal ni, že zato ne, ker ničesar nima. Govori se, da sta tudi Winter in Kollmann aretirana. Schumijeva trgovina v Ljubljani je še odprta, a prodajanje gre na račun Schumijevih upnikov. Med Schumijevimi upniki utegne biti tudi dr. Šusteršičeva „Ljudska posojilnica", pri kateri je imel Schumi giro-konto. v ' — Boj za St. Ilj. Nemci in nemškutarji se poganjajo že več let za to, da bi uničili slovensko šolo v Št. Ilju pri Mariboru. Lani se je ta njih naklep izjalovil, a to jih ni ustrašilo, saj vedo, da imajo v c. kr. birokraciji najboljše podpornike pri vseh protislovenskih nakanah. Ta c. kr. birokracija vliva vedno olje v narodnostni plamen. Ko bi to nemško c. kr. uradništvo ne ščuvalo in ne delalo razpoiov, bi narodna nasprotja gotovo ne bila tako veliko, kakor so dandanes. To se vidi tudi v Št. Ilju. Lani se je poskus, ponemčiti šentiljsko šolo, izjalovil, a sedaj, komaj leto dni od tega, so dobile v Šentiljsko šolsko občino spadajoče vasi od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Mariboru predlog, naj bi se sedanja slovenska štirirazrednica preustrojila v popolnoma nemško šolo, dasi je v Št. Ilju že javna nemška šola dvo-razrednica in je torej za Nemce dovolj preskrbljeno. — Nesramnost. Občinski svet v Mariboru je v svoji seji dne 28. maja sklenil protestirati proti napravi dvojezičnih napisov na novem poslopju okrožnega sodišča, sklicuje se pri tem na nemški značaj mesta Maribor in na prispevek mestne občine k tej stavbi. Ta sklep se ne more drugače imenovati, kakor pristno nemško nesramnost. Sodišče ni napravljeno za mariborske Nemce, nego za celo mariborsko okrožje, v katerem prebivajo večinoma Slovenci. Slovenski denar jemljejo ti Mariborčani prav radi, pri tem pa se upajo biti še tako impertinentni, da zahtevajo na sodnem poslopju samonemških napisov. — Umrl je na svojem posestvu blizu Celja umirovljeni ravnatelj realne gimnazije v Rakovcu pri Karlovcu gosp. Viktor Lipež v starosti 67 let. . ^ / — Svojega strica oropal in umoril. Rudar Fr. Čretnik iz celjske okolice je odpotoval nedavno s svojim stricem na Ogrsko iskat dela. Kmalu pa je brzojavi 1 domov, da je stric umrl. Poizvedbe pa so dognale, da je Čretnik svojega strica umoril ter ga oropal za 400 kron. Hudobneža so prijeli v Ljubnem na Gor. Štajarskem ter ga izročili celjskemu okrožnemu sodišču. — Redek slučaj. Te dni je storila v hlevu g. Ludo-vika Pollaka, posestnika v Tržiču krava 3 zdrava in čvrsta teleta, ki so vsa normalno razvita. To je že drugič, da se je jednak slučaj pripetil v njegovem hlevu. G Ludovik Pollak je znan kot dober gospodar in umen živinorejec ter ga priporočamo drugim v posnemanje. — Ponesrečil je nadebudni slovenski pesnik g. Cvetko Gol ar (Demeter, Logar), zadnji čas urednik „Domovini" v Celju. Padel je v temi z okna drugega nadstropja in si zlomil roko ter pretresel možgane. — Preprečena nesreča na južni železnici. V nedeljo 25. m. m bi se bila blizu Rakeka pripetila grozna nesreča, da nista vzroka še o pravem času zapazila in odstranila dva vestna čuvaja. Neki zlikovci so nameravali brzovlak, ki z največjo hitrostjo vozi proti Ljubljani, vreči s tira in čez veliki nasip ob progi. Ako bi se bila nakana posrečila, bi se bil vlak prevrnil v globooino in bi se bilo mnogo ljudi pobilo, vlak pa bi se bil razbil. Ziikovci so namreč položili na tir več pragov, nad katerimi bi bil vlak skočil s tira. Čuvaja sta pa pred prihodom vlaka obhodila progo in k sreči zapazila hudodelstvo. Njima je zahvaliti, da ni mnogo ljudij izgubilo Življenj Preiskave se vrše, vpraša se pa ali uprava južne železnice nagradi omenjena skrbna čuvaja kakor zaslužita? — Po odgonu iz Durbana. Meseca marca t. 1. najeli so angleški kupčevalci konj na Reki 5 fantov, da so spremljali konje v Južno Afriko. Obljubili so jim za to 43 gld. V Durbaiu so fante po dveurnem odboru spet ukrcali in jih odposlali v London, odkoder so bili po avstro-ogrskem konzulatu odpravljeni v Rotterdam in odtod v Kolonj. Iz Ko-lonja so šli peš do Norimberga, kjer jih je policija poslala do državne meje. Včeraj so prišli po odgonu v Ljubljano in dane3 so se odpeljali nazaj na Reko. Vse njihovo potovanje je trajalo tri mesece. — Tragična smrt deteta in samomor. Na Dunaju se je pripetil nastopni veletragični slučaj Neki uradnik je imel dva otročiča; enega treh let, enega devet mesecev. V tej rodbini je služila 171|tna Katarina Čeh. Ista je bila baje zelo naklonjena otročičema. Predkratkim so šli stariši popoldne od doma in so varstvo otročičev poverili služkinji. Proti 7. uri se je uradnik povrnil domov in se je takoj približal k postelji malega otročiča, A ko se ga je dotaknil, je zapazil v svojo grozo, da je dete mrzlo — mrtvo. V tisti hip pa je začul tudi, da je nekaj težkega padlo na tlak pred hišo. Bila je dekla, ki se je iz obupa vrgla skozi okno podstrešja. Na rešilni postaji so pogodili, da so lasje služkinje omočeni s petrolejem. Bržkone jej je bil prej namen, politi se s. to tekočino in se zažgati. No, pozneje se je odločila za skok na cesto. Krivda služkinje pa je bila v tem, da je otroka pogrnila s štirikrat pregrnjenem pogrinjalom in je glava deteta prišla bržkone pod pregrinjalo, zbok česar se je isto — zadušilo. Služkinjo so prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Ta slučaj smo naveli v svarilo našim ljudem, zlasti materam, katerim je poverjena skrb za take male otročiče. — Vladika Strossmayer obhaja 5. avgusta letos 601etnico, odkar je bil imenovan doktorjem teologije. — Rotschild in nemška »veličanstva«. Poročano je bilo, da je bil pred kratkim umrli knez Henrik XXII. v kneževini Reuss ponosen na svoj tronček in svojo „samostalnost". Nemški listi so se spomnili ob tej priliki na njegovega svaka kneza Adolfa Schaumburg-Lippe. Avstrija je namreč sklicala 1. 1863. v Frankobrod nad Meno zaseben shod kronanih glav in glavic iz Nemčije in ta shod je posetil tudi Eotscbild. Ko je ustopil ta „kralj kapitala", vstali so knezi in knežiči ter Rotschilda molče pozdravljali, samo Adolf je sedel. Ko mu je to očital neki sosed, se je nevoljno odrezal: „Jaz temu lopovu nisem ničesar dolžan". — Odkritje spominske plošče Ferdu Livadiću. Na binkoštni ponedeljek so odkrili v Samoboru spominsko ploščo prvemu hrvaškemu glasbeniku Ferdi Livadiću. Ploščo z reliefom glave umetnika je izdelal hrvaški kipar Rudolf Valdec. Slavnosti se je udeležilo društvo hrvaških književnikov in mnogo pevskih društev. — O nadporočniku Matačić-Kegljeviću priobčuje neki budimpeštanski list pismo, ki ga je pisal neki uplivni osebi ter se glasi: „Za božjo voljo, storite kaj za mojo zadevo! Jaz sem nedolžen, trpim po nedolžnem ter že skoraj blaznim, ker ne morem niČeear storiti, da bi dokazal svojo nedolžnost. Tudi sem zelo bolan. Mislim, da ne bodem dalje prenašal muk, da bi se mogel opravičiti. Pomirja me le to, da nisem pozabljen, in da se nekateri brigajo za me, da se ne ugonobim !" — Dohodki dobro urejenega parnika. Koliko zaslužijo na svojih potovanjih parniki, ki so dobro vrejevani, vidi se iz sledečih številk parnika „Oceana", last neke ameriške trgovske družbe. Na jednem samem potovanju je znašala vsota, katero so plačali popotniki, 502 520 kron in sicer: Popotnikov prvega razreda je bilo 357 z 38 slugi in služkinjami. Prvi so plačali po 800 kron za osebo, kar znaša 285.600 kron, za služabnike njihove po 240 kron, skupaj 9120 kron. Popotnikov druzega razreda je bilo 259, kateri so plačali po 200 kronv kar znaša 51.800 kron. Tretjega razreda popotnikov pa je bilo 1300. katerih vsakdo je plačal 120 kron za svojo osebo, kar znaša 156.000 kron. Skupna voznina znaša 502.520 kron. Izdatki in stroški na parniku na tem potovanji pa znašajo 168.000 kron. — Koliko vrst je vrtnic. Vrtnica, ta krasna cvefka, Šteje nič manj kakor 10.384 različnih vrst. Vrtnarska veda vzgaja vsako leto novih med . katerimi je sedaj najnovejša pridobitev „zelena vrtnica", s katero se odlikuje kr. botaniški vrt v Zagrebu. Samo črnih vrtnic do sedaj še ni, pa brez-dvomno pride tudi zanje čas. — Kaj je vse najti v štorkljinem gnezdu. Na nekem poslopju v Fellendorfu pri Legnicu se je nahajalo mnogo let štorkljino gnezdo. Zadnji vihar, pa ga je vrgel s strehe. Ko so odstranjali razvaline gnezda, so odnesli 13 košar gnoja, 4 košare drv. Razun tega se je še našlo v gnezdu: čevelj iz gumija, slamnik in otročje hlače. Tedaj vender le ni povse prazna bajka, da ima ta ptič opraviti z otroci. Stran 227. — Žganje — kozaško plačilo. General Bibikov se je zahvalil 10. konjeniški diviziji v Krakovu za odločni nastop proti demonstrantom — dijakom in delavcem — ter v plačilo ukazal, naj se da vsakemu „vrlemu koraku" pol steklenice žganja. Kozaki bodo poslej še navdušenejše bili s knutami in nagajkami ter gazili s konji po ruskem narodu, saj dobe potem morda celo steklenico žganja! Iz ječe Butirki v Moskvi so poslali te dni zopet 95 dijakov v Sibirijo. — Strašilo. „Western Daily Merkury" je poročala pred kratkim, da je v nekem angleškem mestu prišel nekdo obiskat svoje znance, in ker je bilo obiskovalcev več, so mu morali za prenočišče dati sobo, v kateri je baje „strašilo" ; — gost je pa trdil, da se ne boji. Drugi dan pri zajutreku je pripovedoval gost, da strašila sicer ni zapazil, toda o pol dveh so mu naenkrat izginile vse odeje. Seveda so vsi strmeli. Ko pa je prišel malo pozneje zet domače gospe, ter ga je tašča vprašala, kako da je spal, je dejal: „Prav dobro, samo malo mrzlo mi je bilo po noči in ker sem vedel, da v sobi „duhov" nihče ne spi, sem šel tja ter vzel odejo iz postelje. Vender pa se mi je zdelo, kakor bi nekdo dihal v sobi, zato sem jo hitro pobrisal". — Široko morje — zdravilišče. Angleži imajo več društev, katera pospešujejo zdravljenje bolnikov na Širokem morju. Ladje so zato jako udobno napravljene ter ostajajo dalje časa na vodi. Zdrava, čista sapa, brez prahu in bakterij, potem pa mir na morju baje jako ugodno uplivata na nervozne in malokrvne ljudi. Pač pa se morajo takoj vrniti v luko, kadar morje začne gnati valove. — „Morje zdravnik" bi potem moglo postati „rabelj" za bolnike. — Kubelik v Ameriki. Veliki češki umetnik na goslih, Jan Kubelik, pripoveduje zanimive doživljaje iz svojega življenja v Ameriki. Na vprašanje, kako mu je ugajalo v Ameriki, odgovarja: Prav briljantno; Amerika je napravila name velikanski vtis. Tudi sem imel tam onkraj velike vode res mnogo sreče. V Ameriki je namreč Človek izpostavljen najrazličnejšim nesrečam. Človeško življenje ima tam le v toliko vrednost, kolikor je zmožno delati in služiti dolarje. Ako niso pri kaki nesreči vsaj tri osebe mrtve, se nihče ne zmeni za to. V Ameriki „vleče" le v resnici veliko. — Stanoval sem po rabličnih gorostasnih hotelih, kjer je vsak trenutek gorelo in eksplodiralo okrog mene. V Novem Jorku sem stanoval v hotelu Manhattau, ko je nekega dne zgorel hotel Avenue, ki je bil tik zraven. Kmalu za tćm se je dogodila nam nasproti velikanska eksplozija. Ko sem se vozil z vlakom, sta trčila 2 minuti za nami 2 vlaka in se je ponesrečilo veliko število potovalcev. Ko sem prišel v Cleveland, je bil hotel, v katerem sem hotel stanovati, v plamenu. Mej tem časom, ko sem bil v Ameriki, je zgorelo 20 hotelov, zato sem nosil seboj vedno velikansko mokro vrv, da bi se lahko rešil skozi okno. Ti amerikanski hoteli vsak čas zgore, a skoraj prav tako hitro jih zopet sezidajo. — Vulkansko delovanje na otoku Martinike. Predzadnji torek se je nenadoma zopet usul nad mestom Fort de France zelo močen pepelnat dež. Prikazen je spremljalo bliskanje in gromenje. Prebivalstvo je bilo grozno zbegano. 20 tisoč ljudi je begalo po ulicah, molilo in upilo. Istočasno so se vlile iz Mont Pelee velike množine lave v morje, tako da je začelo isto vreti ter so parniki hitro zbežali iz pristanišča. Strašna povodenj je porušila del mesta Le Oarbet V St. Pierre, porušenem mestu, so prijeli 50 roparjev, ki so plenili, ter jih obsodili v ječo za pet let. — Zaradi coprnije tri mesece ječe. Obsodba pa se ni pripetila v srednjem veku, temveč dne 8. m. m. v Tip-perary na Irskem. Na Irskem vlada namreč praznpverje, da se zamore 1. maja zacoprati tuji živini v hlevu. Vsled tega prečujejo kmetje to celo noč v hlevih na straži. Tako je tudi stražil kmet Russell, ko se proti jutru res priplazi njegov Letnik LX Stran 228. Letnik LX dobri ed da začaral kravam mleko Ru zgrabil, ter oddal sodišču pa ga je prihaja iz mode, da se onega, ga je. obsodilo v 3mesečno ječo, z besedami: Na zdravje, ali Bog kihoe, tako nekako pozdravi pomagaj Ta pozdrav pa izvira iz davnih dni in že stari Gfrki in Rimljani imeli so to in mesto navado, ako tudi ne z ravno temi besedami. Njim je bilo ki- eda z motivacijo na ulom v tuje poslopj Angleško skalnato gnezdo je trdnj Gibraltar na Španskem. Ves dva in pol kilometra dolgega hanje nekaj, ki je v zvezi z božanstvom in zatorej so se ea poluotoka je namreč španska lastnica, samo čisto na koncu nekako bali. Če je kdo kihnil, predno se je lotil kakega dela otoka nahaja se mesto in trdnjava Gibraltar, ki je last Anglij Tako so Angleži gospodarji mesta, zunaj katerega pa nimajo na boljši bilo jim je to slabo znamenje in isto delo preložil je - dotični čas nikake oblasti in tudi ne nikakih varnostnih naprav Zato Tako na primer je kihanje rešilo hudodelca, ki so ga peljali na morišče. Ako je imel že vrv na vratu, da vsako jutro odpro mestna vrata s solnčnim vshodom in zapro ga obesijo, ako. je bil tako srečen, da je kihnil rešen je bil s solnčnim zahodom. To pa se vrši na slovesen način. Vsako smrti, ker tako hočejo bogovi. Tako so si razlagali. Pri mnogih jutro gre namreč cela stotnija angleških vojakov s svojimi narodih je bila ukoreninjena misel, da med zdehanjem in ki- častniki z. zastavo in godbo pred stanovanje svojega in ob hanjem imajo hudi duhovi posebno mol nad človekom, jednem mestnega poveljnika, Tako namestniku ključe mestnih vrat na rudeči žametovi blazinici jim izroči poveljnik po svojem se je ta pozdrav med kihanjem ohranila do današnjih dni. stotniku, kateri jih sprejme ter s spremstvom 50.000 kron znaša glavni dobitek glediščnih gre odpirat igralcev loterije. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da mestna vrata. Da se tudi odpiranje ne vrši brez nepotrebnih se vrši srečkanje nepreklicno dne 19 posebnostij, se razume. Ko je minul dan in so si oskrbeli pre junija bodo dobiiki cd bivalci mesta svoje opravke zunaj mestnih vrat namreč na denarju izplačati pošiljateljev proti 10 °/0 odbitku 1902 in da v gotovem zemlji in sprotno, prebivalci španske zemlj v špan9kej angleškem ceremonija zapiranj vesno izročijo med zvoki vojaške godbe. Poveljnik jih varno mestu, tedaj se pri solnčnem zahodu začne zopet Sedaj nesejo ključe , ter mu jih slo- vrat shrani do diuzega jutra se prične enako odpira Da poprej 1 pred zaprejo mestna vrata vse količkaj sum osebe odstranijo iz mesta ali jih zapro, to je seveda samo ob sebi na i azumij Ali ni to jako romantično in spominja prav dnjeveške viteške običaj Milijonarjeve ustanove Znani ameriški jeklen kralj Carnegie, čegar oče se je izselil iz Škocije kot reven tkalec v Ameriko, se je poslovil pred par leti od javnega dela ter upravlja svoje milij pa tudi sam povdarj da jlepša njegova pravica in dolžnost, pridoblj bogastvo za druge oskrbovati. Dosedaj je že izročil za dobrodelne namene 67,000.000 dolarjev ali 335 milij kron nove na šotlandskih šolah je daroval 50 milij Samo za usta ov bron. Loterijske srečke. V Lrincu dne 31. maja t. 1 V Trstu dne 31. maja t. V Pragi dne junija t. 1. 67, 13, 59 58, 41. 33, 89, 1, 22, 80. 53, 60, 29. nepreklicno Humbertova afera. V Novem Jerseju je bil are- tiran sluga Friderika Humberta. Priznal je, da sta gospa Humbert in njen soprog na lastni ladiji na begu v Argentinijo Razni člani rodbine Humbert so po raznih potih zapustili Francosko, da se potem sestanejo v ameriških združenih dr- žavah Pariza se javlja, da se izvrše v aferi senzacio- nalna aretiranja. Advokat Dubois je moral odložiti svoje mesto. Edison izumil električni avtomobil. Iz Novega Jorka se poroča, da je sloveči elektrik Edison izumil električni avtomobil, kateri bede prevozil 100 angleških milj, ne da bi trebalo obnoviti baterijo. Ponesrečeni turisti. Na znani gori „Rax Alpe" na gornjem Štajarskem, kjer se vsako leto pripeti več nesreč, sta zopet ponesrečila dva hribolazca in sicer neki dr. Payer, sin bankirja iz Inomosta in pa neki doktor Brezina. Obeh trupli ste bili strašno razmesarjeni. Čemu je sol potrebna. Sol ni samo neobhodno potrebna v kuhinji, temuč je v mnogoštevilnih slučajih koristna v vsakem gospodarstvu. Raztopljena v špiritu, žganju ali sal- mijaku odpravi vse madeže od maščobe v obleki. Črno sukno v pranju s slano vodo obdrži čeloma svojo svežo barvo. Slamnati izdelki, kakor pletenice, prti ali enake stvari ponovijo se p najbolj z drgnenjem s slano vodo. Za odstranitev madežev od rje ali črnila vzame se sol s tekočino od limone ter se pusti raztopiti na solncu ter se s tem popolnoma oddrgnejo madeži. Preproge po tleh očistijo se najbolje, ako se jih pred krta-Čenjem posuje nekoliko s soljo ali če se jih obriše z gobo, namočeno v slani vodi. Ako se hoče hitro ohladiti vroče ste- klenice porcelan, dejati se morajo v mrzlo slano vodo. Kihanje. Marsikdo si vže včasih, ko ravno kihnil, mislil, odkod izvira navada, pa dandanes že zopet Glediščnih igralcev loterija. 1 glavni dobitek . ä 50000 1 55 99 ä 5000 1 99 55 ä 3000 2 55 55 ä 2000 5 dobitek . ä 1000 10 55 ... ä 500 20 55 • ä 200 60 55 • ä 100 100 55 • • ä 50 800 55 ä 20 8500 55 . ... ä 10 kron 55 55 55 55 55 55 55 55 55 Srečke po krono priporoča Maver 9 menjalnica v Ljubljani Sleherni dobitki se od pošiljateljev proti O % odbitku v grot denarju izplačajo. Š Letnik LX Stran 229 Tržne cene. o» V Ljubljani dne rž K 7 30 h, ječmen junija 1902. Pšenica oves 9*50 proso K 6 50 b, turšica K 6 40 h, leča Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h, ajda K 6 50 b, . fižol K zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. Vsem tistim, kateri obilno jed, skozi prehlajenje težko prebavljivo, prevročo pre- mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: žeiodečni katar, žeiodečni krč, žeiodečni težko prebavanje želodečno zazližanje jim dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vze mnogo izkušenj. To je znano prebavno in kricistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. uv \ \ I »I/ // /j « ® VJ I A • '/l h i v « v* a nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. gld. 4 20 prava srebrna remont, ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom. gld. 470 prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v gantno verižico. Za vsako uro se jamči barzunasti skatulji leta. Nepovoljne se zamenja torej brez rizike. denar nazaj pošlje, rej ena Pošilja Tem enaka naznanila proti gotovini pona- povzetju. olzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine debelo. uradniške zveze Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj Agentje se sprejmejo franko zeliščno vino zelišč izborno zdravilnih dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi oeli človeški prebavni organizem, brez kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo na prenovitev zdrave krvi. deluje pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, vsaki žeiodečni vsem drugim močnim kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom. zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola napenjanje, slabosti kratkem povživanju tega vina prenehajo. glavobol, riganje, bljuvanjem, katera vže 2Zabasanj e temu slabi nasledki, tesnoba kolika. srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, skozi zeliščno vino hitro želodča na lanek način odpravi, črev odstrani. vse slabi snovi Sulii bledi obraz, pomanjkanje krvi slabost bolnih jeter. oslabelosti bolu znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu, kakor ve dnem glavo - počasi pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu novo moc. ljenje Zeliščno vino povzdigne reditev, preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja pisma potrjujejo vse pohvalna Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po X gld. gld. lekarnah v Ljubljani, Lifiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju. Postojim, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. «ti t Stran 230. NOVICE Letnik LX. priporoča se kuvertov lično izvršitev vizitnic 9 firmo 5 računov in sploh vseh tiskarskih del po najnižjih cenah. OrP O < °000 ■ uvo n oooo o o o O o X O o°oo °°o ° o o o °52W0o00 o o ^ O o o o o crn 0°0 O O O °oo^ooo0o o ° o ° ' L w oon o °ooV0o^/ogo°0oOo0%o o o o ° o o o AoOo°o O ooc° 0°o°0Ä0o0 o o - OO oOo0 oo °ooooog°ooo o0o OOO O ° oVo°o o o ^ ' O o to o o^o- °0° OOo °000 O o°° OZPr no°on0(i 0 o°0Q oo09 OOO o o On °o0o0o° oo- oo o°o o oO oQ o0o o°o ° o ,0 _ 0 0 OOoo°nO oO o o O CL°o ° oP 0 0 o o on O o °o o O o ° o °o°o o O o 00 00 O o o O o O oo ooooo ° o ° P O.°oöo°o P°o9o o O mr* - • °o° OnO O o O O O % _ „ ■ 00Oo0o0o0^0oO°.OoQo N o o o 0°0 o o O . O o go o o o o - O o o O . Äo n o O - £o?Oo °oo° °o0-° °o°oo o o O O o O O O O S sc ^ \ -i 1' ff o o O OO OOQOO O00o0o°^o Oo°° o uor o. O o O OoO OOO QQO OO O oOOo nuo Oo °c OOOOO ooooo _ OOo bo o o° 0000o o ooo^o co°on°o0o0 ocq .OOO oo° OnO O o OS OÖ o o o o oo o o o o Oo o g o go ° Oo°0o nO o ° o o o ÖO OO' oo 4 * o o P. lin l > tf Kot prava dobrota in potreba za vsako družino se izkazujevsakdanbolj uporaba Kathreiner Kneippove kave. Nobena skrbna gospodinj sladne pomišlja zdravo pijačo uvesti tečno 1 V čistej primesi boljšega domestila zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana. Kathreiner-Kneippova sladna kava dobiva pristna samo v izvirnih zavojčkih varstveno znamko f w župnik Kneipp«. Odprto odtehtana drugače zavita kava ni nikoli Kathreinerieva. r 'O o v rt O OOP. 9 Rozo o lall % ■ i m U i 00r, o o O q o O 00. o o O o o °°o b ooo n OOOO A o0o Pb ®o o O t- ". * Poo w- s» D m pro oo w0 Q , °oO0°0O °o £o o ° ^ OnOOO ogo o® O«o n O _ - °o o 000°0 Ooo ° o Spo " oo ono Oo o Q000°^ o°oo t Odgovorni urednik Bajko Pirkovič. — Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.