* ■ ■ -« SZ, SfnUta.___________f Llrtllail, t poiAVrt. i. iim lili, LI. Irto. .Slovenski Narod* T«l|a p# pttt: at Avetro-Ognko: za Nemčijo: xlo leta sknpaj noprej # K 40 — I cdo teto naprej . . . . K 45r— cefcrt leta * * 1 1 * 10 — I M ^mtriko m ** d^S« ^cžcle: im met€C I * II I 3 50 I cdo leto naprej . . • . K 50*— Vprafenjein glede lnierttov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znatnka. 0*rarnl*tro (»poda-, dvorile Ievol SaaflOTa ulica 5t 9, Ultfos ti. SS. !■>■!■ vsftk «aa sfttor Isvtooil m4*ij* ta prsiaifct. fnaerati te računalo po porabijenera prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 54 nm širok prostor: enkrat po 12 Wn., , telefon ŠL 34 Za koncentracijo narodnih sil. Z a g r e b, 3. marca. Dne 2. marca 1918 sesrali so se v Zagrebu v hotelu »Pri cesarju avstrij-sKem« jugoslovanski politiki. ki so spo-daj imenovani, da se pogovore o vidi-kili za skupni narodni pokret, oziroma za njega razsirjenje po vseh jugoslovanskih zemljan. Posebno pobudo Je dala za ta nastop absolutna potreba, da se maknejo i one zemlje, kjer je doslej ponekod vladal še goli absolu-tizem, i one, kjer nekompetentna, na drug program izbrana saborska većina (koalicija), ki že davno nima vee naroda za seboj, mesto da bi bila pristala na program deklaracije, narod-nega ujedinjenja, samoodločbe in samo-državnosti, iz oportunističnih razlogov še vedno vztraja na ogrsko-hrvatski nagodbi, torej na dualističnem principu. — Tuđi od strani Jugoslovanskega kluba je bila udeležba prav velika in inte-grujoča- Ob 3. uri popoldne sestali so se torej zastopniki Jugoslovanskega kluba, Starčevićeve stranke prava. Hrvatske sociaJne demokracije, starešmstvo »Domagoja« Herceg - Bosne (Srbov in Hrvatov), Dalmacije in Slovenije. Za predsednika je bil per acelamationen izbran sklicatelj dr. Ante Pavelić (pred-sednik saborskega kluba Starčevićeve stranke prava). Toda kmalu po uvodnih besedah, baš ko je dr. K o r o š e c pričel s svojim referatom, je vdrla v zborovalno dvorano državna policija, ki je zahte-vala od vseh navzočih, naj se legiti-mirajo, ter prepovedala vsem navzo-čiin, terej tuđi državnozborskim in j saborskim poslaneem, izhod, trije sa- ; borski poslanci so se takoj podali k banu in pedbanu. da protestirajo proti tej nasilnosti. iMed tem je poveljujoči policijski komisar, ki ie dobil še ojače-nje, okrog 15 uniformiranih oboroženih I>oHcistcv, z največjo oštro stjo zahteval legitimacije, kteremu pozivu so se na-vzoči končno ođzvali in se legitimirali. Nato so odŠIi v privatno stanovanje dna Pa veli ća. kier so se tako pre- . kinjeni pogovori nadaljsvali do 9. ure 1 zvečer. ' Med tem je ban na intervencijo saborskih poslancev svoj prvotni nalog izpremenil, dovolil zborovanje, obsodil ■ netaktno postopzinje policije in nalo-ž 11 policijskemu šefu, da se oprosti in odvzete legitimacije zo-pet vrne, kar se je tuđi zgodilo. Podban je dostavil prošnjo, naj bi se o tem Hieljubem sporazumljenju« v saboru ne govorilo... Za koalicijo je znaeilno i prvo i drugo. Vendar se zdi. da so j njeni dnevi šteti in da se bo obdržala I le tako dolgo, dokler ne priđe do nove 1 ureditve, bodisi na volitvah, bodisi sicer. Voditeljem koalicije je bi!o tesno pri srcu, ko so morali pripustiti, da se je policija zagnaia v zastopnike ideje narodnega ujedinjenja... Vest o brutainem nastopu vlade in netaktnem obnašanju policije se je se-veda raznesla kakor blisk po Zagrebu. \*3e je bilo razburjeno in akademićna mladina je takoj odposlala v stanovanje dr. Pavelića deputacijo (3 akademiki in ! akademičarka), da so pozdravili zla-sti načelnika Jugoslovanskega kluba dr. KoroŠca in ćelo zborovanje. Pod oknom pa se js zbrala sto in stoglava množica, ki se je potem podala v spre-vodu in prepevaje davorije na IHco in Jelačičev trg, kjer je prišlo do spopada s policijo. Nekaj oseb je bilo zaprtih in tuđi ranjenih. Danes so se pogovori nađaljevali ćeli dan do večera. Popoldne je tisoč-glava množica dr. Korošcu pri njego-vem odhodu zopet priredila burne ovacije ter ga najprisrcneje pozdravila v imenu narodnega jedinstva SHS. Ko se je vračala množica v mesto, je žal zopet prišlo do sukoba s policijo peš ln na konjih, pri čemur je bilo zopet ne-broj oseb zatvorjenih. Vse to je bilo pač nepotrebno, toda izzvali nišo uličnih nastopov zborovalci, marveč naston ! policije, ki po nalogu cgrske in koalici-! onaške vlade hove zaprečiti, da bi se začul glas ujedinjenega naroda. ! * : O pogovorih zborovalcev je izdano sJedeče obvestilo: ; Dne 2. in 3. marca 1918 sestali so se v Zagrebu: Iz Hrvatske in Slavonije: Dr Ante Pavelić, Cezar AkaČič, dr. Fran Barac. dr. Srdjan Budisavljević, dr. Bogdan Bradaška, dr. Lazar Car, Dragotin pl. Hrvoj, Ivica Kovačevič, Voiislav Kampf. dr. Peter Majer, Ivan Peršie, dr. 2ivko Petričić, Val^rijan Pribijević. Jovo Miodragović, dr. Sve-tozar Ritig, Ferdo Rožić, Luka Starče-vlč, Stjepan Stepinac, dr. Janko ^im-rak. dr. Nikola Winterhalter ter zastopniki socialnodemokratske stranke Vito-mir Koroč, Rudolf Centolić. Stjepan Batt. Iz Slovenije: dr. Anton Koro-5ec, dr. Izidor Cankar, dr. Albert Kramer. Iz Bosne in Hercegovine: Danilo Dimović, Gjuro D^umonja. dr. Košta Maikić. dr. Jozo Sunarić, Vojislav Sola. Iz Dalmacije: dr. Melko Čin-grija. dr. Mate Drinković. Ivo de Gri-sogeno, dr. \\z> Krstelj. dr. Jozo Smod-laka, Kerubin $egvić. dr. Angjelinović. Iz Istre: dr. Mate La^inja, Vjeko-slav Spinčič, Ivan Mandić, dr. Gj. Cervar. Iz Medjimurja: dr. Ivan A. Novak, ter izjavljafo: »Sakupljeni nakon razprave o općem političkom i narodnom položaju složni so ti tom, da je nuždna koncentracija svih stranaka i srrupa, koje, stojeći na stanovištu narodnoga jedinstva te oslanjajući se o načelo narodnoga samoođred-jenja, tra^e svoju narodnu, nezavisnu, na demokratskim temeljima ured-jenu državu SHS.« Zborovalci so se razšli v preprica-nju, da tvori zagrebški sestanok važen korak v smeri koncentracije naših narodnih sil. u. rp. — Poudanaioč, da fe kulturna naloga tako Nemčije krkor Avstro-Ogrske. da končno uredite narodno.-tna vprašanja v Srednji Evropi v zmislu pravičnosti, opozarja Naumann isto-ćasno na nevarnost, ki lahko nastane za nji v slučaju, da bi to svojo zadaćo prezrli. Ni namreč prav nobenega dvoma, da bi v tem slučaju An^Ieži in Američani izrabili vrsa razpoložljiva sredstva, da bi zapadne Slovane pridobili za se ter iz njih zemelj učinili večno otvorjeno rano, ki bi razjedala sicer zdrav državni organizem Nemčije in habsburške monarhije. Zato je sveta in neizoiiibna dolž-nost zlasti za Nemce v »r:\ihu«-. da pravočasno ustvarijo nasrJroti vzhoclu čvrste temelje za red in zdrav državni razvoj. Da takšna ureditev ni lalika, marveč da spada k »najtežavneisim političnim nalogam,« je samo ob sebi um-ljivo. »Ob koncu svetovne vojne« — tako nadaljuje Naumann svoja izvajanja v »VossischeZtg.« — »se vprašujemo, zakaj smo pravzaprav morali vstopiti v to vojno. Mi Nemci v »rajhu* bi se bili lahko, morda ne za zmiraj, a vendar takrat leta 1914. izognili ti vojni, ako bi hoteli avstro - ogrsko monarhijo in ž njo tuđi nemštvo v Avstriji mirno izro-čiti v plen jugoslovanskemu razkroje-vanju na ruski podlagi. Zakaj smo pripustili, da je daleko preko besedila naše pogodbe postal umor v Sarajevu aa ras vojni razlog? Odgovor: ker smo že takrat mislili srednjeevropski! Bali smo se nekake balkanizacije srednje Evrope. Kot mirovna sila smo nastopili za mir in red na ozemlju, kjer bi najložje nast&l požar. Da bi Srbijo prisilili k po- trebnetnu miru in kulturi, zato smo za-iM)čeli ta krvavi ples. Ali se naj sedaj ta borba konca, ne da bi bili napravili niti eneera koraka naprej? Ne stavimo tega vprašanja v zmis-iu nemških teženj po moči, kakor je to izvolil označiti predsednik Wilson, mar-vcc v zmislu evropske odgovornosti. V Evropi se mora ustvariti jasna meja med rusko in srednjo evropsko skupino, že zategadclj, da enkrit za vselei preneha to večno kolebanje zapadnih iKirodov med posamnimi skupinami. V naši skupini pa moramo narodnosti in njih prava opredeliti tako, da narod-nostne strasti ne bodo več razdirajočc delovale in dejstvovale na po.^amne države. Te ogromne naloge pa iz geografskih in drugih raz-Icgov nikakor ne more izvesti Avstro - Ogrska sama! Radi in iz popolnega prepričanja priznavamo. da so skušnje Avstrijcev in Ogrov pri urejevanju narodnostnih problemov mnogo starejše in večje kakor naše, toda Avstro - Ogrsko samo pretresajo preveč narodnostni viharji, da bi se mogla brez ozadja nemško-pruskega državnega reda z uspehom dlje časa upirati brezobzirnemu narod-nostnemu partikiilarizmn. Da bi zdravi izšli iz oerijode bodo-čih narodnostnih bojev, je potreba, da vstepijo vodilni zapadni narodi v zvezo z nemško celokupno nacijo: Ogri, Po-Ijaki in Bolgari stopijo na temelju svobodnega spoznan 3 a potom samoodiočbe v zvezo z Neraci in tvorijo tako jedro — Srednje Evrope, pričakujoč, da bodo rudi ostali v sredi med Rusi in Nemci prebivajoči narodi poznali vrednost te mir zago-tavijajoče združitve ter jo sami prosto-voljno iskali.« In kako si predstavlja »Vossische 7tR.«, odnosno D. Fr. Naumann to sv-obodno združitev«? Tako-Ie: »Med nemško nacijo in s sosednimi narodi se morajo vzpostaviti gotova načela, ki nnj pripravljaio srednieevrorski narod-nostni mir, tako nekako — kakor je bil po tridesetletni vojni zasnovan verski mir, ki sicer ni bil brez resignacij za vse udeležence, ki pa je vendar napra-vil konce medsebojnemu klanju. V to svrho bi bilo potrebno: 1. skleniti one državne, vojaške. frometno - politične in gospodarsko-rnlitične ugovore in pogodbe, ki bi naj predstavljale skupne zadeve srednje-evropske celokupne skupine: 2. nveljnviti one partikularne, iezi-kovne, kulturne, pedrsrotrične, cerkve-ne. lokalne zakone in upravna prava, ki bi naj ostali docela neodvisni od celokupne skupine in v katerih bi se lah-K'o neovirano gibalo nacijonalio življenje; 3. določiti ona prava, one dolžnosti in življenske oblike, v katenh se l?hko svobodno razvinio narodne manjšire v nnci'onalnem. jezikovnem in verskem oziru.« Treba pa ie konstatirati, da Naumann v svojih izvannjih ni ostal sebi docela dosleden. V orvem delu svojih razmotri vani se je namreč brez vsa-Kcr;a icikr'ne^D'C'^i nric7rž!:a iz;avil za popolno svobodo vseh narodov brez vsrke izjeme, proglasivši kot :iijviš]"c načelo: samoodločbo, samo-d o I o č i t e v meja in popolno neodvisnost. V nasprotju s to svojo sJovesno proglasitvijo pa hoče Naumann koncem svoie razprave narodom sicer odvzeti do^edanie. v rob-stvo iih vklepaioče spone in vericre, a iim istočasno nadeti prisilen jopič raznih pogodb, dogovorov in obvez, kar bi značilo toliko, kakor jim v naprej za-mašiti usta in jim zvezati roke. Načelo ^samoodločbe in popolne neodvisnosti« bi ne bilo torej ničesar drugega, kakor blesteča in lepo doneča fraza brez vsa-ke dejanske vsebine. tako nekak sličen stvor, kakor člen XIX. državnih temeljnih zakonov avstrijskih, ki je v teoriji naravnost idealen, a ima edino to na-piko, da se ntkdar in nikoli ne izvaja, Naumann si ni docela na jasnem, fcaf pravzaprav znači »popoina neodvisnost in samoodločba«. Ker ako bi si bit o teh pojmih na jasnenv potem bi si pač ne stavil vprašanja, »kje je ono mero-daino mesto, ki naj podaja predlože o srednjeevropskem narodnostnem problemu«, odpadel pa bi takisto tuđi njegov dokaj resi£Tiirani odgovor, da za sedaj ni »nikogar, ki bi bil pristojen v tein nujnem skupnem vpraSanju«. Pi-sec je očividno pozabil, da je vse sredi med Rusi in Nemci živeče zapadne narode proglasil za — subjekt bodočih državnih tvorb ter jim s tem priznal pravico, da sami odločujejo o svoji u s o d i, to se pravi, da so ti narodi kompetentni, da si po svo-bodnem prevdarku in okusu urede svoje razmere na znotraj in na zunaj. Ml? 7 P'^^o r?iid?i"^sri » Du^aj, I. marca. (Kor, urad.) Danes so se pričela nova mirovna poga-janja štirizveze z Rusijo v plenarni seji, ki se je vršila pod predsedstvom poslanika von Rosenberga. Po pozdravu ruske delegacije je predlac:al pred-sednik, da naj se sklene kolektivna mi-revna pogodba, kateri naj se priklopi-jo štiri priloge zlede ureditve gospodarskih odnošajev Nemčije, Avstro-Ogrske, Bo!?arske in Turčije napram ; Rusiji, nadalje štiri posebne dodatne 1 priloere, ki urejajo pravno - politične j odno^aje med štirizvezo in Rusijo. ! Predsednik ruske delegacije g. | Sokolnikcv se je zahvalil za pozdrav | ter ie izjavil, da soglaša s formalnimi predlogi. nakar so se pričela pogaja-nja. Predsednik je nato izročil g. So-kolnikovn nač~t kolekthme miro\T!e pogodbe ter radrobno razložil posamez-ne predlacrane točke pogodbe. ~~ Enako 50 zastopniki štirizveze predložili ruski delegaciji trjrovsko - politične priloge ter nacrte 0 pravnih pogodbah, nakar je bila dopoldanska seja zaključena. Tekom triurne popoldanske seje so se poeaiania nadaljevala, nakar se ie seja odgodila. f Huna! 3. marca. (TCoresn. nrađ.) V v e r a jj dne 3. marca o b 5. poT»olđne ie hil mir z zastop- ! n i k i h o I i $ e v i s k e vlade v B r e-stu T^itovskem podpisan. Mi^o^-Ba pogodba pravi v svoiem uvodu., da so se Xemčiif>. Avstro - Oso1-sko. Bol carska in Turci i a nn eni strani ter Rneiija na đrusri strani sporazu-rnele. da končai'o vojno stanje in đa rinmrei dosežejo mir. nakar nasteva nooblaščene zastopnike posameznih držav. Mirovna posredba obse^a 14 členov, ki se urlaše: Clen 1. Npmriia. Avstro - Ocrrska, T**oi.irnrita in Turčiia na eni strani in Rusija na drnsri strani iziavliaio. da Te vojno st^r.je med niirai konrnno. One so odlocene živeti odslei v miru in pri-jateli.=t\Ti med peboj. C 1 e n 2. Ponosno veselim deiaai svoje armade fn žiiavega vstrajania svojega naroda. Da je nemška kri in nemška kultura resila, kar se je dalo resiti, mi je v po-eebno zadoš^enje. Spreimite za Važe zvesto in močno sodelovanie pri veli-kem delu moio toplo zahvalo Vi-IJem 1. r. Položaj v Rusiji. Budimpešta, Z. marca. Poročeva-lec >Az Estas v Berlinu poroča, da merodajni krogi zanikajo, da bi imeli Ncraci namen zavzeti PetrogTad. Stockholm, 1. marca. Iz Petrosraća poročajo, da je položaj v Petrogradu ne-torcmenjen. Mesto je mirno ter se pripravlja na odpor protu N e m č i J i. Oddelki Rdeče garde so odšli tr smeri na Pskov, da ojačijo sovjetove čete. Francosko in angleško veleposlani-§tvo sta popoldne zapustila Petrograd. Konzuli so ostali. Petroicrad, 27. februar i a. Kaljedin ie fcončno odpravljen. Ko so revolucionarne čete dne 25. februarja zasedle Rostov ob Donu in po krvavi borbi so sovjetove čete ▼drle v Novi Cerkask. Sovražnik se je umaknil v smeri na Aksaskajo ob Donu. Fod poveljništvom Aleksejeva in Kornilo-▼m stoječe Čete se skušajo omakniti v no-Jranjost dežele. Pri Rostovu, kjer tabore revolucijonarne čete. se razvifajo boji s poslednjimi stražami Kornilova. ki napenja *ie sile, da bi vdrl v JckaTcrinoslav. Petrograd. 23. februarja. V Petrograd 90 đospeli oddelki pomorSčakov iz Kron-Stata. da branijo glavno mesto pred Nemci. I* Helsingforsa pričakujejo več prostovolj-nih mornariških nddolkov. Glasom sklepa tK>U$eviškeza komiteja v Moskvi so člani stranke pnmorani nemudorna se vpisati v Rdečo arrrado ter oditi takoj na fronto. Minimalistični komite v Moskvi je sklenil lito. Moskovski komite obrtničkih zdruZb priporoča svojim članom, da naj vstopijo v rusko armado. Enake sklepe so storile tndl druge organ fzacHe. Stockholm. 2. marca. 100 revolucijo-Barnih članov ruske konstitoante prinb^ie poziv, v katerem zantevajo, da se vsi Člari ruskega usravodajnesa zbora zbero v Ta-vriškf palači ter otvorijo zasedanje kon-stituante. Petrosrad, 1. marca. (Koresp. urad.) rzvrSilni odbor izjavlia, da so vse vesti, ka-kor da bi hotel /m, ali ljudski komisarfi zapustiti Petrograd, neresnične. Oni ostanemo v meshi ter bodo pripravili moćna obradbo. Vprašanje, ali naj zaouste mesto, bi mogla nastati še v zadnji minuti ^krajne nemarnosti. ^Pravda« poroča: Glede vpra*a-nja o vojni ali miru je izdal sovjet Ifud*?đh komisarjev vprašanje. Iz vseh delov Pusi-je je dobil odgovore sovjetov \r\ politizvAh organizacii. Večina se iziavlja za mir. Kronštatski voja^ki sovjet ie za vojno. Nc-kateri sovjeti zahtevajo sklicanie sr>lošnej?a zborovanja. kl naj zadevo prepreci. Na sp1o?nem zborova^ vi vseh komi-%efev vojnih ladij in pomorskih vojnih sil j t»ltiške?:a brodovfa za obrambo revolucije | »e Je sklenilo. da ie do skleoa miru z vste-jd! sredstvi delati na to, da se organizira obramba revolucije in obrani brodovje iniožno za vojno. odpovedano. KASE URADNO POROCfLO. DonaJ, 3. marca. ^Knre«ipon. :irad.) Prerairie z Romunsko je *>!!o včeraj odnoveđano. T?o-jnun«ka vlada ;e nsto izjavila, da ie pripravljena k novim noga^nniem za premirie in potem k mirovnim po??a?a-iiicm na pod-a?:i od centralnih držav slavljenih posojev, — Se! gen. štaba. NEMŠKO URADNO POROCfLO. Berolfn. 3. marca. (Kor. urad.) Premirje z Romunsko je bflo vče-raj odpovedtmo. Na to se je izfevHa ro-munska vlada pripravljeno prlSet! z so-▼imi pogajanii o nadaljnem premirju na podlagi od centralnih držav stavlje-itih pogojev. Na ta pogajanja o pre-jaArfa na! slede mirovna pogaiania. v. L. Bern, 2. marca. Romunski poslanik v Bernu ie označil v nekem razgovoru Dobrudžo s pristaniščem v Kon-stanci vred, katero je stalo Romunsko sto in sto milijonov, kot življenjsko žilo Romunske, ter je izrazil svoje uoa-nje, da bo sknšala Nemčija oblažiti bolgarske zahteve. Apeliral je na Nem-žijo in Avstro - Ogrsko, da naj ne vsi-iita Romunski miru, ki bi bil proti njenim življenjskim interesom. ; Dmiaj, 2. marca. Kakor poroča ^Temps«, je boljševiška vlada sporo-iSila romunskim revolucijonarjem, da lim da romunski vladi odvzete vojne in trgovske ladjc na razpolago. Imena teh ladij so se Upremenila v »Republi-* ka Romunska«, »Socijalna Revolucija«, »Osvoboditev« itd. Monakovo, 2, marca. Vesti, da bi se bila mirovna pokajanja z Romunijo razbila, se 2e ne potrjujejo, vendar pa so «elo venetne z ozirom na težkoČc. ki so nastale v teh - Ic vprašanjih: 1. Ko-«mi nai pripade pristanišče KoT!Stanca, katero zahteva tuđi Bolsrarska? 2. Ka-jko naj se uredi strategično obmejno varstvo? 3. Nemčija rahteva od Romu-mije, da s« za doisro vrsto let zaveže od daj a ti petrolej. Bolgarskemu mini-irtrsketna predsedniku Radoslavovu h\izn stojeći krori zatrlujejo, d» bodo pokajanja z Romunsko prav kratka, frtr centralne države ne bodo pripustile, da bi se ponovila i**a Trocke**. Sofija, 2. marca. Kakor Je za O g r-sko strategično izboljšanjc romunske me je vitalno vprašanje cnako pomembna je za Bolgarsko po« polna dosega ciljev, zaradi katerih je nastopila proti Romunski. P o s e s t Dobrudže s Konstanco vred ni samo za se danji kabinet življenjsko vprašanje, ker tvori Dobrudža narodno zahtevo, katere nobena vlada ne srne in ne more prezreti. Od včeraj so se politični krogi, kakor poroča i o iz za-! nesljivih virov, popolnoma pomirili, j ker se zatrjuje, da bo problem 'Dobrudže popolnoma v smislu boljarskih zahtev rese n. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da so vsi zavezniki trdno odloćjni, da ?le-de odstopa celotne Dobrudže Bolgar-ski ne odnehajo niti za pičico in da so se zavezniki tozadevno ćelo pismeno ! med seboj zavezali. Samo ob sebi umevno je, da bo vsled tega zveza Bol-; carske s centralnimi državami Še ožj?.. Dunau 2. marca. (KoresD. urad.) Iz Bukarešte poročajo: Pokajanja z Romunijo se nadaljujejo in potekajo ugodno. S Berolin, 2. marca. »Vossisc-ie Zei-j tun^t pravi, da je smatrati po-? a j a n ' a i Romuniio za no-nesrečena. Zdi se, da je bil kraljev odgovor rra p^edtog štirizve?e ne-zadovoi.iiv. Kiihlmann in grof Czernin sta ndpotovala. ■ Žaneva, 2. marca. »Matir.« poroča, da ie ententa obnovila romunskemu krahu dane teritorijalne obljube, če od-kloni Pomunska mir s sovražnikom. Krali pa je ooslanikom rekel, da naj stopijo v stik z ministrskim predsedni-k^m, ter na ta način pokaza! svoje so-£h?ar\ie t miro\T!fm strerrrlipTitem male sV'jr^ine prijateljev mir!. F^tenta se Či'ti \*sled te^a. da rA ve! zave^^na po $vo::V! vo"^ških in politi^n^h rMinbah. BeroHn, 2. marca. Grof Czernin ie dal romunskemu kralju Ferdinandu dva dni časa Ta Dre m išle k, da ?e od-loč!, ali sprejme, ali odklo-ni naš mirovni predio z. Če se kralj od! oči za pretrsr?. -nje posrajanj. bi premirje, takoj stopilo iz veljave. London. 1. marca. »iMominsrpost« izve iz Sanjaj a dne 26. februar ja: Glasom tukajšnjih porcčil časepisia seje Japonska odločila, mobilizirati, da poseže vSibirijo. Pričakuje se. da se bo Ki-tajska udeležila na stopa Japonske s štirimi divizija m i. London, 1. marca. (Koresp. urad.) Reuter izve iz avtoriziranegra japon-skesa vira. da na Japonc*;cm še ni padla nobena odločitev slede kake akcije vsied položaia v Rusiji. Dejstvo je, j da 5e je japonska vlada pred par dnevi | potom svojih poslanikov informirala ' pri vladah zaveznikov. kake5:a nazira-nja so oni prlede ćozoć^ov v Rušili. Japonska pa ni stavila nobene^a voiaške-ga predlo8:a. Pripomniti je, da Japonska ni vstopila v vojno na nodlasri ka-kib posrodh z zavezniki. Japonska ni nikdar mislila na teritorijalno razširje-nie. Najnove'ša jrrožnia je naperjena direktno proti skrajnemu vzhodu, ter zadeva neposredno varstvo Japonske. Zavezniki so že pred sedanjim prodiranjem Nemcev dobro vedeli zz ta namen Japanske. Treba je nae:lasati, da ^e je dala Ja^onska pri svoiem voja-šk^m nastopu voditi od potrebe, da iz-polni svoje dclžnosti napram zavezii-kom. zlasti kot zaveznik An^Iije in da je vedno stremila za tem. da odstrani vse nevarnosti, ki so grozile njeni last-ni vamosti. Amsterdam, 2. marca. (Kor. urad.) Ameriški kabinet se ie razsovarjal o japonskem predlo^u plede prodiranja v Sibiriji ter sta Lansin?: in lord Ree-ć\ng imela posebna posvetovanja. Do sklepa še ni prišlo, vendar se zdi, da bo prišlo do popolnejfa sporazuma. London, 2. marca. Iz N*»w Yorka poroc2jo. da namerava američka vlada v slnčaju iaponske intervencije v vzhodni Aziji odposlati t??. ameri^Vo brodovje v var.stvo amerisTcih interes ov. VVashirirton, 1. marca. Wil^on 5hi-dira udeležbo Amerike na akciji v Sibiriji, ki io predlaga Japonska. Nami-ffava se, da se bo najbrže sklenila med-narodna pogodba, ki na? prepreci, da bi prišle velikaške zalosre v Vladivo-stoku in ko^t^oli transsibirske želez-nice v nem?ke roke. BeroHtt, 2. marca. »Times« poročajo iz Pekinga, da so se tam se^tali ruski voditelji iz Sibirtfe in Mandžnri-je. da midejo pota za boj nroti boli?e-vikom. Kakor namic:ava »M?.tin«, se bo japonska intervencija omejila na zase-denie transsibirske železnice. Na new-yr5ki borzi smatrajo nastop Japonske v vzhodni Aziii za verjeten, v političnih in finančnih krogih pa so vsled tejra precej vznemirjeni. Staro nezautHmje proti Japonski v Ameriki Se ni lz- ginila Ađ Japosska. Pariz. 1 marca. >Petit JowtimJ< Doroea: Hitro odnoiormni« ententnih velepoalanikov iz Petrosrada ni bila posledica nastopa NemŠiie. marveč sko-rajšnje intervenciie JaDoneke v Sibiriji. ki io je v kratkem T>ri£akov»ti. Vlade zaveznikov so Ja&onski ie pritrdile na njeno tozadevno vr>ra£anje. Tuđi Zjjediniene države priznavajo vređnoct japoneke akciie na vzhođu. JaDoneka se bo baje zadovoliila z zaaedenivn Si-biriie, ter bo irrrftevala nekak mandat zavercikov, đa obnovi red. Nadalini razroi do^odkov bo odviaen od nasfcnm 1 NemSte Dogođki na boiKflh. NA^e URADNO POPOClLO. DhmI 2. marca. (Kor. urad.) Z toriHanske ironte noheaili poseb« nlh dofedkov. V PodoH potekajo operne i je po sačrto. Naie Ćete so do*pele do Leliovcev, Portkarov in Llpkaae. Pri zaMđeniu HotlM Mi Kaaufeaeca s<* se Tdall dve ruski sborni povet]-n^tvl bi tri znfaaterijslca poveljništva. Plena smo napravili do se daj nad 300 topov. 200 poljskih kuhin}, već sto voz, popoino breziično postala ter velike množine municije druge ga vojnega materijala in živII. — Sef zener.il. Štaba. Đunif, 3. marca. (Koresp. urad.) Ob Piavi već ognjenih napadov. V gorovjii Je tiudo S:\e. evie od včeraj opo!dne seni preprecilo vsako bo'ao delovanje. V PodoHjl so zasedta avstro-ogr-ske sprednje ^te ZmcrinKo po krat-kem boju. Pri zavrctfu Oornđoka sta »t; vdefa en sibirski zborni ia en pohotni dlvirijskl komando. — Š. g. št. NE.MSKO URADNO POROCILO. * Berofin, 2. marca. (Koresp. urad.) Zapadno bojišče. Skupina ?fm. Ruprenta. Samo v ipalo odsc?k;h je zvečer bojno de!ovanje ožfvelo. Lasini IzvJdi pr! Holebekri In Južno od St O^entina so na.n prinesU vje^e. — Skupina nemSkega prestolo-n a s 1 e d n i k a. Na mnogih točlah fronto smo \zvrEl\\ u^p^šaa po.1v/etfa. Vzhedno od Reirasa so vdrle hesenfke čete v rardrtf fort de la Pompelle. Ob-rcrcl ln \Vesff3lci so !zvrž:l! sunek se-vemo sspadno od Profiresa sloboko v soTrafne pozicije. Kote "arkov, k? sa cstali cd febnjarskth bojev setn iu^o-vzhodno od Tahura v ^ovražnih rokah, so badcn«ke in tiirln^ke Cetc ▼ napadu Izdstfle. Na zs^ednem bregu Mcse so nas^icčrle obrenslec stclnlic sovražne jarke jnžno od Hautcourta. Ko so izvršite ?yo?c izvidno delo, so se naše čete z več kot 400 vjfet!nii fn §tev!in*ml vple-rU'nlml ftrojnlni' puškarof vrnlle ▼ Iz-hodne pozicije. Jusovzhodno od Tahu-rs TWT€ie jarke smo držali ter vstra-Ia?! v bjiJi proti francosfnm prorlnspa-dcni. — Skupina vojvode AI -brehta Wu rtemberškega. Med Moto ?n ^"a?!o ie izvrš!!a pehota sku-paj s piortrjl? sunek v sovražne jarke S3* erovzhodno od Senchcpreyla. kme-r'lira rio^Akn "e Imela težke izgube ter je frsnfeir 12 vjedh. Stotnik vitez Thu-8c*!ek ie zbf! sovražni pri vezni balon ter dosege! svojo 25. ztnago v zraku. Vzhodno boiišče. Skupina Pichhorn. V Estonski in LlvlandlH potekajo operacije 5e naprei. — Skupina Linsingen. Zas!edu?o5 pri R''3čici porar?nef.i so vratnika, smo rtvzell Gomel. K!?ev, glavno mesto U!rra»??ft» ?e b:!o od Ukrajfncev in sak-sonsVHi Ce* osvofcofeno. Z ostslih bo]!šč ničesar novega. — v. Luiendorff. BeroRn, 3. marca. fKorespon. ur.) Z^p3dno boji^če. Skupina £fm. R n p r e h t a. ,|u??orapadno od Lom-bartzvda šino vleH več Bel^lfcev. Bran-denbur^ke čete so prtpeljale s šunka pri Neuve C!iape!!u 66 Port«^a!cevf med njiml 3 črstnlke, kot vlete nazaj. — Skupina nemškega pre-stolonaslednika. Francoske stot-n?f« so zve^sr po večurnem strsljan;u rapadle naše pozicTfe pri Corbenyju. V Cf»amna«rni Je bojno de!ovanje v bojnih odsekHi 1. marca ozlvelo. Vzhođno bojišče. Fronta ?e-neralfeld maršala princa Le-otolda Bavarske^ a. Po poteku pogodbe o premirla prIČete operacije so imele velik us^eh. Čete general-cbers-a j?rofa v. Kirchbacha so pohitele « podporo tlačene^a prebivaJstva v Tmasovltem pohod« skoz! Livlandfjo ln Estonsko, pri čemer so Hfi sprem-IJali delf preko zamrzlega Moonsunda prođirajočin posadk baltičkih otokov in estonski pof^l. Kolivan in Jurlev smo vreli. Armade generalobersta srofa Kirchbacha in generalfefdmaršala von Eicfihoma so v neustavni veni prodira-nja preko Dvinska In Mins' a po trdem boju zavrele Pleskov fn Polock ter Bo-r!sov. V Bobrnjsku smo se zdrnžfll s polfsklmf dlvlzram!. Dell nrmidne skupine Linsin^en so v sporazumu z ukrajinsko vlado otvorili želerirflko progo preko Lun'eneca fn preko Rječice ob Dnfestru do Gomela oo večkratnem boju. Druge divizije pod vodstvom generala Knoerzerja so zlomlle sovražni odpor ter očistile sovnr^tka vroti Kl-levu vodeće ceste bi železnISko progo KOev - Zmermka. Dne 1. marca smo skupoj z Ukrajrad zavreti Kijev. — Nemške ln avstro - ogrske čete so vfco-rakale v Znrarniko. Sovratnflni od-vreli pton se §• niti prlbflžao ne đa Iz-rasHI v Stovflkah* V koflkor Imamo po-ročila, ft t našm rokah: 6S0e cnstnmov ni BTM* moi ter plena 2460 topov te nad 90*6 strofnin pn§k, mnogo tteoč vo-zov, med n^mf nad 900 avtomobflov m 11 oklopnih avtonrobltov, nad 2 miH-fova sirolov sa artHerl!o ht 128.000 Oflšk, 900 lokomotlT m 9000 žefeznBkUt vozov. IC tem prlhala se plen ▼ Kofi-vam s 43 čnstnfkl hi 900 ntoznri, 220 topovi 22 letal hi anoco ieleznBkft vozov. muni Bopvc ansOTiv vvtivm ^~ voo Ludeodorit IltaUJansko - Švicarska mela je od V. marca zopet zaprta na nedo-lofien čas. Sovraini lettlcl ntd Poljem in Me ranom. Iz vojnoporoče-vilskega stana: V noči na 28. februarja 90 napadli sovražni Utalci Pulj. Istotako so posamezni italijanski letalci napadli več krajev v Adižki dolini, na Folgarijl in na visoki planoti Sette Cg muni, ne da bi napravili znatno škodo. Z Bolcana vračajoči se sovražni letalec je vrgel tri bombe na Meran, kar je znova dokaz, kako hfnavsko je italijansko zgražanje radi naših zračnih napadov na dozdevno voiaško brezpo-membne kraje za italijansko fronto. Lastne levske skupine so napadle s strojnimi pu-škami vojaške naprave pri TreviŽu. Štabni narednik Gruber ie doscjel svojo deveto zračno zmazo. Zbit je bil en sovražni zrakoplov. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 1. marca. Na obeh straneh Brente se Je delovanje sovražne artiljerije včeraj zjutraj stopnjevalo. Naše baterije so učinkovito odgovarjale in koncentrično ob-sireljevale sovražne čete v dolini San Lo-TLnzo (Grappa) in severno prelaza Berete t dobrim uspehom. Na asiaški visoki planoti so vdrlc patrulie v sovražne crte in se vrnile s plenom. Severno Ponte di Pia-ve je zadel naš ogenj sovražno kolono z avtomobili. Tekom 27. februarja so angle-š';e baterije zbile eno scvražno letalo, ki je pri Nervesi nadlo sjoreče na tla. 2. mare?. Radi slabega vremena je bilo včeraj bojno delovanje na vsei fronti neznatno. Na^e patrulje so iztrgale so-vražniku na asiaški visoki planoti orožja in municije Cna franeoska patrulja je prispe-b na levi breg Piave in vjela nekaj raož. Prodiranje prot! vzhođu. Dunaj, 2. marca. Naše prodiranje v Podoliji je dospelo ob romunski se-verni meji preko Lipkanov v smeri na Mohilev ti a v okolico Pričanov. Mi stojimo torej za lirbtom romunskih čet, ki brartijo severno Moldavijo. Romunske čete se opiraio tam na železniško proso Dorohui - Jassy. V Moldavijo ne prodiramo. ker smatramo te pokrajine za varovane vsled premirja z Romunijo. V slučaiu, da bi se premirje odpo-vedalo, pa bi morale romunske čete ne-mudoma zapustiti te pokrajine, sicer bi jim mogli odrezati povratek. Mirovna pogađanja z Romunijo stoje torej ped hudim našim vojaškim pritiskom. Severno od Dnjestra prodiramo proti vzhodu ter čistimo visoko planoto bolj-ševiških tolp. Mi prodiramo ob želez-nicah, ki vodijo od Podvoločiške preko Proskurova in od Šimkoncev severno - vzhodno od Zbarača v Zmerinko, oziroma Sepietovko. Naš namen je, da te za transport žita velevažne železni-ce v kratkem popravimo. Nemške čete so vkorakale v Kiiev, zasedle železniško križišče Gomel ter stoje pred Smo-lenskom in Viteb^kom. Vse železnišTce pro^e zapadno od Dnjepra so v njihovih rokah. V Estonski prodirajo nem-šTce kolone ob obali na petrogradski cesti proti Tvan^orodu (Narvi). Karlsruhe, 2. marca. »Ziir. Mor-creTizeitunj;« poroča. da so nemške čete s treh strani vkorakale v petrogradsko guberni-J o in prekoračile glavne ceste. Dunai, 2. marca. (Kor. urad.) Vest nekega lvovskega lista, da je avstro-ogrska okunacijska oblast že pričela s predajo Holmščine ukrajinski reDnbliki ter da pričenja zapuščati Zamošč, ni resmčna. Đerolin, 2. marca. (Koresp. urad.) Meseca febrtiaria so centralne države vjele 1066 častnikov in ,10.994 mož, po-les: tega se razne višje štabne in dva ruska Dolka. Vplenile so 13^3 topov in 2145 strojnih pušk. V Minsku so vplenile naše čete 50.000 pušk in med do-se^anjim nrodiranjem 104 lokomotive, 5000—6000 vozov ?n 2.^48 železniških vozov. med niimi 704 obloženih. RUSKO URADNO POROCILO. 28. februarja. Glasom sem do-spelih poročil se ie nemška ofenziva ustavila, kar se razlaga iz trdnega odpora re-volucilonarnih čet. O sovražni ofenzivi ni nobenfh novih poročil. 1. marca. Dne 37. februarja ob 11. dopoldne ie estonska Bela starda, podprta od malo^tevilnih nemških oddelkov, zavze-la Kolivan Sovjet Je zapustil mesto Nov-corod vsled gro?n)e, da se bo buržoazija oolastila oblasti. Pristaši sovjeta pa so buržoazijo zooet ore^nati in obnovili revoluci-ionarni red Živahno se vrše dela za utr-ditev Polozka in Nevlja. Ker stoji sovraž-nik samo Se 7f> vrst od Ooočke, je bilo izdano povelje, d? naf se Ćete umaknejo !n most rardro. Nemci so most zopet popravili ter zasedll Rovenovsko. Storflo se Je vse, da borno branili crto Luki - Bologoje. Finska. Stockhofm, 2. marca. »Dagcns Nyhe-tern« noroča iz Vare, da pričenja gospodstvo Rdeče garde na Finskem počasl po-iemati. Vodstvo v Helsinrforsu je ukazalo vsera od tam ooslanim četam, da naj se zo-net vmelo. Na karelski fronti Je poskusfl veČI! oddelek obiti fronto Bele garde, bil *>a Je po krvavih bojih zavrnjen. List! po-ročaio. da je bil švedski generalni konzul v rTelsinsforsu z osobjem vred od Rdeče trarde vjet, da Đa so jra po preteku dvefi ur zopet Ispustili. Prro Švedsko orađno poročflo tz Finske. 28. februarja. Sataknndska fronta. V Ikalisu In Palkanu smo vtkII pleneče Rdeče garde nazaj. — Tava^landska fronta. Hrabre čete polkovnika BergstrOma so zavrnile pri Venkalaktfh sovrafni oddelek ter vplenfle tot>ove. mnogo konj. orožja in flvfl. — SavoU*Va fronta. Naže čete so za* vrele Nurmft. Pri SivUajDulu so se mora-1« umakniti. — Karelska fronta. Sovraznik se ?e moral umaknlt! fz Joutsena. Plenil je v Pentileju: ori AsvotI smo sovra^nHca krvavo zavmill. Enalco 'pri Mnoll. pr| Rav-tifn in Valkervtju se boji nadallujejo. Fr«d nftnitvo na npiđi. Usra. marca. Švicarski listi poročajo it Partn: Poročevald na franeoski fronti in antrleSkl časopisi pravijo, đa se bo prl- I čakov*^a. acmik» oleaziva **itfCTli sa po- krajine v odseku pri Cambraiu, med Scar-po in Oiso. Nemci bođo uporabljall metodo, kl Um Je pripomogla do uspehov v OalicMi in Italiji. Irska v TStajL Rotterdam, 1. marca.. Vrhovni povelj-nik angleSkih čet na Irskem je prepovedal nositi orožje. Nabori na Irskem, ki so bili že dvakrat odloženi ter bi se bili morali vršiti dne 1. marca, so bili iznova pre-loicni. Ženeva, 2. marca. »Matin« poroča iz Londona: Kraljevi dekret razglaša nad Irsko in nad otoki izredno vojno stanje. Atentat na Uoyd Gcorgesa. BeroHn, 2. marca. (Koresp. urad.) »Deutsche Tageszeitung« poroča: Dne 27. februarja, torej oni dan, ko se je uradno razglasilo, da je Lloyd George bolan, Je bil izvršen na njega na cesti atentat. Atentator je bil baje neki Irec. Bil je aretiran. Pomorska bitka? Amsterdam, 2. marca. (Koresp. urad.) Glasom poročil iz Viclanda je prišlo daaes ponoči severno od otoka do pomorske bitke. Dva torpedna lovca sta ali nasedla ali pa se potopila. Pet nemških pomorSČakov ie dospelo v Vieland Glasom drugega po-ročila so to pomorščaki nemške ladje, ki so danes ponoči opazovali, kako Je neka nem-ška torpedovka in dva minonosca zletela v zrak v minskem polju. Kakor izve Wolf-fov urad na merodajnem mestu, gre za neki iskalec min in tri ribiške parnike, katerih posadke so iz većine reŠene. --------------- , NOVA NEMŠKA MIROVNA PONUĐBA? BeroHn, 2. marca. Londonska »Mor-ningpost« • da poročati, da se govori v Wa-shingtonu o novi nemški mirovni ponudbi. Nemčija hoče odstopiti Alzacijo - Loreno Franeoski ter pritrditi pogodbi glede Belgije in Srbije in odškodnine Francoske, stavi pa pogoj, da srne obdrzati, kar je na vzhodu zasegla. V VVashingtonu bi tako ponud-bo morda niti ne odklaniali. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše k temu: Radi verjamemo, da bi tuđi ententa ne odklanjala take ponudbe, ker bi rada na škodo Rusije vzdržala svoje lastne vojne cilje. Nova VVllsonova zahtev a, 2eneva, 2. marca. Polkovnik House je dospel v Washington ter se zatrjuje, da je njegov povratek v zvezi z odgovorom \Vilsona grofu Hertlingu, ki ga bo ta podai v kratkem. Wilsonova nota bo odklanjala Hertlingovo stališče že zaradi tega, ker bo Wilson postavil k svojim dosedanjim 14 točkam še 15. točko, v kateri bo zahteval. da Nemčija in Avstro - Ogrska zapustita zasedene ruske pokrajina in da dasta ob-mejnim državam in narodom pravico po-polne samoodločbe. Sploh pa boWil-son zahteval, da NemČija in Avstro - Ogrska sprejmeta njegove konkretne predloge in da se ne zadovol] ita samo s spreietjem znanih splošnlh n a č e 1. Končno bo Wilson tuđi opozoril na dejstvo, da v Nemčiji še ni čutiti nobe-ne demokratične spremembe. Washlnston, 1. marca. (Kor. urad.) Predsednik Wilson se bo najbrže sele spo-razumel s Parizom in Londonom, predno bo odgovoril na Hertlingov govor. Balfour o Hertlingovem po-voru in mirovnih izgledih. London. 28. februarja. (Kor. nrad.1) V poslanski zbornici je izvajal posla-nec Holt, da je nemski državni kaneler j?rof Hertlinjr očividno spreiel mirovna načela pređsednika Wilsona. Zato zahteva odj^ovor na tale vprašania: Ali pritrjujie an^leška vlada tem načelom, ali pritriujejo zavezniki? Ce pritriuje-jjo. aK je vlada pripravljena storiti korake, da preišče, ali bi ne bilo mogoče ta sporazum vseh strank konkretno ndejstviti. Zunanji minister Balfour je na to odffovoril. da Holt očividno misli, da je Hertlingov govor skoz in skoz zadovo-ljiv temelj za pogajanja, morda zato, ker ie Hertlins: sprejel v Štirih to5kah izrečena načela predsednika Wilsona. Toda Wilson bi bil sam prvi. ki bi rekel, da ta načela ne vsebujejo ničesar novega in karadoksnesra, dasiravno ie bilo treba postaviti ta načela med-narodnopravnega Tjoštenia. Zato je sko-tslj nepotrebno, da iziavim, da se popolnoma strinjam z nje^ovimi predfesri. Prehajajoč na Polisko je izjavil Balfour: Mislim, da ie odgovorni posla-nee napačno razume! zelo važno iziavo grofa Czernina o Poljski. Holt govori tako, kakor. da ima grof Czernin resno željo obnoviti staro kraliestvo, v koli^ kor ie bilo resnično poljsko, na podlagi neodvisnosti. Zdi se mi. da je grof Czernin govoril tako, da bi se njegova izvajanja dala tako razumeti, mislim pa, da srrof Czernin ni imel tega name-na^ Vzrok za kaj sem tega mnenja je tale: Nemogoče je, da bi se te vrste politika izvršila brez vrnitve onih nrovin-cij. katere je Poljski iztrgala Nemčija pri delitvi ali pa pozneje. Še danes prebiva tam po većini poljsko prebival-stvo. V sedanjem času je diplomacija iz-ključena od pogajanj in zdi se. da bo ostala še dol ero pred vrati. Obžalovati j|e, da trenutek, ko se bodo mogla priče-ti diplomatična pogaianja še ni bli-z u. Balfour je nato ironiziral spreietje Wilsonovih načel s strani Hertlinsra ier izjavil, da bi storil stvari miru največio krivico, če bi dal povoda upanju. ela ima kakršnikoli pomen pričeti z mirov-nimi pogajanji predno ni videti vsai znakov splošrlega sporazuma, Lahko si mislimo, da stoje Nemci na drugem stališču glede Alzacije Lo-rene, kaVor Francozi. Ne morem si pa predstavljati moža, ki govori o temeljih resniene pravičnosti ter pri tem izjav-lja, da alzaško lorensko vpralnnie sploh ne obstoja. Dmsro veliko načelo, katero ie izrekel Wilson ie to. da nai se narodi in provincije ne oddaiaio od gospodstva na gosrjoti?tvo. kakor da so naši sužnji. Se Ie pred kratkim smo dobili jasen primer za to, kako nemški državni kaneler errof Heitlinsr v prnksi izvršuie to načelo. Nemčiia ie izročila pri določitvi meje Ukrajine del brez-dvomno poljske pokrajine novi republi-W. Uspeh je bil. da ie izbruhnilo ogor čenje Poljakov in da ie prišlo do teg« da se bo določena meja najbrže zopc spremenila. . Predno ne bo spadal pruski roilita-rizem. v pret^klost ne bo mednacođntea 52* et doH oblast pnih. ki so io rekom stolerij opustošili. kar se je zsrodilo vsem deželam, ki eo bile tK>d turskim gospodstvom. Minister govori nato o Drodiranju Nemcev v Rusiji ter prari: Nemška politika narzhodu i^na bale samo namen preprefiti grozodejstva in opu-»tošenia in vojaške operacije se izvr^uieio samo pod pretvezo človefnosti. Nemska politika na zapadu pa ima samo namen vršiti gTozodejstva in opustDŠenia in gaziti ne samo določbe marveč rod' dub poffodb. da eelo duh človečnosti v blato. Zakaj 6e dela razlika med Belgiio in provincijami ob Vzbodn?m moriu? Za to ne najdem druge razl&ge, kakor to-le: Kemciia zasleduie svojo politiko s trdovratnostjo in edini čili. ki se pri tem meniava, je način opra vic be za njeno polit'ko. Velika zniota je. če kdo misli, da pomeni nemški militarizem samo sro-spodstvo osamljene voiaške ka^e Nii-sprotno ie militarizera dobro prendarjeni c I 11 v e 1 i k e g a dela n e ra š k i h intelektu a I-c e v . ki hočejo uporabiti vse mosroče voiaške in gospodarske pripomočke. da dajo svoji deželi hege*nonno. ki ii ere po njih naziranju nad svetom. Ta za-slepliena strast, da nočeio biti Nemci samo velik narod, marveč. da hooejo videti kako leži pred njimi ves civilizirani svet na kolenih, otežkoča diploma-tična pokajanja, ki so nre-tigra miru. Taki razsrevori «o potrebni, toda kako naj se vrše sedai ko nam kaže sr o v o r grofa H e r 11 i n g a maksimum nemških koncesij? Pričetek mirovnih pogajanj brez izgleda na sretni konec, bi bi I najveći zločin proti bodo-čemu svetovnemu miru. Posrajania se moraio posredovati potom izmene misli. Želim, da bi prišel ta dan. zdi 5e mi pa, dabi škodoval miru. ki mi ie ze-lo pri srcu. če bi mislil. ali komu dru-gemu provzTočil mi>el. da bi bilo ko-ristno prioeti z os^bnimi ali ustmenimi razerovori. predno moremo upati na splošni sporazum in predno pritrde dr-žavniki vseh. držav velikih smerem re-šitve sedanje vojne. Važne izpremembe pri mornarici. Dunaj. 2. marca. (Koresp. urad.) Cesar je izdal to - Ie brodovno povelje: Meni v dispozicijo postavljeni mornariški zastavni častnik, kateremu je prideljuje poročnik linijske ladje kot personalni adjutant, mora spreie-•naii od Mene vse ukaze za vojno mornarico in brodovje in mora skrbeti, da s£ ta povelja izvrše. Od slučaja do slučaja bo po Mojem ukazu nadzoroval vse brodovne in mornari ške dele ter mi predlagal sporazumno s šefom vojnega ministrstva, mornariške sekcije in brodovnim po- I veljnikom predloge o važnih personalnih \trasanjih vojnega brodovja. Sef vojnega ministrstva mornaričke sekcije izvršuje funkcije v smislu ^bstojeiega statuta in Mi bo ali po-om Meni v dispozicijo postavljenega ;astavnega častnika ali pa sporazumno i njim direktno stavil svoje predloge. Vjernu so vojasko podrejena vsa po-/oljništva in vsi uradi vojne mornari-;e, ki nišo direktno podrejena brodov-iemu poveljniku. Brodovni poveljnik je Meni neposredno podrejen. On ima operativno /odstvo brodovja in mora v poglavit-iem skrbeti za njega izvežbanje ter za ^losego in vzdržanje bojne zmožnosti. Za večje operacije mora dobiti Moje privoljenje. V personalnih vprašanjih. ki nišo pridržane Mojemu sklepu, mora bro-doATi Doveljnik postopati sporazumno i venim ministrstvom, mornariško sekcijo. Badcn, 27. februarja 1918. Karei m. p. Cesar je postavil podadmirala * -a viteza Keila sebi v dispozi- ___ Nadalje je določil cesar kapitana Mnijske ladje Nikolaja Horty de ; ^agybanya za brodovnega povelj-nika ter ga je obenem imenoval za i kontera idmirala. Konteradmirala Fra- ; Hoiuba je imeneval za šefa ] -^ ministrstva moraariške sekci- , IC ter ie v priznanje izbomega službo- ] traria padelil admiralu Maksimilijanu , Njegovanu Leopoldov red L razreda. __________________ ; Poiitiine veit?. = Odgoditev pailameota. Z Du- i ^;a p< očajo. da ie zavladal 2. t m. v 1 Par lan- n tu mir, ker je večina poslan- i :ev oJDotovak. V torek je poslance < Jtpet ;ričakovati na Dunaju. V čeških i ^rogih ie zatrjule, da bo v sredo par- 1 smem odgođen, ker se bo iskazalo, da I < ** *Bc^ianske zbornice ni dobiti voinfli-l i kreditov. SkdU bo kratek režim § 14., nakar bo vlada dr. Seidlerja od stopila. Nov kabinet bo nato v nov em zajedanju zbornice poskusil svojo srečo. = Neznosne bi ie vsako potrpei. Ifivost presegajoče iikane aađateca nem^kesa železnHkeca osobla v slovenskom delu Koroške osvetljuje sJe-deči slučaj: Pri osebni blagajni v postaji Podroščica v Rožni dolini zahteva ISletni kmečki fant vozni listek do Bistrice v Rožni dolini — slovensko. Službujoči blagajničar se zadere: *Ver-steh' nihet, sagen Sie deutsch!c Tant oCividno ni razumel besedice nemški in je Se enkrat začuđeno — boječe zahte-val listek v Bistrico. Uslužbenec se ni >:rr>enil zanj, temveč reke!: >Wciter, wohin!« Fant je uvide!« da listka ne dobi, ako £a ne zahteva nemski in sedaj je ves v zadre^i spraševal okoii stojeće ljudi, kako se imenuje Bistrica po nemškc, dokler se ga ni nckdo jsmili! in mesto njega povedal nemško ime po-staie, da je fant mocrel dobiti vozni listek. Tako ravnanje železniškega osob-ja z našimi Ijudmi na čisto sJovenskem ozemlju se godi očividno namenoma in po ukazu predstojnikov; ker ieprav se te vrste »kulturvoik« ne more ra\ no ponašati s preveliko bistroumnostjo, vendar ga ne moremo smatrati tako zabitim, da bi ne većel kako se imenuje sosedna. dvajset minut oddaljena postaja v obeh dežeMih jezikih. = Zborova nje v K rakovu. Za 17. t. m. je sklicano v KrakDvu veliko zbo-rovanje. kateresra se bodo udeležili po-les: poljskih državnih in deželnih po-slancev tuđi delegati znanstvenih korporacij. strokovnih zvez in dništev. Zastopniki vseh poljskih političnih strank se izrekajo oroti izvozu živi! iz dežele in so sklenili oklic na narod, da naj se organirira. Ta oklic vsebuje tuđi poziv na Poljski klub, da naj se zbe-re v Krakovu. = Namesto topov — polje*ki«ke strofe. Velika ix>dietja, ki so v vojnem času razširila svoja podietja za napravo orožja, se bavito sedaj z vpraša-njem. kako naj v mirnih časih preustroje svoje tovarne. Skodove tovarne bodo Ie deloma 5e naprej izdjlovale orož-je. večii del pa bo gradi! stroje, zlastl poljedelske stroje, ki se bodo izvažali zlasti v Ukrajino. Tuđi bodo gradile motorne čolne in morda tuđi avtomo-bile. = Poflak! v Nemčfji. V nemškem državnem zboru je poljski poslanec Tramptzvnski iz\Tajal: Politika 5. novembra je bila izključno v interesu Nemcije in Avstro - Ogrske, ker naj bi bila Poljska ščitila ti dve državi pred Rnsijo. Prijazne besede državnesra vodstva so v hudem nasprotju z deja-nji uprave. Zaradi teh besed je podtajnik Lewald poslanca ozmerjal. češ da vedno Ie graja in da ne viii, koliko dobrej^a se ie storilo Poljakom. = Novi srbskl kabinet Pariški listi poročajo, da ie bila Pašiću zopet poverlena sestava kabineta. = Crnogorski princ Mirko umri. V senatoriju L6\v na Dunniu je umri vče-raj poročnik princ Mirko crnogorski. Princ, ki je prišel pred dve leti zaradi svoje težke bolezni v sanatorij, je bil ves čas v zdravnišld oskrbi. — Vprašanje Alzacfje Lorene. 2 e-neva, 1. marca. (Kor. urad.) Glasom poročila »Asrence Havas« praznuie vsa Francoska danes obletnico protesta za-stopnikov ATzacije Lorene v nacijonal-nem konventu v Bordeaux dne 1. marca 1871. Poincare se je slavja udeležil. V številnih govorih se je izjavljalo, da morala Alzacija Lorena ropet pripasti Francoski. Ko sta Poincare in Clemen-cean stopila v sorbono, so iu viharno pozdravili. Na opetovano zahtevo je Clemenceau j?ovoril ter na^laša!. da je njegova nalocra delati in udejstviti sli-Sane besede. Pichon se ie obra^al proti trdirvi nem^kej^a državnesra kanclerja flertlin^a, da sta Alzaci'a Lorena strro nemško ozemlje. Kot dokaz za svojo tr-ditev je navedel deloma že znsno pismo cesarja Viliema I. cesarici l^vcrenijl. V tem pismu z dne 26 oktobra 1S70 se zahtevata Alzaciia Lorena samo v ta namen, da se Nem^iia zavaruie proti prihodnjim napadom Francoske, s ka-terimi mora Nem^ija računati. kakor hitro bo Francoska oborožena in bo imela zaveznike. Pismo pravi, da nr>j te dežele NemČiio ščirijo, ne pa da sta nemški. Na to ie navijal sklep tefe-j^rama Bethrnanna f1ofwe?a z dne 31. julija 1914, o katerem se ie izvedelo §e Ie sedai in v katerem je dobil v. Schon naručilo, da naj zaprosi frzneosko, da nai ostane nevtra!na. Olasom te brzojavke ie baje Nemčija zahtevala kot garancijo za nevtralnost Francoske predajo trdnjav Toni in Ver-ćun. \z tega Je razvidno, kako fe hotela N-mčija mir v trenutka, ko ie hotela vofno. Končno je nastašal Pichon, da ne zahteva samo francoski narod, m^r-ve'- vsa velika zveza entente predajo AIzacife Lorene. = Ruski terortotl Glasilo ruske socijalno - revolucionarne terorlstične stranke »Djelo Naroda« poroča: Centralni komite niske terorlstične stranke je obsodil rusko socijMistično voditefji-co Balabanova pristišinjo Trocke»a» na smrt Dobila ie od teroristične stranke obvestilo, da bo nri prvi prflikr ođ članov stranke, ki jih Je zadd freb, . ustrdjciUL ' =s Novi ifMMkl kabteet Garzija Prieto je bil iznova imenovan za Span-skega ministrskega predsednika. Regi-onalistični ministri odklanja)o nadaljno udeležbo pri vladi, vsled česar je bil imenovan grof Carald za finančnega ministra in Lius SUvela, Prietov pri-staš, za naučnega ministra. Kranjsko učiteljstvo v boju za kruh. Deželni predsednik grof Atterrn je prejel v pet?k, dne 1. marca t. L. od vseh okrajnih učiteljskih drustev na Kranjskem nastopne brzojavke: Podpisano društvo se obraća do Vašega bla?:orodja v interesu svojih Članov in njih svojcev ter v interesu vsega ljublianske?a učiteljeva z najnuj-neiso prošnjo, da blagovoliie nemudo- I ma zastaviti ves svoj vpliv in uporabiti I v.-^a sredstva, da deželni odbor zopet nakaze kranjskemu učiteljsku s 1. ja-nuvarja t 1. ustavljene dc/:clne dragini-ske dok!ode in da se lemu učiteljstvu brez zadržka izplača državni enkratn! prispevek v celotnem znesku. Ako ne priđe rešitev v najkrajšein času, obne-meremo s svoiimi žetinmi in oiroci vred popolnoma, Ker nam preti materijalni pogin. Ob takiii najhetiuefših raz-merah ne moremo več živeti in izpol-nievati svojih dolžnosri. V zadnjem trenutku prosimo resifvc pred pretečo katastrofo. — Za Ljubljansko učiteljsko društvo: Jakob H i m n i k. t. Č. predsednik. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev v ljubljanski okolici nujno prosi izdatne pomoči učiteljstvu, ki je odgojilo toliko odličnih bojevni-kov za cesarja in domovino, pa v teh težkih časih šc zdaj nima vojne dra-ginjske doklade in Živi v skrajnem pomanjkanju. — Janko Žirovnik, predsednik. Učiteljsko društvo kamniske-g a okraja prosi posredovanja, da se nakažejo de?e!ne draginjske doklade in državni prispevek. Stanje neznosno. Odpomoč nujna. — Petrovec. Učiteljsko društvo k r an j s k e g a okraja prosi c. kr. deželno vlado, da naj resi učiteljstvo pogina. S svojini! sredstvi, ki jih ima dovolj na raz-polago, naj prisili deželni odbor, da ta izplača nemudoma državni nabavni prispevek ter nakaze povišano draginj-sko doklado, kakršno imajo državni uradniki. Učiteljska beda ie dosegla svoj vi-šek. Vsak korak dalfe *e v tej bedi pf>-meni našo sir rt. Usmilite se vsaj naše stradaioče in zmrzujoče dece. ki nhna kaj jesti, ne kaj obleči. Storite, prosim Vaše visokorodje, vse potrebno in resite nas gotovegra pogina. — Ivan Sega, predsednik okrai. učit društva in zastormik učiteljstva v c. kr. okr. sol. svetu v Radovljici. Beda učiteljsrva je prikipsla do vrhunca f Nevarn^st preti. da hode taisto v naikrajšein xasu zaradi nsjverje ma-teriielne si!e popoinoina rnemogto fn s svo?imi žena mi in otroci vred leglo v prerani grob. V imenu učite!?stva logaškega okraia nujno prosim, da Va§e blagorodje kot predsednik c. kr deželnega §ol-ske^a sveta, delniete z vsemi sredsrvi na to. da dobi ućiit:!jstvo takoj sedanjim potrebam prin*cnie votnodra.^injske i!o-klade. — Leopold Punčnh. predsednik Io^ra^kega okrainc^a učiteljskega društva. Učiteljstvo obupuje, ker že tretji mesec ni prejelo vojne draginjske doklade. Prosimo, da nam kot predsednik c. kr. deželne^a šolgskega sveta priskočite na pomoč. — Učiteljsko drij-štvo za postojnski politični okraj. Učiteljstvo rudi za marec ni dobilo vojne podpore. Sestradano in obupano stoji ob robu propada. Le energičen na-stop vlade ga more resiti. Prosimo nujno Vas, visokorodni gospod grof, kot predsednika deželnega Šolskega sveta, da za stavite ves svoj vpliv za obupano učiteljstvo. — Učiteljsko društvo okraja Rudolfovo. M a t k o. Učiteljstvo nuino prosi Vas kot predsednika c. kr. dež. šol. sveta, da takoi z vsemi sredstvi, ki jih ima vlada dovolj na razpolago, storite vse potrebno, da ne bo učiteljstvo v najkrafšem času zaradi naivečie materijalne bede popot^oma onemoido ter s svoiimi že-nprni in otroci vred teglo v prerani grob. — Pedajro od Gor. Sv. Kunsfote. Iz Maribora še: bo-doči župan dr. Orosel, tovarnar Nasko in Čeh Fran Havliček. Kakor je videti, sami — čistokrvni Švabi! . . . Smrt V Devici Mariji v Puščavi je umri dne 24. februarja, star 88 let, veleposestnik Martin Koman. Bil ie trda slovenska pohorska korenina. N. v m. p.! Vrcme. Drujn snegr letošnje zime je skopneL Vreme je bilo par dni sem zelo toplo in prijazno. Po toplih eolnč-nih dnevih ie pričela pihati sapa in pripodila oblake, ki obetajo dež. V osta-lem pa je še vedno ^orko. Drava. Drava je aenavadno padla, tako, da se zdi strusa neprimer-no globoka. VeČji brodovi stoje. Vzrok je v tem, ker se snežne množine v Ti-rolah in na Korošken še nišo odtajale. Tuđi splavljenje stoji. Po smrti odlikovan. Nad-sprevodnik Anton Salomon. ki je pred enim mescem v Savi na Kraniskem smrtno ponesre^il, je bil po smrti odlikovan z železnin) križeem s krono na traku hrabrostne svetinje. Odlikovanje si je stekel za svoje neumorno požrtvo-valno službovanje. Samo škoda, da so se pra Se le sedaj spomnili ... Kaj vpdo Francozi. V »Ma-tinu* poroča franeoski general de Ci-vrieux, da ima Avstrija na prostoru od švicarske meje pa do Jadranske obali zbranih 45 divizij. Nadalje piše: Feld-maršal Boroević, vrhovni poveljnik, ima svoj glavni stan v Mariboru na Stajerskem in poveljuje dvema ločeni-ma armadnima skupinama: peti armadi in armadni skupini fm. Conrada v. Ho-tzendorfa.« Francozi pa res vedo — silne zanimivosti . . . Slučaj v Terezienhofu. Nemškonacijonalna šp i sari ja je pozvala kavamarja Hormanna na odgovor, ker se je izrazi 1 o priliki slovenskega petja v »Terezijenhofu«, da ie njegova kavama >internaciionalnac da ie s tenu le hotel reci đa ne more preprečiti, đa bi v ka varao ne zahaiali tuđi eostje drugih narodnosti, v ostalem pa, da se ne bode več zgodilo sa bodoče. da bi se taki slučaii ponovili To xagotovilo je oddal tuđi uredništvu >Marburger Zte < — Stojimo na ie označenem stališu, da bi bilo vsnkemu Slovencu dolžnost, po-oreje dobro preudariti. ali gre v tako kavarno. pa naj bode lastnik potem ta ali pa kdo drugi Narodni čut bi moral zahtevati od vsakega Slovenca da kal takega n« etori Sicer Da: kdo oohaja take lokale večinoma dan danes? Prav pisana družba? Saj ie do voli drugih proptorov. j Od notariiata. Zncasno vodstvo pisarne notaria Hansa je prevzel I notar dr. Hennann Wiesthaler, bivši i aoter v Slovenski Bistrici, * Radi odgona telesnega sa-, du, so zaprli 251etno soprogo orožar-skega mojstra Marijo Zaleezak ter io izročili okrožnemu sodišču. Mož je ▼ fronti. ^ , V 1 o m. V noči na 27. februarja In na 1. marca so vlomili neznani tatovi v trgovino s kožuni Blaža Rogine v Gosposki ulici. Odnesli so vrednosti sa mnogo tisoč kron. ki je z zavarovalni-no krita. Vsekakor je to nov eklatan« ten slučaj, kako malovredna je danes policijska varnostna služba ▼ našem mestu. Brez kruha? Peki trde, da za teden od 4. t. m. pa do 10. t m. nimajo preodkazanih še nikakih množin moke za peko kruha. S tem bi prišlo vse me; sto v nevarno krizo, v položaj, da bi cei teden ne bilo dobiti koščka kruha. Prebivalstvo je vsled tega silno vzne-mirjeno. Ce se to uresniči, bode nov dokaz za popolno nezmožnost našega mestnega gospodarstva, Ker smo mora* li lani omeđiti ćelo vporabo vode ni iz-ključeno. da doživimo trudi ta nov pre-1 hranievalni skandal. Prepoved izvoza labo1fc. Namestnija je prepovedala nadaljni izvoz jabolk do 16. t. m. Dnevne vesti. — Za generalnega polkovnika je imenovan infanterijski' general Her-man Kusmanek. — Odlikovanie. Admiral Maksimi-lijan N j eg o v a n je odlikovan z Le-opoldovim redom prvega razreda z vojno dekoracijo. — Imenovanje. Gospod Viktor pj. Garzarolli, veleposestnik na Raz-drtem. ie imenovan ritmojstrom. —Povišanje v volaski službi. Gro-spod Stanko D i m n i k je postal nadporočnik pri železničarskem polku. — Sankcijoniran zakon. Včerajšnja >Wiener Zeit.c objavila zakon o vpo-rabi delnih zadolžnič od vojvodine Kranjske najeteera posojila v nominal-nem znesku 4.4CX).000 K za plodonosno nalagranie ustanovnih, pupilarnih in sličnih kanitalij. — Sklep glede podaljšanja pravice za pobiranje veseličneca davka v mestu Ljubljani za leto 1918. je zadobil Najvišje odobreni^. — »Slovenske Matica«. Članarina >SIovenske Matice« znaša po sklepu zadnjega izrednega občnega zbora 8 K, ustanovnina 200 K? za društva, družbe in knjižnice in obitelji pa 400 K. Nato opozarjamo vse društvenike. Prosimo in vabimo jih. da enako rodoljubno, kakor so do sedaj tuđi za naprej pristo-pajo k ^Slovenski Matici« in se ie spo-minjajo tuđi s prostovoljnimi pri-spevki. — Izdan i a »Matice Hrvatske«. Izdanja >Matice Hrvatske« za godinu 1917. (III. kolo) već su doštampana, pa će se koncem mjeseca ožujka prestati razasiljanje izdanja I. i II. kola uz pri* nosničku cijenu od K 7*50 sa otpremom i poštarinom, a otpočet će razašiljanie knjiga za godinu 1917. Izdanja I. i II. kola kao i potpuna izdanja godišta 1907. i 1908. ne će se moći više naručivati ukupno, nego će se odrediti cijena svakoj knjizi iz tih godišta napose. Zato se mole svi povjerenici, koji se dosada nisu javili, da to cim priie učine, jer se od 1. travnja ne će više primati pri-nosnici za I. i II. kolo. Isto se tako mole svi zakladnici, društva, čitaonice itd^ koji nisu dosada podigli svoje knjige, da se izvole bezuvjetno do 1. travnja javiti i označiti točnu adresu kamo da im sa zaostale knjige sprema. Matica imade ioš veli^r broj izdaja I. i II. kola, kao i godišta 1907. i 1908. pa se mogu do konca ožujka naručiti uz dosadašnje cijene za prinosnike (K 7*50 s otpremom i poštarinom). Iza toga roka povi-sit će se cijena knjigama radi sve veće skupoće i silno poraslih troškova oko opremanja. Potanje o izdanjima za godinu 1917., o cijeni kao i danu razašilja-nja javit će se u novinama, a povjerenici će se obavijestiti kao i dosada. — Koncert. Znameniti operni teno-rist gospod Tadei Lowczynski bo y Unionski dvorani v Ljubljani priredi! svoj samostojni koncert v torek, 12. marca. Vstopnice se bodo od jutri naprej v trafiki v Presernovi ulici proda-jale. Lowvzynski slovi kot izvrstni te-norist s krasnim, mojstrsko izšolanim glasom. Izobrazil se je pri slađem pevcu in profesorju Reszkeju v Parizu. — Oddelek za prehranjevAnje pri deželni vladi. Radi obsežnih in nujnih poslov. ki jih mora opravljati oddeiek za prehranjevanje pri deželni vladi (oddelek I.), \e potrebno, da se zglaše-vanje in spre.iemanje strank, v tem od-delku v splošnem interesu po možnosti omeji. — Za sprejem strank sta določe-na samo sreda in sobota, od 10. do 12. ure dopoldne. Da se omogoči redno poslovanje v oddetka za prehranievanje, naj se stranke osebno zglasujejo le v nainujnejših primerih. — Ža begunce. Begunci iz ozemlja Gori ške in Gradiške, ki imajo doma kmetijstvo ali nasade za zelenjavo, se vsled razpisa c. kr. ministrstva za no-tranje stvari, z dne 18. februarja 1918 št. 9276 opozarjajo, da je v interesu ljudske prehrane in y lastnem interesu želeti, da se vrnejo čim preje v domovino in obdeluiejo tam svojo zemljo. Potrebne legitimacije za potovanje in pri-poročila za prosto vožnjo izdaja v ljub-ljanskem policijskem. okolišu, c. kr. policijsko ravnateljstvo Ljubliani, Blei-weisova cesta št. 22 pritličje vrata št 1, na deželi pa c. pr. okrajna glavar-stva. — Promet z Rušilo in Romunijo. Zaradi pretrganih zvez z Rusijo je celotni poštni promet vojnih vjetnikov v Rusijo in iz Rusije ter v nezasedeno ozemlje Romu-nije in iz tega ozemlja za sedaj ustavljen. — Umri je gospod dr. Anton J a -n e ž i č. c. kr. finančni svetnik, sedai a kr. črnovojniški of i ci jal. — Umrla ie v Ljubliani ga. Kanci-ianila Ješe roi Mavr. Pogreb se vrši jutri ob 4. uri iz Radeckega ceste št. 9 k Sv. Križu. N. v m. p.! Preostalim naše sožalie? — Umrla je včeraj ob S. uri popol-dne gdč. Anica Wolf, edina hčerka g. postnega kontrolori a Wolfa. Pcgreb se vrši jutri ob 4. uri popoldne iz Franca Joiefa ceste št. 7. k Sv. Križu. Preostalim naše sožalje! — Nove države na vzhodo. Kartoffra-fični zavod G. Freytag & Bemd na Dunju je prinese! v merilu - : KU»OU)OGl « te- Stran 4 .SLOVENSKI NAROD«, dne 4. mrei 1918. ______________________________________________ o« ««»« terem so zazn&movane nove države na vzhodu Nemčijc in Avstro - Ogrske. Vri-sana je Finska, kl šega skoro do Petrogra-Ć.2L, Estonska, ki šega na jug^i tik pred Pe-trograd, Livlandija, Kuronska, Litevska, Poljska, Velika Rusija, Ukrajina, Besarabi-ja, republika donskih kozakov, Kalmukov, Kavkazjja, uralska republika in Sibirija. Iz 2užemberka. Naš 2ane Vehovc je sicer zauber iant, vendar se pa ne more ločiti od Šusteršiča in njegove smrdljive »Resnice«, seveda, ker mu tako veleva njegov diktator kaplan Gnidovc. — Opozarja-nio te, dragi naš Žan, da kreneš na pravo pot, do kler je še čas, sicer bomo zahtevalU da odložiš deželnozborski mandat, ki si Sa prejel od nas volilcev. Učiteljstvo sočnih okrajev Ajđovšči-na In Vlpava ima prijateljski sestanek dne 14. marca 1918 ob 2. pcpoidne v restavra-ciji pri Rajerju v Sturijah. Na dnevncm redu je zeio važna zadeva, vsled tega se vse učiteljstvo Iz omenjenih okrajev najvljud-neje vabi. Vlak je povozil na postaji v Prestra-neku nekega infanterista; obležal je mrtev. Umri je v Šarajevem računski svet-nik Anton Peterlin. prijateljem znan pod imenom ^Silber - Toni«. Bil je rodom Šentvidčan, ljubeznjiv družabnik, vri narodnjak in soustanovitelj S. PL D. V Sarajevu je bil duša slovenskega omizja in vsled svoje brige za vse na novo došle Slovence je dobi! ondi ime -slovenskesa konzula«. Iskreno je Ijubil svojo domovino in vsako leto si je naročal naizrtamenitejšo cvetlco svojega domaćega kraja Dafno Blasaiano. Naj mu bo zemljica lahka! Najslavnejsa filmska igralka Asta Nieisen je po dolcem nastopu zoper nasto-pila in očaruje občinstvo s svojim dovršenim igranjem. V Ljubljani nastopi jutri v senzacijski drami iz živijerna ciganov »Roža divjine«. Več lepaki in jutri inserat V našem listu. 1021 Kino Ideal. Spored za danes, ponede-Ijek. 4. marca 19! S. Detektivski roman v 4 dejanjih »Grad Phantom«. SestaviT Pavel Roscnhavm. Poleg tega burka enodejanka: »Štlr! dni vdova* ter najnovejša vojna po- ročila. Jutri v torek, začetek in prvo predavanje senzacijonelnega cirkulkega filma: »Cirkus WolfoolM«, ki je vzbudil povsod najvećje zanimanje. Predprodaja vstopnic vsak dan od 11. do U. dopoldne. Pobližie na plakatih. — Kino lideal. Izgubljen w MSiznita se «e botfo iz4»ia. |g Potrti neizraerne žilosti naznan:amo vsera sorodnikom. priiateficm Jm in znancem, da je naša srčno ljub'jena edina hčerka, oziroma sestra H in nećakinja, eosr>odična I m^icu w©lf I poštna oflcii^ntinja H po kratki mukepolni bolezni. previđena s tolažili sv. vere. v nedeljo H dne 3. marca t. 1. ob 3. uri Dopoludne, boguvćano v Gospodu zaspala. H Pogreb nepozabne pokojnice bo v' torek, dne 5. t. m. ob 4. uri H popoludne iz hiše žalosti Franca JoŽefa cesta Štev. 7 na pokopa- ■ U5če k Sv. Križu. H Sv. m2ie zadušnice se bodo brale v farni cerkvi MariJ. oznanjenja. H . Bodi jej obranjen blag spornin! I V LJUBLJANI, dne 3. marca 1918. ^M KaroUna WoH, mati. Antom Votl, c. kr. poStni kontrolor, ote. — Astoa WoH< ^B c. kr. poročnik. seđaj na bojnem polju. Bogomlr Woll c kr. kadetni aspirini. Ma* B5 fijan W«lt rea'.tc. bntje. — 3Cđr!|t Dollaar, Irana Dottnar, učiteljici, teti. r*estiii ?9$rtb*i »rod » LJobijMl. i Pavel Jeie, pristav državne Že'ez :ics naznania v I svojem ter v imenu svoie sopioge Ek6 'n sira Pa vi a ter ostalih sorodnikov prežalostno vest, ća je njegova srčno I ljubljena, prebaza mati, gospa i lipi \ii ral. to [ v nedelio, dne 3. t. m. po mukepo^nem dolgem trpljenju J v 70. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala, j , Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, 5. ■ t. m. ob 4. uri popoldne \t hiše smrti, R^deckega cesta 9 na pekopališče k sv. Kržu. J Sv. maše# zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. i V LJUBLJANI, 4. marca 1918. I Za mnogobrojne izraze iskreneira sočastva, U\ so I i nam do§li ob smrti nažega iskrenoijublienepa, neDOzabnega i I očeta oziroraa starega oćeta, brata, strica in tasta, gospoda ; ■ izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo I Posebej še nas veže dolžnost, zahvaliti se gospodu I vojnemu kuratu don Niko Gli^o ^a tola^eče prijateljske I obiske med boleznijo, gospodu Lliksu Šebru za trud in f ljubeznivo preskrbo vseh poslov o priiiki p»^reba, gosro- Jj dom pevcem za gar.ljivo p^tje, sploh vsem, ki so spremili 1 rajnika na njega radnji poti. I V Ljubljani, dne 4. marca 1918. Or. med. unhr. . ' ALOJZ ZALOKAR naznania, da je satel ordinirati v Ljubljani, Sodna ulica 1.1. kot specialist za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni. Prodam ^Pl podatni avtoviat, še dobro obranjen, »a utezi. - Na-lov pove upravništvo •Siovenskecra Naroda« 986 đodni saloa HJMh PRKSSL potrebuie takoj več spretnih 991 pomočnic in vajenko /araša se na Sr. Petra laali te L Kovaski ucenec, ■nočne posiave se sprejme takoj. Vs irugf) no dogovoru. Mattfa Terie«, lp. ilika. 977 Kopirno preso WaW k«#Jin. ~W& Ponudbe aoalml pr««al at. 27. 984 Eiipizn mrežo 125 m. ali aodać« ilea 400 m tuđi staro dobro ohranjeno za ograjo ali ra zameniam za jestvine. Naslov pove irravn štvo »Sloven Naroda«. 985 Išce se prodaialka lm trgovino ćarliev, ki )• v tei itrokl aoa#la»oM «vei«ama. 1007 Ponudbi nai se priloži slilca Naslov: MmMlaaa, aaatal pr^tal «•▼. TS. Sprefoie se pridao I« peitese ^Jj^^^aj^ej^^ katera zna ku fleKIB« hati in oprav ^•»^•^■^f ljati vsa hi§na dela. Istotam se sprejme tuđi Btfai •!«•«• — Naslov pove upravništvo » lovenskega Naroda«. 992 PRODAJALKA manufakturne stroke, obeh deželnih iezikov zmoina z dobrimi lefereficami se takoj screjme. Ponudbe z zihtevki plače naisl. Blamfes. Seqak. 978 Stanovanje k«iiof*«i bi Oocieievese vrt mb ev« Več se po zve pH tvrtfki A. ¥■#■—, LtmUlaae, lartttiU oeate ŠL II. Na prodii sta 9« dva lepa konja PmL Eden 2 in pol. drugi 1 leta star /.raven se Dro da tuđi l«v> wm% — Vpra«a se Start tr* *i. lt. pritličje wm~ Rabliene "Vi STEKLENICE mineralne vode, vina, konjaka in Šampanjca od 3sl d> */io liti a kupuje m vagone od 10.000 kosov naptej A. KCMilit f>rajaf KarHM fjey Haknporalci se sprejmejo. ^H Šolske potrebsčine umuminin v UMbHmL Proete se popolnona prenovljen — Landaver •• Zamenja se tuđi z napol kritim vozom. KJe pove upravn. „Slov. Naroda" 999 ZA MOKO iuatn1«m tebak, pođplate, netro* 1*1 1b mast. Ponudbe pod „lame-■m** na upravo »Slovenskega Naroda. Proda a« ▼•£ dobroo^ranfanlh ZABOJEV. 5? Več se izve v ,,ffareoa! knjigrnl" PreSemova ulica Stevilka 7. plaSč za žensko kolo erestneL sa«#nta sa ka| dmgega. Ponudbe pod ,^«lelO11M na uprav. »Slovenskeea Naroda«. 1011 prazno sobo z kuhinjo u takef ali ■ 1. aprlloak Ponuabe pod naslov pStalaa stranka /10091 na upravni5tvo „Slovenskega Naroda''. IMe m i« tako| alt ponefe štepavka s: u čevljtrski obrt eventuelno tuđi učenka. Predstaviti se je pri Wrwm Ssaataer]«, MvMfaBa, lial—>artawa mu 4. 905 Prodam izborno domače hruševo žganje 38% mofno. IVAN MOUER, Zagorje ob Savi. ^ wmr lite se "•■ sluikin ja 3 iz dežele za vsa hišna dela proti me* sečni Dlaci 40 K ter hrano in stanovanjem. Nastop takoj. Naslov pove uprava »Stov. Naroda«. 998 Zdravnik-strokovnjak Dr.Derč odpotaje v studijske svrhe in ne ordinira do preklica. •na^^ Stmv^li^n^ ^^ ^Sniai uradnjlf "VI **r uradnica, ki je popolnoma veSč slovenskega \i\ ncmikega jezika, za pišamo velike za-varovalnice v aVatla«, Ponudbe s pre-pjsi sprigeym[ in zahtevo plače pod »VrefLM etettt IMtc na upr. lista, ^omjak" eeflka. Pri oslabetosti od starosti ir SeiodCaih teflcočah |e iz vina destiliran star konjak že stoletia znano pre-izkušeno krepCilo 10 M atofaga A pollitnkc atrklenice posliem franke po poiti la 90 kron, triletnega, čudovito nčinkujočefa bolečine to laže č< drnvalno sredstvo zoper amaje i ealk 4 DOlItterske stekteoice 60 kron Bdi rizling K 480 in rđed burgondec Ipo K 54U Uter od 56 litrov raprej. SPJNM WmmšffnmU9tmm§ SlejefnA Spretna modistka se aprttjme. Kje, pove ud ravni štvo »Slovenskega Naroda«. 1017 D78 kentorlstlall za Liubljano se tprefme v stalno službo s 1. aprilom. Naslov v uprav. .Slovenskega Naroda" 1000 VAJENCA s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejme knjigovežnica A. Babka, Eon-gresnt trg 13. 970 ——— isce ae - prileioa ženska za domaCa dela Pollanake cesta 21, Ljubljana« Vrelec kisle vode ao proda za 120.000 kron. Vpraša se na upravo .Slovenskega Naroda* pod ,tOo o obrasli"._________________966 Učenka:: se sprejme v trgovini mešanega blaga. Ivan Slartaec, taano pri L1UJL968 Semenj v Metliki bode letos v torek, po sv. Jožefu, 1.1. 26. marca. Kestno županstvo v Metliki, dne 2. marca 1918. 1005 Josip Pleischmaitfif vod ja županstva. V :: Srbečica, hraste, HSaJi :: J ■ izginejo kar najhitrejše po uporabi „Dr. Flescha originalnega ■ ■ ^SEABOFORM" rujavega mazila". Đrez duha In ne omaže. ■ ■ Mali lonček K 230, veliki K 4 —, družinska pordja K 11.—. ■ H Trrđka tat naalov oiiromji 6*p*i I I Dr. E. Hescha9 Kroncn-Apotheke (Oydr)9 Raab Ogrtke. ■ K I OeV" Pozor na varstveno znamko „SZABOF0BM" "^BD _^__ u Eammaaaaamaaaaa«aaa^Ba^BaaaaaaamaaaVB9B«Baaaa^^ li laj i 1012 Op. 5t P I 303/16-72 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, ođd. I. so po prošnji lastnika ml. Kosallfe Laopcldlne Legat ▼ Liubljanl, na prodaj po javni dražbi sledeče neprerničnine za katere sta se ustanovili pristavheni izklicni ceni in sicer 1. ▼!. st. 1432 k. o. Tmovsko predmestle, 4800 K, 2. vi ft. 271 Iu o. VI*. 7400 Kf za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 4800 K oziroma 7400 K. Dražba se bo vršila dao 21. marca 1918, ob 10. uri dopoldno w nlaaral sodsega komlsaria dr. Karla Scbrnidlngerfa, c kr. notar ta t Ljublfanl, Sodna ntlca st. 11. Ponudbe pod izklicno esno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez oziia na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v roke sodnega komi-sarja Dražbene pogoie je mogoče vpogledati pri g. c. kr. notarjn dr- Sari ScbaUdlngcijn v LfnbManl.__________________________________________ Otvoritev trgovine. Damski modni salon za klobuke Mirni Sark,v Ljubljani „Hotel pri Malini" Il.nadstr.vrata25.,26. --------------------m Dovoljujem si vljudno naznaniti vsem cenjenim damam, da bom otvorila v soboto, 9. marca t, lM po 12-letnera uspešnem delovanju pri firmi Sedej-Strnad svoj lastni modni atelje za damske klobuke. Vsled moje mnogoletne prakse mi je mogoče priporo-čati vsaki dami, kar ji najbolje pristaja ter sem prepričana, da si bom v vsakem oziru pridobila zaupanje in zadovoljnost vseh svojih odjeraalk. Zagotavljajoč, da bo moje novo moderno podjetje v vsakem ozini reelno, tako kar se tiče blaga, kakor tuđi postrežbe, ter da bom skrbela na točno izvršitev naro- ^ čil beležirn s poštovanjem udana MIMI SAIUC. o