LETO XLVIII, ŠT. 1    PTUJ, 5. januar 1995    CENA 70 TOLARJEV
PTUJ / PRIPRAVE NA LETOŠNJE KURENTOVANJE
Izgube si mesto ^ ^
ne more privošiitt
v združenju PoetovioVivat
se že nekaj časa pripravljajo
na tradicionalno, 35. kuren-
tovanje, ki bo 26. februarja,
teden pustnih prireditev pa
se bo pričel že osemnajstega.
Največja ptujska prireditev
počasi spreminja koncept: iz
folklorne prerašča v zabav-
no-karnevalsko. Folklorne in
druge skupine bodo nastopa-
le v velikem karnevalskem
šotoru, verjetno pa bodo pos-
tavili tudi manjšega, v kate-
rem se bodo zabavali otroci.
Več bodo morali narediti tudi
pri trženju osrednje priredit-
ve, saj si mesto v bodoče ne bo
moglo več privoščiti priredit-
ve z izgubo.
KONEC »KOLEKTIVNE ODGOVORNOSTI« / PLAČILO
MLEKA PO POSAMIČNIH VZORCIH
Ijgt ireiia kakovost
Zadnji meseci leta 1994 so
bili prehodno, poskusno ob-
dobje za individualno
vzorčenje mleka tudi pri ma-
lih pridelovalcih mleka - tis-
tih, ki so dobili mleko sicer še
plačano na osnovi skupnega
vzorca zbiralnice. Od prvega
januarja pa so individualni
vzorci tudi osnova za plačilo
mleka. Prav število bakterij v
mililitru mleka je največji
problem manjših rejcev ozi-
roma pridelovalcev. Tem so
že ta teden namenjena stro-
kovna predavanja, ki jih pri-
pravlja Mlekarska zadruga v
sodelovanju s kmetijsko sve-
tovalno službo.
•o^JB
PTUJ / LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE KK PTUJ
Anita Učina In Mirko Vindiš - športnika leta 1994. Foto: Kosi
Naiveije
kmetlfsko
podjetie bo
delniška
družba
20. decembra 1994 je delavski
svet Kmetijskega kombinata
Ptuj, enega največjih kmetij-
skih podjetij v Sloveniji, potrdil
s strani vodstva podjetja pred-
lagani program lastninskega
preoblikovanja. S tem se je
začel postopek za preobliko-
vanje KK Ptuj v delniško
družbo. Še isti teden je KK pri-
pravljeni program poslal v pre-
sojo Agenciji za privatizacijo,
od koder pričakujejo pozitiven
odgovor in zeleno luč za nadal-
jevanje privatizacije. Na tiskov-
ni konferenci konec decembra
so program lastninjenja pred-
stavili tudi javnosti.
Vei na strani 2
Televizila Ptuj
Ta konec tedna si hoste na ptujski televiziji lahko ogle-
dali novoletno poslanico ptujskega župana, kaj si
Ptujčani želijo oh novem letu, sncžakc velikane, otvori-
tev avtomohilskega salona Suharu in Rover, promocijo
nove revije VivatPtuj, modno revijo Barhare Plaveč, fol-
klorno skupino Dolena in promocijo nove kasete mlade
pevke Moni.
IZVSEBINE:
ANKETA MED PTUJSKIMI POSLOVNEŽI: Pričako-
vanja v letu 1995.......................................stran 2
M PTUJU ČETRTINA BREZPOSELNIH: Žalostno
stanje, pa skoraj nič obetov.......................stran 3
VOLITVAM NA ROB: Oblast za vsako ceno
.................................................................stran 4
GLEDALIŠČE ZATO.: Letos do profesionalizacije
.....::..........................................................stran 5
TEDNIKOVA AKCIJA OB LETU DRUŽINE: "A/a/
družinska fotografija"................................stran 6
DR. HENRIK ŽLEBNIK, DIREKTOR ZDRAVSTVE-
NEGA DOMA: Reševalna služba - dežurni krivec
.................................................................stran 6
PRIJATELJI MARJANU STARETU: Poet zabavne
glasbe......................................................stran 7
PTUJSKA BOLNIŠNICA IN ZDRAVSTVO V NOVIH
RAZMERAH: Država razvoja ne bo ovirala
.................................................................stran 8
IZBOR ŠPORTNIKOV LETA 1994: Najboljša Anita
Ličina in Mirko Vindiš.................................stran 9
MLADAAMERIŠKA DRUŽINA V SLOVENIJI: Ofro-
kom dati čas in pozornost.......................stran 10
RAZPIS ZA 26. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE
GLASBE................................................stran 20
PORODNIŠNICA PTUJ: Leto končali in začeli fant-
je ..........................................................stran 20
2 - DOMA IN PO SVETU
5. JANUAR 1995- TEDNIK
ANKiTA MEP PTUJSKIMI POSLOVNiZI
Pf uulkovanici \t tetu 199S
I-—-'—'-------
Mag. DANILO TOPLEK, dipl. oec, direktor Talu-
ma: "Za leto 1995 pričakujem in z veliko mero gotovos-
ti tudi napovedujem: stabilizacijo svetovnega tržišča
aluminija, nadaljevanje rasti porabe aluminija, nadal-
jevan jesprememb proizvodnega programa vTalumu, z
rastjo dodane vrednosti gledena ingot, nadaljevanjein-
vesticijskega ciklusa v podjetju in pričetek lastninske
transformacije le-tega. Prav tako pa pričakujem, da se
ne bo zmanjšala obremenitev gospodarstva, da se nebo
spremenil za izvoznike vse bolj poguben tečaj tolarja in da bo delo v
proizvodnji, ki edino prinaša novo vrednost, še vedno podcenjeno v
primerjavi s politikantskim mlatenjem prazne slame. Optimist? Ne,
kajti optimist je praviloma človek, ki ni dovolj informiran!"
STANISLAV BRODNJAK, direktor Mercatorja
Mipa Ptuj: "Leto 1994 je bilo leto iskanja poti v privati-
zacijo. Tudi koncern Mercator je te poti iskal in 18. no-
vembra končal prvo fazo lastninjenja ter postal kon-
cem v lasti 60.000 delničarjev, torej delniška družba v
zasebni lasti. Poslovno leto smo v Mercatorju Mipu
Ptuj preživeli skladno s pričakovanji in veliko inten-
zivnostjo pri povečevanju našega tržnega deleža. Z no-
vimi naložbami in adaptacijami smo odprli devet loka-
lov in razširili maloprodajno dejavnost zunaj dosedanjeobčinePtuj. V
letu 1995 pričakujemo, da bomo obdržali tržni delež, ki ga imamo, s
posodobitvijo poslovanja in z novimi naložbami zajeli večji krog kup-
cev in storili vse, da bo naša ponudba kvalitetna in storitve po volji kup-
ca. Pričakujemo še eno anarhično leto, kar zadeva urejanje davčnih raz-
merij, saj je očitno, da država niti približno ni sposobna izvajati na tem
področju svoje funkcije tako, kot to počno države v tržnem gospodarst-
vu. Naše podjetje taka anarhija zelo veliko stane. Našim kupcem se za-
hvaljujem za sodelovanje in zvestobo v letu 1994, v novem letu pa želim
vsem veliko zdravja in sreče, zlasti pa jim izrekam dobrodošlico v vseh
naših enotah. Naše geslo je: 'Z znanjem in prijaznostjo zadovoljimo
kupca' in to, vam zagotavljam, bomo v bodoče počeli še bolj čvrsto in
zagnano."
TONE ČEH, direktor sektorja za ekonomiko in fi-
nance, dipl. oec. Perutnina: "V letu 1995 si želim
uspešno delo na vseh področjih, ki mi bodo zaupana.
Želim si uspešne sodelavce, saj se zavedam, da je vodil-
ni delavec lahko uspešen le, če ima ob sebi dobre in
vzdržljive sodelavce. Želim, da nam vsakdanji proble-
mi ne bi bili problemi, ampak izziv za njihovo uspešno
reševanje. Svojemu podjetju, svojemu kraju in našemu
Ptuju želim, da v letu 1995 nadoknadimo ure,ki smo jih
v preteklosti zamudili."
' MARJAN OSTROŠKO, direktor Emone Merkur-
ja Ptuj: "V letu 1995 pričakujem, da bo postopoma zav-
ladala gospodarska rast, da se bo zmanjšala brezposel-
nost ter okrepila kupna moč. Pričakujem tudi, da bomo
povečali naš tržni delež na območju, kjer poslujemo.
Želim, da bi postopoma zavladal pravni red, ki je potre-
ben za urejeno državo ter gospodarstvo. Želim si, da ne
bi bilo več strahu pred izgubo delovnega mesta, da bi
bilo čim manj socialnih stisk ter da bi se okrepila pri-
padnost delavcev podjetju. Seveda pa si želim, da bi v letu 1995 v pod-
jetju dosegli začrtane cilje. Predvsem pa si želim, da bi ljudje živeli v
večjem sožitju in prijateljstvu."
ROMAN TOMANIČ, predsednik Območne obrt-
ne zbornice Ptuj in lastnik obratovalnice za vulkani-
zerstvo: "Pričakujem, da se bo stanje v gospodarstvu
dokončno normaliziralo in da bo vlada pričela ure-
sničevati obljube iz zadnjih dni prejšnjega leta, da bo v
bodoče namenila več denarja za razvoj malega gospo-
darstva, zagotovila več ugodnejših kreditov za izvozni-
ke, znižala obrestne mere in uveljavila stabilizacijsko
obnašanje pri plačah, ki naj ne bi več naraščale. Glede
na to, da vsi kazalci kažejo, da je dela vedno več tako na domačem kot
tudi v izvoznih poslih, upam in želim, da bi lahko v domači obratoval-
nici obdržali vse delavce ter tudi v bodoče razvijali nove izdelke.
Pričakujem pa tudi, da bo končno le sprejet zakon o zamudni obrestni
meri, ki bi nam omogočil, da bomo lahko vsaj delno stornirali ne-
plačane obveznosti do države, ki našo obratovalnico precej bremenijo,
s tem pa si ponovno pridobili bančno zaupanje. Kar zadeva Območno
obrtno zbornico v Ptuju, naj povem, da bomo končno pričeli izvajati
pooblastila, ki nam jih je dodelil obrtni zakon."
Spraševala: MG, Foto; Kosi, OM
NAČRTIH TOVARNE SAVA SEMPERIT / Z DIREKTORJEM D. KVEDROM

"S certifikatom ISO 9001 so naši kupci v roke dobili dokaz, da je Sava
uvedla vseprimerne metode,ki zagotavljajo,da je njen izdelekdober in
da se lahko ljudje z našimi pnevmatikami vozijo po cesti, ne da bi se jim
karkoli zgodilo. Za Savo Semperit samo pa pomeni, da bomo s takim
certifikatom na trgu nastopali veliko bolj samozavestno in suvereno
ter prepričevali naše kupce, da se vozijo z izdelki, ki ustrezajo vsem
svetovnim standardom," je o pomenu certifikata ISO 9001 za Savo
Semperit, v kateri deluje tudi proizvodna enota Zračnice Ptuj, povedal
direktor Dušan Kveder.
Tednik: Kako naprej na tem po-
dročju? Boste nadaljevali pridobi-
vanje certifikatov?
Dušan Kveder: "V Savi je samo še
tovarna Sava Tech brez certifikata
kakovosti. Prepričan sem, da se bodo
letos potrudili tudi v tej tovarni in
certifikat dobili. Potrebno pa je pove-
dati, da je pridobitev certifikata šele
prva stopnica k temu, da se celoten
kolektiv od najvišjega vodstva do
zadnjega delavca pripravi za neizpro-
sno konkurenčno borbo, kajti nekaj
je imeti vse 'urejeno na papirju', pov-
sem nekaj drugega pa je to uporabljati
v vsakdanjem življenju in delu. Naj-
večja napaka, ki jo lahko pri tem
doživimo, je to, da se zadovoljimo s
papirnato urejenimi zadevami. Pri-
dobljeno je potrebno dograjevati in
uporabljati tudi druge metode, ki so
veliko bolj pisane na kožo ljudem v
proizvodnji, da se ti zavedajo pomena
tega in da to, kar je napisano, tudi
uporabljajo. Človek se mora vsak dan
zavedati, da ni prišel v službo, ampak
ustvarjat, da je tudi neke vrste me-
nedžer. Vsak delavec je obenem tudi
kupec, na primer polizdelka od svoje-
ga sodelavca v prejšnji fazi proiz-
vodnje in prodajalec svojega izdelka
v naslednjo fazo proizvodnje. Če je
kupec zadovoljen s tem, kar mu pro-
dajalec proda, se veriga lahko vzpos-
tavi. To je filozofija, ki jo morajo
obvladati naša podjetja. Usodo nam
krojijo naši kupci, zato moramo biti
sposobni proizvesti velike količine
izdelkov po njihovih zahtevah."
Tednik: Kako boste v praksi pre-
verjali izvajanje certifikata?
Dušan Kveder: "Za preverjanje
veljajo pravila: vsake pol leta prihaja
k nam Biro Veritas, da preveri izva-
janje certifikata. Ob tem se opravi
tudi potrebno dopolnitev oziroma
dograditev. Ko je triletni ciklus pol-
letnega preizkušanja mimo, se zgod-
ba ponovi. Vsi postopki in znanje se
ponovno preverijo. Po treh letih
bomo v roke dobili enak certifikat,
kot je ta, ki smo ga dobili decembra."
Tednik: Kakšne načrte ima Sava
Semperit za ptujski del?
Dušan Kveder: "V Ptuju si bomo
prizadevali za izpopolnjevanje asor-
timana. Začeli smo pred dobrimi sed-
mimi leti z majhnim asortimanom.
Danes izdelujemo v celoti pnevmati-
ke za osebna in tovorna vozila ter
traktorje. Decembra smo se pogovar-
jali o razširitvi proizvodnje z zračni-
cami za motorna kolesa."
Tednik: Kakšne načrte pa imate
za gumenotehnično proizvodnjo,
katere del prav tako poteka v Ptuju?
Dušan Kveder: "Čeprav nisem pra-
vi sogovornik za to področje, lahko
vendarle povem, da se tudi za to po-
dročje pripravljajo razvojni progra-
mi. Konec novembra so nas obiskali
predstavniki Renaulta in Opla.
Proizvodnja gumenotehničnih iz-
delkov je za avtomobilsko proiz-
vodnjo izredno perspektivna, saj si ta
prizadeva, da bi številne dražje dele
nadomestila z gumenini."
^MG
PTUJ / LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE KK PTUJ

20. decembra 1994 je delavski
svet Kmetijskega kombinata
Ptuj, enega največjih kmetijskih
podjetij v Sloveniji, potrdil s stra-
ni vodstva podjetja predlagani
program lastninskega preobliko-
vanja. S tem se je začel postopek
za preoblikovanje KK Ptuj v del-
niško družbo. Še isti teden je KK
pripravljeni program poslal v pre-
sojo Agenciji za privatizacijo, od
koder pričakujejo pozitiven od-
govor in zeleno luč za nadaljevan-
je privatizacije. Na tiskovni kon-
ferenci konec decembra so pro-
gram lastninjenja predstavili tudi
javnosti.
Sedanje enovito družbeno pod-
jetje Kmetijski kombinat Ptuj sebo
preoblikovalo v delniško družbo.
Pri izbiri možnih modelov lastnin-
jenja so v vodstvu kombinata
upoštevali zakonska določila o raz-
delitvi delnic trem državnim skla-
dom in zadružnemu upravičencu,
v tem primeru KZ Ptuj. Ostali del
podjetja bodo razdelili sedanjim in
nekdanjim delavcem ter upokojen-
cem v zamenjavo za lastninske cer-
tifikate ter širšemu krogu bodočih
lastnikov z javno prodajo delnic.
Bodoča lastninska struktura se-
danjega KK Ptuj bo naslednja:
Sklad pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja ter odškodnin-
ski sklad RS bosta lastnika vsak po
9,33 odstotka delnic, Razvojni
sklad Republike Slovenije bo last-
nik 18,67 odstotka delnic, prav
tako udeleženci v notranjem odku-
pu, v javni prodaji bo 37,33 odstot-
ka lastnine kombinata, za-
družnemmu upravičencu pa bo
pripadlo 6,67 odstotka delnic.
Kot je poudaril glavni direktor
kombinata Slavko Erlač, bo
bodoča delniška družba v skladu z
-zakonom o državnih poroštvih
konkurirala pri svojih poslovnih
bankah za dokapitalizacijo. V ta
namen so že izdelali program in ga
predstavili poslovnim bankam, od
katerih pričakujejo pozitivne
odločitve, ki bodo sevedapomemb-
no vplivale na lastniško strukturo
nove delniške družbe.
Vodstvo podjetja je trdno pre-
pričano, da je izbrana varianta last-
ninskega preoblikovanja najboljša,
saj prinaša relativno veliko
razpršenost lastniških deležev, kar
onemogoča, da bi se nekateri lobiji
v večji meri vključevali v bodoče
upravljanje podjetja. Obenem
omogoča zaposlenim in upokojen-
cem, da se osebno in prek svojih
ožjih družinskih članov v večji
meri lastniško vključijo v svoje
podjetje, javna prodaja pa isto omo-
goča širšemu krogu zainteresira-
nih bodočih lastnikov. Največje
kmetijsko podjetjev Sloveniji jepo
ocenjeni vrednosti družbenega ka-
pitala vredno 56 milijonov
nemških mark.
Velika vrednost podjetjabo zago-
tovo pritegnila širšo javnost v last-
ninjenje, poleg tega pa so v vodstvu
podjetja prepričani, da je proiz-i
vodnja hrane dolgoročno ena bolj
zanesljivih naložb. Vsem, ki so po-
dobnih misli, so torej vrata Kmetij-
skega kombinata Ptuj na široko
odprta.
RACIONALIZACIJA V
VINARSTVU
Andrej Sajko, direktor vinarstva
Slovenske gorice - Haloze, pa je
predstavil izkušnje pri uvajanju
novega modela racionalizacije vi-
nogradniške proizvodnje. Model
so začeli v ptujskem Vinarstvu zno-
traj Kmetijskega kombinata uvaja-
ti lani spomladi, priprave nanj pa
so tekle že dve leti. Dosedanji re-
zultati so nadvse vzpodbudni, v
naslednjem obdobju pa bodo mo-
del še dodelali in razširili na druge
delavce Vinarstva. Dosednji delav-
ci, ki se bodo odločili za najem,
bodo obdelovali kar 90 odstotkov
vseh vinogradov. Model temelji na
tem, da secena vina, ki jo ugotavlja-
jo vsak mesec in na koncu obdobja,
deli na 55 odstotkov v korist vino-
gradnika in 45 odstotkov v korist
kleti. Vinogradniki, bivši kombi-
natovi delavci, danes s statusom
kmeta, dobijo torej 55 odstotkov
cene vina. Klet bo odslej skrbela v
glavnem za trženje ter posredno in
neposredno za razvoj vinograd-
ništva na tem območju. V poslo-
vanju vinogradnikov so se pokaza-
le velike možnosti racionalizacije.
Začeli so razmišljati o zmanjševan-
ju stroškov, o načinu dela, odnos do
proizvodnje se je temljito spreme-
nil. V prid kooperacijskemu
načinu obdelave vinogradov naj-
bolje govori dejstvo, da se sedanji
kooperanti, ki so vzeli spomladi v
najem 287 tisoč trsov, sedaj
odločajo za dodatno število, od 3 do
10 tisoč trsov. V Vinarstvu so spoz-
nali, da daje optimalne možnosti
obdelave 15 do 20 tisoč trsov na
kooperanta. Taki kooperanti mo-
rajo biti seveda strojno opremljeni,
to je bila in bo ostala skrb podjetja,
kooperanti pa vlagajo v gospodar-
jenje z vinogradi vse svoje znanje in
izkušnje, ki so si jih pridobili z do-
sedanjim delom v podjetju. Kot
zatrjuje direktor Andrej Sajko, bo-
jazni in nezaupanja v ta model med
delavci več ni in tako so že ustvarje-
ni pogoji, da devetdeset odstotkov
trsov preide v kooperacijsko obde-
lavo kmetov, bivših delavcev Kme-
tijskega kombinata.
•^J.Bračič
TEDNIKye naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga /e us-
tanovil Okraini odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko m časopisno de-
lavnost
RAD/O-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor m
glavni urednik). Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodniak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ritmrič.
PROPAGANDA Oliver Težak.
C 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250
Ptuj. p.p.95:v(062) 771-261, 779-371,
771-226: faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.500 tolarjev, za tujino
7.000 tolarjev.
PtUj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2.
1992 se šteje Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
FORMIN / ZAČETEK GRADNJE NAMAKALNEGA SISTEMA
Ze letos bodo namakali
v Forminu je tamkajšnja kme-
tijska namakalna zadruga 23. de-
cembra s slovenostjo formalno
začela gradnjo namakalnega sis-
tema, ki bo v prvi fazi zajel v na-
makanje 180, v končni fazi pa 356
hektarov kmetijskih površin. Za-
radi neprimernega vremena,
predvsem zaradi visokega snega,
je bila slovesnost namesto na kra-
ju bodočega črpališča v dvorani
gasilskega doma v Forminu. Po-
leg številnih domačinov - članov
namakalne zadruge so se je ude-
ležili predstavniki konozorcija za
namakanje v Podravju, sloven-
skega kmetijskega ministrstva.
kmetijske svetovalne službe ter
župan občine Gorišnica Slavko
Visenjak. Tudi temeljni kamen v
obliki napisne plošče so položili
kar v dvorani, ob prvi priložnosti
pa jo bodo prestavili na predvide-
no mesto. Če bo zima takšna kot
zadnje dni, bo gradnja namakal-
nega sistema potekala nemoteno;
gradnja primarnega dela na
območju Formina naj bi bila
končana do letc^iOBkaiMtfB)
Zaradi slabega vremena so "temeljni kamen' položili kar v dvorani.
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Potem ko so predstavniki sa-
rajevske vlade in bosanskih Srbov
na silvestrovo vendarle podpisali
sporazum o štirimesečni ustavitvi
sovražnosti, je v ponedeljek že
prišlo do prve resnejše kršitve pre-
mirja: granata, ki je bila domnev-
no izstreljena s srbskih položajev
pri Grbavici, je namreč zadela sa-
rajevski Holiday Inn. Žrtev na
srečo ni bilo. Poleg tega so pred-
stavniki Unproforja zabeležili še
nekaj manjših incidentov. Po pos-
redovanju generala Rosea so se
sporazumu, ki naj bi končno ust-
varil pogoje za politično reševanje
bosanske krize, pridružili tudi bo-
sanski Hrvatje.
RUSUA / ČEČENIJA: Juriš
ruske vojske na prestolnico od-
cepljene kavkaške republike
Cečenije Grozni, ki se je kot vrhu-
nec ruskega vojaškega posega
začel 28. decembra, je zaenkrat
prinesel relativno zmagoslavje ru-
ske vojske, ki pa je v Groznem na-
letela na silovit odpor do zob obo-
roženih Čečencev pod vodstvom
generala Dudajeva. Napad je
zahteval na stotine, če ne tisoče
človeških žrtev, Čečenci pa so ob
tem uničili in zaplenili precej ru-
skih tankov. Mednarodna javnost
ni pokazala pravega zanimanja za
ruske notranje probleme.
EVROPSKA UNIJA: Ko so se
na novoletni dan Avstrija, Šved-
ska in Finska pridružile Evropski
uniji, jih dvanajst dosedanjih čla-
nic ni ravno pričakalo z veselo do-
brodošlico. Obstaja bojazen, da se
ravnotežje v Uniji nagiba v prid
Nemčiji, ta trend pa bi se s predla-
gano širitvijo proti vzhodu še
okrepil. Kljub povečanju števila
članicz 12nal5bo evropska zasta-
va ostala nespremenjena, saj 12
zlatih zvezdic na modri podlagi
naj ne bi simboliziralo posamez-
nih držav, pač pa enotnost, harmo-
nijo in ravnotežje.
IZRAEL: Izraelska vlada je v
ponedeljek razpravljala o zapletu,
ki je nastal zaradi gradnje novega
židovskega naselja na zahodnem
bregu. Palestinsko vodstvo je opo-
zorilo, da utegne ta spor resno
ogroziti nadaljevanje mirovnega
procesa, Arafat pa je oblasti v Jeru-
zalemu obtožil, da s širitvijo nasel-
bin nesramno kršijo mirovni spo-
razum. Premier Rabin je po seji
sporočil, da bodo palestinskim
zahtevam načelno ugodili, židov-
ski priseljenci na zasedenih
ozemljih pa so zagrozili z
množičnimi demonstracijami.
BRAZILIJA: V glavnem mestu
Brazilije je kot 38. predsednik pri-
segel oktobra lani izvoljeni 63-let-
ni Fernando Henrique Cardoso.
Ob zaprisegi je obljubil, da bo nje-
gova glavna naloga skrb za social-
no pravičnost, napovedal nadalje-
vanje strukturnih reform za
zmanjšanje inflacije ter "ukinitev
nekaterih privilegijev".
SEVERNA KOREJA: Minuli
petek je vlada Severne Koreje po
trinajstih dneh ujetništva osvobo-
dila ameriškega pilota helikopter-
ja Bobbyja Halla, ki je preživel se-
strelitev nad severnokorejskim
ozemljem. Ameriški helikopter,
ki naj bi po mnenju Pjongjanga vo-
hunil in ne po nesreči zašel na dru-
go stran najbolj zastražene meje
sveta med obema Korejama, je
sprožil veliko bojazni glede nadal-
jevanja ameriško-korejskih jedrs-
kih sporazumov, ki pa, kot kaže,
niso ogroženi.
***
BELGIJA: V belgijskem hote-
lu Swital v Antwerpnu se je pri-
bližno 500 gostov zabavalo in nič
hudega sluteč pričakovalo novo
leto, a so ga dočakali na tragičen
način. Okrog 23. ure je namreč iz-
bruhnil požar, ki ga je zanetila no-
voletna jelka. Ognjeni zublji so
terjali pet človeških življenj, 80
ljudi je bilo ranjenih, hotel Swital
pa je popolnoma zgorel.
Pripravil: D. St^/e
TEDNIK .5> JANUAR 1995
POROČAMO, KOMENTIRAMO ■ 3
LANCOVA VAS / BOŽIČNE JASLICE PRI MARICI MERKUŠ

Tudi ob letošnjem božiču so si mnogi naredili jaslice kar
doma in prav te so zanimivejše od tistih vsakdanjih, ki jih
lahko kupimo v trgovini. Marica Merkuš iz Lancove vasi 78
je jaslice naredila desetič in domača soba je zanje že skoraj
premajhna, letošnje jaslice so bogatejše za nekaj novih
kipcev, Marica po je uredila še vodomet, skozi pokrajino
speljala reko in na primernem prostoru namestila še hri-
bovsko cerkvico. Za jaslice je porabila dva dni, nekaj več
dela pa bo ob svečnici, ko bo jaslice potrebno odstraniti, do
bodo zopet oživele v čosu božiča.
Božične /as//ce pri Merkuševih v Uincovi vasi
Marica Merkuš sicer opravlja
poklic upravnega tehnika, ven-
dar je njeno veselje do priprave
jeslic in peke prazničnega peciva
mnogo večje. Ob našem obisku je
povedala, da je jaslice naredila že
desetič in da bo s tem v prihodnje
nadaljevala. Marica se spominja,
da so ob božiču vedno naredili
jaslice doma pod novoletno jelko,
vendar pa so bile tiste mnogo
manjše od sedanjih.
In kako se je vse skupaj pravza-
prav začelo? Idej je imela že pred
leti veliko, največ pa jih je dobila
prav v času božiča, ko je v domači
cerkvi pomagala pri ureditvi jaslic.
Marica se spominja, da so bile nje-
ne prve jaslice zelo majhne, pa tudi
figuric je bilo takrat le nekaj. Letos
fHarica Merkuš
se je njena zbirka obogatila, dodala
je še nekaj novih, tako so sedaj figu-
rice iz različnih materialov- od gli-
ne do gipsa, nekaj je plastičnih in
narejenih iz umetnega kamna.
Tudi za mah je potrebno poskrbeti
že nekoliko prej, pri tem pa je do-
brodošla tudi mamina pomoč. Ma-
rica je letos naredila še novo "štal-
co" iz lesa m poskrbela, da je vsaka
stvar na svojem mestu. Vsak še tako
majhen prostorček ima pri
božičnih jaslicah simboličen po-
men. V višino njene jaslice merijo
okrog 2,30 metra.
Mnogi so si jaslice pri Marici
Merkuš pogledali tudi ob letošnjih
praznikih, Marica pa obljublja, da
bodo naslednje leto zopet dru-
gačne.
Tekst in fotografije:
Tatjana Mohorko
PTUJ/TEČAJ ZA
ZASEBNE VINARJE
Poudmek
stekhniienju
vina
Društvo vinogradnikov in
sadjarjev Haloze pripravila v so-
delovanju s svetovalno službo
Kmetijskega zavoda Maribor
tečaj vinarstva s poudarkom na
stekleničenju vina. Tečaj je na-
menjen vinogradnikom - vinar-
jem, ki si želijo pridobiti stro-
kovno znanje in s tem pogoje za
stekleničenje vina, kar zahteva
pravilnikonačinu vodenja regi-
stra proizvajalcev grozdja. Ude-
leženci tečaja, ki bodo opravili
preizkus znanja, dobijo potrdi-
lo, da izpolnjujejo pogoje za
stekleničenje vina. Začetek
tečaja bo 16. januarja v dvorani
Obdravskega zavoda v Ptuju,
trajal bo 42 šolskih ur, preda-
vanja pa bodo v glavnem v po-
poldanskih urah. Prijave spre-
jema Konrad Janžekovič, Mar-
kovci 33, lahko tudi po telefonu
na številko 766-008. Na tem
naslovu lahko dobite tudi do-
datne informacije ali pa se
obrnete neposredno na sveto-
valno službo v Obdravskem za-
vodu za veterinarstvo in živino-
rejo v Ptuju.
IB «

Končal sem uvodno predstavitev borze vrednostnih papir-
jev, zato bom odslej komentiral dogajanje na trgu kapitala
in primerjal različne naložbene možnosti. Seveda vas bom
obveščal o vseh novostih na Ljubljanski borzi vrednostnih
papirjev.
Trenutno po-
teka na Ljubljan-
ski borzi reorga-
nizacija borznih
I trgov. Spremem-
i ha je nastala zara-
, di prilagoditve
I novemu pravil-
niku o pogojih in
načinu sprejema članov in vred-
nostnih papirjev, ki ga je konec leta
potrdila Agencija za trg vrednost-
nih papirjev. Ukinejo se uvrščena
kotacija 1. in 11. ter prosti trg, na-
mesto njih pa se uvedejo organizi-
rana borzna trga A in B ter organi-
zirana izvenborzna trga OTC in
OTD. Praktično to pomeni, da se
bo s kotacijo A in B trgovalo na
borznih sestankih in preko BIS-a, s
t.i. OTC vrednostnimi papirji (iz-
dajatelji ne izpoljnujejo pogojev za
kotacijo A in B ali pa celo sami izda-
jatelji ne bodo zainteresirani za ko-
tacijo svojih vrednostnih papirjev,
obstajalo pa bo zanimanje za trgo-
vanje s temi papirji - večina privati-
zacijskih delnic se bo pojavila prav
tukaj) in t.i. OTD (za prenos teh
vrednostnih papirjev bo potrebno
posebno dovoljenje izdajatelja, s
tem je oteženo kroženje papirjev,
kar ne sovpada z borzno logiko o
prosti prenosljivosti vseh papirjev,
vendar se zaradi zanimanja za trgo-
vanjezanjeorganiziraposeben seg-
ment trga) pa se bo trgovalo samo
preko BIS-a oz. preko elektronske-
ga sistema.
Prejšnjič sem najavil največje
zmagovalce in poražence na trgu
vrednostnih papirjev v prejšnjem
letu. Vrednostnih papirjev ni mno-
go, denarja pa je relativno veliko,
zato so se cene zelo spreminjale.
Ker so se cene med letom precej ni-
hale, sem za primerjavo vzel cene
na začetku in koncu leta, upošteva-
joč vse medletne denarne pritoke
(dividende pri delnicah in obresti
pri obveznicah). Pri obveznicah je
daleč največ prinesla obveznica
občine Zagorje ( + 65%). Občina
nima močnega gospodarskega za-
ledja, zato je bila vprašljiva njihova
zmožnost odplačevanja obresti.
Cena je bila temu primerno nizka,
in kdor se je kljub temu odločil za
nakup, je naredil odličen posel.
Kako tesno ješlopri izplačilu, pove
to, da so imeli zaradi tega za skoraj
šest mesecev blokiran občinski
proračun. Drugo mesto je osvojila
obveznica pošte Ljubljana
( + 24%), tretje pa pošta Celje
( + 22%). To je zanimivo, ker je še
lansko leto stala za poštami država,
kar pomeni varnost naložbe, pa
kljub temu velik donos.
Pri delnicah so se investitorji
spomnili na delnice, na katere so v
letu 1993 "pozabili". Prav zaradi
pomanjkanja vrednostnih papirjev
in še posebaj delnic je trg silovito
reagiral na dve, ki sta bili kot sra-
mežljivi nevesti v kotu. Delnica
Salus (farmacevtsko podjetje iz
Ljubljane) je narastla za 204%, del-
nica Mladinske knjige - Založbe
pa za 154%. Precej zadaj sta delnici,
ki pa tudi prinašata zelo dober zas-
lužek, to sta delnici borzne hiše
Nika ( + 42%)), ki je v tem letu
uspešno izvedla dokapitalizacijo,
in SKB banke (+41%).
Pri obveznicah so se lastniki
lahko veselili, saj jim nobena ni pri-
nesla konec leta minusa, delničarji
Probanke pa se držijo bolj kislo, saj
se je vrednost njihove delnice
zmanjšala (-13,6%). Te vrednosti
ste dobili, če ste, kot sem že omenil,
v začetku leta nek papir kupili in ga
držali celo leto pri sebi. Če pa ste
vrednostnim papirjem namenili
nekaj časa in ste jih "obračali", kot
se imenuje v borznem žargonu pro-
dajanje in kupovanje vrednostnih
papirjev, ste lahko tudi z drugimi,
ki jih tukaj neomenjam,zaslužili.
Na koncu še primerjava z banka-
mi: pri vezavi SIT (to pomeni, da
ste se denarju za celo leto odpove-
dali) ste dobili več kot 26% in okrog
5% za vezavo DEM, če pa upošteva-
mo porast DEM ( + 6,7% - porast
srednjega tečaja za nemško marko
pri Banki Slovenije), je to skupaj
okrog 12% pri DEM.
•» SamoEkart
_PREPSTAVUAMO VAM / KNJIGI ZA OTROKE__
Hfihlfailoto tepego veienici
Vrabčja šola lepega vedenja s
podnaslovom Bonton za mlade ris-
arje, ki ga jeavtorica Dušica Kuna-
ver predstavila nekaj dni pred kon-
cem leta v Ljubljani, je med izdaja-
mi za otroke nekaj posebnega.
Knjižica jenamreč "nedokončana",
kar pomeni, da ji dajo dokončno
obliko šele otroci s svojimi risbica-
mi. Tako se otrok lahko dejavno
vključi v zgodbo, v kateri nastopajo
vrabci v svoji vrabčji šoli. Knjiga je
izšla v samozaložbi.
Slovnica v pesmih je druga
knjižica, ki jo je prav tako javnosti
predstavila Dušica Kunaver. Izšla
je v zbirki Angleščina po mavrični
bližnjici in povezuje sedem barv s
sedmimi temelji jezika. Knjiga pri-
kazuje slovnične oblike preprosto
in razumljivo in s pesmijo vnaša v
pouk anieščine pestrost in vedrino,
je zapisala avtorica ob izidu. Nove
akorde sicer znanih pesmic je napi-
sal Miro Kokol, Renata Bovhan
pa je "začarala" notno črtovje v svo-
je risbe. Če ne znate peti po notah,
lahko zapojete po svoje. Samo da
boste lažje, hitreje in temeljiteje
osvojili tuji jezik.
M. Zupanič
PTUJSKA GORA / ZAHVALA SPONZORJEM
Novoletno praznovanje otrok
Tudi v letošnjem letu je otroke na Ptujski Gori obiskal dedek Mraz. V organizaciji krajevne skupnosti,
osnovne in male šole Ptujska Gora smo v tukajšnjo šolo povabili 89 otrok od 2. leta starosti do vključno
1. razreda osnovne šole, pridružilo pa se jim je tudi 39 učencev 2., 3., in 4. razreda. Kulturni program so
pripravili učenci šole, okrasili so tudi prostor, z lutkovno igrico pa je gostovala lutkovna skupina DPD
Svoboda Ptuj.
Da je dedek Mraz iz svojega koša lahko obdaril vse povabljene otroke, so s svojimi prispevki omogočili:
Frizerski salon "Danica", Ptujska Gora; Bife "Dragica", Ptujska Gora; Trgovina "Danica", Ptujska Gora;
Trgovina "Pri smreki", PtujskaGora; Gradbeništvo Peter Žula, Maribor; Avtoprevozništvo JožeŽolger, Ma-
ribor; Albin promotion, Lovrenc na Dravskem polju; Društvo upokojencev Ptujska Gora; Turistično
društvo Ptujska Gora; Rdeči križ Ptujska Gora; Gasilsko društvo Ptujska Gora; Lovska družina "Dravinja",
Majšperk; Župnijski urad Ptujska Gora; Osnovna šola Ptujska Gora; Krajevna skupnost Ptujska Gora; Se-
kretariat za družbene dejavnosti Občine Ptuj.
V imenu organizatorjev in v imenu vseh obdarovanih otrok se zahvaljujemo vsem naštetim, ki so omo-
gočili, da je dedek Mraz s svojim polnim košem razveselil otroke in jim polepšal prednovoletno praznično
vzdušje. ■»MarjetkaEberl
PTUJ / ČETRTINA BREZPOSELNIH
Zdloslncisla-
nje, pa skorni
ničobelciv
če išče v tem trenutku zaposlitev no območju ptujske in
sosediifih občin denimo dipiomironi strojni inženir, se
kaj kmalu pridruži vrsti 6477 registrirano brezposelnih,
ki so bili zadnje dni decembra prijavljeni na ptujskem
uradu za delo. Še mnogo slobše je, če je iskalec eden od
približno devetstotih srednješolcev, ki so lani uspešno
končali katero izmed šol ptujskega srednješolskega cen-
tra. Nezaposlenih s srednjo izobrozbo je namreč v bivši
ptuiski občini že več kot tisoč.
žalostni podatki: slabi za
državo, ki v šolanje državljanov
vloži kar nekaj denarja, neobe-
tajoči za starše, saj ima njihov
otrok kar 25-odstotne možnosti,
da dela ne dobi, in osebno poraz-
ni za vsakega brezposelnega po-
sebej.
Kljub temu da podatki za vso
Slovenijo kažejo zmanjševanje
registrirane brezposelnosti - od
decembra leta 1993 do oktobra
1994 se je zmanjšala s 137.142 na
125.981 brezposelnih -, je mari-
borska regija med tistimi, ki so po
številu brezposelnih le malo za
mnogo bolj naseljeno ljubljansko
regijo. Znotraj mariborske regije
pa najbolj katastrofalno odstopa
Lenart, ki ima nezaposlenih kar
30 odstotkov aktivnega prebi-
valstva, Ptuj pa s 24,2-odstoino
brezposelnostjo ne zaostaja prav
veliko. Med brezposelnimi je naj-
več, 32 odstotkov, starih do 25 let,
velik odstotek, 23,8, pa beležimo
tudi pri 30- do 40-letnikih. Do-
brih 60 odstotkov prijavljenih na
ptujskem uradu za delo je brezpo-
selnih že več kot leto dni.
Ptujska občina je sicer v
zadnjih letih poskušala vzpodbu-
diti odpiranje novih delovnih
mest z razvojnimi krediti, tu so
tudi javna dela in republiški Za-
vod za za poslovanjessvojimi pro-
grami tečajev, usposabljanja in
izobraževanja. Na drugi strani pa
se največja ptujska podjetja (z iz-
jemo gradbincev, ki kot nekoč
celo iščejo delavce) še vedno
ukvarjajo s presežki delovne sile
in pri sicer vedno večjem številu
zasebnih delodajalcev so delavci
v vse bolj brezpravnem položaju.
Od predlanskega do lanskega
decembra se je tako tudi na ptuj-
skem območju zmanjšalo število
brezposelnih, in sicer za 300, kar
vendarle kaže na nekakšno oživl-
janje gospodarstva, do rešitve
problema pa je še zelo daleč.
Milena Zupanič
4-PO NAŠIH KRAJIH
5. JANUAR 1995- TEDNIK
DKSTRNIK ■ TRNOVSKA VAS / VOLITVAM NA ROB
Oblast za viako ceno
Lokalne volitve so za nami. V nedeljo, 4. decembra, smo izvolili nov občinski svet. V dru-
gem krogu smo izvolili župana, ki je v svojem predvolilnem letaku (z veliko slovničnih
napak) zapisal: "Drugi krog volitev za župana v čas miru, ljubezni, sprave, notranje lju-
bezni in obdarovanja." __
Veliko preevolilnih kampanj
ni bilo zastavljenih v tem sloga-
nu. Slogan predvolilnih kampanj
bi lahko bil: "Čast in oblast za vsa-
ko ceno!!" Ob vožnji v predvolil-
nem času po naši novi občini sem
dobil občutek, da zakon o volilni
kampanji za nas ne velja. Plakati,
s katerimi so politične stranke
predstavljale svoje kandidate in
programe, so bili strgani, popisa-
ni, prelepljeni s plakati drugih po-
litičnih strank itd. Dvomim o
strokovnosti občinske volilne ko-
misije (OVK), ki je s svojimi volil-
nimi razglasi prelepljala plakate
političnih strank. Iz tega lahko
sklepam, da OVK še ni slišala za
10. člen zakona o volilni kampa-
niji. Eden od članov OVK je hkra-
ti opravljal več funkcij. Zraven
dela v OVK je trgal plakate poli-
tičnih strank, plakatiral za SKD
in "ročno obdelal" pano LDS v Vi-
tomarcih.
V naši KS so si SKD za svoje pla-
katno mesto določili pano LDS in
cerkveno lipo. Na nekaterih mes-
tih je SDSS vabila volilce na pred-
volilni shod s svojim plakatom, ki
je bil nalepljen čez plaka LDS. Na
osemenjevalni postaji v naši vasi je
nase opozarjalo več političnih
strank: SLS, SDSS in
ZDRUŽENA LISTA DOBRE
VOLJE. Res ne vem, kaj ima ose-
menjevalna postaja skupnega s po-
litiko; ali pa? Naš župan se je ponu-
jal z dreves ter električnih drogov,
žal pa je v času volilnega molka os-
tal brez glave. V predvolilnem
štabu SDSS so doživeli požar, ko je
zagorel njihov pano v Janežovcih.
Omenil bi še organizirane skupine,
ki so odstranjevale plakate poli-
tičnih nasprotnikov, zvečer pred
volilnim molkom in v njegovem
času.
Najbolj mi je ostala v spominu
nedelja,27.novembra,komejezju-
traj zbudil hreščeč glas, ki je priha-
jal iz počasi vozečega avtomobila.
Ko sem odprl okno in pozorno
prisluhnil, sem ugotovil, da zvočni
razglas vabi volice na predvolilni
shod. Vsega ni bilo mogoče rqazu-
meti, ker je bilo vse skupaj pregla-
sno in je zelo hreščalo. Tudi tega
"gospoda" bi upozoril na 14. člen
zakona o volilni kampanji. Take-
mu početju lahko rečemo: "Ne boj.
Z volilnim razglasom prelepljen plakat Zupan /e ostal brez glave,
stranke.
mesarsko klanje," še nasjmanj
predvolilni boj.
Še enkrat bi se vrnil na delo
OVK. Prva naloga nove OVK je, da
na območju celotne občine uskladi
število volišč s številom prebival-
cev. Ob sedanji razporeditvi volišč
bodo tudi vsake naslednje volitve
nepravične. Ob instruktaži volil-
nih odborov je pomembno pouda-
riti, da volilni odbor prične na dan
volitev delo na volišču ob 6.30.
Člani volilnega odbora, ki so se ob
7.15 iskali po vasi in volišče odprli
ob 7.30, so delali v nasprotju z zako-
nom.
Volilni organi v naši občini so
dejansko "skregani" z drugim od-
stavkom 26. člena zakona o volit-
vah v državni zbor, ki pravi: "Člani
volilnih organov morajo opravljali
svojo funkcijo vestno, odgovono in
morajo delovati samo na podlagi
zakonov in drugih predpisov, ne-
odvisno od kakršnihkoli drugih
navodil."
Glede na dejstva, ki sem jih prej
navedel, javno pozivam občinski
svet in župana, da v celoti zamenja
OVK, ki je delala nestrokovno,
zelo neodločno in se do nekaterih
primerov opredelilapristransko.
Zelo premišlujeno smo imeli v
naši občini določeni dve volilni
enoti (VE), kar je vedno pripeljalo
do preglasovanja. Zato bi občin-
skemu svetu predlagal naslednjo
varianto VE: v bodoče naj občinski
svet šteje dvajset svetnikov, ki se
volijo v štirih VE. Potemtakem ima
KS Destrnik dve VE, KS Trnovska
vas eno in KS Vitomarci svoj VE. V
vsaki VE se voli 5 članov občinske-
ga sveta po proporcionalnem siste-
mu. S takšnim načinom volitev
dosežemo enakovrednejšo teritori-
alno zastopanost v občini.
Zmagoslav Šalamun
Nekateri so se trudili plakate dodatno ročno obdelati...
PTUJ / USPEŠEN DECEMBER V PREŠERNOVI
Na jveiP |e bit snežak »Stm^ili^
Decembrske aktivnosti v
Prešernovi ulici in na Sloven-
skem trgu so se po uspešnem mi-
klavževanju nadaljevale tudi ob
božično-novoletnem času. Ini-
ciativni odbor je ponovno pripra-
vil bogat program, v katerega se je
vključila večina zasebnih lokalov
in družbenih podjetij. Tako so 23.
decembra ob nastopu učencev
OS Destrnik (plesna skupina in
muzikantje) pričakali Božička ter
prižgali na različnih krajih tisoč
svečk za srečo nas vseh. Posa-
mezni lokali so "odkupili" svečke
in s tem podprli akcijo. Dokaj do-
miselna pa je bila ideja o naj-
večjem snežaku, a je bila realizi-
rana šele po božiču, 23. decembra
pa je kolektiv bistroja "M" sezidal
največji snežni šank, na katerem
je gorelo več kot 500 svečk, obi-
skovalcem pa so postregli s to-
plim čajem in drugimi osvežilni-
mi napitki.
Dan po božiču se je kolektiv piz-
zerije Slončeek odzval akciji "naj-
večji snežak v Prešernovi". 17 za-
gretih "asistentov" je kar nekaj ur
"nalagalo" sneg in nastal je več kot
dva metra velik snežak. Pridružil
semuješesnežak bistroja "M", ven-
dar je "Slonček" zrasel v daleč naj-
večjega.
Decembrske aktivnosti v Prešer-
novi so se zaključile z akcijo "Tolar
otroku za lepežnico", ko so nagra-
dili najlepše pletene šibe (koro-
bače). V dokaj izvirno idejo se je
Temelje za sneiaka "Slonček" sta postavila rokometni reprezentant Renato Vugri-
nec in Silva Razlag. Foto: Langerholt
vključilo tudi ministrstvo za kultu-
ro in "odkupilo" najlepšo pleteno
šibo, ki bo krasila prostore Mestne
hiše nove mestneobčine. Med peti-
mi se je žirija odločila za "korobač"
Monike Pintarič iz Prešernove 27
ter ga nagradila z 2.500,00 tolarji,
enako pa tudi drugega, ki ga je pri-
nesla Stanka Zorko iz Gibine v
občini Juršinci. Vseh pet "lastni-
kov" korobačev pa so nagradili že z
lepimi praktičnimi nagradami, ki
sta jih prispevali Papirnica Alf in
trgovina Svitek.
Iniciatvni odbor se zahvaljuje
vsem, ki so se kakorkoli vključili v
aktivnost ob koncu preteklega leta,
in vabi vse lastnike lokalov in
družbenih podjetij, da se v enakem
ali še večjem obsegu vključijo v ak-
tivnost, ki se bodo v Prešernovi in
na Slovenskem trgu nadaljevale
tudi letos. Priložnost bo dovolj in
gotovo bo vsak našel svoj interes,
posebej pa še obiskovalci.
Za iniciativni odbor:
Silva Razlag
SLOVEHSKA BISTRICA /
KONCERT
KVARTETA ZVEN
(T ^^^^ ^"(1^^ Wll
Dnevi okoli božiča so primerni
za človekovo notranjo umiritev in
duhovno vračanjek sebi in družini.
Božični koncert kvarteta Zven iz
SlovenskeBistrice, ki ga sestavljajo
Betka Jenko - sopran, Marjana
MUnar - alt, Jani Arbeiter - bari-
ton-tenor in Miran Arbeiter - bas,
je to potrdil.
Koncert, ki je bil v petek, 16. de-
cembra, zvečer v viteški dvorani bi-
striškega gradu, so pričeli s Pale-
strinom,nadaljevali z Orlandom di
Lassom ter ga sklenili z Zdravljico
Viktorja Mihelčiča. Kot je že v na-
vadi pri kvartetu Zven, ki je znan
ne samo v Slovenski Bistrici, tem-
več tudi širše, so prijetni koncertni-
večer sklenili z dodatnima pesmi-
ma.
•> Vida Topolovec
litino, ¥Oznikil
Črpalkarji na
Pragerskem so ob
letošnjem snegu
imeli že izkušnje.
Lani so namreč
morali sami očis-
titi cesto in je za-
radi tega končal
sneg na kupu, ki
so ga izoblikovali
v sneženega
moža.
Letos so se vsi
štirje zaposleni na
črpalki dobili na
dan osamosvojit-
ve, torej na dela
prost dan, in na-
pravili ob magi-
stralni cesti prijaz-
nega moža, velike-
ga dobre tri in pol
metre. Premno-
gim voznikom je
žal lahko želel
"Srečno 1995" le dobre tri dni, nato pa je tudi sam - podlegel.
•>M. Zupanič
-«> Jak Koprive / SEDEM (NEjPOMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NEJPOMEMBNIH DNI
Optimizem in še kaj vmes
Predsednik vlade dr.
Janez Drnovšek je v no-
voletnem intervjuju za
Delo izjavil, da bo vlada
v novem letu skušala na-
daljevati dobre gospo-
darske trende. Gospo-
darska rast naj bi tudi v
letu 1995 znašala 5 od-
stotkov družbenega
proizvoda. Se naprej bo
Slovenija vzdrževala
trdnost valute. "Tolar je
praktično konvertibilen
in mislim, da bomo v
letu 1995 njegovo kon-
vertibilnost razglasili
tudi formalno.
Računam, da bomo pri
inflaciji naredili nas-
lednji korak in jo z 18 od-
stotkov, kolikor je pri-
bližno nanesla letos,
znižali na blizu 10%", je
dejal dr. Janez
Drnovšek.
GOSPODARSKI
REZULTATI SO
DEMANTIRALI
VLADO
Minister za ekonom-
ske odnose in razvoj dr.
Davorin Kračun je konec
leta sporočil, da so statis-
tični podatki ovrgli bo-
jazni tistih,ki soopozara-
jali, da dvomesečni padec
industrijske proizvodnje
v Sloveniji ne napovedu-
je nič dobrega. Statistiki
so namreč izračunali, da
je obseg industrijske
proizvodnje novembra
skoraj za pet odstotkov
presegal oktobrskega. Če
bi tudi zadnji mesec leta
1994 dosegli ugodno rast,
bi se lahko zgodilo, da bi
se leta 1994 industrijska
proizvodnja povečala za 9
odstotkov, za družbeni
proizvod pa so že tako
sporočili, da bo večji za
5%. To pa seveda ne bi
bilo slabo za start v novo
leto, čeprav bi bile s tem
hudo demantirane napo-
vedi ministra Kračuna in
vlade z začetka lanskega
leta, po katerih naj bi le-
tos Slovenija zabeležila le
1-odstotno gospodarsko
rast.
Optimizma ni po-
skušal demantirati še
nihče od tistih komenta-
torjev, ki se še nedavno
tega dramatično opozar-
jali na nevarna znamenja
novega zastoja v sloven-
ski gospodarski rasti in
izražal dvom, ali gre pri
slovenski gospodarski
zgodbi za resničen preo-
brat v novo kvaliteto ali
zgolj za kratkotrajno ilu-
zijo.
Sicer pa je z različnimi
gospodarskimi in poli-
tičnimi ocenami pri nas
nasploh veliko najraz-
ličnejših težav. Zaradi
medsebojnih političnih
obtoževanj in samorekla-
miranj je največkrat zares
težko ločiti, kaj so dejstva
in kaj zgolj puhlice.
Seveda pa je res, da ni
nobenih opravičljivih
razlogov, da bi po vsej sili
negirali ali podcenjevali
tisto, kar je evidenten
uspeh. Če je moč dokaza-
ti, da je v Sloveniji v tem
letu prišlo do pozitivnega
gospodarskega preobrata
in da je Slovenija prva
postsocialistična država,
ki se je na očiten način
izvlekla iz gospodarske
krize, potem je to nacio-
nalni dosežek, ki se ga ne
bi smel sramovati nihče
in nanj pravzaprav ne bi
smeli opozarjati zgolj ak-
tualni gospodarski mini-
stri pa že nekateri deli
vladajoče koalicije. Ra-
zen če seveda kdo ne mis-
li, da je iz politično pres-
tižnih razlogov nujno
tudi tisto, kar je v življen-
ju mlade države pozitiv-
nega, do iznemoglosti
podcenjevati in izničeva-
ti, četudi to škodi tudi
njenemu mednarodne-
mu ugledu.
VSAK PO SVOJE
O STATISTIKI
Sicer pa jemoč tudi sta-
tistične podatke upo-
rabljati za potrjevanje
različnih tez. Tako je li-
der Združene liste social-
nih demokratov Janez
Kocijančič pretekli te-
den na podlagi statis-
tičnih podatkov ugotovi-
li, da so slovenske plače
glede na produktivnost
in proizvodnjo previso-
ko. Gospodarska zborni-
ca in delodajalci prav
tako na podlagi statistike
predlagajo, naj plače v
letu 1995 nebi realno ras-
le, in predlagajo, naj bi.
bila višina izhodiščne
plače v letu 1995 39.200
tolarjevvprvem tarifnem
razredu. Predsednik Svo-
bodnih sindikatov Slove-
nije Dušan Semolič pa
prav tako na podlagi sta-
tističnih podatkov doka-
zuje, da je letošnja rast in-
dustrijske proizvodnje
skupaj že z enakterimi
drugimi kazalci zadosten
razlog za sindikalno trdi-
tev, da povišanje izho-
diščne plače na 43.300 to-
larjev ne bi ogrozilo go-
spodarske rasti in
povzročilo drugih nega-
tivnih gospodarskih gi-
banj.
Slovenci smo svojo
rzaličnost dodobra poka-
zali tudi v najnovejši razi-
skavi Slovensko javno
mnenj. 64%anketirancev
je odgovorilo, da se je v
Sloveniji nekopičilo kar.
precej težav, medtem ko
jih domala 24% meni, da
smo v težki krizi. Pri-
bližno enako število -
okrog štiri odstotke - jih
meni, da je v glavnem vse
dobro oziroma da smo.
pred katastrofo. Na pod-
lagi dobljenih odgovorov
raziskovalci menijo, da
so državljani Slovenije še
vedno dokaj kritični in
da kljub veliki kritičnosti
ocenjujejo, da živijo
čedalje bolje, dve tretjini
vprašanih pa sta izjavili,
da sta srečni v svojem
življenju.
PREPIRLJIVI
POLITIKI -
VZNEMIRJENI
LJUDJE
V veliki novoletni an-
keti Dela je 31%
vprašanih odgovorilo, da
so se jim v preteklem letu
prepiri v poli tiki zdeli ne-
kaj najbolj negativnega.
Tudi predsednik repu-
blike Milan Kučan je v
novoletnem intervjuju za
ljubljanski Dnevnik opo-
zoril, da je v Sloveniji do-
bil domovinsko pravico
tip politike, "ki gradi na
prepričanju, da je v poh-
tiki dovoljeno uporablja-
ti vsa sredstva", kar po-
meni, da se izogibamo
vladavini prava, podre-
ditvi zakonom in pravne-
mu redu. "To je politika,
ki ne zna predlagati
rešitev in ki streže popu-
lističnemu okusu 'užalje-
nih' in 'ponižanih' s ka-
zanjem na domnevnekri-
vice in s pozivanjem na
obračun z njimi."
Predsednik vlade dr.
Janez Drnovšek si želi, da
bi na notranjepolitičnem
področju "nekako umirili
politično tekmo, te nape-
tosti, ki gredo že preda-
leč. Tekma seveda mora
bili, vendar smo že na
meji ali čez mejo nekih
normalnih odnosov in
pravil igre, ki morajo
kljub vsemu veljati tudi v
politiki." Dr. Drnovšek
upa, da to ni preveč ilu-
zorno pričakovanje. Na-
deja se, "da se je ob vsem
tem zamislil še kak vodja
kake politične stranke.
Sicer bo precej ostro in
napeto."
•»Jak Koprive
TEDNIK -5. JANUAR 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
v oš VIDEM / PROJEKT UPANJE 2000
Širimo ii|Miiiie
Naj svet ho bel
brez vojn, strahu,
naj bo vesel,
naj vsaj na del
otroškega sveta
posije iskra
UPANJA.
širim upanja, da lahko ustvarimo
lepši svet, zato vas vabimo na priredi-
tev, ki bo v sredo, 21. decembra, ob 17.
uri v OŠ Videm.
Takšno vabilo so učenci OŠ Vi-
dem poslali staršem, razrednikom,
gostom, predstavnkom tiska, Mar-
jetki Čas in še komu. Vreme je na-
redilo svoje, vendar nekaterim ni
preprečilo, da se ne bi udeležili
zaključka prve faze projekta Upan-
je 2000, v katerega je vključenih
šest razredov O Š Videm.
Posebno veseli smo bili obiska
Kristine Šamperl-Purg in Silve
Čerček, članic IS občine Ptuj.
f rišlo je veliko staršev in seveda
Marjetka Čas iz Ljubljane, avtorica
projekta Upanje 2000. Projekt je
zasnovan na njeni zasebni pobudi.
Lotila se je tega, kar je danes na
našem planetu najbolj potrebno:
sožitje vseh ljudi, ki jih vežejo lju-
bezen, mir, prijateljstvo. Zamisel
se nanaša na program,vkateremse
v humanosti vključujejo otroci Slo-
venije v razne ustvarjalne aktivnos-
ti na raznih področjih. V letošnjem
letu družine je bil naslov 1. faze
projekta Družina in upanje 2000.
Učenci - približno 140 jih je sodelo-
valo v tem projektu - so pisali srčne
želje za družino po razredih, ki se
bodo uresničevale do leta 2000, ko
bo zaključna prireditev z ugotovit-
vami. Zelje so zapisovali na manjša
srca ter jih nato nalepili na razred-
no srce, ki je v učilnici; želje tako
srečujejo vsak dan in jih postopo-
ma uresničujejo. Kako bodo poma-
gah k bolj srečni družini, k lepšemu
življenju, boljšim odnosom med
ljudmi, so zapisaU na liste, ki so jih
zlepih v razredni cvet - marjetico.
Svoje želje in aktivnosti so predsta-
vili tudi na fazni zaključni prireditvi
Upanje 2000.
Takšna prireditev je bila v OŠ
Videm vsredo,21. decembra. Zelo
uspešna, prijetna, sproščena! Nav-
dušila je odrasle, ki smo bili tam,
presenetila pedagoške delavce in
starše. Otroci so zrelo, globoko,
tudi na smešen način povedali, kaj
jih moti pri odraslih - posebno
starših, kako bi lahko skupaj veliko
popravili ali celo odpravili.
Učenci 5. b, 6. a, 7. a, 7. b, 4. a, in
4. b, vodja projekta pedagoginja
Ksenja, likovnica, razredniki in še
kdo iz OŠ Videm so pripravili
uspešno prireditev. Skoda, da je ni-
smo zaradi slabega vremena poka-
zaU širšemu krogu ljudi. Pa naj bo
to zapis predstavitev!
Da je Upanje 2000 dober pro-
jekt, sem začutila, ko so učenci
osmih razredov zahtevali, da bodo
odslej tudi oni zraven, čeprav so
pravila drugačna. Dovolili smo jim.
Naša želja pa je, da ste pri ure-
sničevanju lepšega, srečnejšega
življenja naših otrok zraven vedno
starši. Zato smo starši in ne pozabi-
mo tega, da nam ne bo hudo.
Projekt Upanje 2000 smo pred-
stavili vsliki in besedi tudi vmladin-
skem oddelku ptujske knjižnice.
Ravnateljica OŠ Videm:
Marija Černila
Učenci so izdelovali srčke in marjetice z željami.
foto: LangerhoU
Učenci 6. a razreda so zbirali misli o družini. Prodorne so bile zapo-
vedi o otrocih in starših, ki so bile že objavljene, pa so tako dobre, da
jih je potrebno večkrat čuti in uresničiti. Tako se glasijo:
- Če te tvoj otrok POIŠČE s pogledom - POGLEJ GA!
- Če se te tvoj otrok dotakne z rokami - OBJEMI GA!
- Če se te tvoj otrok dotakne z ustnicami - POLJUBI GA!
' Če ti tvoj otrok želi nekaj povedati - POSLUŠAJ GA!
- Če se počuti tvoj otrok nemočnega - POMAGAJ MU!
- Če se tvoj otrok počuti samega - SPREMLJAJ GA!
' Če je tvoj otrok žalosten - POTOLAŽI GA!
- Če se tvoj otrok znajde v težavah - OPOG UMI GA!
- Če tvoj otrok doživi neuspeh - ZAŠČITI GA!
- Če tvoj otrok izgubi upanje - OHRABRI GA!
PTUJ / GLEDALIŠČE ZATO
Letos do profeslonalizacife
Samo Strelec, umetniški vodja in režiser ptujskega projektnega Gledališča Zato., je v
zadnjih dneh starega leta predstavil načrte gledališča za prihodnje leto. Gledališče Zato.
naj bi prešlo v tem letu iz prve v drugo fazo svoje organiziranosti, o čemer so lansko leto
s ptujskim izvršnim svetom podpisali tudi pogodbo. Ta je gledališčnike zavezovala k ust-
varjanju predstav in njihovim ponovitvam, občino pa k dajanju denarja. Letos naj bi po
tej pogodbi pripravili ustanovne listine in vse drugo, potrebno za ustanovitev javnega
zavoda za gledališče. Ta naj bi pričel obstajati 1. januarja leta 1996.
Gledališče Zato. bo<
tudi avgusta prihodnje;
leto izvedlo poletno!
predstavo, v katerO'
bodo vključeni dose-■
danji sodelavci gleda-i
lišča. Z njo (režiser;
Samo Strelec zaenkrat -
še ni želel izdati njenega j
naslova) bodo zao-i
krožili triletno estetsko, j
vsebinsko in formalno i
obdobje. Sicer pa v letu;
1995 načrtujejo še gos- i
tovanje z lanskoletno:
predstavo Plešasta pev-i
ka v Mestnem gleda-^
lišču ljubljanskem in
drugje, v Ptuj pa name-
ravajo povabiti druga
poklicna gledališča. Za-
enkrat je napovedal gos-
tovanje slovenskega
Teatra Demaro z Duna-
ja za 30. marec in obisk
celjskega ansambla, ki
se bo predstavil z njego-
vo predstavo.
Izmenjava predstav z
drugimi poklicnimi gle-
dališči je tudi ena od dol-
goročnih usmeritev Gle-
dališča Zato., ko bo to de-
lovalo poklicno in ko naj
bi upravljalo z zgradbo
ptujskega gledališča. S
tem bi mesto Ptuj z last-
nim denarjem in
domačimi ljudmi ponov-
no pridobilo poklicno
gledališče, ki je bilo vPtu-
ju s strani države ukinje-
no vavgustu leta 1958.
Predstavitve sta se
udeležili tudi Kristina
Šamperl Purg, ki je v ime-
nu občine podprla
načrtovane projekte, saj
bo z njimi dopolnjena se-
danja ptujska kulturna
ponudba, in Branka Be-
zeljak Glazer kot pred-
stavnica Zveze kulturnih
organizacij občine Ptuj,
ki je menila, da se načrti
Gledališča Zato. križajo
z načrti Zveze kulturnih
organizacij. Ta namreč
upravlja z gledališko
stavbo sedaj, v njej pa
vzgaja mlade, organizira
lutkovne in mladinske
obonmaje ter del
društvene dejavnosti.
•> M. Zupanič
OS MLADIKA PTUJ / OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE
Sofcp m starše
v mednarodnem letu družine smo kot eno izmed številnih dejavnosti, ki tečejo v šoli (pro-
jektni dnevi o družini, teden otroka, raziskovalna dejavnost...), organizirali tudi Šolo za
starše, ki se je začela v sredini oktobra in se končala v decembru. Skupina staršev naših
učencev je obiskovala srečanja v šoli, ki so bila enkrat tedensko po tri šolske ure v popol-
danskem času. Strokovno jih je povezovala Marinka Bečela, socialna delavka spec. iz Sve-
tovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru, ki je tudi vodja projekta Šole
za starše.
Vsebine, ki jih obravnavamo,
izhajajo iz vsakodnevnbih
izkušenj z otroki in jih po-
skušamo prepletati s teore-
tičnimi ozadjem. Okvirne vsebi-
ne so: kako je družina organizira-
na, komunikacija v družini, ali
znamo otroke poslušati, kaj so po-
trebe družine in posameznika,
kako pomagati otroku oblikovati
nj egovo lastno odgovornost in sa-
mostojnost, kako ravnamo s čust-
vi v družini, kako družina oblikuje
pravila in se po njih ravna, kon-
flikti v družini in kako jih reševati
po metodi brez poraženca ...
Izkušnje kažejo, da starši potre-
bujemo izmenjavo mnenj, kako
ravnati v posameznih situacijah, in
da se pri sebi zavedamo ravnanj, ki
jih prenašamo na otroke.
Na srečanjih je bilo postavljenih
nekaj zlatih pravil na področju
vzgoje in izobraževanja, ki so smer-
nice v našem vsakdanjiku:
- Pri aktivnem poslušanju ne
usmerjamo otroka k cilju, pač pač
mu pustimo, da ga sam poišče.
- Poslušati svojega otroka ne po-
meni le vsebinsko poslušati ga, am-
pak ga tudi doživeti.
- Vrednote v življenju je treba
živeti.
- Če razpade partnerski odnos
med zakoncema, naj ohranita vsaj
medsebojni starševski odnos v in-
teresu svojih otrok.
V osnovni šoli Mladika raz-
mišljamo, da bi Šola za starše tudi v
bodoče ostala ponujena možnost
srečevanja staršev naših otrok.
Marjana Kušar,
svetovalna delavka
OŠ Mladika, Ptuj
V šoli zopet mafo tfruaace
Zelo redko se zgodi, da se kakšni prireditvi no osnovni šoli z učenci in učitelji zbere toliko
staršev in zunanjih sodelavcev, kot se je zgodilo drugi petek v decembru, ko so na OS pri Sv.
Ani predstavili rezultate enotedenskega projekta o delovnih šegah in navadah v jesensko-
zimskem obdobju.
Ugotavljali in raziskovali so
namreč, kakšni običaji so
spremljali posamezna kmečka
opravila, kot so: miklavževanje,
božič, luščenje semena buč, koli-
ne, kletarjenje, predelavo sadja,
pripravo prazničnih jedi in sploh
posebne dneve na kmetiji. Tako
so učenci obiskali številne kmeti-
je, se pogovarjali predvsem s sta-
rejšimi, ki imajo stare običaje še
bolj v spominu, bili so v oljarni in
pekarni, pri gospodu župniku, ki
jim je rade volje opisal običaje ob
miklavževanju, v prostorih šole
pa so imeli čisto prave koline, saj
so za glavo skrajšali kar 150 kg
prašiča in ga po stari tradiciji pre-
delali v izvrstne klobase, ocvirke
Svoje raziskovalno delo so pred-
stavili na že omenjeni prireditvi, ki
so jo popestrili s prikazom posa-
meznih opravil in bogato razstavo.
Ni potrebno posebej poudarjati, da
so v vse to gotovo vložili veliko tru-
da in da so z rezultati njihovega
dela bili zadovoljni tako delavci
šole kot tudi krajani Svete Ane, s
katerimi navezujejo vse pristnejše
odnose.
Aleš Lipko
Učene/ tretjega razreda luščijo bučno seme na kmetiji pri Rozmanovih.
SVETA ANA / ŽENSKI OKTET KUD SV. ANA
Spomladi 1994. leta ustanovljeni ženski oktet KUD Sveta Ana želi s svojim delovanjem
in nastopanjem zopet prebuditi kulturno življenje tega slovenskogoriškega kraja.
Članice okteta, ki ga
sestavljajo Marjetka
Eder, Marta Žemljic,
Nada Rozman, Majda
Sraka, Lidija Slaček,
Marija Zadravec, Mi-
lena Kondrad, Barba-
ra Murg, občasno tudi
Natalija Urbanič in
zborovodkinja Irena
Polanec, so se junija
predstavile občinstvu
na prireditvi Domačini
se predstavljajo, 27.
novembra pa so v kul-
turnem domu pri Sveti
Ani nastopile na kon-
certu skupaj z ženskim
nonetom iz Voličine.
Prireditev sta povezo-
vala Anica Lebreht in
dramski igralec Bojan
Ma rose v ič, k i je pri red i-
tev popes trii tudi z
dramskimi vložki.
Ker     nastopanje
zahteva primeren es-
tetski videz, si ženske
okteta KUD Sveta
Ana s pomočjo spon-
zorjev prizadevajo priti
do finančnih sredstev,
s katerimi bodo lahko
uresničile svoje želje.
Tako so jim mnogi za-
sebniki že priskočili na
pomoč.
KUD Sveta Ana je
decembra organiziral
tradicionalni, že pet-
najsti Glas slovenskih
goric. Na njem so se s
svojim pevskim znan-
jem predstavili mladi
od petnajstega leta na-
prej, medtem ko bo po-
dobna prireditev za
osnovnošolsko mladino
predvidoma spomladi
letos.
•>Aleš LipUo
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ / PROFESORICA DARJA KOTER MAGISTRIRALA
Hesniintt vrednost so strokovniaki
Prava, resnična vrednost vsa-
ke ustanove je kakovost njenih
strokovnih delavcev, ustrezna
organiziranost ter ambiciozna
razvojna in poslovna politika.
Zavedajoč se tega načela, v mu-
zeju že vrsto let posvečamo veli-
ko pozornost izobraževanju in
štipendiranju naših delavcev in
študentov. Samo tak pristop
nam zagotavlja uspešno delo da-
nes in nemoten razvoj muzeja.
Prvega decembra je bil pomem-
ben datum v dosedanji zgodovini
Pokrajinskega muzeja Ptuj. Tisti
četrtek je magistrirala profesori-
ca Darja Koter, kustodinja glas-
bene zbirke na ptujskem gradu,
osrednje glasbene zbirke na Slo-
venskem. Na Akademiji za glasbo
je z izjemnim uspehom zagovarja-
la magistrsko nalogo "Instrumen-
tarij salonov ter meščanskih in
plemiških kapel v ptujski glasbeni
zbirki".
Njeno sistematično ter po-
globljeno znanstveno in strokov-
no delo tudi do zdaj ni ostalo brez
ustreznih rezultatov in odmeva.
Ob odprtju glasbene zbirke na
ptujskem gradu maja 1994 smo
presenetili slovensko javnost in
strokovnjake s področja glasbe in
muzejske prakse z novo postavit-
vijo. Ideja in atraktivni način pre-
že ntacije glasbene zbirke sta vse-
kakor novost v Sloveniji. V tem
trenutku je to gotovo najboljše in
najsodobnejše postavljena stalna
zbirka v Slovenij, ki jo lahko vsaj
enakovredno primerjamo z najso-
dobnejšimi glasbenimi zbirkami v
svetu. Delo s tem še zdaleč ni
opravljeno, kajti raziskava glasbe-
ne dediščine in strokovno delo z
zbirko je stalna naloga. Ni dvoma,
da ga bo mag. Koterjeva tako kot
do zdaj v sodelovanju s številnimi
sodelavci uspešno opravljala.
V kratkem bodo tudi drugi mu-
zejski strokovnjaki, ki svoje znan-
je izpopolnjujejo na podiplom-
skih študijih, magistrirah aH dok-
torirali. V tem trenutku se na raz-
ličnih stopnjah študija izobražuje
18 muzejskih delavcev in študen-
tov. V kratkem se jim bodo pri-
družili še drugi kandidati. Lahko
rečemo, da se Pokrajinski muzej
Ptuj zanesljivo razvija in ob dejst-
vu, da je največji slovenski muzej,
postaja še pomembna znanstvena
in strokovna ustanova, upošte-
vanja vredna v Sloveniji in zunaj
njenih meja, vponosslovenskemu
muzeaistvu in mestu Ptuju.
Boris Miočinovič
SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH / PROJEKT »DELOVNE ŠEGE IN NAVADE<
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
5. JANUAR 1995- TEDNIK
PTUJ / DR. HENRIK ŽLEBNIK, DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA;
Reševalna služba potrebufe standarde
Tednik: Kako je organizi-
rana in kako deluje reševal-
na služba v okviru javnega
zavoda Zdravstveni dom
Ptuj?
Dr. Žlebnik: "Reševalna
služba je ena od strokovnih
služb ZD Ptuj. Dela v tesni
povezavi s službo splošne me-
dicine, posebej z delom, ki mu
pravimo nujna medicinska
pomoč, z zdravniki, ki delajo
v urgentni ambulanti, in z
dežurnimi zdravniki. V ekipi
sta praviloma voznik reševa-
lec - nekaj teh sodelavcev je
danes tudi že medicinskih
tehnikov - ter spremljevalec,
ki je medicinski tehnik. V pri-
meru potrebe se jima pridruži
ekipa iz urgentne ambulante
oziroma dežurni zdravnik in
po potrebi medicinski tehnik
iz urgentneambulanteali me-
dicinski tehnik iz reševalne
službe, odvisno od tega, kaj bo
potrebno v nekem primeru
storiti in kakšno ekipo potre-
bujemo."
Tednik: Dejali ste, da je
ekipa/)raz)i7oma sestavljena
iz teh in teh oseb. Kaj to po-
meni?
Dr. Žlebnik: "Praviloma
pomeni, da poskušamo zago-
toviti strokovno usposoblje-
nega spremljevalca za liste
prevoze, ki jim pravimo ur-
gentni. Dejstvo pa je, da pre-
težni del reševalne službe
predstavljajo tako imenovani
sanitetni prevozi - prevozi, ki
nujno ne potrebujejo strokov-
no usposobljenega spremlje-
valca. V največji možni meri
pa se poskušamo prilagodili
razmeram oziroma nalogi, ki
jo ekipa ima."
Tednik: Kaj pa če so infor-
macije o dogodku, kamor bi
se moral odpeljati rešilni av-
tomobil z vso opremo in ce-
lotno ekipo, pomanjkljive?
Kako ukrepate v takih pri-
merih?
Dr. Žlebnik: "Žal je res, da
so informacije, ki jih lahko
dobimo in ki jih dobivamo,
tudi v resnici pogosto po- ;
manjkljive.Pravgotovo,dase I
v nekaterih primerih lahko \
dogodi, da zaradi informacij, j
da ni potrebno kaj posebnega, ^
ne pridemo vedno dovolj ]
opremljeni, vendar se temu v j
celoti ne da izogniti. Zato po- j
skušamo dobiti čim bolj po- *
polne informacije. Da bi se ;
izognili nesporazumom, kaj ;
je bilo sporočeno in kaj ne in ;
kdo je informiral, smo vzpos-
tavili sistem snemanja vseh i
naročil, tako da lahko analizi- :
ramo tudi morebitne naše na- ;
pake." :
Tednik: Kaj lahko poveš- :
teoopremireševalnihvozil? ;
Ali so v resnici tako slabo j
opremljena, kot se v javnosti i
govori?
Dr. Žlebnik: "V vsakem j
turnusu je najmanj eno vozilo j
ali pa tudi dve, ki imata dovolj :
sodobno in kompletno opre- -
mo za vse tisto, kar v resnici .
lahko storijo naši sodelavci v
reševalni službi na terenu.
Zdravniki imajo na razpolago '
še dodatno opremo, ki jo vza- |
mejo s seboj. Ta oprema, ker {
gre za aparature, je i
nameščena v urgentni ambu- -
lami. Popolnoma neracional- •
no bi bilo, da bi po terenu v
vseh avtomobilih vozili, tako ■
sem že nekoč dejal, premično ^
intenzivno nego. Tega si ver- ]
jemo ne bomo mogli nikoli :
privoščiti. Približno tak sis-
tem si lahko morebiti pri-'
voščijo tam, kjer gre za velika 1
urbana središča, velika mesta {
z več milijoni prebivalcev, ^
kjer je veliko dogodkov na re- -
lativno majhnem prostoru in.
je racionalno organizirati j
stalne ekipe, ki vključujejo \
tudi zdravnike. Nekaj se o]
tem razmišljatudiv Sloveniji,;
začetek je v ljubljanskem kli-
ničnem centru. Kaj si bomo
lahko privoščili v prihodnos-;
ti, je odvisno od tega, kolikor
sredstev bomo za to namenili. ^
V tem trenutku nam žal {'i-l
nancer (zavarovalnica) priz- i
nava v reševalni službi pov-
prečno izobrazbo na ravni
kvalificiranega delavca in
take materialne stroške in
Dr. Henrik Žlebnik
amortizacijo, da bi se, če bi
imeli samo ta denar - če malo
pretiravam - vozili z gorskimi
kolesi."
REŠEVALNA SLUŽBA-
DEŽURNI KRIVEC
Tednik: Veliko se je že go-
vorilo in se občasno še govo-
ri o nesreči v Belskem Vrhu,
kamor so vaša vozila, po go-
voricah sodeč, prišla po-
manjkljivo opremljena. Kaj
lahko poveste vi?
Dr. Žlebnik: "Mislim, da
sem delno že odgovoril. Če si
nekdo predstavlja, da imamo
ali da naj bi imeli v vsakem vo-
zilu kompletno opremo, ki jo
nekdo vidi na oddelku inten-
zivne nege v kliničnem cen-
tru, potem je to popolnoma
iracionalno gledanje. Vozila,
ki so prišla na kraj nesreče, so
bila ustrezno opremljena. Res
je samo to, da je zaradi nakl-
jučja, ker je pač bil bliže do-
godku in smo ga tja nemudo-
ma usmerili, na kraj dogodka
najprej prišel voznik brez
spremljevalca, ki se je vračal s
končanega sanitetnega pre-
voza. Nekaj minut za njim se
jepripeljala ekipa. Žal moram
povedati, da so kasnejšeanali-
ze tega primera pokazale, da
tudizdravniškapomoč ni mo-
gla rešiti življenj in da naša
ekipa ni mogla narediti
čudežev. Storila pa je, mislim,
vse, kar je bilo v tem primeru
mogoče. Se enkrat bi rad dejal
samo to, da očitno postajajo le
stvari zelo zanimiva tema za
medijeindasepotemopisdo-
godka opravi tako, da je listi,
ki je zadevo povzročil, čisto
nepomemben element, listi
pa, ki naj bi reševali primer in
ga žal niso mogli rešili, so pa
krivci."
Tednik: Kateri zakon
določa osnove za delovanje
reševalne službe?
Dr. Žlebnik: "Edini zakon-
ski predpis je pravilnik o delu
in opremi reševalne službe iz
leta 1969. Od takrat do danes
se je seveda marsikaj zgodilo.
Pogoje, ki jih določa ta pravil-
nik, v celoti izpolnjujemo.
Nekaj pa to seveda pomeni:
celih 25 let se v Sloveniji ni-
smo resno pogovarjali o tem,
kakšna naj bo reševalna
služba,o vsebini njenega dela,
o opremi, kadrih, še manj pa
smo seveda storili za to, da bi
za to, o čemer radi govorimo,
da bi želeli imeti, tudi zagoto-
vili denar. Predpise o reševal-
ni službi bomo morali nujno
sprememiti in določiti stand-
arde. Za njimi bo moral stati
tudi listi, ki odloča o tem, ko-
liko sredstev bo za to dejav-
nost namenjenih."
Tednik: Kakšni pa so vaši
konkretni predlogi za iz-
boljšanje organizacije in
dela reševalne službe?
Dr. Žlebnik: "Na to
vprašanje je zelo težko odgo-
voriti na kratko. Slovenija je
'velika vas', ki se žal ne more
zgledovati po nekih vzorcih v
okoljih, kjer imajo reševalno
službo vzorno urejeno. Moje
mnenje je, da je treba organi-
zacijo in vsebino dela prilaga-
jati specifičnim razmeram na
nekem območju. Narediti ne-
kakšen kompromis med stro-
kovnostjo in racionalnostjo,
vendar ne preveč na škodo za-
varovancev. Za Ptuj bi ocenil,
da je potrebno v celoti
povečati raven izobrazbe ka-
drov v reševalni službi naj-
manj na raven medicinskega
tehnika, ki je lahko potem do-
ber sodelavec in pomočnik
strokovno usposobljenemu
zdravniku. Tudi teh nam za to
področje primanjkuje. Po-
trebno je naj ti dodatna sredst-
va za izobraževanje zdravni-
kov in tudi medicinskih teh-
nikov. Gre za posebna znanja,
ki jih velika večina sodelav-
cev nima. To je tudi eden od
razlogov, da je popolnoma ne-
racionalno prevažati okrog
drago opremo, če je nihče ali
tisti, ki je prisoten, ne zna
uporabili."
SANITETNE PREVOZE
IZLOČITI IZ REŠEVALNE
SLUŽBE
Tednik: Koliko teh
odprtih vprašanj bi se na pri-
mer dalo rešiti s privatizaci-
jo, glede na to da imate v
reševalni službi tudi veliko
nenujnih prevozov, ki jih
imenujete tudi "turistične
vožnje"?
Dr. Žlebnik: "Mislim, da
ste na pol vprašanja že sami
odgovorili. Zelo smotrno bi
bilo, da bi se sanitetni prevozi
ločili od reševalne službe. Za-
kaj? Enostavno zato, ker s
tem, da mi upravičujemo svoj
obstoj oziroma da si pridobi-
vamo sredstva za obstoj
reševalneslužbes sanitetnimi
prevozi, zmanjšujemo svojo
pripravljenost na nujno inter-
vencijo. Tega nas je včasih
zelo strah. Pritiski zavaro-
vancev so veliki, šeposebej po
uvedbi prostovoljnega zava-
rovanja, ko si s paketom po-
polno zdravstveno zavaro-
vanje vsak lahko privošči
reševalni avtomobil brez-
plačno. Mislim, da je to ena
velikih neracionalnosti in da
bi ta sredstva bilo pametneje
vložiti v nekaj manj avtomo-
bilov, vendar dobro
opremljenih, v nekaj manj
ljudi, vendar dobro uspo-
sobljenih, ki bi bili namenje-
ni resnično samo nujnim pri-
merom. Ti ljudje si kruha ne
bi služili s kilometri, ampak z
znanjem in delom."
Tednik: Kaj pa reševalna
služba v okviru bolnišnice?
Kakšna bi bila lahko pove-
zava med vašo reševalno
službo in tovrstno službo v
bolnišnici, glede na to da po
nekih podatkih večino
reševalnih prvozov opravite
za bolnišnico?
Dr. Žlebnik: "To je lahko
izvedljivo. Gre samo za
vprašanje, kdo je sposoben in
pripravljen zagotoviti v ozad-
ju reševalne službe ali v njej
ustrezno ekipo zdravnikov.
Če je to možno v bolnišnici,
kjer že razpolagajo z znanjem
v okviru določenih kadrov
(kirurgi, anestezisti, internis-
ti), zakaj ne? Vprašanje pa je,
ali jih imajo toliko, da se
lahko tako organizirajo, da se
bodo lahko ob katerikoli uri v
okviru 24-urnega delovnika
zbrali v nekaj sekundah in in-
tervenirali. Že prej sem pove-
dal: potrebno je sprejeti kon-
cept na strokovni ravni. Kdo
bo zagotovil kadre, sredstva,
je drugo vprašanje. Če bo fi-
nanciranje urejeno, bodo ta
vprašanja postala obrobna.
Gre za to, da mi nimamo do-
volj uspobljenih kadrov, ima-
mo pa bolj fleksibilno organi-
zacijo. Bolnišnica ima zame-
tek usposobljenih kadrov,
vprašanje pa je, ali si takšno
fleksibilno organizacijo
lahko privošči."
Tednik: Kaj pa prostorske
težave za delovanje reševal-
ne službe? Lokacija v
Vošnjakovi ulici vendarle ni
primerna.
Dr. Žlebnik: "Lokacija v
Vošnjakovi je problem zaradi
enega samega razloga: ker
imamo po sili razmer tam tudi
garaže za nekaj vozil in del
opreme reševalne službe. Če
se v Ptuju karkoli zgodi, reci-
mo, da pride do manjšega po-
tresa, sem prepričan, da bo del
materialnih sredstev na tej lo-
kaciji blokiran in da jih ta-
krat, ko bi jih najbolj potrebo-
vali, ne bomo mogli uporabi-
ti. Novi prostori na Potrčevi
nam bodo omogočili tudi
majhno reorganizacijo. Gre
za to, da bo dežurna ekipa
imela prostor ob ambulantah
nujne medicinske pomoči na
Potrčevi. Tu moramo zagoto-
viti prostor za ljudi in avto-
mobile. Da bi lažje interveni-
rali in oskrbeli zavarovance
med transportom, smo kupili
tudi avtomobil s povišano
streho. Žal pa tudi zanj nima-
mo ustrezne garaže."
.>MG
Reševalni avtomobil s povišano streho omogoča lažje oskrbovanje
zavarovancev med vožnjo.
TEDNIK / AKCIJA OB LETU DRUŽINE
"Ifaf dTružlnska fbfografifa"
Generalna skupšiina Združenih narodov je razglasila leto 1994 za Mednarodno leto družine z name-
nonif da bi se v vseh državah okrepila zavest o pomenu družine in izboljšalo vrednotenje njenega
dela ter pomena. Leto se je izteklo, prav tako pa tudi nas natečaj za "Naj družinsko fotografijo".
Proslavljanje birme Saša Majerič iz Moškanjcev. Fotografijo nam je
poslala njegova babica Marica Firbas.
Družina Krajnc iz Podlehnika: mama in oče ter osem hčerk. Mama
Angela je zapisala, da je posebej veselo za silvestrovo.
"Naj družinska fotografija": družina Sitar, ki živi v Winterthurnu v
Švici, nam je poslala fotografijo, kije nastala za veliko noč. Ob tem
so nam zapisali: "Kljub temu da živimo v tujini sredi potrošniškega
sveta, smo srečna družina. Drug drugega spoštujemo in si zaupamo."
Družina Hadler na svojem prvem srečanju, ko je bilo zbranih 75 družinskih članov.
Nekateri se ne strinjajo
s tem, da družini nameni-
mo pozornost le neko oh-
dohje, saj menijo, da hi
nanjo morale mislili ved-
no tako državne instituci-
je liot posamezniki. Tako
Lol mnogi, ki skrbijo za
družino, pa se strinjam,
da je družiniholje posveti-
ti družini dvanajst mese-
cev in v tem času opozoriti
na probleme, s katerimi se
srečuje, kot pa nikoli. In
prav zato smo se tudi v
našem uredništvu odločili
za natečaj.
Zavedamo se, da so oblike
družinskega življenja zelo
raznolike in prav to raznoli-
kost smo hoteli prikazati.
Seveda pa upoštevamo in
spoštujemo zasebnost
družine. Nekatere družine
ste se odzvale in nam pos lale
fotografije, ki so nastale ob
različnih priložnostih. Vsem
se v imenu uredništva za-
hvaljujem za sodelovanje,
objavljamo pa štiri najzani-
mivejše.
Med prispelimi fotografija-
mi smo imeli težave, katerobi
izbrali za "naj" in katere ob-
javili, saj vse nosijo isto spo-
ročilno vrednost: druženje
družinskih članov in ohran-
janje osnovne celice vsake
družbe.
Praznični dnevi so sicer
minili, ni pa še prepozno za
najlepše želje v novem letu.
Vsak po svoje pa poskrbimo,
da bomo tudi v v tem letu mis-
lili in skrbeli na družino.
•O- Marija Slodnjak
TEDNIK -5. JANUAR 1995
NAŠI KRA.TI IN UUD.IE -7
LJUBLJANA / PRIJATELJI MARJANU STARETU
PdcA mbavne glasbe
Med slovenskimi glasbeniki, pevci, komponisti in sploh vsemi, ki sodijo v to srenjo, ga ni,
ki ne bi poznal Marjana Stareta. Njegovo ime je še danes, čeprav je že več let upokojen,
neločljivo povezano s slovensko televizijo, s ptujskim festivalom ter s prenekatero vižo ali
popevko.
Marjan se je rodil na Jeseni-
cah, tam obiskoval osnovno šolo
in že kot šolar nastopal na
domačem amaterskem odru,
dokler ga ni vsrkala Ljubljana. Po
končani slavistiki in Akademiji
za gledališko in filmsko umetnost
je kot igralec dobil svojo prvo
službo na Ptuju v takratnem pro-
fesionalnem Mestnem gleda-
lišču. A so ga že po desetih, pet-
najstih dneh, še preden je spoh
prišel v naše mesto, morali ob-
vestiti, da so višje sile ptujsko
profesionalno gledališče med
tem časom ukinile. Zatem je se-
zono aU dve taval od gledališča do
gledališča, vmes kot duhovit kon-
feransje veliko nastopal z ansam-
blom Dobri znanci, dokler se ni
zaposlil - najprej na Radiu
Ljubljana, nato pa kot urednik za
domačo zabavno glasbo na televi-
ziji, kjer je ostal do upokojitve. In
tu je v svojih oddajah, nemalok-
daj tudi kot režiser, uresničil pre-
nekatero svojih razgibanih za-
misli, uveljavil prenekatero no-
voto in tako, ne da bi se tega še
sam zavedal, postavil temelje
vsembodočimoddajamzdomačo
zabavno glasbo - tudi današnjim!
V nenehnem stiku z ansambli,
komponisti in pevci se je.nekega
dne poizkusil še kol pisec besedil.
Po nekaj začetnih opotekajočih ko-
rakih, ko je že napisani melodiji
bilo potrebno pripisati še besedilo
(kar sploh ni lahko!), mu je končno
"ratalo". Hkrati pa je spoznal, da
dobrega besedila ni mogoče ustva-
riti, če to početje razumeš kot obrt.
Ideja za besedilo, četudi zabavno-
glasbeno, mora nastati spontano, v
globini duše, in šele dozorelo priv-
reti na dan. Zvest tem spoznanjem,
ki so kaj hitro prerasla v načela, se
Marjan ves čas svojega ustvarjanja
nikoli ni priklonil "zlatemu teletu"
in tudi za velike denarje nikoli na-
pisal "zrimanih" puhlic za tako
imenovano široko potrošnjo. Nje-
gov opus zato ni velik in še zdaleka
ne obsega nekaj tisoč besedil, s
čimer se ob danih priložnostih kaj
Ansambel Franca Korbarja • Caca in Bela snežinka Marjana Stareta.
Stara prijatelja in somišljenika: Marjan Stare (z očali) in Marjan Roblek, znan
kot humorist Matevž.
Beneški fantje redno ne delujejo več, toda ob podobnih priložnostih še vedno
zaigrajo in zapojo. Poslušalce v dvorani so spomnili nekaterih popularnih viž
petdesetih in šestdesetih let, ki jim je prav Marjan pripisal besedilo.
Staneta Mancinija tako občuteno in s
takim zanosom, kot je pel Marjanu
Staretu (popevke z njegovimi besedi-
li) in nadvse hvaležnim oskrbovan-
cem doma, še nismo slišali prepevati.
Jože Logar, gledališki igralec in novi-
nar radia Glas Ljubljana ni bil zgolj
povezovalec sporeda. Z lepo sloven-
sko besedo, v katero je vpletal Stare-
tove verze, je poslušalcem na čudovit
način pričaral podobo domačije in
zbrano družino ob zasneženih]
božičnih praznikih. I
Zelo dobro uigran orkester mandolin je z liričnimi skladbami navdušil.
radi pohvalijo razni dolgouhi
rimači! Ne, Marjanov opus - to je
čustvena poezija, ki poleg zabavno-
glasbenih besedil Ferryja Souvana,
Gregorja Strniše, Svetlane Maka-
rovič, Borisa A. Novaka, Elze Bu-
dau in mogoče še koga že sodi v slo-
vensko antalogijo tovrstne poezije
(Slovenija, od kod lepote tvoje. Vem
za deželo. Tiho padajo snežinke...).
Potem pa je, sredi njegovih zre-
lih življenjskih let in tako rekoč
sredi njegovih največjih ustvarjal-
nih moči, udarila bolezen. A ta ni
načela le njegovega telesa, ko so mu
amputirali prvo nogo, načela je
tudi njegovo notranjost. S pisan-
jem pa navzlic vsemu ni odnehal.
Ko pa so mu odvzeli še drugo in ga
za vedno priklenili na voziček, ga je
docela zlomilo. Za normalno živl-
jenje nemočnega so ga odpeljali v
dom upokojencev sredi Ljubljane,
kjer zanj lepo skrbijo. Toda njego-
vo pero jeonemelo. Marjan sejepo-
greznil sam vase, prepričan, da smo
ga odrinili, pozabili. Vendar ni
tako... Le ta sedanji ihtasti čas je
tak, da se ne utegneš obrniti niti
zase, kaj šele da bi počenjal kaj dru-
gega. Žalostno, a resnično! In da bi
mu vendarle pokazali, da ga zares
nismo pozabili, smo se v dneh izte-
kajočega se leta zbrali pri njem ne-
kateri njegovi najožji prijatelji,
znanci, pevci in ansambli: trobilni
kvintet glasbene šole Grosuplje,
Beneški fantje, orkester Mandoli-
na, pevec Stane Mancini, vokalni
kvartet Frankolovčani, pobudnik
tega plemenitega dejanja Franc
Korbar - Cac s svojim ansamblom
in pisec tega besedila v imenu ptuj-
skega festivala. V majhni dvorani
doma smo Marjanu v čast in hkrati
oskrbovancem v veselje pripravili
krajši, a zato prijeten, človeško to-
pel glasbeni večer, ki ga je z lepo
slovensko besedo povezoval Jože
Logar. Marjanu smo se tako zahva-
lili za vse lepo in dobro, kar je storil
za slovensko zabavno glasbo, in mu
ob tej prili zaželeli še veliko zdravih
let.
Besedilo in foto:/.C.
SLOVENSKA BISTRICA / IVAN PUČNIK JE BIL ŽUPAN VSEH OBČANOV
Nazttl v sttdovnaik
v občinah v teh dneh odhajajo vodilni ljudje. Spodobi se, da jim ob izteku skoraj petletne-
ga mandata postavimo nekaj vprašanj o njihovem dosedanjem delu. Med prijetne sogo-
vornike, ki znajo objektivno presoditi svoje delo in delo občinskega parlamenta, brez
dvoma sodi Ivan Pučnik, ki je letošnje poletje dopolnil 67 let.
Mesto župana je prevzel 14. fe-
bruarja 199L leta, takoj po tistem,
ko je v Slovenski Bistrici ob no-
vem letu 1990/91 izbruhnila de-
narna afera, ki je bila, če jo gleda-
mo z današnjimi očmi, prej zmota
brez znakov večjega kaznivega
dejanja.
"Z delom skupščine sem bil za-
dovoljnen. Mogoče je bilo v
začetku tu in tam čutiti strankar-
sko nestrpnost, kasneje pa ne več.
Mirno lahko rečem, da v skupščini
ni bilo nobenih večjih konfliktov.
Predlogi, ki so jih dajali občinski
poslanci bodisi iz pozicijskih ali
opozicijskih vrst, so bili vedno
konstruktivni, potrebno jih je bilo
upoštevati in reševati. Sicer pa
skupščina ni zato, da bi konflikte
poglabljala, temveč da jih sproti
rešuje. Velikokrat pa smo bili vsi
skupaj kritični do vsega tistega, kar
je šlo prepočasi ali pa ni bilo odvis-
no od nas, temveč se je dogajalo v
slovenskem vrhu. Osebno sem za-
dovoljnen z delom skupščine tudi
zato, ker smo osebne interese ved-
no podredili skupnim. Ob odhodu
s funkcije se bom raje spominjal
vsega lepega, kar sem doživel na
'županskem stolu', slabo pa bom
potisnil v podzavest," se spominja
Ivan Pučnik.
Ivan Pučnik, ki je poznan tudi
kot dober in umen sadjarj, je bil v
minulem obdobju tudi državni
poslanec prve večstrankarske
skupščine, neumorno pa je deloval
še v štirih skupščinskih komisijah.
Težko je bilo usklajevati vse delo,
velikokrat je zanemarjal prav sad-
jarstvo, a so krepko poprijeli žena,
zet in hčerka. Posebej si jeoddahnil
ob koncu 1992.1eta,komu jeprene-
hala funkcija državnega poslanca,
saj je tako pridobil več časa za Slo-
vensko Bistrico.
Ivan Pučnik: "Vesel sem, da se bom
vrnil k delu, ki ga imam rad..."
Ivan Pučnik je v tem inventur-
nem klepetu med drugim omenil,
da doslej ni opravljal še nobene
funkcije profesionalno (mimogre-
de je pristavil: 'Kar pa ni nobeba
posebna vrlina!'). Kljub temu da je
bila funkcija predsednika
skupščine v Slovenski Bistrici ne-
profesionalna, je vsako jutro prišel
v pisarno žeob sedmi uri, kajti 'Zju-
traj se dan lovi'. Domov pa je odha-
jal, ko je menil, da je vse, kar si je za-
dal, tudi opravil.
Za časa poslanskega mandata v
Ljubljani si je 'nabral' nekaj znas-
tev, to pa je bila za bistriško občino
srečna okoliščina, saj je lažje odpi-
ral vrata raznih ministrstev. "Kar
nekajkrat smo pripeljali ministre v
Impol, takratnega podpredsednika
dr. Ocvirka kar dvakrat. Vladi smo
hoteli dopovedati, kaj pomeni Im-
pol za Bistričane. Nekatere mini-
stre smo popeljali po bistriški
občini, da bi videli, česa smo po-
trebni in kaj vse nam še manjka.
Lepe spomine imam tudi na bivšo
ministrico za delo Jožico Puhar, ki
nam je znala prisluhniti," se spo-
minjaobiskov raznih vladnih ljudi
v Slovenski Bistrici.
Slovenjebistričani so si enotni,
da je bil Ivan Pučnik dober župan.
Prav gotovo bi bil lahko kljub le-
tom kandidiral za novega župana.
"Menim, da ni dobro, če si predolgo
v takšni funkciji, saj se človek na ta
stolček ne sme prilepiti. Prav je, da
pridejo drugi, novi ljudje z novimi
idejami. Ne glede na svoja leta bom
še javno deloval. Sedaj bo nekaj več
časa za delo v stranki, za domačijo
in sadovnjak, ki sem pošteno po-
grešal."
Ob izteku leta Ivan Pučnik želi,
da bi seodnosi v naši državi uredili,
novemu županu pa uspešno delo in
delovno sožitje v občinskem svetu,
ki ga bo vodil.
•* Vida Topolovec
ORMOŽ / DR. JOŽE BEŠVIR ODHAJA
Minuta leta nko bila lahko
Dr. Jože Bešvir se poslavlja od funkcije predsednika občinske skupščine. Na zadnji seji
H. decembra je poudaril, da je bilo sodelovonje med skupščino in izvršnim svetom v mi-
nulih skoraj petih letih zgledno. Obe instituciji - tako skupščina kot izvršni svet - sta zas-
topala interese vseh občanov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost.
Dr. Bešvir funkcije predsed-
nika skupščine ni opravljal pro-
fesionalno, temveč ob svojem
rednem delu, ki je v začetku nje-
govega mandata potekalo na
ormoški veterinarski postaji,
saj je bil njen vodja, kasneje pa
je postal direktor Obdravskega
zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj, kamor se je iz
Ormoža dnevno vozil. Ob delov-
ni mesti sta zahtevali celega člo-
veka. Ko sem ga ob neki pri-
ložnosti vprašala (ob tem ima na
Litmerku še kos vinograda, ki
prav tako potrebuje redno delo
in nego), kdaj in kako zmore vse
delo, je odvrnil, da nekako še
gre, bolj zase kot za druge pa je
pristavil, da ob tem trpi največ
zdravje, kljub temu da je vsako
delo, ki se ga je lotil, delal z ve-
seljem in ljubeznijo.
V obdobju, ko je bil predsednik
skupščine, se je v naši državi
zvrstilo veliko usodnih dogod-
kov. Prva trpka izkušnja je prišla
že ob prvi seji prve večstrankar-
ske skupščine, saj so tisti dan iz
skladišča občinskega štaba TO
odpeljali orožje, kar je mladi de-
mokraciji zamajalo stabilnost.
Bilo pa je tudi veliko lepih trenut-
kov, kot je bil denimo referen-
dum za samostojno Slovenijo, pa
25. junij 1991, ko je takratni slo-
venski parlament proglasil slo-
vensko samostojnost. Prihodnji
večersoob divjanju nevihtesadili
simbol slovenstva lipo. Nas-
lednje jutro jih je presenetila no-
vica o prodiranju vojske JL A pro-
ti Ormožu.
"Brez dvoma je bil to eden naj-
težjih trenutkov v vsem mojem
dosedanjem življenju. Šlo je za-
res, saj se je ravno na ormoškem
mostu pričelo, česar smo se vsi
bali - vojna. Takrat je svet izvedel
za Ormož. Če bi bilo to ob drugi
priložnosti, bi bili Ormožani
nadvse ponosni, tako pa nam je
bilo težko pri srcu. Naša občina je
v kratki, vendar za samostojno
Slovenijo usodni vojni, plačala
svoj davek. Hvala bogu, da ni bilo
človeških žrtev, kajti vse, kar je
bilo porušeno, smo lažje uredili.
S tem pa težav v letu 1991 še ni
bilo konec. Toča, neurje in
deževje so uničili, kar je pustila
vojna. Spoznali smo solidarnost
Dosedanji ormoški župan
dr. Jože Bešvir.
ljudi od blizu in daleč, ki so nam
takrat priskočili na pomoč. To so
bili res težki časi," je nizal spomi-
ne dosedanji ormoški župan dr.
Jože Bešvir. A tega, kar se je doga-
jalo tej skupščini, ni doživela še
nobena dotlej in na to so občinski
poslanci lahko ponosni.
Čeprav je svoje delo predsedni-
ka skupščine opravljal neprofe-
sionalno, je imel navado, da je bil
skoraj vsak dan, če ga ni zadržala
kakšna druga službena dolžnost v
Ptuju ali v Ljubljani, na razpola-
go občanom. Ljudje so radi priha-
jali k njemu po nasvete, čeprav so
vedeli, da jim ne more neposred-
no pomagati. Velikokrat so bili že
zadovoljnji, če jim nekdo zna
prisluhniti in jih usmeri, kamor
je potrebno. To so bile neke vrste
'županove urice'.
"Mislim, da smo v ormoški
skupščini uspeli v nameri, da bi se
manj prepirali in več tvorno sode-
lovali. Razumljivo je, da je priha-
jalo tudi do živahnejše izmenjave
mnenj, vendar mislim, da je bila
večina vseh prizadevanj poslank
in poslancev v tem, da bi pomaga-
li pri razvoju občine. Imel sem
občutek, da delo z njimi ni bilo
težavno. Vem, da bi bilo lahko
marsikaj še boljše, kljub temu pa
menim, da je ta sicer podaljšani
mandat potekal v redu in da smo
izpolnili pričakovanja volilcev.
Manj uspeha smo imeli na tistem
področju, ki ni bilo odvisno samo
od naše odločitve, ampak od za-
konov, državnih dotacij ter dru-
gega, kar se je 'kuhalo' na višjih
državnih ravneh. Sem sodi med
drugim izgradnja cestnega
omrežja skozi območje naše
občine," je dr. Jože Bešvir ob kon-
cu zadnje skupščinske seje na
kratko ocenil delo občinskega
parlamenta.
Novemu občinskemu svetu je
zaželel veliko dobrega sodelovan-
ja, ter čim manj strankarskih pre-
pirov. Občinski svetniki naj seza-
vedajo, da ne delajo samo zase ali
za stranko, ki ji pripadajo in ki jih
je izvolila, temveč za vse občane
občine Ormož, je pristavil ob
koncu.
Vida Topolovec
8-OD TOD IN TAM
5. JANUAR 1995  f EDNIK
POGOVOR S SILVO € E RČ E K / PTUJSKA BOLNIŠNICA IN ZDRAVSTVO V NOVIH RAZMERAH
DrŽava razvofa ne bo ouhaht
Decembra je bilo več pogovorov, na katerih so v osrednji točki razpravljali o razmerah v ptujski
bolnišnici. 16. decembra so se o tem pogovarjali tudi na ministrstvu za zdravstvu Republike Slo-
venije, kjer je delegacijo občine Ptuj, ki so jo sestavljali predsednik SO Vojteh Rajher, članica
izvršnega sveta za zdravstvo Silva Čerček, direktor bolnišnice dr. Lojze Arko in dr. Urban Toplak,
zaupnik Fidesa v bolnišnici ter predsednik sveta zavoda v tej ptujski zdravstveni ustanovi, spre-
jel državni sekretar primarij dr. Janez Zajec. Ker je vsebina pogovora, ki zadeva kategorizacijo
ptujske bolnišnice in zahteve bolnišničnega dela Fidesa, zanimiva tudi za javnost, smo za kratek
pogovor zaprosili Silvo Čerček.
Tednik: Kaj ste pove-
dali o predvideni kate-
gorizaciji ptujske bol-
nišnice?
Silva Čerček: "Pove-
dali smo, da se z uvrsti tvi-
jo ptujske bolnišnice
med krajevne glede na to,
kaj pokriva, in glede na
status Ptuja kot mestne
občinenestrinjamo. Zav-
račamo sleherni poskus
takšne kategorizacije
bolnišnic, ki bi ohranjala
preživete metode za re-
zervacijo in varovanje oz-
kih interesov na račun
plačnikov zdravstvenih
storitev, sprejemamo se-
lektivne kriterije, ki te-
meljijo na ceni zdravstve-
no-bolnišnične storitve
in na kvaliteti storitve.
Vsak bolnišnični kolek-
tiv mora biti postavljen v
položaj, da s svojim de-
lom, znanjem, ceno in
predvsem z razvojem
kvalitetnih storitev
ohranja svoj položaj in se
tudi razvija vokolju,v ka-
terem deluje. Ob tem pa
mora bolnišnica dokazo-
vati svojo sposobnost
opravljanja zdravstvenih
storitev skladno z verifi-
ciranimi kriteriji.
S stališči Ptujčanov o
predvideni kategorizaci-
ji ptujske bolnišnice se je
primarij dr. Janez Zajec
povsem strinjal. Povedal
pa je, da sta bila v zvezi s
tem pripravljena dva
predloga dveh različnih
komisij. V obeh je ptuj-
ska bolnišnica opredelje-
na bodisi kot krajevna
bodisi kot nepopolna.
Gre za gradivo, ki ni bilo
za 'navzven', temveč
zgolj za razpravo na stro-
kovnem kolegiju in
zdravstvenem svetu.
Uvrstitev ptujske bol-
nišnice med krajevne po-
meni, da bo lahko poslo-
vala tako kot doslej, ne bo
pa mogla razvijati oddel-
kov ali imeti oddelkov, ki
jihtudi sedaj nima,kotna
primer ORL, očesni, der-
matološki oddelek in po-
dobno. Pojasnil je tudi,
da pa lahko sami v občini
Ptuj bolnišnico razvija-
mo, kot jo želimo, vendar
s svojim denarjem. Temu
država ne bo nasprotova-
la. Država bo pokrivala le
tisti del storitev, ki jih
predvideva v okviru
zdravstvenega varstva in
ki jih sedaj v bolnišnici
opravljajo. Primarij dr.
Zajec je 16. decembra
obljubil, da če bo Ptuj
postal regija, bomo lahko
pridobili tudi regijsko
bolnišnico."
Tednik: Kaj pa je bilo
rečenega glede zahtev
Fidesa?
Silva Čerček: "Mi-
nistrstvo spremlja vsa
dogajanja v zvezi s temi
zahtevami. Naredili
bodo vse, da se bo delalo v
legitimnih okvirih. Pri-
marij Zajec jepovedal, da
ni stvar sindikata, da od-
stavlja direktorja, temveč
da ugotavlja, ali so kršene
pravice delavcev in kate-
re. Glede kršitev pravic
bo moral sindikat zahte-
ve bolj pojasniti oziroma
jih konkretizirati. Mi-
nistrstvo je vse zahteve
Fidesa odstopilo v pre-
verjanje pristojnim orga-
nom, inšpektorjem. Če so
bile pravice kršene, bodo
primerno ukrepali. Pou-
daril je, da bodo storili
vse, da se bodo plače
zdravnikov izboljšale.
Pri tem bo potrebno
upoštevati sedanja raz-
merjavzdravstvujsaj jeta
med zdravstvenimi de-
lavci potrebno na nek
način ohranjati."
Tednik: Gospa
Čerček, kaj pa v tem tre-
nutku lahko povemo o
zdravstvu v novih
občinah v okviru nek-
danje ptujske? Sedaj
imamo občine, ki so
brez zdravstvenih pos-
taj.
Silva Čerček: "Nasta-
nek novih občin še ne po-
meni, da bi vsaka morala
imeti tudi zdravstveno
postajo. Zdravstvo sicer
mora biti dostopno pre-
bivalcem, vendar je to
lahko tudi v drugi občini,
odvisno od dogovorov.
Ker je na tem področju še
veliko nejasnosti, še po-
sebej, kaj pomeni delitev
zdravstva na posamezne
občine, smo se pri prima-
riju Zajcu zanimali tudi o
tem. Povedal je, da mi-
nistrstvo pripravlja spre-
membo zakonodaje.
Predvideva se, da bi pod
ministrstvo prišli tudi
zdravstveni domovi. Po
sedanji zakonodaji je
občina lastnik in ustano-
vitelj zdravstvenih do-
mov. Ker zdravstvena
postaja ne opravlja in ne
more sama verificirano
opravljati vseh zadev, bo
še nekaj časa vse vezano
na zdravstveni dom Ptuj.
Kako bo pozneje, bomo
videli. Mislim pa, da se
bodo pozneje tudi
zdravstvene postaje
lahko preoblikovale v
zdravstvene domove ali
pa bodo sklepale pogod-
be o delu z zdravstvenim
domom v mestni občini
Ptuj."
Tednik: Kaj pa zaseb-
ništvo? Doslej ste kon-
cesije za zasebništvo v
zdravstvu na primarni
ravni dajali v Sekreta-
riatu za družbene dejav-
nosti občine Ptuj.
Silva Čerček: "Izdali
smo nekaj koncesij, vlog
pa je še nekaj. V bodoče
bo te pristojnosti oprede-
lilo ministrstvo. Mislim
pa, da bo za izdajanje
koncesij za zasebništvo v
zdravstvu na primarni
ravni pristojna mestna
občina, ker bo sicer vse
centralizirano in v rokah
države, to pa nebi bilo do-
bro."
PREJELI SMO
OBČINA VIDEM-
VOLITVAM '94 NA ROB
V pred kratkim v Tedniku ob-
javljenem pismu sem zapisal, da
so občani v občini Videm zgubili
precejšen del zaupanja v politike
in lokalno politiko. Slišali so
namreč in videli marsikatero
grdobijo in celo pritožbo, medtem
ko v javnosti ni niti besedice o tem
s strani organov občine, kar je (pa
tudi ni) normalno. Menim, da si
občani zaslužimo in celo potrebu-
jemo informacije o tem, kar nas je
begalo in jezilo ob prvih demokra-
tičnih volitvah na našem
podeželju. Zato podajam infor-
macije o največkrat zastavljenih
vprašanjih iz druge roke.
1. Pričelo se je na delnih zborih
občanov v KS Videm. Vsi delni
zbori so bili vodeni protizakonito,
malomarno, neodgovorno ter kar
po domače s strani predsednika
sveta KS Videm g. Franca Koder-
mana. Podobna je tudi ugotovitev
predsednika Občinske volilne ko-
misijeobčineVidem(OVK)g. Ma-
rijana Fureka. Na posameznih del-
nih zborih so bile kršenecelo ustav-
ne pravice občanov, saj jim ni bila
dana pravica sodelovanja, kandidi-
ranja in glasovanja za kandidate.
Podobno so bili vodeni tudi zapis-
niki s strani tajnika KS Videm.
Toda OVK je na omenjenih osno-
vah obravnavala kot nelegitimne
odločitve delnih zborov o kandida-
tih za župana, ne pa tudi odločitveo
kandidatih za listo zbora krajanov
iz KS Videm. Menim, da je zato ne-
zakonita tudi izvolitev članov
občinskega sveta s te liste, če je bila
kandidatura pri OVK sprejeta na
omenjeni osnovi.
2. Niti občani občine Videm, kaj
šele širša javnost niso bili
obveščeni o za občino Videm men-
da ne nepomembnem dejstvu, da so
občani Bolečke vasi v Doleni glede
na svoj skupni odgovor bojkotirali
lokalne volitve zaradi odločne
zahteve o vključitvi v občino
Majšperk.
3. OVK občine Videm kljub po-
sebni zahtevi ter že siceršnji
dolžnosti ni informirala občanov,
da sta bila v prvem krogu volitev
vložena OVK dva ugovora zoper
kršitve in nezakonitosti poteka vo-
litev. En ugovor je bil dan preesed-
niku OVK ustno na sedežu OVK
4/12-1994 ob 9.45. Ugovori so bili
vloženi s strani kandidata za župa-
na Stanka Ropiča ter njegovega
predstavnika in skupine volivcev -
občanov.
V obeh pisnih ugovorih je na
osnovi kršitev dela OVK in volil-
nih pravil bila podana zahteva po
ponovnem pregledu vseh glasovnic
glasovanja za župana v širši sestavi
OVK. Toda OVK v sestavi g. Fu-
rek, ga. Jagarinec in g. Pavlovič je,
sklicujoč se na pomanjkljivosti v
ugovorih, glasovnice sicer delno
pregledala, vendar le neveljavne.
Po ugotovitvah že na omenjenih
osnovah je OVK odločila, da oba
ugovora kot neutemeljena zavrne.
Toda pisna odločba je bila pri-
tožencem vrnjena prepozno, šele 6.
oz. 7. dan po vložitvi. V pravnem
pouku ni bila dana pravica pritožbe
kandidatu za župana, ki je vložil
ugovor, kar sem osebno razumel
kot zavajanje in potvarjanje zakon-
skih določil.
4. Na mojo zahtevo o javni objavi
rezultatov glasovanja za župana v
prvem krogu po vseh 34 voliščih po
KTV Videm in na oglasnih deskah
vseh štirih KS in o objavi informa-
cije© vloženih ugovorih na izvajan-
je volitev, OVK ni reagirala oziro-
ma je le delno odgovorila.
5. OVK priznava, da je šele v
času, ko so že potekale volitve, ugo-
tovila, da VO nimajo seznamov
predstavnikov kandidatov in list, s
čimer ni bila dovoljena kontrola na
voliščih, ter da so bili seznami pos-
redovani VO naknadno že v času
volitev; dav volilneimenikepomo-
toma niso bili vpisani občani s pra-
vico glasovanja s potrdili; da pred-
sednik OVK g. Marijan Furek ni
zabeležil pritožbe mojega pred-
stavnika na dan volitev ob 9.45, da
mu VO ne dovolijo kontrole na
voliščih zaradi odsotnosti sezna-
ma; da je na področjih KS Podleh-
nik omenjene sezname volilnim
odborom po 10. uri in še do 12. ure
nosil tajnik OVK oziroma tajnik
KS Videm g. Ivan Pernek sam; da je
VO na volišču Dolena posredoval
OVK volilni izid v prvem krogu
presenetljivo pozno zvečer; da sta
imela kandidata za župana pod št. 1
in 5 v organih, vodstvu in
uslužbencih KS Videm javno veli-
kega zaveznika itd.
6. Zanimiva je pritožba občana iz
KS Leskovec zoper nenormalno
poostreno kontrolo na voliščih s
strani SOPS-a in OVK v drugem
krogu volitev. Občan sam in občani
v neformalnih medsebojnih razgo-
vorih se sprašujemo, s čim so si zas-
lužili to absolutno nezaupnico. So
mar v prvem krogu tako nedemo-
kratično opravili svojo volilno
dolžnost ali je obveljala bojazen iz
slovenskega reka Kdor drugim jamo
koplje, sam pade vanjo ?
Zaključujem s pred kratkim v
Tedniku že zapisano mislijo:
Kakršni občani - takšna občina. Zal
moram dodati novo misel na osno-
vi podrobne lastne analize vseh
preteklih dogodkov okrog lokalne
samouprave od leta 1992 in okrog
volitev v občini Videm, za katere
sem iskreno upal in sam tudi
skrbel, da bi bile res prve demokra-
tične in da bi ob rojstvu demokraci-
je na našemn podeželju nam
občanom vlile novo vero v še eksis-
tirajočo poštenost, nesebičnost, v
dobre namere vodstva ter v bolj
trden skupni razvoj odločno z roko
vroki,odčesarseniuresničiloprav
nič. Kakršni akterji, takšano vodst-
vo naše občine.
Stanko Ropič
Slovo od
Avgusta
TURKA
Na sam božični praznik smo se
na novem ptujskem pokopališču
poslovili od uglednega Ptujčana
Avgusta Turka, višjega fi-
nančnega inšpektorja v pokoju.
Rojen je bil 18.aprila1910vTrstu.
Njegovi starši so bili doma v Ptuju
in tja so se po koncu prve svetov-
ne vojne tudi vrnili. Tu se je Av-
gust šolal in nadaljeval šolanje na
trgovski akademiji v Mariboru.
Zaposlil se je kot finančni revizor
v Požarevcu, nato pa v Skopju.
Kot rezervni častnik je bil aprila
1941 ujet in odpeljan v Nemčijo.
Po osmih mesecih so ga izpustili
In v letu 1942 je dobil delo vtakrat-
ni ormoški banki. Tam je delal do
konca vojne.
Takoj po vojni je postal računo-
vodja v takratnem trgovskem pod-*
jetju Preskrba Ptuj, nato pa pri Slo-
venijavinu Ptuj. Njegovo finančno
znanje in izkušnjeje takratna oblast
potrebovala, zato je moral v Ljublja-
no. Delal je na dveh ministrstvih in
potem na Revizijskem zavodu. Iz
zdravstvenih razlogov je zaprosil za
premestitev v Ruj, kjer je delal kot
revizor pri takratni podružnici Na-
rodne banke - kasneje SDK - do
upokojitve v letu 1972 in živel z
družino na Draženski cesti v Ruju.
Njegovo delo je odlikovala sposob-
nost in natančnost, bil je strog v
službenih odnosih, vendar dober
svetovalec in vzgojitelj mnogim
mladim finančnim in računovod-
skim delavcev. Vsi ti ga imajo tudi v
najlepšem spominu kot dolgoletne-
ga predsednika društva knjigovo-
dij, poznejefinančnih in računovod-
skih delavcev, kjer je bil neumoren
organizator strokovno-izobraževal-
nih in turističnih izletov.
Po upokojitvi je bil še honorarni
računovodja pri takrat še enotni kra-
jevni skupnosti Ptuj in pozneje pri
skupnih službah KS mesta Ptuj do
leta 1985. Za svoje vestno delo je
prejel državno odlikovanje - red
dela s srebrnim vencem in zlato pla-
keto Zveze računovodskih in fi-
nančnih delavcev Slovenije ter šte-
vilna druga priznanja, diplome in
spominske značke.
Po smrti ljubljane žene Elizabete,
s katero sta prehodila čez 55 let dol-
go skupno življenjsko pot, v letu
1987 se je preselil v lastno stano-
vanje na sedanji Rimski ploščadi
16.
Ne le svojci in številni prijatelji, vsi,
ki smo ga poznali in spoštovali, ga
bomo vedno ohranili v lepem spo-
minu.
•»F. Flderšek,
Jteiroliiclla
Prihodnje
tisočletje naj bi
bilo v znamenju
rasnega in kul-
turnega plura-
lizma. Mešanje
ras, soočenje
kultur in izmen-
java tradicij naj
bi bile vedno
manj izjema in vedno bolj način
življenja vsakega Zemljana.
Tako trdijo premnogi strokovn-
jaki družbenih ved. Zdi se, da se-
danji migracijski procesi potrju-
jejo njihovo napoved. Na Zahodu
je vsak dan več tujcev iz revnih
držav, v revnih državah je vsak
d. n več potrošniškega blaga in
vedenjskih vzorcev z Zahoda.
Ampak to naj bi bil samo uvod v
pravo planetarno revolucijo "plu-
rikulture".
Poenostavljajoč zapletene
družbene procese lahko rečemo, da
sta dve reakciji, ki se pojavljata v
ljudeh v zvezi z napovedano in
marsikje že uveljavljeno plurikul-
turo: ena je reakcija strahu (kseno-
fobija), druga pa reakcija spreje-
manja (dialog). Ksenofobi zav-
račajo mešanje kultur, ker jih jepač
strah za čistost lastne narodne in
ideološke tradicije. Dialoško
odprti ljudje pa se tujca in njegove
kulture razveselijo upajoč, da jihbo
obogatila in jim razširila obzorja.
Glavnina izmed nas prisega na
dialog med narodi in kulturami.
Umevanje dialoga še seveda ni zre-
lo in izkristalizirano. Samo pri-
mer: do tujca, ki se pripelje na Ptuj
z belim mercedesom, smo nekoliko
bolj "dialoško" odprti, do onega, ki
je zbežal pred vojno in čaka na naši
južni meji, pa nekoliko manj, mar
ne?
Tudi sam sem globok vernik dia-
loga med kulturami. Dobro se
počutim,čeimammožnostspozna-
ti ali pa vsaj zaslutiti lepoto in dru-
gačnost drugih narodov. Kar
drhtim, če se mi zabliska, zakaj
Španec uživa v bikoborbi, zakaj
hoče Senegalčan nenehno plesati,
zakaj je Indijanec vedno dobre vol-
je...
Spoznal sem tudi, da je tujca
lahko sprejeti in razumeti, če si z
njim za kratek čas. Utopije jelahko
hitro konec, čemoraš z daljnim tuj-
cem živeti kakšno leto in še več.
Začetno navdušen je se lahko izrodi
v rasni predsodek. Seveda tudi
obratno: iz začetnih predsodkov
lahko zraste čudovito sožitje dru-
gačnih.
Življenje mi je nakuhalo razno-
razna soočenja s pripadniki daljnih
in manj daljnih narodov. Začnimo
z majhnim soočenjem med Štajer-
cem in Karibčanom. Soočenjem,ki
mi je v začetku povzročilo šok in
krizo identitete. (Čeprav pišem v
prvi osebi, mislim, da nebom zapa-
del subjektivnosti. V moji situaciji
bi verjetno vsak izmed nas podob-
no reagiral. Sem samo prototip
Ptujčana.)
Pred leti sem delal noviciat v int-
erkontinentalni redovni skupnosti
v Madridu. Nekega dne - po dveh
mesecih skupnega življenja - je so-
brat Miguel s Karibskih otokov iz-
koristil pogovor študentov s pred-
stojnikom in me"zatožir'. Dejal je:
"Branko je čustveno in umsko za-
blokiran. Ko ga srečam na hodni-
ku, se mi zdi, da grem mimo kam-
na, ne pa človeka." Po teh besedah
sem onemel in res postal "kamen".
Nikoli me nihče ni definiral tako
drastično.
Pa vendar, če natančneje pomis-
limo. Karibčan ni mogel drugače
označiti podalpskega Slovana kot
"nečustven in umsko zavrt kamen".
Razlika med njunima kulturama je
prevelika. No, in kako je podalski
Slovan na tiho razmišljal o Ka-
ribčanu?
V svoji prvi sodbi nisem bil nič
manj drastičen, površen in nepra-
vičen. Enaindvajsetletni Jesus Mi-
guel iz Dom.inikanske republike je
predstavljal vse to, kar se je meni
zdelo nezrelo, otroško, plehko,
neumno... Veliko in "brezzveze" se
je krohotal, veliko govoril "v praz-
no", v vsaki situacij i se je odločal za
najbolj udobno varianto, z lahkoto
je podlegal "sentimentalizmu in
sanjavosti". Ko je govoril s kom, se
ga je vedno dotikal in ga prijemal
pod roko. Če je mogel, je rad zaple-
sal kakšen karibski (rahlo erotični)
ples... Skratka, zdel se mi je bol j fe-
minizirana sentimentalna pokve-
ka kot pa "pravi ded".
On "pokveka", jaz "kamen" - s
tema dvema predsodkoma se je
začel dialog. Včasih nas je sram in
strah predsodkov, ki jih imamo,
vendar so predsodki za dialog med
drugačnimi neizogibni in celo po-
trebni. Filozof F. Bacon pravi, da je
tista glava, v kateri ni predsodkov,
prazna glava. Za pristni dialog je
namreč potreben zelo konkreten
material. In med ta material spada-
jo tudi naša vasezagledanost, naše
samoobčudovanje, naša omeje-
nost. Važno jene ostati pri tem.
Z Miguelom nisva ostala na prvi
stopnji. On je sčasoma odkril, da če
Slovenec slikovito ne izraža čustev
in ne razmišlja na glas, to še ne po-
meni, da Slovenec nima slikovitih
čustev in normalno razvite pameti.
Jaz pa sem spoznal, da je to, kar sem
imenoval "karibska sentimentalna
plehkost", v bistvu lahko izraz bi-
vanjske radosti in spontani hvalo-
spev življenju. Zaželel sem si, da bi
na Slovenskem bilo več "karibskos-
ti". Vsi vemo, kakšen je naš deficit
glede bivanjske radosti in življenj-
skespontanosti.
O tem, kaj se zgodi, če Štajerec
živi pod isto streho z Indijancem iz
perujskega pragozda ali pa s
črncem iz tropske Afrike, pa pri-
hodnjič.
Branko Cestnik \

Sekretarka Sekretariata za
družbene dejavnosti občine Ptuj
Silva Čerček in članica IS SO Ptuj
za kulturo, šolstvo in šport Kristi-
na Šarnperl Purg sta povabili v
občinsko zgradbo na novoletni
sprejem direktorje zavodov v bivši
občini Ptuj, ki se ukvarjajo z
družbenimi dejavnostmi, in pred-
stavnike verskih skupnosti. Števil-
ni povabljenci so sezahvalili vodst-
vu občinez Brankom Brumnom na
čelu, ki je bil tudi prisoten na spre-
jemu, za izboljšanje delovnih raz-
mer in možnosti za razvoj družbe-
nih dejavnosti v zadnjem mandatu
občinske vlade. Tako ali drugače
bodo kljub razporeditvi v več
občinah javni zavodi med seboj so-
delovali, so si obljubili, pred tem pa
morajo s sedanjo ptujsko občino
urediti še lastniška razmerja.
•» M. Zupanič
TEDNIK -5. JANUAR 1995
ŠPORT -9
KIDRIČEVO / IZBOR ŠPORTNIKOV LETA 1994
JVaj6o/(sa Anito
ifitan ki Mifko Vhtltš
Ptujski športniki in športnice so v minulem letu nastopili na prvenstvih Slovenije, svetovnih
in evropskih prvenstvih, svetovnih pokalih in drugih mednarodnih prvenstvih. V Sloveniji
so bili kar opazni. _
Proglasitev najboljših v restav-
raciji Pan v Kidričevem sta orga-
nizirala Judo klub Drava Ptuj in
Javni športni zavod. Najboljše
športnike so izbirali predstavniki
športne javnosti, člani Športnega
zavoda Ptuj in športni dopisniki
iz Ptuja.
Pri moških ni bilo veliko ugi-
banj: športnik leta 1994 v ptujski
občini jepostal atlet Mirko Vindiš,
med drugim državni prvak v mara-
tonu, državni rekoreder v teku na
30 km, standardni član slovensko
atletske reprezentance, udeleženec
svetovnega prvenstva v Budim-
pešti, evropskega prvenstva v kro-
su v New Castlu in evropskega
prvenstva v atletiki v Helsinkih.
Na drugo mesto se je uvrstil roko-
metaš ptujske Drave Renato Vu-
grinec, tretji pa jebil član Aero klu-
ba Ptuj Igor Kolarič.
Pri ženskah je prepričljivo osvo-
jila naslov Športnice Ptuja šahistka
Anita Ličina, članica ŠD Lipa
Ptuj. Na državnem prvenstvu je
osvojila drugo mesto, nastopila na
šahovski olimpiadi v Moskvi, do-
bila naziv mednarodne mojstrice
in osvojila prvi bal za velemojstrski
naziv. Drugo mesto je zasedla Maj-
da Raušl, članica Strelske družine
Ptuj, tretje pa Vanja Kotar, članica
AKPtuj.
Šest najuspešnejših ekip je preje-
lo pokale. To so bili: Aeroklub
Ptuj, Judo klub Drava Ptuj, Kole-
sarski klub Perutnina Ptuj, Nogo-
metni klub Drava Ptuj,Rokometni
klub Drava Ptuj in Šahovsko
društvo Lipa Ptuj. Priznanja so
prejeli Boksarski klub Ptuj, Klub
borilnih veščin, NTK Petovio, Te-
nis klub Ptuj, Strelska družina
Ptuj, Tekaški klub Maraton in
Društvo invalidov Ptuj. Prav tako
je prejelo priznanja 24 prvakov in
državnih reprezentantov ter 14 na-
jaktivnejših športnih delavcev. Po-
delili so še priznanje najaktiv-
nejšim ekipam osnovnih in
srednjih šol in za tekmovalne
dosežke. Ob obletnicah delovanja
so podelili priznanja Kolesarske-
Športnika leta Anita Ličina in Mirko Vindiš z voditeljico prireditve Nevenko
Dobljekar. Fofo: LangerhoU
mu klubu Ptuj za 10-letnico, NTK
Petovio za 20-letnico in NK Drava
za 60-letnicodela.
Dobitnica priznanja športnik
Ptuja Anita Ličina je dejala: "Po ti-
hem sem ta naziv pričakovala. Leto
1994 sem s tem priznanjem lepo
zaključila, saj sem predhodno so-
delovala na šahovski olimpiadi in
dobila tudi uradno naziv mojstrske
kandidatke. Za leto 1995 pa se bom
pričela pripravljati zelo hitro, saj je
že v aprilu conski turnir, ki bo
mogoče celo v Ptuju. Tu bi se rada
uvrstila čim višje. Poskušala pa
bom doseči še vsaj en bal za vele-
mojstrico. Tako bi mi potem ostal
še samo eden. Skratka leto je dolgo
in upam, da bom v svojih načrtih
uspela."
Mirko Vindiš, športnik leta: "Za-
enkrat ostajam v Ptuju, v tem letu
pa si želim predvsem zdravja in do-
bre rezultate. Poskušal bom doseči
norme za 01 v Atlanti (2:16,00) in
za SP v švedskem Goteborgu, ki bo
avgusta (2:14). Tekmovanja se
bodo pričela hitro, saj bom nastopil
na maratonu v Londonu, ki bo 2.
aprila, in Torinu 26. aprila. Čepa tu
ne bo šlo, bom poskušal nekje dru-
gje uloviti normo."
•» Danilo Klajnšek
Najboljši športniki in športnice leta 1994.
JURSINCI

Ce bi samo tri dni pred napovedano tekmo na 45-metrski smučarski skakalnici v Juršincih
kdo podvomil o snegu, ga prav gotovo ne bi resno poslušal. V začetku minulega tedna je bilo
snega namreč več kot dovolj. Nato pa so člani Športnega društva Slovenske gorice - Juršinci
prepotili mnogo ur, da so kljub močni odjugi spravili tekmovanje pod streho.
Do petka, 30. decembra, je
namreč povsod okoli pokrajina
vidno zelenela, le štajerska veli-
kanka v Juršincih se je belila v
snegu. Športniki so namreč sneg
sproti prinašali nanjo. Tako se je
tekma ob 13. uri pričela, a žal le z
12 tekmovalci, saj drugi zaradi
odjuge niso pripotovali. Vsak je
opravil pet serij skokov, od tega
dve tekmovalni. Najbolje so se
odrezali Velenjčani. Med mla-
dinci je zmagal Vinko Drev s 36,5
metri, med člani Peter Kolenc s
40 metri (oba iz Velenja), pri vete-
ranih pa Vlado Ačko s Šmartna na
Pohorju s 36 metri. Zmagovalci so
prejeli za nagrado klopotec, pa
tudi drugi praktična darila.
V dodatnem skoku, ki je veljal za
posebno tekmo "za najdaljši skok",
je pod nadzorstvom budnih oči
sodnikov Alojza Jevšenaka, Slavka
Skofleka in Branka Krajnca posta-
vil Jure Jerman iz Velenja nov re-
Zmagovalci so prejeli v dar klopotce. Foto: Slodnjak
kord skakalnice. Z 41,5 metra jeza
en meter izboljšal dosedanji re-
kord.
Ob koncu še to, da je pokrovi-
teljstvo nad prireditvijo, ki jo je vo-
dil domačin Andrej Čeh, prevzela
nova občina Juršinci in vrsta spon-
zorjev. Organizatorji se nadejajo,
da bodo v letošnji sezoni še dobili
priložnost za organizacijo tekmo-
vanja na prleški velikanki.
•» M. Zupanič
GORIŠNICA
v novoustanovljeni gorišniški občini so neutrudni šahovski delavci in drugi ljubitelji šaha
ustanovili šahovsko društvo. Poleg njih so se ustanovne skupščine udeležili predstavniki
javnih in družbenih organizacij. Dogodek so obogatili s prisrčnim kulturnim programom in
priložnostno razstavo.
Predsednik iniciativnega od-
bora Ivan Voršič je orisal dolgo-
letno bogato bero gorišniških
šahovskih prizadevanj. Osnovna
šola je s pomočjo mentorjev,
staršev in simpatizerjev prava za-
kladnica mladih šahovskih talen-
tov in porok, da se bo v Gorišnici
tudi v bodoče igral kvaliteten šah.
Osamosvojitev Slovenije je omo-
gočila prodor najboljšim tudi v
evropski in svetovni prostor. Iz
gorišniških vrst prihajaja dva-
kratna državna prvakinja in ude-
leženka zadnje šahovske olim-
piade v Moskvi Anita Ličina,
šahisti, kot so Helena Rižnar in
brata Cvitanič, pa so že nekajkrat
igrali na evropskih in svetovnih
prvenstvih. Ravno izvrstni rezul-
tati in kvalitetno delo so nareko-
vali ustanovitev društva.
Izvršni odbor vodi Pavel Firbas,
sestavljajo pa ga še Janez Vrbančič,
Ob ustanovitvi šahovskega društva v Gorišnici.
Jurij Cvitanič, Bogomir Toplak,
Ivan Voršič, Miloš Ličina in Kle-
mentina Pukšič. Tehnični vodja
Jože Voglar je pripravil obširen in
bogat program dela.
Častni člani novoustanovljenega
foto: Laura.
društva so postali: Martin Firbas iz
Moškanjcev, Alojz Reberc iz
Gorišnice in Jože Požek iz
Gorišnice.
V. Viher
ŠAH
Mladi Gorišničani ponov-
no najboljši
Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj
je bila gostitelj mladih šahistov,
ki so se pomerili na občinskem
ekipnem prvnestvu. Kot je pove-
dala vodja tekmovanja Tatjana
Vaupotrič - Košarski je bila ude-
ležba nekoliko skromnejša kot
prejšnja leta, prikazane igre pa
nič manj kvalitetne. Le v šolah,
kjer je zaradi odhoda generacij
prišlo do velikih pomladitev ekip
v starejših kategorijah, kar velja
še posebej za ekipo gostiteljev, so
rezultati nekoliko slabši ali pa
šole sploh teh ekip niso imele.
Ponovno so bili najboljši mladi
šahisti OŠ Gorišnica, katerih men-
tor je Ivan Voršič, saj so zmagali v
vseh štirih kategorijah: pri mlajših
učenkah v postavi Teja Pignar,
Barbara Rižnar, Petra Geč, Petra
Zorko in Ma[a Zakelšek, mlajši
učenci Jernej Zohar, Leon Bedrač,
Aleš Vilčnik, David Bratuša, Nejc
Sok, starejše deklice Leja Golob,
Darja Kotnik,NevenkaPetek,Jan-
ja Vukašinovič in Sandra Vaupotič
ter starejši učenci Matej Ličina,
Dejan Ivančič, Dominik Cvitanič,
Sabina Zamuda in Darjan Šterbal.
Zmagovalne ekipe so prejele po-
kale in se uvrstili na regijsko tek-
movanje, drugo- in tretjeuvrščeni
pa medalje.
Na posameznem prvenstvu, ki bo
vzačetkujanuarja,bovkonkurenci
starejših dečkov nastopil tudi Jurij
Cvitanič, nesporni favorit, tokrat
pa je zaradi nastopa na evropskem
prvenstvu v pospešenem šahu v Pa-
rizu "njegova" ekipa nastopila brez
njega. Sodniški del so tudi tokrat
prevzeli kot soorganizatorji obeh
prvenstev (zraven Športne zveze
Ptuj inOŠ Ljudski vrt)članišahov-
skega društva "Lipa" Ptuj, katerega
člani so nekateri najboljši mladi
šahisti iz posameznih šol.
Silva Razlag
AGILITV
Dflaca in Silvester
Škrget znova
državna prvaka
Z zaključno tekmo na sta-
dionu Kinološkega društva
Ljubljana se je konec leta
1994 končalo državno
prvenstvo v agilityiju. V naj-
višji kategoriji agility stand-
ard sta ponovno državna
prvaka Ptujčan Silvester
Škrget in njegova nemška
ovčarka Maca. Osvojila sta
125 točk, kar je seštevek točk
najboljših petih uvrstitev v
sezoni 94. Drugo mesto je 95
točkami dosegel perspektiv-
ni Škofjeločan Bernard Pri-
možič z nemško ovčarko Yil-
li, tretje mesto s 94 točkami
pa je pripadlo Tjaši Gregorič
in belgijskemu ovčarju mali-
noju Dasty Drimu.
V letu 1994 sta se Silvester
Škerget in Maca udeležila več
pomembnih mednarodnih
tekmovanj. Tako sta zasedla
odlično šesto mesto na turnirju
v švicarskem Bernu, kjer je po-
tekala svetovna razstava psov,
na kateri je sodelovalo več kot
14.000 psov. S slovensko repre-
zentanco sta na evropskem
prvenstvu v Arnehemu na Ni-
zozemskem v zelo močni kon-
kurenci dosegla odlično sedmo
mesto.
Največja izkušnja in doživet-
je pa je bila za Maco in njenega
gospodarja sredi lanskega leta,
ko sta se v počastitev dneva
državnosti pridružila ptuj-
skim maratoncem pri 1.200 km
dolgem teku ob mejah Sloveni-
je.
-OM
ŠAH
V Ptuju conska turnirja
Vrhunske prireditve Šahovskega
društva Lipa Ptuj vsekakor nimajo
zgornje meje. Ko se je štiričlanska
odprava vrnila s šahovske olimpia-
de v Moskvi, kjer je ženska ekipa
Slovenije, za katero je nastopila
tudi MM Anita Ličina, med 86 eki-
pami osvojila solidno 32. mesto, je
prinesla še eno vzpodbudno novi-
co: mednarodna šahovska federaci-
ja je zaupala organizacijo obeh con-
skih turnirjev za izzvalca oz. izzival-
ko svetovnega prvaka (prvakinje)
Sloveniji, Šahovska zveza Sloveni-
je pa je potrdila kandidaturo Ptuju.
To je sicer velika in odgovorna na-
loga, je pa tudi največje priznanje
Šahovskemu društvu Lipa Ptuj ob
njegovi 60-letnici.
Turnirja bosta v aprilu, na njih pa
bosta od Ptujčanov nastopila MM
Anita Ličina na ženskem in MM Da-
nilo Polajžer na moškem.
Silva Razlag
UUBUANA
A. Razlag ui I. Kolariču
priznanje Športne zveze
Slovenije
Proglasitev najboljših slovenskih
športnikov in športnic je prav goto-
vo vrhunec. In na tem "vrhuncu" je
bila tudi 16-letna Ptujčanka Andre-
ja Razlag.
Na prazn ik dneva državnosti je bila
v Štihovi dvorani Cankarjevega
doma podelitev priznanj športni-
kom, ki so v letu 1994 osvoj ili medal j e
na olimpijskih igrah, svetovnih in
evropskih prvenstvih. Priznanje v
obliki plakete je prejela tudi mlada
ptujska kegljavka Andreja Razlag za
osvojeno bronasto medaljo na evrop-
skem prvenstvu junija v Bolzanu. Od
ptujskih športnikov je priznanje do-
bil še član Aerokluba Ptuj Igor Kola-
rič, a na podelitvi ni bil prisoten.
V Galusovi dvoran CD je na to
napočil slavnostni trenutek ob pro-
glasitvi najboljših treh v moški in
ženski konkurenci ter prvih v konku-
renci ekip.
Silva Razlag
STRELSTVO
SILVESTRSKI TURNIR
Občinska strelska zveza je v pone-
deljek, 26. decembra, organizirala
strelsko tekmovanje s serijsko
zračno puško in standardno zračno
pištolo. Kljub praznikom se ga je
udeležilo 43 strelcev s puško in 18 s
pištolo.
Rezultati s serijsko zračno puško -
ekipno: 1. MIP Ptuj (641 krogov), 2.
Kidričevo (606), 3. Juršinci-Gom.
(592). Posamezno: 1. Majda Raušl -
Jurš.-Gom. (168), 2. Ludvik Pšajd ml. -
MIP Ptuj (166), 3. Albert Frčeč - Ki-
dričevo (161 ),4. Zvonko Mlakar - MIP
Ptuj (159), 5. Jože Lovrenčič - MIP
Ptuj (158).
Rezultati s standardno zračno
pištolo: 1. Janez Štuhec (288), 2. Lud-
vik Pšajd ml. (278), 3. Alojz Trstenjak
(275), 4. Alenka Peteršič (275), 5. Mi-
lan Stražišar.
Najboljši tekmovalci so dobili sim-
bolične nagrade. Strelce s pištolo že 7.
januarja čaka III. kontrolno tekmo-
vanje, s puško pa občinska liga.
TEČAJ ZA SODNIKE
Vsaka štiri leta organizira Slovenska
strelska zveza seminarje in tečaje za
strelske sodnike. Tudi v Ptuju smo se
odločili, da pomladimo sodniški ka-
der, zato smo 17. decembra organizira-
li tečaj, ki se ga je udeležilo 25 novih
kandidatov iz Ptuja, Ormoža, Ruš in
Hotinje vasi. Vsi so testiranje uspešno
opravili. Pri OSZ Ptuj so z licenco regi-
strirani kot državni sodniki: Konrad
Kramberger, Dušan Orešek, Adolf
Mihelač, Albina Murko, Zvonko Haj-
duk, Ludvik Pšajd; regijski sodniki:
Zvonko Mlakar, Anton Peteršič, Jože
Malek, Kristina Pšajd; občinski sod-
niki: Srečko Šeruga, Majda Raušl,
Ludvik Pšajd mL, Darko Paulin, Mi-
ran Kramberger, Janko Berlak, Mitja
Kovaččič, Jože Vurcer, Marjan Potrč.
Vsi novi občinski sodniki so na sil-
vestrskem turnirju 26. decembra
uspešno opravili tudi praktični del iz-
pita. (Albina Murko)
TURNIR V DORNAVi
v petek, 30. decembra, so se zbrali
strelci in strelke na avtomatskem stre-
lišču v Dornavi. 28 strelcev in dve
strelki so se pomerili ekipno in posa-
mezno. Ekipno je zmagala SD Gomila
J. pred SD Dornava 1, SD Želka
Juršinci, SD Trnovska vas 1, SD Dor-
nava 2 in SD Trnovska vas 2. Posamez-
no: Franc Čeh, Dornava, 172 kr.; 2.
Majda Raušl, Gomila J., 167 kr.; 3.
Darko Pavlin, Želka J., 161 kr.
Po tekmovalnem delu so se strelci
zbrali na družabnem večeru s cigansko
pečenko. (J-H.)
10- ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
5. JANUAR 1995- TEDNIK
Vesna Ribarič / Drugi del: Rio - prvi vtisi
Brazilijci - družba itogo-^^
meta, sambe in nasprotii
Utrujena in z zavestjo, da sem varna nad oceanom, za-
spim. Ko se zbudim, imam ravno še dovolj časa, da
se iz žepne knjižice s portugalskimi frazami naučim
prvi dve portugalski besedi: hvala - obrigada in dober dan -
homdia.
Rio. V številnih pesmih opevan
tropski raj. Zaradi naraščajočega
kriminala, mnogokrat uperjene-
ga prav proti turistom, pa v
zadnjih letih število tujih obisko-
valcev v mestu znamenitega kar-
nevala drastično upada.
Pri nas doma je še sredi dopold-
neva, tukaj pa ob petih zjutraj pris-
tajamo v temi. Kljub temu da jetu-
kaj zima, je temperatura zraka 24C.
Pričaka naju Luis, vodja medna-
rodne izmenjave pri DENEM-u,
nacionalni organizaciji brazilskih
študentov medicine. Pozneje, ko se
boljespoznamo,sezavem,dajebilo
ob petih zjutraj zanj pravzaprav
sredi noči, in kar čudim se
srečnemu dejstvu, da se je takrat
pojavil na letališču. Spoznal naju je
- če ne po fotografijah, pa po dveh
velikih nahrbtnikih in rahlo iz-
gubljenih pogledih, ki so iskali
neznano medicinsko dušo.
Začetne zadrege so kmalu za
nami. Kmalu po dobrodošlici, še
na letališču izveva, da sva za obisk
izbrali čas, ki jeneverjetnopomem-
ben za Brazilijo. Pred njimi je nov
ekonomski načrt, volitve jeseni in
ravnokar seveda svetovno prvenst-
vo v nogometu - in brazilsko
moštvo je med favoriti. Luis naju
povpraša o najinih načrtih. Do
začetka prakse imava še cel teden
časa in sva ga medve namenili spoz-
navanju Ria. O tem, da bi naju od-
peljal v Youth Hostel, noče niti
slišati. Prvič trčiva ob brazilsko
trmoinenoodkrasnih,včasih karv
zadrego spravljajočih lastnosti teh
ljudi - njihovo neizmerno gostol-
jubje. Kar k sebi domov naju bo
peljal, da se najprej spočijeva, po-
tem pa se bomo dogovorili za na-
prej. Letališko stavbo zapustiva za-
dovoljni, saj nama je uspelo rezer-
virati vozovnico po ceni, ki je za po-
lovico manjša od vsote, ki bi jo zan-
jo odšteli doma.
Medtem se je že zdanilo. Prav
umetniško naložimo najini omari
za naslednja dva in pol meseca - na-
jina nahrbtnika namreč - in potem
še naša telesca v Luisov hrošč. Zna-
meniti in tudi pri nas med mladimi
cenjeni hrošči in druga vozila
znamke VW in Chevrolet so tukaj
nacionalni avtomobili.
In že sva del tega, kar sva prej v
mraku ob pristanku opazovali kot
milijone lučk. Telo se zelo hitro na-
polni z adrenalinom. Razmere na
cesti se mi zdijo kaotične. Pet pa-
sov, po katerih že navsezgodaj drvi-
jo množice avtomobilov, ki se pre-
hitevajo, menjavajo pasove, zavira-
jo in divje hupajo. Nekajkrat mi
zastane dih. Očitno pa se domačini
v tej motorizirani norišnici kar do-
bro znajdejo.
Ko sedaj razmišljam za nazaj, se
mi zdi prav neverjetno, da v vsem
tem času nisva videli ali doživeli
nobene prometne nesreče. Srečna
sem, da mi v takšnih razmerah ni
treba aktivno sodelovati v prome-
tu, in svojo pozornost preusmerim
na okolico. Pred menoj vstajajo po-
dobe, ki sem jih prej poznala les fo-
tografij. Rio ima med svetovnimi
velemesti eno najlepših geograf-
skih leg. Sedem milijonov njego-
vih prebivalcev, ki se imenujejo
Karioke (Cariocas), živi na prosto-
ru med oceanom in griči.
Protiutež mestnemu betonu je
prostrano tropsko zelenje, s kate-
rim so obkroženi griči in ki obdaja
tudi obmorski pas. Zrak v številnih
tunelih, ki prebadajo mestne vzpe-
tine, je od gromozanskega prometa
obupen. Luis nama razloži, da se
vozimo proti južnemu delu mesta.
Takrat še ne veva, da je to najboljši
del Ria, in z Alenko se kar spogle-
dava, kose ustavimo pred stolpnico
in vratar na znak hupe uslužno od-
pre garažna vrata. Pri nas tega pač
nisva vajeni. Vmestu, kjer sta nasil-
je in kriminal endemična, zagraje-
na dvorišča z zaklenjenimi vhodni-
mi vrati spadajo med varnostne
ukrepe, ki so samovmevna sestavi-
na življenja.
Zadrega, s katero prestopava vra-
ta stilno urejenega stanovanja, je
odveč. O tem naju kmalu prepriča
Luisova mama, ki se nam nasmeja-
na pridruži v kuhinji. Očitno so na-
vajeni takšnih (nenapovedanih)
obiskov presenečenja. Sledi za naju
še ena presenetljiva stvar: z
zajtrkom nam postreže hišna
pomočnica. Med svojim bivanjem
sva pozneje spoznali še mnogo
družin srednjega družbenega sloja
in spoznali, da hišne pomočnice
niso stvar nikakršnega prestiža;
zanje je to samo po sebi umevno
udobje. Delovne sile je na razpola-
go dovolj, povrh vsega pa imajo še
dober občutek, da s povprečno 80
ameriškimi dolarji mesečno, koli-
kor običajno znaša zaslužek žen-
ske, ki pomaga v gospodinjstvu,
pomagajo preživeti revni družini.
Brez obveznega kafezinja pri
zajtrku ne gre. Kafezinjo je za naše
razmere majhen odmerek prave
brazilske kave. Čeprav je "doza"
majhna, zadosti svojemu poživlja-
jočemu namenu. Brazilci namreč
pijejo svojo kavo močno kot vrag,
vročo kot pekel in sladko kot ljube-
zen. Počitek v spalki na tleh
otroške sobe se nama po prvih vti-
sih Brazilije prav prileze.
Ko se Luis vrneiz bolnišnice, sva
že obe budni in vsaka s svojim vod-
nikom v rokah kujeva načrte in
možnosti za oglede. Toda danes po-
poldne odpadejo kakršnekoli na-
ravne ali kulturne znamenitosti.
Pred vrati je namreč enkraten in
nadvse pomemben dogodek, ki ga
ne sme nihčeza nobeno ceno zamu-
diti: nogometna tekma Brazilija -
Kamerun. Čeprav bo tudi doma
pred televizijskimi zasloni pestro
in živahno, nama želi Luis, sedaj
okrepljen s prijateljico Lino, post-
reči s čim bolj spektakularnim.
Sedemmilijonsko mesto je stisnjeno v pas med Atlantikom in griči.
MLADA AMERIŠKA DRUŽINA V SLOVENllll
Ofrekeni dmMi ims in pozornost
Zakonca Koren in Mark Heintzman sto no začetku pogovora povedalo, do ne moreta dajati nekih splošnih "receptov" zo srečno družinsko življenje. Teh tudi ni. Vsaka družina mora imeti
svojo pravila - svojo intimnost. "Želiva po povedati, katere so tiste izvirne, zelo enostavne stvari, ki jih midva uporabljava pri vzgoji najinih štirih otrok in so dosegljive vsaki družini, ne
glede no njeno materialno stanje," pripomnita.
Malce nenavadno se nam je zdelo,
da sta si dva izobražena mlada Ame-
ričana izbrala za svojo domovino
Slovenijo. Mark Heintzman: "Slove-
nija je krasna dežela. Najprej sem jo
spoznal sam kot študent. Všeč mi je
tudi vaš način življenja. Vse je v pri-
merjavi z Ameriko zelo preprosto. S
Karen sva se odločila za večjo
družino, imava namreč štiri otroke.
Najstarejši, Benjamin, šteje šest
let, Maggie ima štiri, Callie dve leti
in pol in Mark dva meseca. Sloveni-
ja se nama zdi varna in mirna ter
meniva, da lahko tu dobro vzgajava
svoje otroke. Se posebej mi je všeč,
da je pokrajina tako raznolika. Zdaj
stanujeva v Domžalah in imamo
blizu planine, pa tudi morje. Slo-
venci ste zelo prisrčni ljudje. Slove-
nijo sem spoznal pred dvanajstimi
leti in od takrat imam veliko dobrih
prijateljev.'
Lepo govorite slovensko - ste se
hitro naučili?
Mark Heintzman: "Še vedno de-
lam napake. Vendar vztrajam, ker
hočem tu živeti in jezik je pogoj. Na
začetku ni bilo lahko in mnogo je
anekdot, ki so se mi pripetile takrat."
Mark se zelo trudi pri pogovoru.
Nikoli ne uporablja angleških izra-
zov, tudi če se mu zatakne in se ne
spomni slovenske besede.
Karen se slovenščine šele uči in ob
tem je povedala: "Ko sem pred časom
govorila po telefonu v slovenščini, so
mi otroci dejali: 'Mami, bilo je čudo-
vito, ničesar nismo razumeli.'" Karen
se prisrčno nasmeji in nadaljuje:
"Učim se... Počasi, a mi kar gre."
OTROK SE MORA NAUČITI
ODGOVORNOSTI
Kateri je vajin glavni moto pri
vzgoji otrok?
Karen Heintzman: "Naučila sem
se, da če nekaj izrečem, se tistega tudi
držim. Otrokom moraš povedati, kar
v resnici misliš - torej resnico. Zelo
hitro namreč vedo, kdaj samo pretiš
in govoriš ter groziš. To je zelo pre-
prosto, vendar mnogokrat za starše
zelo težavno.
Vsak otrok si želi neodvisnosti in
ponosni so, če lahko sami odločajo o
svojih stvareh. Najprej so to vsakod-
nevna opravila. Zato se z Markom
trudiva in jih hočeva naučiti 'pamet-
ne' izbire. Mnogokrat se morajo v
življenju odločati o pomembnih stva-
reh. Tako jim že sedaj pomagavapra-
vilno se odločati. Otroci zdaj sami
odločajo in izberejo svojo garderobo
ter jedi. Seveda pa se morajo pri tem
naučiti tudi nositi posledice pri
napačnih odločitvi. Tako jih, ko ugo-
tovijo, da so izbrali napačno hrano,
spomnim, da je bila to njihova
odločitev."
Mark Heintzman: 'Vzgajava dru-
gače, kot so to počeli najini starši. Pri
vzgoji poskušava imeti enako
mišljenje. Zelo pomembno je, da sva
usklajena, in velikokrat uporabiva
tudi neverbalno komunikacijo. Kot
zakonski par izkazujeva medsebojno
ljubezen tudi pred otroci. Zato se
brez zadržkov poljubljava, objemava
in otroci so srečni, saj dobijo občutek
ljubezni. To je za 'normalni razvoj'
zelo pomembno.
Otrokom hočem dati čas, pozornost
in telesno prisotnost, da se počutijo
varni in vredni ljubezni. Za vsakega
otroka si vzamem čas. Tako enkrat na
teden vsakemu otroku posebej posve-
tim čas in počnem tisto, kar si najbolj
želi. Z Benjaminom kolesarim, Mag-
gie rada vrtnari, s Callie greva na sok,
z dvomesečnim Lukom pa na spre-
hod. Šele tako se jim lahko polnoma
posvetim. Zame in za Karen je to
osnova za bodočnost in za boljšo ko-
munikacijo.
Govor je zelo pomemben v človeko-
vem razvoju, gre za oblikovanje člo-
veka kot posameznika in za vzpos-
tavljanje komunikacij zokolico. Zato
se v tem času veliko pogovarjamo. To
gledam kot na investicijo, kajti ko
Mark Heintzman
bodo v srednji šoli in se bodo srečali s
kakšnim problemom ali z vprašanji
(o seksu, mamilih, smrti...), mi bodo
povedali in vprašali za nasvet, saj
vedo, kaj me zanima. Vedo pa tudi, da
jih imam rad.
Ker imam sedež svoje firme doma,
se včasih pripeti, da pride kateri od
otrok s svojim problemom k meni v
pisarno. Takrat pustim vse drugo in
hočem mu dokazati, da je on najpo-
membnejši. Poslušam ga in se tru-
dim, da bi bil tudi z mislimi prisoten.
Šele tako se lahko razvije med nami
pravo prijateljstvo. Raje delam poz-
neje dolgo v noč. Bodrim pa jih tudi z
besedami, da se bodo zavedali in ver-
jeli najprej sami sebi. Nikoli si ne do-
volim, da bi otroke zmerjal ali jih
poniževal, kajti besede ne gredo samo
v ušesa, temveč tudi v otroško dušo.
Kompleksov iz otroštva pa se tudi
pozneje težko znebimo.
Tudi otroke objemam in želim jim
dokazati, da so tudi oni deležni in
vredni ljubezni. Verjamem namreč
psihologom, ki pravijo, da je to zelo
pomembno pri otrokovem razvoju."
Karen Heintzman
ČE OTROKOM UGODIŠ, JIH
ŠE NE RAZVAJAŠ
Kako usklajujeta svoj tempo živl-
jenja in vzgojo otrok?
Mark Heintzman: "Zdaj je Karen
doma, kljub temu da ima poklic, s ka-
terim bi tudi v Sloveniji hitro dobila
zaposlitev, saj je strokovnjakinja za
oglaševanje in stike z javnostjo. Dok-
ler bova finančno zmogla, bodo otro-
ci kar doma. Ne bi rad, da bi bili v neki
skupini samo številke. Ne dvomim o
kvaliteu vrtcev, vendar meniva, da je
zanje koristneje, da so doma."
Kaj mislite, kdaj se bo prav ta vaji-
na bližina najbolj poznala pri otro-
cih?
Karen Heintzman: "Rada bi pove-
dala, da sem v Ameriki delala kot pro-
dajni manager v eni od ameriških
umetnostnih galerij. Veliko sem de-
lala in bilo je zelo naporno, pri delu pa
sem zelo uživala. Po rojstvu otrok
sem se posvetila družini. Priznam, da
je včasih naporno, a še bolj uživam.
Zamejepoklicmatereenakopomem-
ben in zaradi tega se ne počutim nič
manj vredno kot prej, ko sem bila za-
poslena. Čas z mamo je zelo pomem-
ben za vzgojo otrok. Mogoče najini
otroci ne bodo iskali zadovoljstva v
substitutih, ampak bodo vztrajni in
potrpežljivi za dobre stvari. Prav to je
moj moto. Poklic matere se mi zdi
zelo pomemben, daje pa mi tudi veli-
ko zadoščenje. Od otrok pa se tudi ve-
liko naučim."
V AMERIKI NI ČASA ZA
DROBNE STVARI
Katere so najvidnejše razlike v
vzgoji med ameriško in slovensko
družino?
Mark Heintzman: "Opazujem, da
je v Sloveniji tempo življenja še ved-
no počasnejši in še zmeraj ostaja več
časa za družinsko življenje. Vidim pa
tudi, da starši večkrat tudi kaj prepo-
vejo in rečejo ne, vendar otroci že
vnaprej vedo, da ne mislijo resno. Pri
odločitvi morajo starši vztrajati. To
me zelo moti, kaj ti če bi se starši svoj-
ih odločitev držali, bi bilo veliko
lažje. Takrat bi otroci staršem bolj
verjeli."
Gotovo se tudi pri vas zgodi, da
otroci nc ubogajo. Jih kaznujete in
na kakšen način?
Karen Heintzman: "Ja, zgodi se, da
ušpičijo kakšno stvar. V teh letih sem
se navadila nečesa: nikoli ne kaznu-
jem, ko sem zelo jezna. Najprej
počakam, da mine tisti prvi val jeze,
šele nato ukrepam. Ko moram kazno-
van, kaznujem zato, ker si je otrok ka-
zen zaslužil, in ne zato, da bi potešila
svojo jezo. Tepem jih ne. Izbiram
drugačne kazni, kot na primer za ne-
kaj časa pospravim igrače na pod-
strešje, prepovem gledanje televizije
... Ponavadi sklenemo med sabo po-
godbo in tudi zapišemo, kako dolgo
bo kazen trajala ter vse potrebno.
Včasih kar slikovno: narišemo kup
lego kock in znak za prepoved ali pra-
zen stol pred televizorjem. Ko sem
užaljena, to otrokom tudi pokažem.
Tako jih na neki način 'prisilim', da
se mi opravičijo. In potem se imamo
naprej lepo."
Kaj pa ko pride do konfliktov v va-
jinem odnosu?
Mark Heintzman: "Konflikt je
normalnastvar v vsakem odnosu. Ko
pride do njega, to otroci takoj opazijo.
Zato se tudi pred njimi drug druge-
mu opravičiva. Zavedava se namreč,
da otroci posnemajo starše v dobrem
in slabem. Gotovo tudi midva naredi-
va napako, in če naju otroci spomnijo
nanje, se potrudiva, da jih čimprej
popraviva. Zato si z ženo vzamevačas
samo za naju. Ker nimava tu najinih
staršev, pokličeva varuško, kajti od-
nos med zakoncema je najpomemb-
nejši pri vzgoji. Drug drugemu izka-
zujemo pozornost z malenkostmi.
Najini otroci pa imajo od naju zagoto-
vilo, da se ne bova nikoli ločila. Tako
kot sva si to obl j ubila midva s poroko,
sva povedala tudi nj im. Meniva, da je
to zelo pomembno."
Praznujete po slovenskih ali ame-
riških običajih?
Mark in Karen Heintzman: "Oba
sva zelo verna, zato imamo zelo po-
dobne običaje kot druge verne
družine. Naša družina pa ima tudi
čisto svoje običaje: skupaj pojemo,
beremo in tudi molimo enostavne
molitvice. Imamo tiste običaje, v ka-
terih najini otroci zelo uživajo, kajti
tega se bodo zmeraj spominjali in
tudi pozneje j ih bo za praznike vleklo
domov."
Marija Slodnjak
TEDNIK -5. JANUAR 1995
OD TOD IN TAM - 11
OB 40-LETNICI / AEROKLUB PTUJ -
Med ptufskhnt padarci
Padalska sekcija je v Aeroklubu Ptuj poleg motorne in jadralne tretja najmočnejša, saj ima-
mo 30 članov, ki aktivno skačejo, ter sodobna padala, ki nam omogočajo primerljive rezul-
tate s svetovno najuspešnejšimi padalci. ^
Padalstvo je šport mladih, zato
se generacije padalcev zamenju-
jejo hitreje kot generacije pilotov
ali modelarjev. V zadnjih 25 letih
smo izšolali več kot 270 mladih
padalcev in padalk. V tem obdob-
ju je padalstvo v našem klubu
doživljalo vzpone in padce, kljub
temu pa se lahko pohvalimo z
naslovi državnih mladinskih in
članskih prvakov. Vedno smo do-
segali tudi solidne ekipne uspehe
v vseh disciplinah.
Obilico težav je tako našemu kot
tudi drugim klubom povzročalo to,
da nismo imeli primernega letala
za osnovno šolanje. Vsa leta smo si
zato morali najemati primerno le-
talo v sosednji Hrvaški. Tudi opre-
ma, ki jo uporabljamo za osnovno
šolanje, je dokaj zastarela in ne
omogoča mlademu padalcu hitrega
razvoja, zato bomo morali v krat-
kem kupiti nova sodobna šolska
padala.
V zadnjem obdobju smo nakupili
drugo nujno potrebno opremo za
doseganje vrhunskih rezultatov:
elektronsko doskočišče, blazino za
doskok, videokamero za snemanje
figurativnih skokov in vrhunska
padala za skoke na cilj.
Pred dvema letoma smo pričeli
intenzivneje načrtno delati z mla-
dimi, kar se nam že obrestuje, saj se
je v pretekli sezoni uvrstila ekipa na
zaključek svetovnega pokala v
Franciji in se uvrstila med 40 eki-
pami na solidno 19. mesto ter na
zaključek evropskega pokala v Ita-
liji.
Danes skače v Aeroklubu Ptuj 30
padalcev s športnimi dovoljenji in
6 učencev pod vodstvom treh
učiteljev, ki omogočajo skoke na le-
tališču tri- ali večkrat tedensko. To
so Miro Vindiš ter Stanko in Zlatko
Čuš. Poleg tega se lahko pohvalimo
s tremi mednarodnimi padalskimi
sodniki (prav tako Miro Vindiš,
Zlatko in Stanko Čuš). Sekcija je
tako med kadrovsko naj-
močnejšimi v Sloveniji.
V Moškanjcih smo v teh letih or-
ganizirali vrsto republiških mla-
dinskih in članskih tekmovanj,go-
tovo pa smo najbolj znani po ptuj-
skem padalskem pokalu, tekmo-
vanju, na katerem so se dolga leta
merili padalci v dveh izjemno
atraktivnih zvrsteh skakanja: v
skokih v vodo in nočnih skokih.
Padalski pokal smo organizirali
prvič leta 1974 s skoki v pod-
lehniško jezero. Ti skoki so v kom-
binaciji z nočnimi privabljali
tisoče obiskovalcev v Podlehnik in
na letališče, zelo zanimivi pa so bili
tudi za vse slovenske in druge pa-
dalce. Odkar jezero v Podlehniku
ni več primerno za skoke, organizi-
ramo nočne skoke in skoke na cilj,
tekmovanje pa kljub 20-letnici tra-
diciji še zmeraj privabi ja padalce in
obiskovalce.
UL LETALA - VSE POPOL-
NEJŠA, UDOBNA IN POCENI
v sedemdesetih letih se je v svetu
pojavilo več vrst ultralahkega le-
tenja in naprav za letenje. To so bili
najprej jadralni zmaji, pozneje
zmaji z motorjem, nato še prava le-
tala z malimi motorji. Z razvojem
padal so se pojavila tudi jadralna
padala - takšna, kot jih uporabljajo
padalci, le da imajo precej večjo
površino.
Zmaji in ultralahka (UL) letala
so izdelani predvsem iz lahkih alu-
minijastih cevi in platna. Njihova
teža se giblje med približno 90 in
200 kilogrami, zato jih uvrščamo v
kategorijo UL letal.
Tudi cena teh letalnih naprav je
nizka, saj je potrebno zanje odšteti
približno toliko kot za osebni avto
srednje kategorije. Tako so ta letala
dosiopnaširšemu krogu navdušen-
cev in so povečini v zasebni lasti.
Za letenje z UL letali in zmaji je
uporaben dovolj velik travnik, saj
vzletijo ta plovila že po 50 metrih
vožnje po tleh. Seveda morajo ime-
ti ti tereni dovoljenje za uporabo.
Slaba stran UL letal in zmajev je v
manjših uporabnih možnostih, saj
lahko letijo le v lepem vremenu,
brez vetra, dosegajo pa tudi bistve-
no nižje hitrosti. So največ dvose-
dežni.
V našem klubu smo dobili prvo
UL letalo šele leta 1990. Danes leti-
jo naptujskem nebu štiri UL letala.
Na njih smo izšolali devet pilotov,
ki so letos opravili izpite za pilote
UL letal, z UL letali pa letijo tudi
športni piloti, ki imajo dovoljenja
športnih pilotov in učiteljev leten-
ja. V teh štirih letih smo na Ptuju na
UL letalih naleteli več kot 400 ur v
več kot 2500 vzletih.
V svetu že veliko let prirejajo tek-
movanja za zmaje in UL letala. V
Sloveniji smo glede tega v zaostan-
ku, se pa naši jadralni zmajar ji in ja-
dralni padalci že udeležujejo med-
narodnih tekmovanj, motorni
zmajarji tekmujejo večinoma v Slo-
veniji, UL letalci pa še niso organi-
zirali državnega prvenstva. Vzrok
je tudi v mačehovskem odnosu
bivše države do UL letalstva. Pred-
pisi za letenje z zmaji obstajajo že
več kot deset let, za letenje z UL le-
tali pa smo dobili predpise šele le-
tos. Do sedaj smo uporabljali pred-
pise za letenje s športnimi letali, ki
pa so veliko bolj zahtevni.
Načrti ptujske sekcije ultra-
lahkega letalstva so predvsem
šolanje čim večjega števila pilotov
ter udeležba na tekmovanjih,za ka-
tere upamo, da bodo organizirana
posebej za UL letala.
Zanimanje za letenje z UL letali
je veliko, saj je cena kar za polovico
nižja od letenja s športnimi letali,
pa tudi UL letala so vse popolnejša,
udobnejša in bolj ekonomična.
NAJMLAJŠI - BALONARJI
Balonarska sekcija Aerokluba
Ptuj je bila ustanovljena na redni
letni skupščini leta 1992. V tistem
letu smo se ukvarjali z dvema te-
meljnima vprašanjema: kakokupi-
ti balon in kako usposobiti ljudi za
letenje z njim. Za vodjo sekcije je
bil imenovan Janez Petrovič, za pi-
lota balona pa so se usposabljali
štirje kandidati, od tega trije že ak-
tivni člani kluba. Šolanje jepoteka-
lo skoraj vse leto, saj sta nas uspo-
sabljala balonarja iz Ljubljane Avi
Šorn in Grega Trček. Konec leta
smo uspešno opravili izpit za pilota
balona: Otmar Gaiser, Vili
Tomašič, Danilo Starček in
Branko Ambrožič. Skoraj sočasno
je prispel prvi klubski toplozračni
balon. Tako so bili napori
predvsem predsednika Aerokluba
Otmarja Gaiserja poplačani, piloti
pa smo v zgodnjih jutrih in tik pred
mrakom pridno polnili kupolo in
nabirali ure na ptujskem nebu.
Tistega leta smoorganizirali tudi
prvi mednarodni balonarski festi-
val, ki je že naslednje leto prerasel
vsa pričakovanja, v letošnjem letu
pa smo bili skupaj z Mursko Soboto
celo organizatorji evropskega balo-
narskega prvenstva.
S prvim ptujskim balonom smo
do sedaj naleteli čez 200 ur in se
udeležili vseh balonarskih tekmo-
vanj v Sloveniji. Letos se mu jepri-
družil še en klubski balon, tako da
sta se na prireditvah ob evropskem
prvenstvu med številnimi tujimi
dvigovali v nebo tudi dve ptujski
kupoli. Z obema smo popestrili več
drugih dogodkov v občini, pa tudi
drugje. Usposobiti želimo še nekaj
pilotov ter izpopolniti potrebno
opremo. Kljub majhnemu številu
pilotov balona je v balonarski sek-
ciji ali ob njej še nekaj fantov, brez
katerih letenje ne bi bilo mogoče.
Letenje z balonom je namre»kot
vsako drugo letenje ekipno delo in
pomočniki so enako pomembni
kot pilot balona. Ob visokem jubi-
leju Aerokluba Ptuj in šele tretjem
letu delovanja balonarske sekcije
se tako piloti balona za razvoj balo-
narstva zahvaljujemo vsem, ki so
nam pri tem pomagali.
(Konec)
Zapise ob 40-letnici Aeroklu-
ba Ptuj smo prispevali: Kostja
Kolarič, učitelj motornega le-
tenja, Janez Bezjak, učitelj ja-
dralnega letenja, Stanko Čuš,
učitelj padalstva, Jože Stopar,
pilot UL letala, Branko Am-
brožič, pilot balona, in Milena
Zupanič, učiteljica jadralnega
letenja.
Tik pred doskokom na tekmovanju v ptujskih toplicah.
Vedno atraktivni baloni.
SVETI TOMAŽ / V PRŠETINCIH ZGRADILI VODOVOD
ffonec težav ob suši
Kaj pomeni vodovod v Sloven-
skih goricah, posebej v nekaterih
odmaknjenih delih tomaževske
krajevne skupnosti, vedo
predvsem tisti, ki je v sušnih me-
secih niso imeli in so morali nan-
jo čakati, pri tem pa so trepetali za
vsako kapljico. Za 48 gospodinj-
stev v kraju Pršetinci se je ta mora
končala konec lanskega oktobra.
26. avgustasozakoličili teren, 1.
septembra pričeli gradbena dela
ter jih sklenili konec oktobra. Po
predhodni kemični in bakterio-
loški analizi vode, ki so jo opravili
na Zavodu za zdravstveno varstvo
v Mariboru, je (neoporečna) pri-
tekla iz cevi 28. oktobra. Dela pri
gradnji pršetinskega vodovoda je
opravilo Komunalno podjetje
Ormož.
"Ideja o gradnji vodovoda v
Pršetincih ni nova, saj so imeli
ljudje na tem območju predvsem v
zadnjih sušnih poletjih in tudi v zi-
mah velike težave s pitno vodo. Po-
globljeno smo se o gradnji vodovo-
da s krajani in krajevno skupnostjo
pričeli pogovarjati proti koncu lan-
skega leta. Ker je to razvejano in ne
preveč gosto poseljeno območje,
jim je pri tem veliko pomagala tudi
država, saj so pri izgradnji vodovo-
da iz fonda za demografsko
ogrožena območja dobili sredstva
za polovico celotne naložbe. Ko-
munalno podjet jeOrmož je sodelo-
valo že pri idejni zasnovi, gradbe-
nem načrtu in pridobivanju vseh
dovoljenj, kar .je bilo opravljeno v
letošnjem juniju," nam je pojasnila
Pavla Majcen, direktorica
ormoškega Komunalnega podjet-
ja.
Vodja projetka pri izgradnji
pršetinskega vodovoda je bil dipl.
ing. strojništva Ludvik Hriberšek.
Ker so pričakovali deževno jesen,
so v septembru delati tudi po dva-
najst ur dnevno. Tako so že v tem
mesecu uspeli položiti 4245 metrov
glavnega cevovoda v premeru 110
mm in 1872 metrov premera 63
mm. V kratkem času so opravili
ogromno dela, tako da jim je za
začetek oktobra ostalo nekaj nad
dva in pol kilometra cevovoda za
hišne priključke.
"Če ne bi bilo skupne akcije kra-
janov, krajevne skupnosti, občine
in države, na tem območju še v ne-
kaj naslednjih letih ne bi imeli
zgrajenega vodovoda, saj krajani
sami tega denarnega bremena brez
dvoma ne bi zmogli," je povedal
Ludvik Hriberšek.
V Pršetincih so tisti, ki so želeli
vodovod, izvolili gradbeni odbor,
ta pa je imel precej dela. Franc
Grašič je bil neke vrste koordina-
tor, opravljal je kontakte z ljudmi,
občino in krajevno skupnostjo,
skrbel za pogodbe in pravočasno
zbiranje denarja. Tako so krajani za
vodovodni priključek prispevali
po 2500 nemških mark v tolarski
protivrednosti, to pa je vsota, ki jo
je določil ormoški izvršni svet za
priključitev na vodovodnoomrežje
tam, kjer v občini tega še ni. Na u
način so krajani zbrali polovica de-
narja za celotno naložbo, drugo pj
so bila sredstva za demografske
ogrožena območja.
Tega, da je kraj, kljub temu da sc
hiše redko poseljene, dobil prepo-
trebno vodo, je Franc Grašič, ki
živi na meji med zaselkomj
Pršetinci in Koračicami, izredne
vesel. "Pri gradnji vodovoda je po-
tekalo vse v najlepšem redu. Dena;
smo sproti in dokaj redno zbirali ii
ga polagali na poseben račun,;
njim je kasneje krajevna skupnos
poravnavala vse, kar je bilo potreb
no. Tudi z ljudmi nismo imel
težav, prav tako ne s Komunalnin
podjetjem, ki je izvajalo gradben;
dela. Povsod tam, kjer je bil pritisl
vode premočan, to pa jebilo v tride
setih primerih, so uporabnikon
montirali reducirne ventile, ti pase
bili vračunani v ceno naložbe. Oc
vsega najlepše je to, da vodo ima
mo," je zadovoljno sklenil Frani
Grašič.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Zadnji hidrant v Koračicah, ob njem stojita Ludvik Hriberšek in Franc Grašič
Od tod bodo napeljali vodo še v druge hiše na tem območju.
Komunalno podjetje Ptuj po
Žnldaričevo nabrežje 3
OBJAVLJA
PLAN ZIMSKE SLUŽBE ZA SEZONO 1994/95 S SEZ-
NAMOM ULIC IN TRGOV NA OBMOČJU MESTA
PTUJA, NASELJA KIDRIČEVO IN MAJŠPERK, Izde-
lan na osnovi odloka iz Uradnega vestnika občin
Ormož in Ruj štev. 2/79.
OBČINA PTUJ
I. PRIORITETA
Cafova ulica, Cankarjeva ulica, CMD, Čučkova uli-
ca, Dravska ulica, Gregorčičev drevored s cesto do
bolnice in parkiriščem, Kraigherjeva ulica, Kremplje-
va ulica, Miklošičeva ulica, Minoritski trg. Mestni trg,
Novi trg, Natašina pot vključno z gasilskim domom.
Na tratah, Osojnikova ulica, parkirišče za avtobusno
postajo, parkirišče za gradom, parkirišče Vodnikova
ulica, parkiriščeobRaičevi ulici, parkirišče zalekarno,
Prešernova ulica, Slomškova ulica, Špindlerjeva uli-
ca, Ul. 5. prekomorske, Žnldaričevo nabrežje.
II. PRIORITETA
Aškerčeva ulica, Arbajterjeva ulica, Bevkova ulica.
Cvetkov trg, Flegeričeva ulica. Jadranska ulica, Jen-
kova ulica, Kajuhova ulica, Kvedrova ulica, Kramber-
gerjeva pot, Kariževa ulica, Ul. Jožefe Lacko, Lackova
ulica, Levstikova pot, Langusova ulica, Murkova uli-
ca. Muzejski trg. Med vrti, Meglova pot. Na gradu. Ob
Grajeni do pokopališča, Ostrčeva ulica. Panonska uli-
ca. Rimska ploščad, Slovenski trg, Švajgerjeva ulica,
Tiha pot, Trubarjeva ulica. Ulica Lackove čete. Ulica
Anice Kavčevič, Ulica Anice Kolarič, Ulica Stanka
Brenčiča, Ulaca 25. maja, Vrazov trg, Vošnjakova uli-
ca, Vodnikova ulica, Zoisova pot, Žgečeva ulica.
III. PRIORITETA
Arnuševa ulica, Abramičeva ulica, cesta proti Mo-
horič. Brstje 25, cesta na Osojnik, Črtkova ulica,
Čufarjeva ulica, Čehova ulica, Čopova ulica, Dornav-
ska cesta proti Podvincem, Draženska cesta, Franko-
vičeva ulica, Frasova ulica, Finžgarjeva ulica. Grajska
ulica, Gomilškova ulica, Gajzerjeva ulica, Groharjeva
pot, Gromova ulica, Golobova ulica, Gubčeva ulica,
Hercegova ulica, Hermanova ulica, Hauptmaničeva
ulica, Hreničeva ulica, iz Nove vasi v Kicar, llčeva uli-
ca. Jezova ulica, Jurančičeva ulica. Kratka ulica, Ko-
gojeva pot, Kerenčičeva ulica, Kokolova ulica, K jeze-
ru, kraki Vičavske ceste, Klepova ulica, kraki Ulice
Vide Alič, Kersnikova ulica, Krčevina, K mlinu Koreje-
va, K mitreju, Koresova ulica. Ljudski vrt, Lazarjeva uli-
ca, Linhartova ulica, Mladinska ulica, Macunova uli-
ca, mejna cesta z Mestnim Vrhom, Maistrova ulica.
Mejna cesta, Meškova ulica, Majdina pot. Mestni log,
Mlinskacesta,Mežanova ulica, Nova cesta, Nova vas,
Na Panoramo, Na obrežju. Obrtniška ulica. Ob Ro-
goznici, Orešje - Vide Alič - Maistrova, Orešje, Ob Dra-
vi, Ob železnici do nadvoza. Ob Dravi, Ob Stu-
denčnici, Pivkova ulica, Prežihova ulica, Poljska ces-
ta, Pergerjeva ulica. Pot v toplice, Povodnova ulica.
Prečna pot, Rabelčja vas - Nova vas, Rajšpova ulica,
Reševa ulica, Remčeva ulica. Ribiška pot, Rimska uli-
ca, Seliškarjeva ulica, Slovenjegoriška - Nova vas,
Stojkova ulica, Severova ulica, Satlerjeva ulica, Saga-
dinova ulica, Sodince, Suha veja, Slekovčeva ulica,
Spodnja Hajdina 144,146, Spolenakova ulica, Štrafe-
lova ulica, Šeronova ulica, Štuki,Toplakovaulica,Tur-
niška ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova uiica, Trajano-
va ulica. Ulica Viktorina Ptujskega, Ulica Avgusta Hlu-
piča. Ulica Franca Kosca, Ul 1. maja, Ul. Žetalskega
Jožeta, Ul. Haloškegavoda, Ul 14. divizije, Ul.Šercer-
jeve brigade, Ul. Pohorskega bataljona, Vegova ulica.
Vrtnarska pot, Vičava, Vespazianova ulica, VVilhelmo-
va ulica, Zelenikova ulica, Zavčeva ulica, Zidanškova
ulica. Zadružni trg, Žabjak, Žunkovičeva ulica.
OBČINA KIDRIČEVO
{.PRIORITETA
Kopališka ulica.
II. PRIORITETA
Čučkova ulica, Kolodvorska ulica, Kajuhova ulica,
Lackova ulica. Mladinska ulica. Ulica B. Kraigherja,
Vlahovičeva ulica. Industrijsko naselje, Njiverce na-
selje, Ob gozdu, Proletarska ulica, Pupinova ulica, Ul.
Nikole Tesle, Vegova ulica.
OBČINA MAJŠPERK
II. PRIORITETA
avtobusno postajališče na Bregu in Majšperku, ces-
ta ob šoli od reg. ceste do Planeca, cesta nad šolo do
Mohorka z dvema odcepoma, odcep reg. cesta do
Urlepa (pri kapeli), od reg. ceste do menze TVI (ces-
ta), od reg. ceste do Kitaka ob trgovini na Bregu, od
reg. ceste do blokov na Bregu, odcep na Bregu Fur-
man-Mikolič, obrat Planika do stan. bloka Breg 15, od
reg. ceste do Tominca in Fiderška, pločnik - leva stran
proti Rogatcu, pločnik - desna stran, pločnik - desna
in leva stran proti križišču od KS do pokopališča,
pločnik - desna in leva stran na Bregu, Primožič -
Varžič, plato ZP in ob reg. cesti pri trgovinah, reg. ces-
ta - Martin Puh (dolinca), Urlep - Pislak do reg. ceste,
vhod do mrliške vežice s platojem, vhod k stan. blo-
kom 36/37,32/34,38/38 a, vhod k oddelku policije. □
12-NASVETI
5. JANUAR 1995- TEDNIK
PTUJ, ORAJENŠČAK, GORIŠNICA / POTEPANJE PO DEŽELI SNEŽAKOV
Snezaki * lunaKii
Takole pa je snežak zapolnil vzdušje v Gorišnici.
Sneženi junak v Kajuhovi 1.
Zima, sne^ in zinisUo vesel-
je - vse to nas je otiskalo v
prazničniK clneK. Se posetej
so se na sneg' pripravili otroci
in že v prviK clneli zg'raclili
mono^o lepili snežakov. Naj-
večje in najzanimivejše smo
izkirali v otroški oddaji radia
Ptuj Za male in velike otroke
in med mnogimi snežaki oki-
skali tiste zares največje. Te
so naredili v Ptuju v Kajuko-
vi 1, na Grajenščaku in v
Gorišnici.
Največjega ptujskega snežaka
so zgradili v Kajuliovi 1. Velikan
je v višino meril kar pet metrov. Se-
veda ga niso zgradili samo majhni
Snežak na elankah.
otroci, kar precej so jim pri tem po-
magali že malo "starejši". Da pa je
snežak lahko dohiltoplo pokrivalo,
so morali uporabiti veliko lestev.
Dva zares velika snežaka so na-
redili še v Prešernovi ulici in morda
še kje drugje, pa žal tega nismo iz-
vedeli ob pravem času.
Precej velik snežak na
smuče\\ nas je pozdravil na Gra-
jenščaku pri kmečkem gos-
tišču Slu^a, Opremili so ga s pa-
rom smuči, ki pa niso čisto navad-
ne, ampak nosijo letnico, ko so pri
nas izdelali prvo serijo smuči
Elan. Bojana, ki je snežaka
zgradila ob pomoči očeta, je pove-
dala, da je za "gradnjo" porabila
kar precej časa, pa tudi nekaj idej
je bilo potrebnih.
Tudi v Gorišnici je bilo precej
snežakov, največjega pa je zgradi-
la Maja - v višino je meril dobre tri
metre. Po nekaj dneh mu je sicer
upadel velik trebuh, ki mu ga je na-
redila Maja, vendar bo najverjet-
neje preživel še kakšen zimski
dan.
Snežaki so torej zapolnili zimsko
veselje otrok, in če bo v prihodnjih
dneh zapadlo še kaj novega snega,
bodo zrasli novi, kdove - morda še
večji sneženi možje.
Tatjana Mohorko
Fotografije: Dušan Sterle
KRVODAIALCI
20. DECEMBRA - Franc Cigula,
Dornava 141; Andelo Maračič, Ul. 5.
prekomorske 2, Ptuj; Milan Zajšek,
Dobrina 69, Žetale; Stanislav
Brodnjak, Dravinjski Vrh II, Videm;
Stanislav Molnar, Krčevina 83, Ptuj;
Anton Bukšek, Žetale 51; Ludvik Vi-
dovič, Videm pri Ptuju 58; Nada Ko-
žar, Industrijsko naselje, Kidričevo;
Adolf Janžekovič, Polenšak 40; Ivanka
Vidovič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Tatja-
na Šalamun, Nova vas 96/a, Ptuj; Pavla
Čuš, Ul. 5. prekomorske, Ptuj; Ciril
Varga, Puškinova 9, Maribor; Tatjana
Molnar, Potrčeva 18, Ptuj; Franc Ga-
brovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Rudolf
Petrovič, Pacinje 28, Dornava; Miran
Jagarinec, Spuhlja 108; Stanko
Krajnc, Hajdoše 29/a; Valentin
Turnšek, Spuhlja 68/b; Vladimir Fras,
Hlaponci 25/a, Juršinci; Rudolf Repec,
Tržeč 19/a, Videm; Stanko Zagoršek,
Bukovci 72, Markovci; Marija Zamu-
da, Gorišnica 155; Milan .Munda,
Prežihova 1, Ptuj; Feliks Hvaleč,
Gabrnik 48, Juršinci; Metka Kristo-
vič, Borovci 27, Dornava; Janez
Potočnik, Hrastovec 26, Zavrč; Jožica
Predikaka, Kicar 77, Ptuj; Silva Ko-
kot, Pohorje 17, Cirkulane; Vinko Va-
lentan, Šeronova 4, Ptuj; Anica Brmež,
Sela 35, Lovrenc na Dravskem polju;
Nevenka Maruh, Žnidaričevo na-
brežje, Ptuj; Ema Repec, Tržeč I9/a,
Videm; Dragica Gajšek, Vintarovci
73/a, Destrnik; Ivan Kukovič, Suha |
veja 7, Ptuj; Darko Volkner, Žgečeva 4,
Ptuj; Marjan Grabar, Podvinci 100,
Ptuj; StojanMlakar,Kočice37,Žetale;
Vesna Brodnjak, Gorišnica 24/b; Bran-
ko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Milan
Bombek, Formin 28/a, Gorišnica; Ivan
Vindiš,Janežovski Vrh 21/c, Destrnik;
Boža Rmeršič, Ormoška 108, Ptuj;
Srečko Bezjak, Ločič 27, Trnovska
vas; Milan Travnikar, Ob železnici 12,
Ptuj; Zvonko Medved, Cvetkovci 79/a,
Podgorci; Milan Herga, Drstelja 29,
Destrnik; Stanislav Ivančič, Hrasto-
vec 73/a, Zavrč; Franček Ljubeč, Zago-
jiči 27, Markovci; Franc Šegula, Po-
lenšak 17; Irena Horvat, Spuhlja 98;
Alojz Emeršič, Lancova vas 56, Vi-
dem; Dušan Tetičkovič, Slovenskogo-
I riškac. l,Ptuj; Bojan Kokol, Bresnica
i 11, Ormož.
22. DECEMBER - Slavko Burjan,
Hajdoše 53/a; Franc Zagoranski, Haj-
doše 101; Martin Šprah, Slovenjego-
riška 3, Ptuj; Andrej Bukvič, Draženci
34, Hajdina; Rafael Kramberger, Le-
vanjci 29/b, Destrnik; Srečko Kosec,
Draženci 22, Hajdina; Klavdija Kozo-
derc, Skorba 51, Hajdina; Franc Kla-
neček, Sp. Hajdina 21; Alojz Jerenko,
Draženci 73, Hajdina; Danilo Vaupo-
tič, Lancova vas 48/a, Videm; Zdenka
Selinšek, Krčevina pri Vurbergu;
Ivanka Justin, Panonska 2, Ptuj; Mi-
ran Valenko, Draženci 10/b; Alojz
Cestnik, Draženci 19, Hajdina;
Božana Bedenik, Ptujska Gora 56;
Dušan Furek, Draženci 87/a, Hajdina;
Janez Turnšek, Gerečja vas 40/c; Lud-
vik Mlakar, Brunšvik 12, Race; Mikan
Trifunovič, Rancarska 12, Sp. Duplek;
Vladimir Ornik, Hajdoše 73, Hajdina;
Leopold Paher, Gerečja vas 72; Vesna
Kornik, Ilčeva 21, Ptuj; Jože Majerho-
fer, Hajdoše 40, Hajdina; Branko Breg,
Orešje 137,Ptuj; Daniel Petrovič,Pod-
vinci 124/a; Drago Furek, Hajdoše 39,
Hajdina; Štefan Breznik, Ul. Zofke
Kukovič 55, Maribor; Kari Furek,
Draženci 87/a, Hajdina; Štefan Šrain-
tič,Cvetlin 127; Mirko Vidovič, Zlato-
ličje 77, Starše.
Kuharski nasveti
Danes komo pripravili anglesid bifteli, tournedos Rossini in nadevane telečje prsi
ANGLEŠKI BIFTEK
Potrebujemo (za 10 oseb):
- 10 b/ffekov fza I osebo 76 dag
uleženega govejega fileja)
- sol, poper
- 3-4 dag gorčice
- 10 dag olja
- 2 dag masla
- 2 del femne mesne osnove ali juhe
- 1 del rdečega vina
- v/orcestrska omaka
- 10 dag zeliščnega masla (10 dag
masla, sesekljana zelišča: peteršilj,
drobnjak, melisa, pehtran,
špinačni listi - nekaj od teh).
Bifteke narahlo potolčemo z roko
(dlanjo), posolimo, popopramo in
tanko namažemo z gorčico ter na-
rahlo pokapljamo z oljem. Preostalo
olje segrejemo v ponvi in vanj
zložimo bifteke. Nato bifteke
opečemo rjavo z obeh strani.
Maščobo odlijemo in dodamo vino in
worcestrsko omako ter temno osno-
vo. Dušimo dve minuti (lahko pa več
časa, če želite biftek prepeči). Bifteke
položimo na vroče krožnike ali
ploščo in jih prelijemo z omako. Na
vsak biftek položimo še rezino
zeliščnega masla. Ponudimo takoj,
drugače se vam bo maslo stalilo.
TOURNEDOS ROSSINI
Potrebujemo (za 10 oseb):
- 20turnedo/ev (7dag težka rezina,
urezana iz govejega fileja; za par-
ajo ponudimo dva)
-sol
- 8 dag olja
- 20 kruhovih rezin (obrežemo jih v
krog, da so tako velike kot rezine
mesa in čim bolj tanke)
- 30 dag jefer (gosjih)
- 25 dag šampinjonov
- 2 dag masla za sotiranje
- madeirska omaka
Meso narežemo, narahlo po-
tolčemo in solimo. Pokapljamo z ol-
jem in pustimo stati eno uro, da se
meso uleže - zmehča. Na močnem
olju turnedoje angleško spečemo.?
Angleški biftek, okrašen z zeliščnim maslom.
Nato meso položimo na opečen kruh
in prelijemo z madeirsko omako. Na
vsak turnedo položimo večjo rezino
sotiranih gosjih jeter in prav tako na
maslu sotirane večje rezine gob. Vse
skupaj obložimo s krompirjevo sla-
mico (pommes paille) ali pommes fri-
tes.
Madeira omako pripravimo tako,
da osnovni rjavi omaki prilijemo ne-
koliko madeire (vino) in jo izpopol-
nimo z maslenimi kosmiči. Lahkopa
pripravite enako omako kot pri ang-
leškem bifteku.
NADEVANE TELEČJE PRSI
Potrebujemo (za 6 - 8 obrokov):
- 1,5 - 2 kg telečjih prsi
- 2 trdi kuhani jajci (na kocke nare-
zani)
- 60 dag kuhane, na tanke rezine
narezane gnjati
- Ž//CO olja
- 3 dag masla
- 1 čebulo
- 10 dag korenčka
- 250 ml belega vina
- vodo za zalivanje
Nadev:
- 50 dag zmlete gnjati
- 6 dag drobtin
- 3 dag masla
- 2 stroka česna
- 1 malo čebulo (sesekljano)
- 2 žlici sesekljanega peteršilja
- sol, poper, muškatni oreh
- 2 razžvrkljani jajci
Nadev: Čebulo dušimo na maslu,
da se zmehča, nato jo zmešamo v mle-
to meso in dodamo še drobtine, česen
in začimbe, na koncu pa razžvrkljani
jajci. Nadev krepko mešamo (2 m inu-
ti).
Telečjimprsimodstranimokosti in
meso razgrnemo. Položimo ga z
mastno stranjo navzdol in začinimo.
Enakomerno razdelimo nadev ter ga
potresemo z narezano gnjatjo in trdo
kuhanimi jajci. Meso zvijemo v mla-
do in ga povežemo z vrvico. Nadeva-
ne telečje prsi opečemo na olju in su-
rovem maslu, nato jih vzamemo iz
kožice, odlijemo maščobo, v kožico
damo zalenjavo in jo dušimo (5 mi-
nut). Dodamo nasekane telečje kosti
in nanje položimo meso. Dodamo
vino in zalijemo. Jed zavremo na šte-
dilnikovi plošči, nato jo damo dušit v
pečico 2 - 2 1/2 uri, da se meso zmehča.
Meso vzamemo iz posode, tekočino
precedimo v drugo posodo in pobere-
mo maščobo z nje. Če je tekočine veli-
ko, je pustimo nekaj povreti. Začini-
mo jo po okusu. Preden pečenko
narežemo, odstranimo nit. Zraven
ponudimo kuhano, na maslu sotira-
no zelenjavo in mladi pečen krompir.
Želim Vam zdravo in srečno novo
leto ter čim več kuharske spretnosti.
•> Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
V vrtu
z obilnimi sneženimi pa-
davinami pred božičnimi
prazniki se je za vrt in rastlin-
je v njem pričelo pravo ob-
dobje zimskega mirovanja. V
vrtu, v katerem gojimo raz-
lično okrasno rastlinje, pri-
delujemo vrtnine in sadje, je
za razliko od drugih zemljišč,
na katerih pridelujemo naj-
različnejše rastlinje za hrano,
krmo in industrijsko predela-
vo, raba tal najintenzivnejša
in od tod izhaja tolikšna skrb
in pozornost za njegovo prezi-
mitev. Z ugodno prezimitvijo
vrta se spremeni struktura
zemlje, saj ta zaradi zmrzali
postane grudičasta, s tem pa
bolj zračna, kar je osnovni po-
goj za živahne procese v rodo-
vitnih tleh. Če je zemlja dobro
premrznila, so se v njej vzpos-
tavile ugodnejše razmere za
razvoj in življenje drob-
noživk, te pa pripravljajo za
rastline uporabno rudninsko
hrano, sočasno pa množica
talnih škodljivcev in bolezni
pod vplivom zmrzali propade.
Če sadno drevje, okrasne
drevnine in grmovnice ter
ozimne vrtnine ne bi bile v
dobi zimskega počitka izpos-
tavljene zmrzali, ne bi dale
rodu, plodov in semena in bi
kot rastlinska vrsta za vselej
izginile.
Cvetoči grm leske.
Rastlinju in zemlji v vrtu v
času zimskega mirovanja, še
posebej ko je pod snežno odejo,
dajmo mir. Ukrepamo le, če bi
zaradi izrednih vremenskih
razmer in preobilice snega,
zamrznjene snežne skorje,
žleda ali poplav lahko prišlo do
poškodb rastlinja ali erozije
zemlje.
Vrtičkarji v zimskem ob-
dobnju, ko vrt počiva, skrbimo
za nego in vzdrževanja rastlin-
ja, ki smo ga spravili v zimsko
zavetje in shrambo. V kleti ali
zasipnici preglejujemo in spro-
ti odstranjujemo vse, kar je
nagnitega in poškodovanega,
da bi bolje ohranili še zdravi
del ozimnice. Skladiščnim bo-
leznim in škodljivcem so naj-
bolj podvrženi sadje, krompir
in razne zelene solate. Ozimni-
ca je še posebej podvržena raz-
nim boleznim in propadanju,
če v skladišču nista ustrezna to-
plota in vlaga.
Od časa do časa preglejmo
tudi ozimljene okrasne go-
moljnice gladiole in dalije, ki
ne smejo biti v prevlažnem
prostoru, sicer prično gniti, če
so v pretoplem prostoru,
prično predčasno odganjati, če
pa obstoje nevarnost, da bi se
osušile, pa jih od časa do časa
rahlo poškropimo.
Ob sončnih, toplih zimskih
dneh kletne in druge prostore,
kjer hranimo pridelke, dobro
prezračimo, pri čemer pa smo
pozorni, da ne bi prišlo do
večjih temperaturnih spre-
memb v kratkem času.
Gomolje gloksinij in go-
moljnih begonij prezimujemo
v šotnem drobirju in seveda v
takšnem prostoru, kjer ne
zmrzuje. Občutljive so na pre-
več hladne prostore, kjer
prično naglo propadali, če pa
so toplajši, pa ob močnejši
zračni vlagi predčasno kalijo.
Prezimitev gomoljnih begonij
je rahlo problematična in
zahteva precej lastnih
izkušenj. Zahteva kontrolira-
no atmosfero in vse druge rast-
ne razmere, da ne vzkalijo
predčasno in da ostanejo čez
zimo zdrave. Če tega nismo
vešči, je gomolje begonij in
gloksinij najbolje zaupati
kakšni poklicni vrtnariji, ki jih
bo do pomladi ohranila zdrave
in jih v nadzorovanih razme-
rah s siljenjem privedla do ka-
litve.
Izkušnje iz preteklih milih
zim nas pouče, da že januarja,
če pride do odjuge in ne-
kajdnevne občutnejše otoplit-
ve, zacveti leska. Leska je v
naših vremenskih razmerah
sadna vrsta, ki prva prične ve-
getacijo in cvetenje. Značilno
za lesko, ki jo lahko vzgajamo v
obliki drevesa ali grma, je, da se
med letom močno razraste s
številnimi poganjki iz kore-
ninskega vrtu. Ti poganjki so
nerodne bohotivke, ki drevo
prekomerno izčrpavajo, zgos-
tijo in zasenčijo njegovo
krošnjo. Rastlinska hrana,
proizvedena kot rezultat pre-
tekle vegetacije, je čez zimo
shranjena v koreninah in se
pred pričetkom nove vegetaci-
je prične pretakati v veje in
brste. Da s pozno rezjo drago-
cene hrane ne bi zavrgli, rez in
redčenje opravimo pri leski že
v jeseni ali zgodaj pozimi, vse-
kakor pa pred pričetkom vege-
tacije.
Izrežimo tesmo ob osnovi
vse poganjke iz koreninskega
vratu in veje, ki krošnjo ali grm
zgostujejo in zasenčujejo.
Ogrodne veje grma ali krošnje
leske naj bodo redke, da bodo
dobro osvetljene, kajti le
takšne bodo gosto obraščene z
rodnim lesom.
(***)
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
kot je vrtna kresa, od 6. do 8. ja-
nuarja, rastline, ki jih pridelu-
jemo zaradi korenike, od 2. do
4. in od 12. do 14. januarja, tis-
te, ki jih pridelujamo zaradi
korenike, od 2. do 4. ter od 12.
do 14. januarja, zaradi plodov
od 9. do 11. januarja ter cveta in
zdravilna zelišča od 4. do 6. ter
11. in 14. januarja. Za posevke
kumaric, paradižnika, paprike
itd. v rastlinjakih so ugodni
dnevi, ko je Luna pred Strel-
cem ali Ovnom v prvi polovici
meseca ali pa 28. in 29. januar-
ja, za kar se velja pravočasno
pripraviti.
•> Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK -5. JANUAR 1995
ZA KRATEK CAS - 13
info-glasbene novice!
Inlo-kviz
Ali ste uganili, kateri pevec je na
sliki?Izrežitekupon(rešitvebrez
kupona ne veljajo!), vpišite nje-
govo ime, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi jebila na
sliki Madonna. Nagrado prejme
Kristina MAROH, Rimska
ploščad 3, Ptuj.
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prinesite)
na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p.
95. Rok: četrtek, 12. j^marjf^
Danes nadaljujemo v
prejšnji številki začeti pregled
lanskoletnih zanimivih skladb,
o katerih smo lani pisali v
našem kotičku in jih predvajali
ob petkovih večerih na radiu
Ptuj.
JULIJSKA vročina je mnoge
"nagnala" na morje, kjer so
lahko poslušali tele pesmi: Stay
- Lisa Loeb & 9 Stories,If you go
- Jon Secada, 7 seconds - Yous-
sou N'Dour & Neneh Cherry,
Crazy for you - Let Loose, Shine
- Aswad. Po Floydih so se na
sceno vrnili dedki ročk glasbe
Rolling Stonesi z albumom
Voodoo Lounge!
Najbolj vroč mesec pa je bil
AVGUST, saj smo takrat iskali
senco in hladno pijačo in
mogoče tudi kakšen poletni hit:
Crazy - Julio Iglesias, TU make
love to you - Boyz II Men, Confi-
de in me - Kylie Minogue, Wild
night - John Mellanciamp,
Swamp thing - Grid. Iz poplave
albumov pa sem kot naj-
boljšega izbral soundtrack The
lionking.
V začetku avgusta je bil naj-
večji letošnji koncert Wood-
stock 2, na kqaterem je bilo
300.000 poslušalcev. Po 25 letih
je bil ta drugi Woodstock le ble-
da senca originalnega iz leta
1969!
SEPTEMBER je vrnil šolarje
nazaj k izobraževanju, ko pa
pogledam skozi glasbena očala,
pa ugotovim, da so se na radij-
skih valovih vrtele tele skladbe:
What's the frequency, Kenneth
- REM, Welcome to tomorrow -
Snap, Endless love - Luther
Vandross & Mariah Carey, Hits
Medley - Gypsy Kings, Steam -
East 17, Saturday night - Whig-
field, Always - Bon Jovi. Na 11.
MTV-jevem Music Awardsu so
pobrali največ nagrad REM.
Najbolj iskan album pa je bil
End of part one škotskega ban-
daWetWetWet!
OKTOBER je mesec za pobi-
ranje pridelkov, glasbeniki pa
so naredili tele hite; Zombie -
The Cranberries, Secret - Ma-
donna, Living in danger - Ace of
Base, When we dance - Sting,
Get over it - Eagles. Otobra je
bila najbolj senzacionahia vest
poroka kralja popa Michaela
Jacksona z Liso-Marie Prešle^.
Kot albun pa je bil najbolj
všečen From the cradle, ki
vrača Erica Claptona k bluesu.
NOVEMBRA smo pričako-
vali sneg, dobili pa smo tele
uspešnice: Cotton eye Joe -
Rednex, On bended knee -
Boyz II Men, Hold me, thrill me,
kissme - Gloria Estefan, Twice -
Celine Dion, You don't know
how it feels - Tom Petty, Sure -
TakeThat.
Mojstri ročk glasbe Aero-
smith so izdali kampilacijo Big
ones, prav tako pa so se potru-
dili z greatest hits albumom
Crossroad člani skupine Bon
Jovi.
Zadnji mesec v letu, DECEM-
BER, pa označujem kot mesec
praznikov, ki nam je tokrat pri-
nesel tele božične pesmi: Ali I
want for Christmas is you - Ma-
riah Carey, Take a bow - Ma-
donna, Anotherday-Whigfield,
Please come home form Christ-
mas - Jon Bon Jovi, Love me for
a reason - Boyzone, Stay anot-
her day - East 17. Največ prahu
ali snega pa je dvignil album Vi-
talogy seatlskega banda Pearl
Jam!
Leto 1994 označujem kot leto
že uveljavljenih glasbenih sti-
lov, leto filmske glasbe - sound-
trackov (In the name of fhe fat-
her, Reality Bites, Above the
Rim, The Lion King, Forrest
Gump, Speed ...) in leto, ko so
se v Sloveniji zgodili tudi zani-
mivi koncerti skupin in solistov,
kot so: Nirvana, Nick Cave,
Spin Doctors, Jovanotti...
•> David Breznik
Mladi dopisniki
0H,T!GDRA$LI1
Starši, uciiciji, prijatelji, sorodniki
in znanci nam velikokrat težijo, še
posebej starši in učitelji.
Užaljeni smo, kadar nas kritizirajo,
nam ukazujejo in mislijo, da imajo
vedno prav. Čutimo, da so nam veli-
ka nadloga, in mislimo, dabi bil svet
brez odraslih veliko lepši. Vendar
vemo, da brez odraslih ne gre.
Čeprav so včasih prijazni, nas veli-
kokrat ne razumejo. Ne razumejo,
kako hudo nam je, čc nas ne pustijo
nikamor in nam vedno samo ukazu-
jejo. Želimo si samo, da nas bi po-
skušali razumeti in nam dovolili, da
tudi mi izrazimo svoje mnenje.
Odrash mislijo, da imajo vedno
prav in da smo mi le majhni smrkav-
ci, ki jim nismo dorasli. Vendar se
velikokrat motijo.
Starši se velikokrat znašajo nad
nami, kot da smo mi krivi, če se jim
kaj ponesreči. Najbolj smo jezni,
kadar nam ukazujejo: "Pojdi v trgo-
vino! Pomij posodo! Naredi nalo-
go! Pojdi se učit!" Kadar pa kam
gremo, pa nam vedno pravijo:
"Glej, da ne boš pozna! Pazi, da .se ti
ne bo kaj zgodilo!" Te besede nam
ponavljajo iz dneva v dan. Kadar
nas učijo in nam dajejo veliko nalo-
ge, smo jezni nanje in mislimo, da
nam dajejo nalogo samo zato, da
nam ne bi bil dolgčas. Velikokrat
mislimo, da so nam učitelji naredili
krivico in da so nepravični. Tedaj
smo jezni na šolo in učitelje ter se
nam zdi, da je šola velika nadloga.
Učitelji pa nam vedno želijo naj-
boljše, da bi kaj dosegli v življenju.
Čeprav nas odrasli vsak dan obre-
menjujejo, si ne moremo predstavl-
jati življenja breznjih. Ko odrastem,
bom poskušala razumeti mlajše in
jim bom dala vedeti, da imajo tudi
oni kdaj prav.
Petra Lukman. 7.b
OŠ Videm
PAPIGA
Doma imamo papagaja. Ime mu je
Koko. Je zelo ljubka žival. Ima belo,
rdečo in rumenobarvo. Koga razje-
zim, je zelo hud. V kletki ima zibel-
ko. Koko najraje je palačinke. Zju-
traj ga spustimo iz kletke. Imam ga
zelo rada.
Monika Kristan, 2. a
OŠ Velika Nedelja
PREŠAJE
(spis v narečju)
Letos je bla dobra letina, zato smo
meli s prešajon fnugo posla. Naj-
prejdi je treba grozdje fen zamleti,
ka pole, gda je f kletki, bol teče
mušt. Tak mureš meti enega
mučnega za pomouč, keri ti bo
grouzdje zamleu. Zaten se mure
zmetati f kletko do punega, potle pa
še malo stancati. ka gre več nutri.
Kletka je že puna. Zde pa treba dati
gor medveda, na kerega se postavi
kuk. Že, či je preša nuva, je prešaje
hec, či pa neje, pa nej kar tak, poseb-
no či je že stara pa šetrava. Tak
mureš vedeti postaviti kuk. Či je
malo preveč sin ali pa ta, ti kletko
zvije, lehkocelo prevrne, tebi pa za-
biti kuk v glavo, tak ka ot straha po-
zabiš dujhati. No, te, gda je kuk pos-
tavleni tak, kak je treba, se začne ta-
pravo - začne se težje. Niicaš ena
dva mučna, kcra ti .spiijšata pa dvig-
avleta kamen. Ti pa mureš skakati
po podi kak nouri.kafolgaš nutri pa
viin davali rigic. Fčasih še te strah
grata, ka sc kubila mijga nat tvujo
glavou, po prcslicah pa fsckavle,
kak daje viizem. Gda jc kamen za-
dosti v lufti, se zakcia pa se pijsti fse-
davati neka vur, oča pa met ten na-
pravido kontrolo f kleti. Venda tou
še nej fse. Gda se kamen fscdne, je
trejba grouzdje prekopati. Tou pa
nei kar tak. se se je kar fen fkiip pri-
jelo. No, te, gda se tou prekople pa
fenj razdrobij, se kletka drgouč na-
puni. Potle pa prijdeš na vrsto opeti
tij, ka tou dobro poklačiš. A tou še
nej tak hiido. Naboje hiido tou. ka
mureš ob enih ponuči si tace v mrzli
vodi vmijti. No, te, gda je vredi po-
klačeno, se opet začne: drgouč se
napravi kak prvič pa se piijsti neka
viir, ka sefsedne.
Potle pa fse tou še enkrat ponovi-
mo, pa je lijkif tli!
Tomaž Jagarinec, 8. r.
OŠ Leskovec
KO RIBICA NE UBOGA
[basen)
Mati je opozarjala ribico: "Nikdar
ne plavaj blizu kopnega ali čolna,
kajti tam je veliko ribičev in te lahko
ulovijo!" Toda ribica ni poslušala
mame in si je rekla: "Kaj mi pa more,
jaz lahko plavam, kjer sama želim!"
Kojeplavalablizuobale, je zagleda-
la črva na trnku, ga požrla in zasto-
kala od bolečine.
Ko to vidi njena mama, žalostno
pravi: "Kdor ne uboga, ga tepe nad-
loga."
Sašo Bedrač, 6. r.
OŠ Breg
TRIDNEVNI IZLET
NA TRIGLAV
že nekaj časa pred odhodom so se
začele kondicijske priprave (kole-
sarjenje in tekanje na Ptujsko
Goro). Zelo nestrpno smo pričako-
vali ta dan.
V torek, 9. avgusta, smo se na pot
odpravili zelo zgodaj zjutraj. Pris-
peli smo do Pokljuke, se tam nama-
licali in se odpravili na dolgo pot.
Najprej je bila pot lažja, potem pa
vedno težja. Po štirih urah hoje smo
prišli do Vodnikovega doma. Naš
naslednji cilj je bila Kredarica.
Zadnji vzpon do Kredarice je bil
zalo naporen. Tam smo prespali in
se od počili. Naslednje jutrosmobili
na nogah že ob pol šestih. Ob
močnem vetru in megli se je začel
vzpon na vrh Triglava. Ob mnogih
klinih injeklenihvrv-ehsmopo dveh
urah prispeli zelo srečni na vrh Tri-
glava. Tu smo se veliko fotografirali
in si čestitali za uspešen vzpon. Pog-
led na našo domovino je bil zelo slab
zaradi megle.
Po treh urah hoje smo prispeli do
Tržaške koče na Doliču. Po krat-
kem počitku smo .se odpravili do
Koče pri Sedmerih triglavskih jeze-
rih. V teh jezerih je zelo mrzla voda,
vendar zelo čista. Tu so nas vse tiste,
ki smo bili prvič na Triglavu, krstili,
kajti to je običaj. Tovarišico Ivanko
Gorše so krstili za Skalo, Petro
Pišek (bivšo učenko lanskega8. raz-
reda) so krstili za Mišo, Sonjo Cafu-
ta (7. a) za Rozco in Tanjo Medved
(7. a) za Ur'co. Zraven planinskih
imen so sledili še udarci po zadnjici.
Ponoči, ko smo spali, je deževalo.
Zadnje jutro smo se odpravili na
pot ob 8. uri. Naša predzadnja pos-
taja je bila koča na Komni. Zatem
smo se odpravili na dolgo pot skozi
gozd mimo 48 ovinkov. Naša zadnja
postaja je bila slap Savice i n tu nas je
tudi čakal težko pričakovani avto-
bus. Slap Savica je zelo lep, deroč in
je prava naravna lepota^Na poti
proti domu smo bili utrujeni. Pris-
peli smo v Kidričevo ob 19. uri
zvečer zzelo lepimi občutki.
lxp, čudovit je občutek, če stojiš na
najvišjem vrhu Slovenije - Triglavu.
Ni nam bilo ž^l in Triglav nas bo še
pričakal. Upava, da tudi vas.
Tanja Medved in Sonja Cafuta, 7. a
OS Kidričevo
BILI SMO NA RAZSTAVI
MALIH ŽIVALI
V šoli smo se zmenili, da bomošli na
razstavo malih živali. V peteksmosi
ogledali razstavo. Bila je v športni
dvorani Mladika. Tam so imeli zaj-
ce, kokoši, golobe, purane, goske,
fazane, morske prašičke in kozo.
Najlepši so bili zajci. Pripeljali sojih
od drugod. Pri nekem zajčku je pi-
salo, da nima porezanih nohtov.
Čisto beli zajčki so imeli v ušesu na-
tisnjeno številko. Videl sem tudi
hišnega zajčka.
Prodajali so tudi golobe in goske.
Imeli so velike rjave kokoši. Na-
zadnje sem videl tudi kozo. Bilo je
okrog šeststo malih živali.
Na razstavi mi je bilo zelo všeč.
Boštjan Brumec, 8. b
OŠ dr. Ljudevita Pivka
14 - ZA RAZVEDRILO
5. JANUAR 1995 ■ TEDNIK
PTUJ / PORODNIŠNICA

Na porodnem oddelku
ptujske bolnišnice ugot-
avljajo, da število poro-
dov počasi, a vztrajno
pada. Tako so imeli v letu 1994
le 861 porodov ali za 13 manj kot
leta 1993. Kljub temu pa je
dežurna ekipa babic, sester in
zdravnikov silvestrsko noč
preživela kar precej delavno.
Kot je povedala glavna sestra
Božena Ribič, so porodno leto
zaokrožili in tudi začeli zdravi
in krepki dečki.
V dežurni zdravstveni ekipi so
bile dr Jelka Kolarič, babici
Magda Krajnc in Angela Forst-
narič ter otroške sestre Milica
Šalamun, Rozika Teodorovič in
Mojca Pendl. Zadnji porod v letu
1994 so imeli v soboto, 31. de-
cembra, ob 19.30., ko je Lidija
Ivanuša rodila dečka. Potem so
imeli karprecejdelaspripravami
na naslednji porod, tako da prak-
tično ni bilo časa za nazdravljan-
je ob kozarčku. Prvi porod v
letošnjem letu so imeli že uro in
17 minut čez polnoč, ko je Milena
Smigoc iz Vranskega rodila
3.270 dag težkega fantka, ki je si-
cer že njen tretji otrok. Do konca
prvega leiošnjcga dne porodov ni
bilo, drugI porod so imeli šele v
ponedeljek, 2. januarja, 55 minut
po polnoči, ko je Tatjana Lov-
renčič iz Ulice Vide Alič 42 v Ptu-
ju rodila 3.940 dag krepkega fan-
ta, ki je njen drugi otrok. Isti dan
ob 17.40 pa je Marinka Potočnik
iz Lovrenca na Dravskem polju
looiit ireriega dečka; težkega
3.670 dag.
Srečnim mamicam in očkom
iskrene čestitke.
->-OM
Prve tri mamice s svojimi dečki: od leve Milena Šmigoc,
Tatjana Lovrenci: in Marinka Potočnik. foto: M. Ozmem
RAZPIS
ZA 26. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE
ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE "PTUJ '95"
Zavod radio Tednik Ptuj
razpisuje
XXVI. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE
ZABAVNE GLASBE "PTUJ '95", ki bo v dveh de-
lih:
I. nastopi ansamblov za Orfejeve značke - maja in
septembra 1995
II. večer novih melodij - septembra.
Razpisna pravila:
I.
1. Nastopi prijavljenih ansamblov za bronaste,
srebrne in zlate Orfejeve značke bodo v več krajih
v Sloveniji (odvisno od števila prijavljenih an-
samblov) v mesecu maju. Ansamble bo ocenjevala
strokovna komisija. Strokovna komisija bo izbra-
la najboljše ansamble za nastop na Ptuju, ki bo 1.
septembra 1995.
2. Za festival se lahko prijavijo vsi ansambli, ki
gojijo to glasbeno zvrst.
3. Na festivalu so predvidene denarne nagrade za
najboljše ansamble po mnenju strokovne komisi-
je in občinstva ter nagrade v obliki TV spotov ter
snemanj. Posebne nagrade bo organizator zagoto-
vil ansamblom, ki bodo dosegli že tretjo, četrto ali
peto zlato Orfejevo značko. Strokovna komisija
bo ocenjevala izvedbo.
4. Ansambli nastopijo na festivalu z dvema melo-
dijama, od katerih mora biti vsaj ena prvič izvaja-
na.
5. Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu
do 28. februarja 1995 na naslov: Radio Tednik i
Ptuj, Raičeva 6, Ptuj. Informacije dobite na tel.:
062/771-261.
II. j
1. Skladatelji pošljejo nove melodije z besedili I
do 31. marca 1995 (izjemoma so lahko demo po-!
snetki) na Radio Tednik Ptuj, Raičeva 6. Infor- \
macije na tel.: 062/771-261. \
2. Strokovna komisija bo izbrala od 16 do 20 i
skladb za izvedbo na festivalu.
3. Skladatelji naj predvidijo (lahko predlagajo, ni \
pa nujno) tudi pevce ali pevske zasedbe ali želje po;
dodatnih instrumentih. \
4. Večer melodij bo 2. septembra 1995 v Ptuju.
Pevce bo spremljal pihalni orkester Slovenske po-1
Hcije.
5. Za avtorje melodij in besedil so predvidene de- j
narne nagrade, ki jih podeljuje strokovna komisi- \
ja, melodije pa bodo izbirali za nagrade tudi pos- j
lušalci.
III. 5
1. Na festivalu bo podeljena še nagrada za naj-;
boljšega debitanta in Korenova plaketa za naj-;
boljšega pevca ali pevsko skupino. Korenova pla-i
keta se podeljuje za večletno uspešno nastopanje v:
domači zabavni glasbi. Nagradi podeljuje stro-j
kovna komisija. '
2. Z vsemi, ki bodo nastopili na festivalu, bo orga-'
nizator sklenil pogodbo, ki bo natančneje i
določala medsebojne obveznosti in pravice. J
Ptuj, 19. decembra 1994
Direktor-glavni urednik: ;
Franc Lačen '
ČRNA KRONIKA
TRČILA OPEL IN JU60
v ponedeljek, 26. decembra, okoli
poldneva je po lokalni cesti skozi
Gerečjo vas vozil osebni avto opel
Stanislav R. iz Gerečje vasi. V blagem
levem ovinku je zapeljal na nasprotni
vozni pas in trčil vjugo, ki gaje naspro-
ti pripeljala Marija T., prav tako iz
Gerečje vasi. V nezgodi je bila Marija
T. hudo ranjena, njen 4-letni sopotnik
pa lažje. Z manjšimi poškodbami jo je
odnesel tudi voznik Stanislav R.
mmii ^mm mhs imim mma mmm
V VERIŽNEM TRČENJU V
AVSTRIJI UMRLA PTUJČANKA
v četrtek, 29. decembra, zjutraj je
zaradi poledice in goste megle prišlo
do verižnega trčenja na avtomobilski
cesti pri Gradcu. Trčilo je nekaj nad 50
vozil, težje in lažje ranjenih pa je bilo
24 ljudi. Najhuje jo je izkupila
Rujčanka, 25-letna Veronika Vršič, ki
je v koloni vozila osebni avto s sloven-
sko registracijo in se z njim zagozdila
pod tovornjak. Pri tem se je voznica
tako hudo ranila, da je umrla na kraju
nesreče, njenega 5-letnega sina Ta-
deja pa so hudo ranjenega prepeljali v
graško univerzitetno kliniko.
» « mm^ mm       msiA
AVTOMOBILA ČELNO TRČILA
Na lokalni cesti v Zgornjih
Ključarovcih, občina Ormož, sta v to-
rek, 27. decembra, ob 14.35 sredi
ceste čelno trčila voznika osebnih av-
tomobilov Franček K. iz Koračic in Mi-
roslav Ž. iz Zgornjih Ključarovcev. V
nezgodi je bil voznik Miroslav Ž. hudo
ranjen, lažje ranjeni pa so bili voznik
Franček K. in sopotnika v njegovem
avtomobilu Albin H. in enoletni otrok.
KOLESAR UMRL PO PREVOZU
v četrtek, 29. decembra, nekaj pred
7. uro je na regionalni cesti pri Marka-
ovcih 71 -letni Janez Plohi iz Bukovcev
s kolesom začel zavijati levo na lokal-
no cesto. Za njim je pripeljal voznik
osebnega avtomobila Ljubo Ž. iz So-
betincev, ki je poskušal trčenje pre-
prečiti s tem, da je zapeljal levo v kup
snega. Pri tem je zadnji del njegovega
avtomobila odbilo v desno in v kole-
sarja. Hudo ranjenega Janeza Plohla
so prepeljali v mariborsko bolnišnico,
kjer je kmalu po prevozu umrl.
DEKLICA NA CESTO IN V SMRT
v naselju Žerovinci v ormoški občini
je v četrtek, 29. decembra, okoli 15.
ure stala skupina ljudi na robu regio-
nalne ceste. Med njimi je bila tudi 4-
letna Tatjana T. iz Safarskega. Otrok
se je nenadoma iztrgal spremljevalcu
iz skupine in stekel čez cesto. Prav te-
daj je pripeljal tovornjak s hrvaško re-
gistracijo voznik Branko O. in s
sprednjim levim delom vozila zadel
deklico. Pri tem je bila deklica tako
hudo poškodovana, da je umrla na
kraju nesreče.
PEŠKA UMm?
KRAJU NESREČE
Ob desnem robu regionalne ceste
na Spodnji Hajdini je v petek, 30. de-
cembra, zgodaj zjutraj hodila 42-letna
Sonja Dragar s Spodnje Hajdine. Bli-
zu domače hiše jo je z osebnim avto-
mobilom zadel Marjan N. iz Podvin-
cev. Peško je odbilo in vrglo s ceste.
Udarila je v kovinski steber vrtne ogra-
je pred stanovanjsko hišo in se tako
hudo ranila, da je umrla na kraju nes-
reče.
VOZNICA HUJE RANJENA
Vsoboto, 31. decembra, ob 15.35je
po regionalni cesti od Šikol proti Haj-
dini vozila osebni avto Marija J. iz Ptu-
ja. Pri Kidričevem jenenadomazapel-
jala desno in v gozd, kjer se je avto
prevrnil. Voznica se je pri tem huje ra-
nila.
mmn mmm wh mum mmmm
Z AVTOM V DREVO
Po magistralni cesti od Maribora
proti Ptuju je v nedeljo, 1. januarja,
okoli 6. ure vozila osebni avto Liljana
R. iz Ptuja. V blagem desnem nepreg-
lednem ovinku pri Loki je zapeljal na
levo bankino in trčila v drevo. V nezgo-
di se je voznica hudo ranila.
USPEŠNI CARINIKI
Zadnji teden minulega leta je bil
močno povečan promet na vseh mej-
nih prehodih, kar so nekateri po-
skušali izrabiti za tihotapljenje tudi
orožja, predvsem pa petard. Zaradi
budnosti naših carinikov in policistov
mnogim to ni uspelo. Nekaj podrob-
nosti.
Konec prejšnjega tedna so cariniki
na mejnem prehodu vZavrču podrob-
neje pregledali opel, s katerim se je
pripeljal nemški državljan Leszek K.
H. Našli so plinsko pištolo in 11 nabo-
jev. Ker tega našim obmejnim orga-
nom ni prijavil, so mu vse skupaj zase-
gli, njega pa napotili k sodniku za
prekrške.
V sredo, 28. decembra, zjutraj so
policisti z oddelka v Gorišnici na lokal-
ni cesti vZavrču ustavili osebni avto, ki
ga je vozil Goran C. iz Maribora. Ugo-
tovili so, da je skupaj s sopotnikom Al-
eksandrom C. ilegalno prestopil mejo
med Slovenijo in Hrvaško, povrh paje
avto imel tujo registrsko oznako brez
ustreznih dokumentov. Nadaljnja
preiskava bo pokazala, ali gre za
prekršek ali za kaznivo dejanje.
Policisti postaje v Ormožu so v sre-
do, 28. decembra, popoldne v naselju
Obrez ustavili osebni avto, ki ga je vo-
zil Renato P. iz Ljubljane, z njim pa je
bil hrvaški državljan Dražen L. Ugoto-
vili so, da sta mejo med Hrvaško in
Slovenijo prestopila ilegalno, zato so
ju napotili k sodniku za prekrške.
Na mejni prehod v Gruškovju je ko-
nec prejšnjega tedna pripeljal hrvaški
državljan Dražen K. Cariniki so nekoli-
ko pogledali v njegov golf in našli kar
597 petard, ki jih ni prijavil in zanje ni
imel ustreznega dovoljenja, zato so
mu jih zasegli.
BOGAT PLEN SILVESTRSKEGA
VLOMILCA
Medtem ko je večina ljudi na sil-
vestrsko noč praznovala, so nekateri
tudi "delali na črno". Med take je šel
tudi zaenkrat še neznani storilec, ki je
vlomil v stanovanjsko hišo Mirana R. iz
Slovenske Bistrice in odnesel 32.000
DEMter400.000tolarjev. Brez dvoma
visok plen za vlomilca in pravtako ve-
lika škodaza lastnika, ki ni silvestroval
doma.
•oFF
Kulturni križem
kražem
CIRKOVCE • PD Cirkovce
organizira 6. januarja ob 18. uri
v domu krajanov večer petja,
glasbe in plesov, na katerem
bodo sodelovali domača
otroška folklorna skupina, fol-
klorna skupina Vinka Koržeta,
ženski pevski zbor, tamburaški
orkester ter ljudske pevke in
pevci.
PTUJ # Center interesnih dej-
avnosti organizira plesni vrtec
za otroke od 4 do 6 let s pričet-
kom v torek, 10. januarja, ob
16.30 in plesno delavnico za
otrokeod7do 11 letspričetkom
isti dan ob 17.30 v Dravski ulici
18 (vhod z notranjega dvorišča).
Vpis je še možen.
PTUJ • ZKO in Emona Mer-
kur Ptuj organizirata v ponedel-
jek, 9. januarja, ob 16. uri in ob
19.30 v viteški dvorani ptujske-
ga gradu koncert Ljubljanskega
godalnega kvarteta v sestavi
Monika Skalar, Kari Žužek,
Franc Avsenek in Stane
Demšar s solistom klarinetis-
tom Darkom Brlekom. Izvajali
bodo Tartinijeva, Beethovnova
in Mozartova dela.
PTUJ • V petek, 13. januarja,
bo v kleti ptujskega gledališča
literarni večer.
PTUJ # ZKO organizira 21. in
22. januarja v Narodnem domu
folklorni seminar za vodje in
plesalce v folklornih skupinah.
Teme, ki jih bodo predstavile
Branko Fuchs, Mira Mijačevič
in sodelavki iz KUD Študent
Maribor, bodo: metodika
učenja plesa,obleke,pričeskein
prostorska predstavitev plesa.
RODILE SO - ČESTITAMO:
Metka Možina,Gor!Šnica 176-
deklico; Zvonka Erbus, Pleter-
^5, Lovrenc - deklico; Man-
. .1 Krampelj, Polenšak 20 -
Manjo; Natalija Čeh, Juršinci
3*^) - dečka; Simona Lebar,
Stročja vas2, Ljutomer - Deni-
sa; Marta Topolovec,
Čcrmožiše 31, Žetale - David.i;
Vanja Kojc, Finžgarjeva 8, Ptu|
- Adriano; Nevcnka Korenjak,
Med vrti 1, Ptuj - Evo;
i rančiška Hajšek, Kočice 5,
Žetale - deklico; Daša Štcfa-
nec, Ul. 5. prekomorske 6, Ptuj
- Ano-Lucijo; Barbara Šmigcc.
Lancova vas 27, Videm - dekli-
co; Dubravka Šijancc, Vito-
marci 60 - Luka; Andreja Mo-
ravec, Velika Nedelja 6.
Ormož - Klemena; Marija
Strelec, Ormoška c. 134, Ptuj -
deklico; Ana-Marija Čebular,
Zadrže 53, Šmarje pri Jelšah -
Dorotejo; Karmen Rihtarit,
Zamušani 48, Gorišnica - Kat-
jo; Zdenka Bračič, Velika Var-
nica 45. Zg. Leskovec - dečka;
Jožica Kline, Spuhlja 19, Ptuj -
dečka; Lidija Hodžar, Strczeti-
n a 5,1 v a n j ko vc i - d e ki i co; M'! e -
na Rihtarič, Lovrenc na Drav-
skem polju 81/e - Spelo; Brigita
Friež, Zg. Sveča 16/c. Stopercc
- dečka; Janja Nedeljko, Rim-
ska pi. 22, Ptuj - deklico.
POROKE - PTUJ: Janko Cvet-
ko, Cvetkovci 99, in Marija
Strelec, Muretinci 9; Jožei"
Florjanič in Olga Šumenjak.
Dornava 131/b.
UMRLI SO: Feliks Irgi.
Janežovslci Vrh 22/c, 1938 -1
22. decembra 1994; Matilda
Kolarič, rojena Zoreč, Drstelja
49. 1943 -f22. decembra
1994; Avgust Turk, Rimska
ploščad 16, Ptuj, ❖ 1910 -123.
decembra 1994; Marija Kuhar,
rojena Kostanjevec, Ormoška
c. 126, Ptuj, 5:^942-t 22. de-
cembra 1994; Alojzija Kreutz,
rojena Vidmar, Volkmerjeva
C. 9, Ptuj, 1909 -124. decem-
bra 1994; Terezija Lihtenval-
ner, rojena Zoreč, Vuzmetinci
4, M: 1925 - t 24. decembra
1994; Franc Ciglar, Sedlašek
38, 1913 - +25. decembra
1994; Ana Artenjak, rojena
Gašljevič, Gubčeva ul. 25, Ptuj,
1909- + 25. decembra 1994;
Leopold Fideršek, Skrblje 21,
1923- + 26. decembra 1994;
Antonija Kukovec, Velika Ne-
delja 9, 191 1 - + 26. decembra
1994; Štefanija Fras, Spodnja
Senarska 7, Lenart, -i: 1913 - +
26. decembra 1994; Marta
Majcen,Tibolci8,::=i935- + 26.
decembra 1994; Jožef Zelenik,
Levanjci 5, 1913 - + 27. de-
cembra 1994; Terezija Kuko-
vec. rojena Štumbergcr. Placar
;. 1919 - +28. decembra
1994; Marija Peteržič, rojena
Vidovič, Cankarjeva ul. 5, Ptuj,
1910- + 25. decembra 1994;
Frančiška Črešnar, Kumen 34,
Ruše,1913 - + 23. decembra
1994.