Št 102. V Gorici, v soboto dne 23. decembra 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali,v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 6-tiO pol leta........C » 60 » » '» 3-30 četrt lota...... . 3 * 40 > . »• • » 1*70 PosamiCne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici tev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSSek vsak dan od 8. mv zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na roCnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če* tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsak» vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črk«; po prostoriv — Reklame in spisi v uredniškem de!« 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad te. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah i« praznikih od 9. do 12. dopolndne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v 1. nadstr. na levo v „ tiskarni. Naročnino in oglase je plafiati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnistvo. ___ »PRIMOREC izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schvvarz v Šolski ulici, .Tel lersitz vJJunski ulici in v Korenski ulici 3tr227 — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon št. I »Gor. Tiskarna« A. GdbrBček (odgov. Iv. Meljaveo) tiska in zal. Mir ljudem na zemlji! Zopet pojo Božični zvonovi visoko pesem o ljubezni, zopet je razlit čar svetega večera po široširni zemlji. Zve-ličar se je rodil, propovednik ljubezni in bratstva je stopil na svet, iz daljave nam doni na uho tisti mogočni božični klic: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji....... Ali miru nj. Svet nočeumeti vzvišenih Kristovih naukov, marveč ostaja v boju, v večnem boju, v stalnem, nepretrganem vrvenju in pehanju, v kruti borbi drugega proti drugemu. Zla stran človeka prevladuje njegovo dobro stran, in vse naše življenje je neizmerna borba. Brez nje niti živeti ne moremo več. Kristovo ljubezen zamotava svet, in na njeno mesto je postavil boj, krut boj. Ta boj se vidi pač najhujše v avstrijski politiki, kamor ni prisijal še nikdar žarek svetlobe iz Kristove ljubezni. Temna megla jo obdaja, neprodirni oblaki kroginkrog.. včasih si prav poželimo miru, ir.'.-noga razvoja, da bi živeli kakor ljubeči se bratje, drug poleg drugega, po svoji vrednosti in zmožnosti. Ali to so le hipi, ker v naši drŽavi doni drugače neprestano tromba boja. Narod na narod, sloj proti sloju... Divide et impera! Krona in križ! In kar se še narodi sami ne koljejo dosti med seboj, pomaga osrednja vlada sama. Prav pred kratkim je klical sedanji naš skrbni ministerski predsednik na boj, in sicer klical je Jugoslovane, v prvi vrsti Slovence. Na naša tla hoče postaviti laško vseučilišče — nam ga pa odreka. Hvaležni moramo biti poslancu Plantanu, da je povedal v brk nemškemu baronu Gautschu, da je on prouzročil odstop naučnega ministra Hartla, ker je pripoznal Slovencem potrebo vseučilišča. Zato je moral iti mož — Gautsch pa je za hrbtom pomirjeval Nemce in Lahe, da ne bo slovenskega vseučilišča v Ljubljani. »Katoliški« pro- danci molčijo k vsemu temu, ker se ogrevajo za nemško-katoliško vseučilišče v Solnogradu ter ker jim molk vlada plačuje na razne načine... Ministerski predsednik je pozval Slovence na boj, na neizprosen boj. Namesto narodnega miru je naznanjal še hujši narodnostni razdor, še širšo borbo. Ali bomo molčali na vse to ? Ali se skrijemo? Ali resignirano upognemo glave ? Ne in ne ! To bi bilo nečastno za" Slovence! Tak narod, ki bi ostal hladan nasproti takemu položaju, bi ne bil več sposoben za življenje. Kako pa naj se bojujemo? Ali naj vzdihujemo po miru? Ali naj kličemo: Mir, mir hočemo — ko se vse okoli nas bori, ko se vse zaletava v nas, ko vse preži, kje bi se nam kaj prevzelo ?! Beseda mir je ros jako lepa, ali spraviti jo moramo za »boljše čase.« Za nas velja boj! In sicer tak boj, kakoršnega narekava v Aškerčevih »Mučeni k i h« Kremen j ak svojemu sinu. — Ko je umiral stari mož, je poklical k sebi sina, pa mu rekel: Sin moj! Veliko sem izkusil, pretrpel mnogo v teku Int. Veliko videl sem iu mislil. Visoka šola ta je svet. Spoštuj, prebiraj evangelje, zaklad naš, tudi posihdnb! Iz stare pa zaveze pomni načelo tisto: 'Zob za zob!« Življenje boj je breobziren. S človekom človek bije boj... Da ne premaga te tvoj bližitik, ti čuvaj se, na straži stoj! Kdor ljubi tebe, ti ga ljubi! Življenja t<» uči modrost. Kdor črti te, še ti ga črti! Vse drugo, sin moj, je norost! In kdor udari tebe enkrat po licu levem, njega ti po licu desnem malini dvakrat -• in še pripravljen stoj s pestmi! IMUii bojkot — napredno rodoljubje. „8 love tiski Narod- jo priobčil tale članek: „Med goriško „Sočo" na napredni in »Gorico" ter „Slovencem" na klerikalni strani je nastala polemika, katere se dotaknemo tudi mi, ker živo posega tudi v ljubljanske razmere ter kaže, kako infamno dosledni so klerikalci v brczobraznem boju proti vsemu, kar ni v njihovih kremplji!), in kako pošteno narodni smo naprednjaki na gospodarskem polju tam, kjer je sodelovanje mogoče in je v prospeh skupni slovenski stvari. -~ ..Soča" je priobčila članek, ki je primerjal hotel „Uniontt v Ljubljani in hotela »Sud-bahn" ter „Pri datem jelenu" v Gorici in stvarno označila postopanje naprednjakov nasproti „ Union" v Ljubljani ter klerikalcev nasproti imenovanima hoteloma v Gorici. Naj na kratko ponovimo! Hotel „ Union" so sprožili klerikalci; šele pozneje in v manjši meri so priskočili na pomoč tudi naprednjaki, ki so torej pri tem delu celo pomagali. Ob otvoritvi so sodelovali tudi možje naše stranke in vsak naš čitatelj ve, kako lojalno stališče je zavzemal tudi „Slov. Narod". In zdaj vidimo, da je v hotelu „ Union" prav živahno življenje, -~- toda to po ogromni večini tvorijo naprednjaki. Kdo polni kavarno, kdo vinske kleti, kdo restav- »•ivij«, Wn k011Cfirt.no rlvovono I Da ni ljudi i-/ protiklerikalnih vrst, kako pusto in klavrno bi bilo ondi?! Propad tega zares velikanskega podjetja bi bil gotov in polom v delniški družbi neizogiben. Naprednjaki so tisti, ki storijo zares vse, kar le mogoče, da se to podjetje Ljubljani ohrani, ne glede na to, da je vse vkup pravzaprav klerikalna špekulacija v gospodarskem in tudi v -— političnem pogledu ! Mi naprednjaki sami z označenim postopanjem celo utrjujemo ugled in veljavo nasprotne stranke! Toliko samozatajevanja je v nas, ko gre za gospodarske interese! Zdaj pa poglejmo, kako nizkotno podli, kako nesramni so klerikalci, ko gre še v veliko večji meri za gospodarske in narodne koristi naroda ob jezikovni meji, kjer postaja naš živelj a.resivna sila, ki izpodjeda tujo moč navideu in odčudovanja vreden način. V Gorici napredujejo Slovenci na vseh poljih tako intenzivno, da mora to veseliti vsako še tako hladno slovensko dušo. Malih gostilen imajo Slovenci vse polno, toda do najnovejšega časa niso imeli dostojnega hotela in restavracije. Pred dobrima dvema letoma pa so je pokazal tu nakrat velikanski preobrat, tako, — da so imeli Slovenci nakrat v rokah dva najvažnejša hotela. Družba desetih mož je kupila hotel »Pri zlatem jelenu" v najbolj živahni ulici ter ga modernizirala tako, da je to najlepši meščanski hotel za navadne po- ' trebe. Tako lepih in pripravnih prostorov do hotela „Union" niti v Ljubljani nismo imeli l On je zdaj glavno zbirališče Slovencev, — ali bi vsaj mora! biti! V to podjetje je založenih nad 200.000 K. Goriški Slovenci so lahko s ponosom zadovoljni, da morejo imeti tako zbirališče, ki jim višu ugled tudi med Nemci in Italijani! Skoro istočasno je kupila »Trgov-sko-obrtua zadruga" široko znani hotel »Stid-balm", ki je eden najlepših objektov te vrste v Aystriji. To je hotel I. vrste — in v čast bi si morali Slovenci šteti, ako moremo vzdržati na svojih rokah to ogromno posest in podjetje. Hotel je renoviran in danes opremljen tako luksurijozno, da dela konkurenco vsakemu hotelu v Avstriji! Pridobivanje tako velikih in važnih objektov v slovensko posest je zlasti v obmejnih krajih ogromne važnosti »a vo« slovenski nami i In Udov tu dela težave, kdor tu nespametno jezik brnsi, mesto da bi — pomagal, ta je vreden zaničevanja vsega naroda! — Kako so se obnaš' . klerikalci V Dočim smo naprednjaki podpirali idejo hotela „ Union", ko bi tudi lahko začeli plašiti in napovedovati bojkot, kar bi vplivalo na kupovalce delnic, — klerikalci niso imeli za obe veliki goriški podjetji niti ene dobrohotne besede, narobe: strup in žveplo so bruhali iz sebe, kvakali so o riskantnih podjetjih, o »narodnih klopotcih" itd. — ter napovedali so jim nesramen bojkot. Dočim so klerikalni listi celo lovili inserate pri Lahonih in Nemcih — čujte! — niso hoteli sprejeti niti nedolžnega oglasa edino slovenskega hotela! In dočim vidite klerikalce v nemških in laških hotelih, dočim jih je včasih vse črno pod lahonsko Grof Moiite Cristo. j napisal fllexandre Dum as, (Dalje.) „Razumem. Ti si jezen, ker sem molčala. O, glej, zapo-dala sta mi, naj ti ne povem še ničesar o tem; pravzaprav tudi meni nista povedala ničesar o tem, in pravzaprav sem izvedela za to skrivnost na prepovedan način; zato sem molčala. Odpusti mi, dobri papa Noirtier!" Pogled gospoda Villeforta je zopet mrtev kakor prej, in zdi se , da hoče reči: ,.Ne žali me j edino molk." »Kaj pa je V" vpraša mlada deklica. -Ali meniš, da te zapustim, dobri oče, in me moja možitev naredi pozabljivo?" „Ne," pravi starec. »Torej sta ti povedala, da gospod d" Epiuav dovoljuje, da ostaneva skupaj V" „1)8." „ Zakaj pa nisi zadovoljen?'' Starčeve oči dobe izraz brezkončne blagosti. „Ah, razumem," pravi Vaentina, „ker me ljubi?;." Starec pritrdi. „In se bojiš, da bi bila lahko nesrečna V" „Da." „Ti Franca d'Epinay ne ljubiš?" »Ne, ne, ne." ,,Torej si zelo žalosten, moj dobri oče?" »Ha.« »Torej čuj!" pravi Valentina, poklekne pred Noirtierja in mu ovije roko okoli vratu. „Tudi jaz sem zelo žalostna, kajti tudi jaz ne ljubim gospoda d" Epinar." Žarek veselja se posveti v dedovih očeh. „Ali se spominjaš, kako hud si bil na me, ko sem hotela iti v samostan?" Drobno starčevo trepalnico omoči solza. ..Glej," nadaljuje Valentina, „to sem hotela storila samo zato, da bi se izognila tej možitvi, ki me tira do obupa."* Starčevo dihanje postane hropeče. „Torej dela ta možitev tudi tebi mnogo Žalosti, dobri oče. O moj Bog, če bi mi ti mogel pomagati, če bi mogla z združenimi močmi preprečiti njune načrte! Toda ti si proti njim preslab, ti, katerega duh je tako živahen, katerega volja je tako trdna ! In če se je treba bojevati, si slaboten kakor jaz, da še slabotneji. Ah, kako mogočen pokrovitelj bi mi bil ti v dnevih svoje moči in svojega zdravja; toda zdaj me samo še lahko razumeš in se z menoj veseliš ali žalostiš; to je poslednja sreča, katero mi je pozabil vzeti Bog z vsem drugim." Pri teh besedah dobe Noirtierjeve oči izraz take globoke jeze, da s» zdi deklici, da čita v njih besede: ..Motiš se, jaz storim za te lahko še jako mnogo." „Ti še lahko za me kaj storiš ?" ponovi Valentina. „Da." Noirtier dvigne svoje oči proti nebu, znamenje, da ima neko željo. „Kaj hočeš, dobri oče ? Valentina tronotek pomisli in mu pove glasno svoje misli. Starec zanika vse, kar mu navede, tako da pravi končno Valentina: „No, ko sem tako slaboumna, se morava zateči k drugemu sredstvu I" Zdaj imenuje od začetka abecede vse črke ter pri tem pozorno opazuje oči hromega deda; pri črki N Noirtier zamiži. ..Ah," pravi Valantina, .,stvar, katere želiš, se pričenja s Črko N; opraviti imava torej s to črko. Poglej va torej, kaj imava še pristaviti k nji. Na, ne, ni, no..." „Da, da, da," odvrne starec. „ Torej no...?" „Da." Valentina poišče slovar, katerega položi na pult pred svojega deda; odpre ga, in ko vidi, da so starčeve oči uprte na liste, prične drseti s prstom po predelkih ob besedah navzdol. Tako sta delala že šest let, odkar je bil Noirtier v tem stanju, in Valentina se je navadila tega že tako, da je našla besedo, katero je imel v mislih starec, skoro prav tako hitro kakor bi jo mogel poiskati v slovarju sam. Pri besedi ,notarf ji da Noirtier znamenje, naj obstane. „Notar" pravi ona, „ti torej želiš notarja, oče?" Starec potrdi, da res želi notarja. „Torej naj pošljem po notarja?" vpraša Valentina. ,,Da," ji odvrne ded. „Ali sme to vedeti moj oče?" „I)a." »Ali hočeš notarja zelo kmalu?" „Da." „ Potem pošljem ponj takoj, dobri papa. Ali je vse, kar zahtevaš?" »Da." Valentina pozvoni, da prikliče slugo, kateri bi šel prosit gospoda aH gospo Villefort, naj pride k dedu. „Ali si zadovoljen?" vpraša Valentina. ..Da,., to tudi mislim... tega ni bilo lajiko najti." ^mp^^t^m^mša m m enega klerikalca! Veliko jih je ~~ to celo velik ..slovenski" in »narodni* zvonec nosijo! — ki niso Se prestopili tega slovenskega praga, dočim so vsak dan gostje, pri Lahonu ali Nemcu. Da, z mirno vestjo lahko rečemo: ako bi ljubljanski naprednjaki posnemali go-. riške klerikalce, tedaj bi jo najemnik v »Union« že potegnil iz Ijubljane, - in mi bi lahko udarili na veliki boben š članki o ialitnem klerikalnem gospodarstvu, o zapravljanju domačega kapitala v Spekulativna podjetja, ki nimajo življenske sile v sebi itd., — in krah bi bil nejzogiben l Goriški rojaki, ki so kupili hotel »Siidbahn", Se danes nimajo nikake gotovosti, ali se bo mogel hotel vrdržati. Toda res je, da Gorica mora imeti tak hotel, — in res je, da je veliko opravičenih nad v novo železnico, ki naj prinese Gorici novo življenje! In v takih nadali so kupili hotel ter ga hočejo vzdržati in povzdigniti, ker po njem bi neizmerno pridobilo slovensko ime daleč po svetu t — Tolika podjetnost goriških rojakov zasluži pač vse priznanje in vse — podpore. Ako pa kdo že ne more ali noče pomagati, bodi mu! Toda skrajna infamija in naroden zločin je to, kar po vsem vrhu počenjata »Gorica" in »Slovenec". Ti dve farški cunji be-sedičita o rečenih podjetjih na skrajno lopov-ski način, kakor da je tu po krivdi neposrednih voditeljev toliko in toliko narodnega kapitala v nevarnosti. Težko je ponoviti vse lopovščine iz klerikalnih trobil, ali vsakdo, ki jih je čital, vidi na prvi pogled, s kakšno farSko sodvgo imajo opraviti goriški rodoljubi. Tej sodrgi ves bojkot ne deluje Se dovolj naglo, ker menili so že, da mora vse vkup hudič vzeti, kar ni v njihovih krempljih, — in bojkotu sledi potem Se sumničenje, zabavljanje, natolcevanje in obrekovanje stvari in oseb, ki tam delujejo in žrtvujejo vse svoje interese za napredek slovenske stvari. Ali bi naš »Slovenec" milo zajavkal, ako bi bil napovedan v Ljubljani najprej bojkot hotelu »Union" in potem bi mi še — mutatis mu-tandis! — prepisali iz »Gorice" ali »Slovenca" dobesedno, kar pišeta ta dva farška sleparja o goriških podjetjih! — Toliko od naše strani, kar se tiče stvari same, da čitatelji vi-vidijo, kako brezobzirni so klerikalci v boju proti vsemu, kar ni v njihovih krempljih, — in kako obzirni, kako dobrodušno narodni smo naprednjaki. Da tu ponatisnem članek iz „SI o venskega Naroda" je vseskozi stvaren odgovor na podlosti v »Gorici", »Pri-smojeneu" in »Slovencu". Komur te resnice ne dajo jasne slike o propalosti klerikalne bande goriške, temu ni pomagati, naj tava dalje v temi svete neumnosti. Zanimivo vsekakor je citati v klerikalnih trobilih, koliko skrb imajo ti sveti možje v kutah za denar — naprednjakov in naprednih zavodov. Za tiste, katere bojkotujejo z vsemi dopustnimi in podlimi sredstvi, se bojč, ker bi ntegnili doživeti kako zgubo; tisti, katere bi raje danes nego jutri potopili v žlici vode, se jim baje »srninjo«. Hinavci! Lo ohrauiie. vse take skrbi za-ael Pobrigajte se za svojo »Centrifugo«, ki je skrbi bolj potrebna! Mi se za njo ne brigamo, če bo vspevala ali životarila! In dasi je denarno in po celi vrsti danih posojil na šibkih nogah, vendar bi se ne brigali za njo, če tudi bi bila kupila kako h i S o, kakor so razni njeni patrom želeli. Članek v ,Slov. Narodu" je prl-ierno ožigosal bojkot klerikalcev slovenskim podjetjem, dočim so vsakdanji gostje pri naših nasprotnikih. Ta nesramni bojkot klerikalnih brezdomovincev je Se veliko hujši nego je oz-načen v »S. N." — Danes imamo v Gorici n. pr. nekaj trgovin, ki bi delale čast večjim mestom¦ ntfhove izložbe bi se lahko ponosno šopirile nu dunajskem Grabn« — in delajo goriškim Slovencem najboljši <^3 tudi med tujci. Veselje je, gledati tako krasen napredek, ki se že danes povsod pozna v družabnem in narodnem življenju! Toda kako se obnašata nasproti njim »G o r i c a" in „P r i m. List" V Čujte, rojaki sirom domovine: Dočim ta dva lista lovita oglase celo med naftni nasprotniki: odklanjata oglase teh slovonskih rojakov, ki se v Gorici bore" za svojo eksistenco in ž njo za bodočnost slovenskega naroda ob jezikovni meji! Kar ta dva farovška klepetca zgubita pri teh oglasih, morajo plačati drogi Slovenci, ki so tako »srečni", da najdejo njihovi oglasi milost pod črno suknjo. Tako Škandaloznih računov, kakoršne plačujejo slovenski trgovci in obrtniki (»Prismojenec" je v takih računih še poseben mojster), goriški Lahi ne plačujejo! In taka banda ima Še dovolj drznega poguma, da psuje napredni zavod z — oderuštvom! V drugem današnjem Članku govorimo o velikanskem »gšeftu", ki ga je celo po zavistnem pripoznanju naredila »Trgovsko-obrtna zadruga", ali bolje: ki ga je naredil Gabršček za zadrugo. Po računu »Gorice" bosta torej v 54 letih plačana samo' iz tega »gšefta" —.; Trgovski dom in hotel Siidbahn t Mein Lieb-chen, was willst du noch mehr ? I Zato je pač le zlobna zavist, ako se „Gorica" boji za investicije »Trgovsko-obrtne zadruge", — največja podlost pa je, ako kliče oblastnije na pomoč! Iladi bi videli tistega, ki bi se osmelil približati se po brbljanju klerikalnih trotov v nlici Vetturini!! Toliko v stvarnem pogledu. Na osebne udriharije ne odgovarjamo. Kdo ne vidi oslovskega kopita, ki bi rado pe^ptalo jednega moža, da bi klerikalci ostali brez kontrole v deželi ? K sreči je ta mož krepak dovolj, da mu kopita vseh klerikalnih osličev ne strejo niti lasu na glavi, zato gre svojo pot in se ne meni za riganje črne svojati. Toliko za premišljevanje na sveti večer! Ako bo še kaj treba, se bomo že še videli o prihodnjem pustu. Hujskači proti dež. hipotetni banki in pa — dober „gšefl". V potu svojega obraza se je trudila ljubezniva »Gorica", da bi v svoji 100. številki naslikala »Sočo* za veliko nasprotnico kmet-skih teženj, ki se je drznila »kujskati" celo proti deželni hipofrSbi banki. — Pri vseh takih rečeh pa se poštenjakinja poslužuje nepoštenih sredstev; in tudi sedaj citira po stari navadi iz raznih let razne stavke o deželni hi-potečni banki. Da iti bila sprejeta na sploh s prevelikim zaupanjem, to je znana reč, in mi smo tuintam povedali razna mnenja. Za isti čas, v katerem so bila povedana, veljajo v polni meri, in kar nijedni besedi ni nič oporekati. »Gorica" pa nehote pripoznava, da smo pisali tudi .d o l»r o o tej deželni banki, kajti citira naše poročilo iz meseca marca letos, kjer smo naznanili promet prve poslovne dobe, ugotovljena posojila, in kdo jih je dobil. Kaj pa to kaže V To kaže pač le živo zanimanje za zavod. Oe bi bili hoteli res hujskati proti zavodu,- b' ili ostali pri vesteh, kater« smatra »Gori'*: za hujskajoče, ter bi ne bili prinesli n. pr. te vesti iz meseca marca. Ker se zanimamo za zavod, smo si preskrbeli številke ter jih priobčili - »Gorica" seveda jih ni vedela. Zakaj V Če bi sodili po njeni metodi, bi rekli: zato ne, ker hujska proti deželni hipotečni banki! — S svojimi trditvami se je ljuba »Gorica" le blamirala. Na blama-žah je že tako bogata. Naj ima še eno več. Pa vendar odkod ta strašna jezica? Dvoje jo jezi. Jezi jo prvič, da ničla Lapanja iz Kobarida ne služi več toliko kto-nic pri deželni hipotečni banki, kakor s prvega početka, in drugič, da je napravila „Tr-govsko-obrtna zadruga" pri banki -~ dober »gšeft«. O ta Lapanja! Ta sveti mož iz Kobarida! Lani začetkom leta smo mu naračunili na leto pri deželni hipotečni banki dij^t 550» K. Seje kuratorija so bile vsaki teden, in Lapanji, ki je prihajal iz Kobarida v Gorico k sejam, je šlo na teden po 105 K. „Gorica" pravi, da je to nesramna laž mi pa pravimo, da je to gola resnica. In je tudi vse res. Če hoče Lapanja govoriti resnico, mora reči: res je, kar pravi »Soča". In ta »Soča" v e marsikaj takega, kar je klerikalcem neljubo. L poSotlca jo šlo torej Lapanji pO 105 K na teden. Saprament, ni slab „gšeft" za kimanje dobivati na leto 5000 K! Ali temu »gospodarstvu" smo korenite posvetili, in mi vemo, da so se določile seje bolj poredkoma prav radi tega, Češ, da senebo v javnosti očitalo, dase zapravlja deželni denar. Seveda Lapanja je bil tu ves iz sebe. Glejte! »Gorica" nas hoče slikati kot hujskače proti deželni hipotečni banki ter proti kmetskim težnjam — v resnici pa smo vendar zastopali k o ris t dežele, in torej tudi kmetsklh teženj ker smo kolikortoliko preprečili prav mi, da bi se redila iz deželnega denarja klerikalna ničla »ingegnere" Lapanja (tako ga je vlekel dr. Maram* v deželni zbornici) tako mastno, kakor je kazalo Bpočetka. „ Gorica* je dosegla toroj nasproten uspeh. Iz njene pisave ne sledi, dn smo mi sovražniki dežele, marveč da varujemo koristi dežele iu kmetov. Seveda „inLeniru Lapanja je jezeu na nas —- to mu radi verjamemo. Sama blamaža! V svoji resnicoljubnosti gre „Gorica" celo tako daleč, da trdi, da so bile dijete pri deželni hipotečni banki določene tudi z glasovi dr. Turne, dr. Treota in Štre-klja! Ha ha! Kdaj pa — to je pozabila povedati ! — Kar se tiče končno dijet pri dež. hipotečni banki, nimamo seveda nič proti temu, da jih dobivajo kuratorji za svoje deio, aH proti temu smo pa vedno, da hodi Lapanja iz Kobarida doli v Gorico kimat k sejam. To je predrago in ni v interesu dežele! »Gorica" pa se je še huje blamirala in res samo sebo udarila po zlobnih čeljustih z razkritjem, daje...: „ Trgovsko -obrtna zadruga" vzela pri hipotečni banki posojilo v znesku več stotisoč kro n, -•* s katerimi hoče Gabršček kot načelnik zadrugo napraviti dober ngšelti<, kajti tistih »več stoti soč kron" je dobil proti nizkim obrestim, katere bo zadruga razpo-sojevala proti višjim obrestim. Pred vsem treba konstatovati, da govori iz „Gorico" prav grda farovska zavist, kajti dobre „gšefte" smejo de'ati le klerikalci. Jej, kako rada bi »Cen tr if uga" napravila vsaj od daleč podoben »gšeft", najela si le »j e-den sto ti soč" po nizkih obrestih in ga razposodila kmetom proti višjim obrestim. Poleg dobrega „gšefta" bi imela še celo novo trumo kmetov v birovških krempljih! Pa zastonj skomine in sline po »gšeftuM in »kme-tih", ker »Centrifugi" nikdo ne posodi ničesa tako ugodno, kakor naši »Trgovsko-obrtni zadrugi". Pa še neko zanimivost treba pribiti! .....« Kako strašno leži Gabršček v želodcu vsem tolstim in zelenim farjem okoli »Gorice" in »Prismojenca", to je pač znana reč. Iu lejte, tu so nehote — samo: in dar Hitze des Ge-fechtes! -•— priznali nekaj jako laskavega o njem. Pravi namreč: Gabršček je zajel posojilo, on hoče napraviti dober „g§elt", pa ne morda za-se, niti kake provizije mu »Gorica" ni potisnila v Žep, marveč vse to je napravil za »Trgovsko-obrtno zadrugo". .Tako ljubeznivo je teko pisanje od „Go-rice". Ako bi Gabršček povedal nekaj takega, bi mu morda rekli, da: »Lastiia hvala se po blatu valja". —• Ker pa je »Gorica" že izble-betala oni »dober gšeft", naj mi le še malce popolnim© njena razkritja. »Trgovsko-obrtna zadruga", > kateri je predsednik načelstva naš g. A. Gabršček, je napravila z onim izposojilom ..v znesku več stotisoč kron" zares prekrasen kšeft. -- Vsakdo xč, da obrestuje zadrugah r a n i In e v loge p o 4 7, %. Ako kdo prinese večjo vlogo za več let, dobi celo do 5%. In naj bi plačevala zadruga take obresti tudi t i » o č let, vloženi denar bi bila še vedno ves dolžna. In mlada deklica se nasmehlja starcu, kakor bi se mogla nasmehljati otroku. V tem pride gospod Villefort, ki ga je poklical Barrois. »Kaj ukazujete gospod?" vpraša hromega starca. »Oče," pravi Valentina, »deti želi notarja." Pri tej čudni in zlasti nepričakovani zahtevi se gospod Villefort spogleda z očetom. „Da," odvrne ta s trdnostjo, ki pokaže, da je s pomočjo Valentine in svojega starega sluge, ki je zdaj tudi že vedel, o čem se govori, pripravljen za boj. »Vi zahtevate notarja?" vpraša Villefort. „Da.tf »Zakaj?" Noirtier ne odgovori. »Toda kaj rabite notarja ?" vpraša Villefort. Starčev pogled ostane nepremičen, torej nem, kar ima pomeniti toliko kakor: »Jaz vstrajain pri svoji zahtevi." »Da nam bodete nagajali?" pravi Villefort. »Ali se plača?" »Vendar," pravi končno Barrois s trmasto vstrajnostjo starih slug, »če gospod zahteva notarja^ je pač gotovo, da ga potrebuje. Torej grem in mu ga pripeljem." Barrois je pripoznava! svojim gospodarjem samo Noirtiera in ni nikdar pripustil, da bi se zgodila kaka stvar proti njegovi volji. »Da, notarja hočem," pravi izzivajoči starčev pogled, katerem je bilo jasno citati: »Videti hočem vendar, če se mi kdo drzne odreči to, kar zahtevam." »Ker vsekakor hočete notarja, naj gredo ponj; toda opravičim mu sebe in tudi vas, kajti to bode zelo smeSen prizor." „To nič ne de"," pravi Barrois; »jaz grem na vsak način ponj in ga pripeMem." In triumfujofie se stari sluga oddalji. n. ! Oporoka. V trenotkn, ko Barrois odide, pogleda Noirtier Valen-tino s hudobnim, izrazovitim pogledom. Mlada deklica ta po-[ razume, in razume ga tudi Villefort, kajti na njegovo čelo leže oblak in obrvi se mu nagubajo. Vzame si stol in pokaže s tem, da hoče notarja počakati. Noirtier ga gleda čisto mirno, toda skrivaj pogleda Va-lentino in ji pove s tem pogledc*u, naj se ne vznemirja in naj tudi ostane. Čez tri četrt ure se vrne sluga z notarjem. »Gospod," pravi Villefort po prvem pozdravu, ,,poklicani ste h gospodu Noirtierju de Villefort, katerega vidite tu pred seboj-, celo telo mu je ohromelo, da ne more rabiti niti svojih" udov, niti svojega glasu, in samo nam je mogoče, da spoznamo za silo njegove/iiJsli." Noirtier i i&igne Valentini z očmi, naj pride k njemu, ter se sporazume ž njo na tako resen in zapovedujoč način, da ta na mestu reče notarju: »Jaz, gospod notar, razumem vse, kar hoče povedati moj ded," »To je res," pravi Barrois, »vso, čisto vse, kakor sem povedal gospodu notarju že med potom." »Oprostite, gospod, in tudi vi, gospica," pravi notar Vil-lefortu in Valentini, »to je jeden onih slučajev, v katerih javni uradnik ne more storiti ničesar brez velike odgovornosti. Prvo, kar se zahteva, da je kak akt veljaven, je prepričanje notarjevo, da voljo onega, kateri da ta akt izvršiti, prav razume. Nikakor pa si ne morem biti svest, kaj je nememu kiljentu prav in kaj ne, in ker mi predmet njegovih želj ne more biti jasen, ker je mutast, jaz ne morem imeti tu ničesar opraviti, in kar bi storil, bi bilo protipoBtavno." Notar napravi korak, da bi odšel. Neopazen smehljaj triurafa zaigra na ^tnicah kraljevega prokuratorja. Noirtier pa pogleda Valentino s tako bolestnim izrazom, da zastoj?: deklica notarju pot. »Gospod," pravi, ,,jezik, katerega govorim s svojim dedom jaz, je tako lahek, da ga lahko razume vsakdo\ in v nekaj minutah vas lahko naučim tega jezika. Česa vam je treba, gospod, da lahko uradujete tukaj z mirno vestjo?" »Da bode nameravani akt veljaven, gosptca," odvrne notar, »je treba pred vsem bolnikovega odobrenja. Človek lahko napravi oporoko, če je bolan telesno, a da jo more napraviti, mora biti zdrav duševno.'* »Torej gospod," dve znamenji vas zagotovita, da moj ded ni bil Se nikdar duševno bolj čil, nego je ta hip. Gospod Noirtier, ki ne more niti govoriti, niti se gibati, ?mwA, Če pritrdi, in večkrat pomežikue, če hoče zanikati. Zdaj vvste dovolj, da se lahko razumete z gospodom Noirtierjem. Poskusite!" Ali ste slišali in razumeli, kar je rekla vnukinja, gospod Vu vpraša notar. Noirtier mirno zamiži in kmalu nato zopet pogleda. »In potrdite, kar je rekla, namreč, da sta opisani znamenji res isti, s katerima izražate svoje misli?" »Da, odvrne starec zopet. »AH ste zahtevali, naj me pokličejo?u »Da." „Da napravite svojo oporoko 'r »Da.« »In zahtevate, da ne odidem, dokler ne napišem te oporoke?« Starec večkrat zelo živahno potrdi. ,,Torej, gospod,1' pravi mlada deklica, rali ga zdaj razumete in ali vam bode mogoče ustreči njegovi želji z mimo vestjo?" Toda predno more notar odgovoriti, ga potegne Villefort na stran. »Gospod," pravi, »ali menite, če zadene človeka tako silen mrtvo ud, kakor je moral biti ta, ki je zadel goupoda N o mioga )taocB" it. iuž. i m ia. aecemDra 1105, Zdaj pa čujte! Onih »več stotisoč kronu [ je dobila po 4V4% z amortizacijo vred, t. j. " zadruga bo plačevala 54 let po 4",%, kakor plačujo od hranilnih vlog, — toda po iHletih bo plačano s tem tudi izposojilo »več stotisoč", dočim bi bila enako hmniln o vlogo Se vedno dolžna celo. To se pravi po domaČe: V 54 letih dobi »Trgovsk o-obrtna zadruga" v dar vseh t stih-»v eč stotisoč kron". Da tak dober »gšeft" vzbuja skomino klerikalnim klepetuljam okoli »Gorice", to radi verujemo. Toda Gabršček pač ne more nič za to, da „ Centrifuga" danes ne more (Ife-lati tako dobrih »gšeftov", ker ne more dajati izposojiloni takega jamstva kakor naša zadruga^ __ ____________¦_._____............._......._.............__ Pa to še ni dovolj, da dobi »Trgovsko-obrtna zadruga" v 54 letih v dar vseh tistih s •» stotisoč kron", O ne, resnica {— vedno Se po nevoščljivih razkritjih v »Gorici"! —) je še veliko lepša, za zadrugo in Gabrščeka (— ker ta že mora biti povsod zraven S —-) še veliko ugodnejša!! »Gorica" namreč pravi, da bo zadruga razposojala tistih »več stotisoč kron8 proti višjim obrestim, -—in tudi v tem je dober del, bolje: je največji del tistega »dobrega gšetta". Vsakdo v^, da zadruga daje veliko večino posojil na osebni kredit, eskoraptuje svojim Članom menice itd. in med vsemi temi je bore malo kmetov, ki se „ Gorici* tako strašno smilijo. Namesto kmetov so: trgovci, obrtniki, uradniki, Častniki itd. — in vsakdo v6, da obrestna mera za taka posojila je vedno do 2% višja nego pri hipotekah. In tu imamo zopet opraviti s klerikalno skomino! »Centrifuga", ki dela s svojimi posojili le klerikalno politiko, s svojimi hipotekami ne stoji dobro. Od »Goriške ljudske posojilnice" je <— prisiljena vsled politike!—> prevzela vse slabe hipoteke, katerih se je ta hotela iznebiti. Bodočnost bo učilp, kako dobro je za »Goriško ljudsko", da nima tistih dolžnikov. Kaj le »Centrifuga" po-grize tisto kisla jabolka! In denar je danes jako drag in bo najbrže še dolgo! In le tak drag denar -— kolikor ga jej sploh zaupajo l — dobiva „Centriiuga" !" Zato je lahko umeti jezo klerikalcev, da dobi »Trgovsko-obrtna" kar »več stotisoč kron" le po 47t%z amortizacijo vred, -- in ves ta denar lahko oddaja na osebni kredit po višjih obrestih ter pridobi povprečno 2%. — Ako torej make računamo točno po razkritju v »Gorici", dobimo ta uspeh: V 5 4 letih ie „Trg.-obrtna" pridobila najprej celo izposoj*ilo „v znesku več stotisoč kron", -in pridobila je poleg tega še on« svote, ki narastejo iz obrestnih obrestij razlike onih 2%. Ako so matematiki pri »Gorici" malce dosledni, naj vzamejo logaritmično formulco in izračunajo, da »Trgovsko-obrtua zadruga" pridobi v 54 letih z onimi »več stotisoči" toliko, da boata plačana »Trgovski dom" in „hotel Sodbah n" — in še bo denarja kot toče! In dosleduo s tem mora »Gorica" predlagati, naj se postavi Gabrščeku monument na Travniku že zdaj in ne šele v 1. 2000, ko bo sin njegovega sina tretji župan goriškega mesta. „ SMOllilJe, 10; dec. 1905. (Miklavževi v e č e r). — Nekaj novega toda hvalevrednega za našo okolico, je bil omenjeni večer. Da je irnefo društvo »Nada" le blag namen, pokazala je že nizka vstopnina (20 h). — Dvorana je bila natlačena občinstva, katero se je večinoma Še pri prvi veselici prepričalo, da je možno to društvo nuditi občinstvu kaj novega, kaj izbornega. In tako je bilo tudi na Miklavžev večer. — Zavesa se vzdigne in na odru je kar mrgolelo nežne šol. mladine, katera je ob izbornem spremljanju orkestra kaj krasno zapela navdušeno koračnico »Mladi ljudje". — Tako so tudi drugi dve pesmici »Kdo sem'?" in »Slovenka" kaj ljubko zvenele po dvo-raui. A igra »Skrb in Smrt" je dosegla nepozabni nspeh. Že pogled na tako izborno prirejen oder je pričal o izvanrednem napredku društva. Sv. Peter in Pavel (Tomšič Jožef in Tomšič Štefan) sta prav izvrstno izvršliu svojo nalogo. Posebne hvale vredna pa je stara žena »Skrb" (Tomšič Frančiška), kajti boljše bi ne mogla igrati svoje težke vloge. Tudi oba mlada »vzmoviča" (Češčut Jožef in Cotič Anton) sta s svojem pohvalnim kr*Lijem vzbujala obilo smeha. Tako je tudi jedh„ prav, drugače se ljudstvo dolgočasi, Tudi »Smrt" (Tomšič Anton) se je dala izborno zavezati od začarane hruške. Ah! da bi se dalo tako začarati tudi vse hudobne nevoščljive jezike! — Živa podoba Sv. Miklavž z angeljčki in parkeljni je bilo za našo okolico nekaj novega, nepričakovanega, kar je mogoče le pod tekim dobrim vodstvom in posebno požrtovalnostjo doseči. — Žal, da ni mogel sv. Miklavž imeti svojega obhoda po določenem načrtu, kajti ovirala ga je ogromna množica ljudstva. Po razdelitvi obilnih darov sledila je medsebojna zabava, pri kateri so pevci in pevke društva pokazali vidni napredek. — O ,,Mihcu v gledišču" (g. Pertot) ni treba besede; kajti pokazal je bil že pri prvi veselici s »Čevljarjem" iz »Rokovnjačev, daje mojster v kupletih. Sploh: društvo „Nada" je pokazalo, da sloni na dobri, neomahljivi podlagi, katera že doprinaša vidni in častivredni sad. AJtoŠCiM. (Zahvala). Podpisani se naj-topleje zahvaljuje vsem p. n. darovalcem za tukajšni »Miklavžev večer" dne 10. t. m. in vsem drugim, kateri so pripomogli na katerikoli način, da se je moglo obdarovati šolsko mladino z oblekami, cbuvabm in drugimi rečmi. Posebno se zahvaljuje slav. tam. društva »Danica" za sodelovanje; cenj. gospicam: Rožici liajt, nadučiteljevi hčeri, Štefaniji Legovich, Marici in Milki Mohorčič, Lojski Dolenc, Idi • Casagi-ande; gospodom: Stankotu Logar, Lučku ' Dolenc in Hugotu Casagrande za sodelovanje; slavnemu društvu »Edinost" posebno predsedniku, blagorodnemu g. Arturju Lokar za poso- ] jeni oder, stole in stolice; velecenjeni družini Lokar za izposojene cvetice; g. gostilničarju Bratini za dvorano in skrbno postrežbo in p. n. rodbinam onih šolskih otrok, ki so sodelovali pri igri in petju, da so jim iavjjjjli ho; diti k vajam. Darove so še doposlali gg.: Šuiigoj, urar, uro budilko, Fr. Rustja biškotine, Ar. Lokar, biškotine in družina Bratina biškotine. Najsrčnejša hvala. Fr. Tur k, učitelj. .__ J*w!!Lri-(L?.kaz_d.a..r.i]za »Bo žičnico" v Kobaridu.) — Darovali so sledeči gg.: Neimenovani dobrotniki 50 K, Jurij Peternel, dekan 34 K, županstvo Kobarid 30 K, M. Fabjan, sodnik 10 K, M, Premrou, notar 10 K, G, Prinzig, okraj, glavar 10 K, Dr. Rud. Gruntar, odvetnik 10 K, Ignac Gruntar, notar 10 K, Franc Kaučič, pivovar 10 K, A. Simonič, tigovee z usnjem 10 K, Milka Mašera nabrala 10 K v veseli družbi sledečih: g. Fabjana, Dr, Dolenca, Velčiča, barona Hohenbiichel in Dietza. Franc Bogataj, nadučitelj 8 K, A. Berginc, poštar 5 K, Ciril Vuga, kurat 5 K, Ciril Zamar, kaplan 5 K, Ivan Kodeli 5 K, Franc Miklavič 5 K, dr. Fran Franjek 5 K, Jos. Frandolič, davč. kontrolor 5 K, Karolina Juretič 4 K, dr. A. Gregorčič 4 K, Ivan Miklavič 4 K, Družina Kot-larjeva 4 K, Bon Andrej 3 K, Šturm, župan 3 K, Ljudmila Mikuž 3 K, Ljud. Kregau 3 K, Ant. Stres, učitelj 3 K, Fran Umek, nadre-spicijent 3 K, Ana GabršČek 3 K, Ivan Lapa-nja 3 K, Neimenovan iz Kreda 2 K, Bonač, davč. praktikant 2 K, Ana Bajt 2 K, Jožefa Gorjan 2 K, Marijanica Peternel 2 K, A Ma-niaco 2 K, Peter Velikonja 2 K, Ivan Gruntar št. 64 2 K, Jos. UršiČ 2 K, Mar. Deve-tak 2 K, Mar. Gruntar št. 45 2 K, Ljubo-slava Vaupotič 2 K, Petrik, postajevodja 2 K, Ant. Konavec 1 K, Anica Koren 1 K, Velčič, davkar 1 K, A. Velčič 1 K, Ivan Karnel 1 K, Apol. Miklavič 1 K, Antonija UršiČ 1 K, Anton TJršič 1 K, Neimenovani iz Kobarida 1 K, Vsem blagim dobrotnikom srčna hvala. Naj bi dobili še mnogo posnemovalcev. Zaradi raznih ovir priredi se »Božtčnica" 28. dec. Odbor. Sveti misijon na občinske iraške. Vrtojba, tlno 18. dec. 1905. Včeraj pri popoldanski službi božji je naš gospod vikarij oznanil, da po novem letu xe bo vršil pri nas sv. misijon. Apeliral j e tudi na županstv o, naj mu priskoči n a pomoč z denarno podporo, ker pri rainolem sv. misijonu je imel okoli 200 kron troškov, povrhu vsega, ko so mu naše ženice Še precej jajc, masla in drugih takih stvari v farovž zuosile! Še Živo nam je pred očmi, kako smo o priliki zadnjega misljona 10 dnij zaporedoma lenuharill, in neslane pridige, obe-Jjene s pristnimi ocvirki, posebno pri pridigah za dekleta, iz naravnega življenja poslušali, iu večkrat nas je, posebno pa dekleta, rudečica sramu oblila, ker mnogo njih ni še nikdar poprej kaj takega slišala, kakor prav pri teh pridigah. Kar se je potem pri spovednicah godilo, to raje zamolčimo! Vsi smo morali k spovedi, še celo neki dobro znan domač mladenič, ki je zaradi bolezni popolnoma plešast; prosil je, da bi se doma spovedal, ali pa v farovžu, ali nič ni pomagalo, ampak izpred cerkve ga je vlekel fanatični jezuit po celi cerkvi, reveža, z golo glavo, ki se je svetila kot polna luna, k spovednici, da so se ljudje . nad tem zgražali. TS zdaj naj' se vse to ponovi, in naš sicer miroljubni gospod vikary si drzne še županstvo podpore prositi, in žuga, da ako podpore ne dobi, se misyon ne bode vršil. To pa, to! To nas je ubrisal. Kaj ? Apelujemo na starešinstvo, da vsako podporo odreče. Imamo dovolj davkov, doklad in drugih potreb. Ako gospod vikarij hoče imeti sv. misijon, naj on gospode sam »fntrn" in »poji«, občinarji ne damo niti vinarji! Pri zadnjem bv. misijonu je naš gosp. vikarij oznanil, da moramo vsi brez izjeme k spovedi in k sv. obhajilu; kdor pa tega ne stori, je zažugal, da njegovo ime javno na leči oznani. Upamo, gospod vikarij, da ako se bo sv. misijon tudi vršil, si kaj takega ne drznete več, ker sicer naletite na tak odpor, da se Vam niti ne sanja. Po našem mnenju je spoved in sv. obhajilo lastna stvar vsakega posameznika, in vsakemu ima biti prosto, ali se cerkvenih opravil udeležuj ali ne. Ni Vam še zadosti, da nas o Veliki noči s spovednimi listki »revidirate", ali smo še kristjani aH ne. Prosimo torej gosp. župana, naj sporaz-. umno sstarašinstvom energično odreče vsako podporo. Tu pa pojasnujemo gosp. vikarju, da ni nikdo pri m o ran, se spovedi udeh*-*'' in slednjič naj gosp. vikarij tudi name aena oseb, ki bi se fi^.edi ne vdeležile, oznaniti opusti. Bo W zanj prav! Županstvo je dolžno svoje občinarje škode in sramote varovati, ter ne sme nikakor dovoliti, prvič, da se vže tako preveč »ožurjanega" kmeta za več stotakov olajša in drugič, m o-raš k spovedi, ako nočeš, da Te ne bodejo stare, pokvečene tretjerednice čez škrbaste Čeljusti vlekle, potem ko bodo tvoje ime s prižnice slišale. • Ali ni da se človek zgraža, ko ga goni duhovščina v tem prosvitljenemu veku s palico k spovedi, ko goni ljudstyo v XX. stoletju za ograjo nazadujaštva in teme. Ta ograja pa je že trhla, je prestara, poka, se lomi, in gg^e Vam bode, ko ne — boste več mogli ljudstva ne z lepa, ker Vas irtierja de Villefort, da mu more podleči človek fizično takoj popolnoma, ne da bi trpele pri tem njegove duševne zmožnosti V »To me ne vznemirja, gospod," odvrne notar, »ampak skrbi me, kako se nam posreči izvedeti njegove misli in namene. »Torej vidite/ da je nemogoče," pravi Villefort. Valentina in starec slišit« in razumeta ta pogovor, in starec vpre svoje oči tako ostro v Valentino, da ta ne more dvomiti, da jo kliče na pomoč. »Gospod," pravi deklica, »to naj vas ne skrbi. Če se vam zdi še bolj težko, izvedeti dedove namene, vam jih vendar raz-tolmačim jaz na način, da vam ne bode mogoče dvomiti o njih. Zdaj je šest let, odkar sem pri gospodu Noirtierju, in sam naj vam pove, če je ostala tekom teh šestih let je jed na njegova že\ja skrita v njegovem srcu zaradi tega, ker bi je jaz ne bila znala uganiti." „Ne," odvrne starec. »Torej poskusimo," pravi notar; »ali hočete, da bode gospica tolmačila vaše želje V" Starec pritrdi. »Prav, poskusimo. Kaj želite pravzaprav od mene, gospod V Kaj naj vam naredim V" Valentina imenuje vse črke abecede do o, katerega naznači zgovorni starčev pogled kot zahtevanega. »Gospod Noirtier zahteva črko o, to je očividno/ pravi notar. — »Čakajte,8 pravi Valentina in, obrnivši se k starcu vpraša: »Ob, oc — —•* in tako nsprej. Pri »op* da starec znamenje, da je to pravi zlog. Zdaj odpre Valentina slovar ter prične listati pred očmi pokornega notarja. Pri besedi ,opowktf rJtavi dedov pogled njen prst. »Oporoka 1" vsklikne notar. »Tu ni nobenega dvoma več, gospod hoče napraviti oporoko." »Da,8 potrdi Noirtirer večkrat zaporedoma. „To je čudovito, gospod, to morate priznati," pravi notar i omamljenemu Villefortu. »Res," odvrne ta, »toda še čudovitejša bi bila ta oporoka sama; mislim namreč, da brez iznajdljivega vpliva moje hčerke posameznih točk ni mogoče spraviti na papir. Valentina bode pa pri tej opo^ki skoro preveč interesirana, da bi mogla tolmačiti voljo testirajočega, ki je temna vsakemu drugemu." »Ne, ne, ne," pravi ohromelec na svoj način. »Kako!" pravi gospod Villefort. »Valentina pri vaši oporoki ni interesirana V »Ne,", odvrne Noirtier. »Gospod," pravi notar, ves vzradoščen nad temi dokazi starčevih duševnih zmožnostij in vesele" se že, da bode lahko povsodi pripovedoval to romantično epizodo, »gospod, nič se mi ne zdi lažje nego to, kar se mi je zdelo nemogoče še pred nekaj minutami, in ta oporoka bode sicer nenavadna, da, znamenita, toda če se prečita pred sedmimi pričami in jo nestaior prizna, postane čisto veljavna. Kar se tiče časa, ga bode treba za njo le malo več kakor za vsako navadno. Najprej se je treba držati postavnih in od postave posvečenih formalnost^, ki so vedno iste, in kar se tiče drugih okoliščin, te pač slede iz testatorjevih premoženjskih razmer, katere vam morajo biti znane, ker ste bili oskrbnik njegovega premoženja. Sicer pa damo tej oporoki, da bode nedotakljiva, vso možno postavno avtentičnost; jeden mojih tovarišev mi bode pomagal kot priča in proti običaju potrdi izjave. Ali ste zadovoljni, gospod?" vpraša notar, obrnen k starcu. »Da/ odvrne Noirtier, Žareč veselja, da ga notar razume. »Kaj pač hoče?" so vpraša Villefort, ki je moral biti vsled svoje visoke službe kar najprevidnejši in ki nikakor ne more razumeti, kuj je očetov namen. Obrne se torej, da bi poslal po drugega notarja, imenovanega mu od prisotnega; toda Barrois, ki je vso slišal in že uganil želje svojega gospodarja, je že odšel. Zdaj pošlje kraljev prokurator po svojo ženo. Ko mine četrt ure, so vsi zbrani v starčevi sobi. Tudi drugi notar je že prišel. Notarja se sporazumeta z nekaj besedami. Nato prečkajo gospodu Noirterju navadno obliko oporoke; potem prične notar, da bi določil testatorjev zdrav razum in torej njegovo možnost, izvršiti veljaven sodnijski akt, ta-le pogovor: »Če človek dela oporoko, jo dela v korist kakega drugega." „Da,w odvrne Noirtier. »Ali vam je znano, koliko znaša vaše premoženje V" „Da." »Povedati vam hočem več vsot v vedno rastoči meri; ali mi hočete dati znamenje, kadar povem pravo?" »Da.« To izpraševanje je bilo nekako slovesno, in boj med ma-terijelmm in duševnim se ni mogel kazati jasneje kakor tukaj; bil jo to, dasi ne vzvišen, vendar zelo nenavaden prizor. Družba je tvorila krog okoli nepremičnega starca; drugi notar je sedel, pripravljen, da bode pisal, pri mizi, prvi je stal pred njim in ga izpraševal. »Vaše premoženje znaša nad tristo tistoč frankov, ali ni res ?" Noirtier vprašanje potrdi. »Ali imate štiristo tisoč frankov ?" Nirtierjeve oči se ne zganejo. »Petsto tisoč?" Kakor jrej. »Šest, sedem-, osemsto tisoč? Devetsto tisoč?" (Dalje pride.) bodo prezirali, ne z grda, ker se Vam bodo smejali, v svoje verige uklepati! "Našemu ljudstvu so se k sreči oči na j Široko odprle, in ako bi Vi, gosp. vikarfr Včeraj po službi božji slišal opazke, ki so so Cule o sv. misijonu, misijonarjih, sploh duhovščini, bi preplašeno gledal ter se vprašal, je-li to tfudstvo res isto še od zadnjega sv. mi-sijona, ko so tisti postopači, da ne rečemo hu-jega, okoli 800 kron, samo „almoŽnett iz ljudstva izprešali in iz vasi nesli! To je sad misi-jona! Gospod vikanj, prenapeta vrv se vtrga, in s tem — pikal Več občinarjev. Domače in razne nouice. Pred prazniki. - Le še teden dnij nas loči od novega leta 1906. „Soča« nastopi svoj XXXVI. tečaj. Ni treba povdarjati, da ostane zvesta svojim načelom tudi v novem tečaju, poudarjati pa moramo, da treba nam goriškim Slovencem še obilo ostrejšega boja proti drugo-rodnemu sovražniku in proti sovražniku pod domačo streho! Klerikalizem postaja vedno bolj agresiven. V sosedni Kranjski je že dozorel tako daleč, da se je državna oblast uklonila škofovi palici. Tam vlada škof in deželni predsednik je njegov oproda. Klerikalizem hoče podjarmiti naš narod popolnoma tudi pri nas. Vse moči napenja v tako svrho. Poleg drugih sredstev je proti ultramon-tancem in brezdomovincem jedno najizdatnej-ših — dobro napredno časopisje. To zavest imamo, da vršimo svojo* dolžnost kolikor le mogoče popolno. Obilo pa je odvisno tudi od sotrudnikov in dopisnikov, katerih si Želimo še več. Pomen naprednega slovenskega Časopisja za našo deželo je velik — to mora pri-poznati vsakdo, kdor brez predsodkov premo-tri naš splošni položaj! Zategadel pa potreba Širiti napredno časopisje ter mu pomagati na celi črti. Če bi ne bilo takega časopisja, kam bi se zatekali preganjani in zapostavljam goriški Slovenci, kje bi se Cula pravična beseda proti laški oholosti in klerikalnemu kle-čeplastvu, kdo bi se boril v javnosti dan na dan za naše pravice, kdo bi razpravljal naše nujne potrebe, kdo bi se potegoval za našo jednakopravnost, za napredek, za boljše čase... In vrhn vsega sta naša časopisa jako po ceni. Vsaka številka „SoČe" ima 6 stranij, cesto 8. Naročniki dobijo dva „KažipotaB, dve prav važni knjigi, in dvakrat „Vozne rede". — Če se vse to upošteva, se vidi, da storimo nasproti naročnikom pač kar mogoče. Prepričani, da nam ostanejo zvesti naši p. n. naročniki in da nas bodo naši gg. so-trudniki tudi še za naprej podpirali, apelujemo na vse naše somišljenike, da širijo oba naša lista: »Soča" in »Primorec*. V to ime se priporočamo ter želimo vsem vesele praznike. Uredništvo in upravništvo. Naše priloge. — Za božične praznike smo dodali današnji „SočiK dve prilogi: Prva priloga je v listu samem. Prinaša j več lepih povestij. Torej dovolj berila! | Druga priloga je »Kažipot« po Goriškem. Ta lepa in praktična knjiga je že stara znanka naših naročnikov. Prihodnji številki priložimo pa še »Kažipot" po Ljubljani in kranjskih mestih. O tej knjigi spregovorimo prihodnjič kaj več. Prihodnjič priložimo tudi „Vo z ni red\ Pevsko in glasbeno društva naznanja okoii- čanskim pevskim društvom, da za letos ne bode mogoče prirediti vaj za tamburico in voditeljski zbor, ker sta se oglasili le dve društvi: nNada" v Sovodnjah in „NaŠ Prapor" v Pevmi. Stvar društev samih je torej, da se mej seboj vzbodrd ter prijavijo toliko vajencev (če le 2—3 osebe, zbere se jih do 80)_da_8o_ uspešno prične s tečajem. To bil bil prvi in edini res praktični korak za ustanovitev zveze okoli-čanskih pevskih društev mej seboj in s pevskim in glasbenim društvom v Gorici. Družbi sv. Girlia in Metoda je si. občinski odbor mesta Vrhnike v seji 12. t. m. po svojem soglasnem sklepu votiral redno podporo letnih 30 kron. Izplačevalo se bode koncem vsakega leta. Ko hvaležno -beležimo ta redno nam dohajajoči domorodci dar, pričakujemo ob enem, da nobena naših niti mestnih niti selških srenj v podobni dejanski vnemi za našo družbo ne bode hotela biti zadnja. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Družbi SV. Cirila in Metoda je prirastla nova pokroviteljnina pod imenom (,Smolnikova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom". Vplačali so jo sedmeri vrli sinovi v spomin svojemu 26. oktobra t. 1. umrlemu, nad vse skrbnemu, 88-letnemu očetu Matiji Hauptmannu. Pokro-viteljninske pravice bode izvrševal najstareji njih g. graški profesor Fran Hauptmanit. Blaženo bodi ime umrlemu možu izmed narnda; mnogokratna slava pa vsem tem sedmim slovenskim stebrom, izklesanim pod paznim očetovskim očesom starčeka-ratarja. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Dražbi s*. Cirila in Metoda v prid bo po sklepu svoje odborove seje z dne 3. t. m. kolekovala občina Partinje blizu Maribora odslej vsa uvoja uradna pisanja. Slava srenji, ki je prva storila na slovenski zemlji ta korak. Upamo, da jej kmalu slede veče srenje; potem mesta — prvo, se ve, naša bela Ljubljana. — Vodstvo družbe sv. Ciriia in Metoda. Poštnim ravnateljem v Trstu je imenovan Herman Pattajr, sedaj poštni uivnatelj v Zadru. Umrl ]8 v Pulju g. Alojzij Carli, strojevodja v c. kr. mornarici, star šele 35 let. Odlikovanje. — Cesar je podelil poštnemu ravnatelju dvornemu svetniku M. V elieet-t i j u povodom njegovega umirovljenja vitežki križ Leopoldovega reda. „$StolsW dOR" V Pmčtai. — Stavbeni odsek „Sokolskega doma" v Prvačini razpošilja tako-Ie okrožnico: „Vaše Blagorodje! Dandanes, ko se podjeuiud združujejo v društva, ko vse stremi po organizaciji, ko vidi Vsak, da le složna množica kaj doseže, v tem času je tudi nas prešinila misel, kaj storiti za povz-digo naSega imena, posebno sedaj, ko se odpira naša dolina svetovnemu prometu. Da bi zadovoljili dolžnostim, kojih izpolnitev nam nalaga naš narodni čut, smo sklenili, da si sezidamo dom. To poslopje naj bo sredstvo k namenu. To poslopje naj bo. trdnjava, in iz Sokolov se bodo r^krutirali vojaki, ki bodo čuvali našo zemljo pred vsakim sovražnim navalom ter branili naš rod. Nočemo na dolgo povdarjati potrebo takega doma, marveč kar apelujemo na vse dobrotnike, ki so že tolikrat segali z roko v žep, kadar se je zahtevalo podpirati narodno podjetje, ker ve ceniti vsak naš namen, in obračamo se posebno do onih, koje vežejo tesnejše vezi do Prvačine, naj nam olajšajo breme, katero smo prevzeli, in 13S^snte^lfir^o^6~_flar »SoKoTškemu domu" na altar. — tipamo, da se naše želje izpolnijo. Volitve v pomnoženi šolski svet za goriški okraj so se vršite včeraj. Izvoljeni so gg. A. Bratu ž v Čepovanu, Ant. Križnic v Kanalu, Andr. Lutman v Št. Andrežu, Andr. Ko njo-dič v Plaveh, Jos. Vidmar v Lokavcu, Ant. Š k o 1 a r i s v Vipolžah, Ivan S a v n i k. v Miljah in Jos. Kosovel v Čroičah. Smrtna kosa. — iz Trsta 21. t. m. — Danes je nmri v tržaški vojaški bolnišnici Josip S e d e v č i č, sin ugledne družine Sc-devčičeve na Vogrskem v Vipavski dolini. Pogreb bo 23. t. m. ob 3. uri pop. Naše so-žalje tugujoči rodbini! Ponarejeni srebrni goldinarji. — v prometu krožijo ponarejeni srebrni goldinarji. Spozna se jih po t-\v\ da na robu pri napisu „Viri-bus unitis" risba črk I in S ni pravilna. Goldinarji so svetli ter puščajo na prstih nekako maščobo. Izpred SOdnijB. - Val. Leban v Solkanu se je zoperstavljal eksekutorju, ko mu je jemal bicikelj. Dobil je ti tednov ječe s postom. Radi jednakega slučaja so bili obsojeni Šttf. Saksida in njegova dva sinova Štefan in Lu-dovik • oče na (i tednov, Štefan na 4 in Lu-dovik na 2 meseca ječe s postom. 14-letna Marija Faganel je ukradla neki Pavšičevi bankovec za 100 K ter ga potem zapravila z nekim Jos. Urbančičem. Obsojena je Faganel na 2 meseca ječe, Urbančič pa na 5 mesecev. Mednarodni panorama. — Na Tekališču Jos. Verdija št. 35. bo odprt od jutri naprej velik mednarodni panorama. Prve slike bodo predstavljale razne kraje iz Italije. (Glej inserat!) Kaj 86 VSe Sliši V cerkvi, — Na Ponikvah v gorah imajo gospod-nunca, ki rogovili kot dober »katoliški" vyjščak seveda tudi proti „Soči" in „Slov. Narodu". Tako je pred kratkim rohnel — namesto da bi oznanjal besedo božjo! — proti „Slov. Nar." ter rekel, da je pisal „Slov. Nar.", da je imel Kristus Magdaleno spokornico za ljubko ter da vse, kar se piše o rojstvu Kristusovem, so le bajke. Kot komentar povemo le to, da pravijo na Ponikvah, da je gospod nune „poknjeit". Župnik V Sv. Križu na Vipavskem je velik naš prijatelj. nSoča" ga boli, da še spati ne more radi nje. Kjer le more, ruje ter jo skuša iztrebiti. Čo treba, seže celo v žep. Zdaj se trudi zlasti nekje, da bi jo odpravil. Trudi so pa zaman. - Mi svetujemo vsakemu, katerega bi ta pop nadlegoval, naj ga postavi lepo pred vrata. To bo najlepši govor — pa dobro tlelo! Strašen strah v »Corrierovem" uredništvo. — „Corriere", ki sliši travo rasti, je pripovedoval včeraj, da pride v Gorico jutri strašno število Slovencev demonstrirat! Seveda je to le izrodek bolae fantazije „Corrierovih" bab-nic. — Da pa imajo strah pred Slovenci, je pa vendar le lepo! Naj le ostanejo v tem strahu! Furlanski U&iHJI, okoli 120, so zborovali 20. t. m. v Gradišču ob Soči. V okr. šolski svet sta izvoljena Falconer in Domini. Fal-coner je naznanil, da se trudita namestnik in grof Attems za učiteljsko vprašanje ter da sankcija v dež. zboru sprejetega zakonskega načrta za regulacijo učiteljskih plač bo njihova zasluga. Oznanilo posestnikom. - - Sadjarsko društvo v Kanalu ima oddati 3300 sadnih dreves naslednjih vrst: Jablane: beli zimski kalvil, velika kašelska reineta, ananas, šampanjska reineta, rumeni belefleur; hruške: triumf de Vien, figovka (perofico), ostolanka: v tem so všteti tudi necepljeni divjaki. ¦— Cene so sledeče: 1. za j a b 1 a n e : za posestnike okraja I. vrste po 40 vin., II. vrste po 10 vin., III. vrste po 10 vin.; za posestnike izven okraja: I. vrste po 50 vin., II. vrste po 20 vin., III. vrste po 10 vin. 2. Za hruške: za posestnike okraja I. vrste 10 do 40 vin., II. vrste 16 do 20 vin.; za posestnike izven okraja I. vrste 25 do 50 vin., II. vrste 20 do 30 vin. -— Divjaki po kakovosti po 4 do C vin. Ustanovniki udobijo brezplačno 0 dreves. — Drevesa se bodo oddajala 2., 3. in .4. januarja 1906. Podružnica slov. plan. društva v Cerknem priredi členom in povabljenim dne 31. decembra 1905. v dvorani »Gospodarskega doma" v Cerknem „Silvestrov večer" z bogato izbranim programom. Duhovnik, ki se Je hotel usmrtiti. ¦- v tukajšnjem kapucinskem samostanu se nahaja duhovnik Blaž Bevk. Pravijo, da bi bil slaboumen. Ta duhovnik je skočil iz svoje cele na dvorišče, potem pa se zagnal v vodnjak. Prihiteli so hitro kapucini ter potegnili nesrečnika na suho. Prepeljali so ga na to k usmiljenim bratom v opazovalnico za umo-bolne. Blaž Bevk je duhovnik goriške škofije ter je služil več časa na Kanalskem. Nesrečnik se je zapil in izgubil. Da Obdari SVOJO gospodinjo. - - 15 letna Marija B. je pregovorila 10 letno Morassijevo hčerko, naj ji poskrbi 10 glav kuretnine, last njenega očeta. Dekle je to storilo in služkinja Marija B. je bila vsa srečna, da podari ku-retnino svoji gospodinji. Ali prišlo je vse to na uho oblasti, ki je prijela, služkinjo; pride pred sodnijo. 102 K |e Inkasiral 22 letni bkpec „Doifo" Evangelij v Vipavi is okoli Vipave.*) Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. S e h m i d t evangeljsk« župnik v Gorici. (Is nemškega rokopisa poslovenil I. K—5.) (Dalje.) Velika akcija sicer ni pospešila okol-nosti, da bi bil umaknjen izdani knezov iz-gonski ukaz, udarec v vodo pa tudi ni bila. Lantieri je bil medtem seveda na dvoru, da se opraviči, pa tudi da ga spravijo, ker se je želelo, da bo voljnejši, na ostri protievan-geljski tir. Prav čisto se gotovo ni opral, ali v nemilosti ga tudi niso odpustili. Da so se vzdrževali nevolje proti njemu, se sme smatrati za gotovo, ali imel je pač tisoč uzrokov, da bi postavil težko svoje stališče pred knezom v pravo luč. Čeprav bi plačal enkrat denarno kazen, končno vendar niso mogli kar tako odvzeti katoliku Lantieriju posestva in sodstva v Vipavi. V tako svrho je bilo proti njemu nabranega premalo materijaia, in niso si upali na podlagi samih sumničenj, pa če so jih znesli skupaj proti njemu še tako bogato, postopati ž njim kar najstrožje ter ga vreči na kratko z urodenega posestva, O njegovem nagibanju k evangeliju se je res domnevalo močno, ali to se je poravnalo z njegevim večkrat dokazanim katoliškim obnašanjem kljubu vsej negotovosti tako daleč, da se ni moglo *) Glej It. 53. ex 1904. podati trdnega dokaza za njegovo evangeljsko mišljenje, katerega seveda v Gradcu ni dal čutiti. Tako so bili zadovoljni, da se je brez ugovora „udano podvrgel". Potem so ga burili" in napravili iz njega rabljivo orodje za preganjanje, Četudi se je v svoji notranjščini temu upiral. Obžalovanja vredna breznačajnost, v kateri versko konča Lantieri, ga pa ni ovirala, izpolniti knezov ukaz prizanesljivo. Reči se more, da boljše prepričanje mu ni dopuščalo opraviti delo metle za brez srce v Vipavi. Ne kot divje razsajajoč fanatik, marveč kot Čuteč človek in sodnik, sicer za eno stopinjo ostrejši, ali vendar tudi neizmerno obotavljajo se in prijenljiv, se je vrnil iz Gradca. Tako se je zgodilo, da se je izvršila proti evangeljcem uvedena akcija z največjo prijenljivostjo, reči bi se moglo skoro s čutečim usmiljenjem. Velika peticija cele dežele je bila započeta pač zaman, ali praktično računano niso bili evan-geljci vendar še ne popolnoma izgubljeni in ne docela potlačeni. Moč deželstva, navzgor sicer zaničevana, je bila navzdol proti Lantieriju vendar še tako silna, da so se morali vsaj za nekaj časa ubogi stiskane! le v manjšem delu umakniti iz Vipave. Iz nekega pisma deželstva od 13. ju!. 1584. na Lautierija je razvidno, daje, vrnivši se iz Gradca, začel v resnici izvajati dani mu ukaz. Ali kako V Pušča jim čas, prosi jih ta-korekoč, naj se udajo radi sebe ter mu prihranijo to grozovitoat, da bi bil njihov inkvi-zitor, Ko to nič ne izda, pa tudi ne začno postopati takoj strogo, marveč jim dovoli, gi-njen do milotožnosti, še časa za premislek. Kako se je branil, da bi bil združen z njegovim imenom prvi zločin na vipavskih evan-geljcih! Ali oni niso bili iz njegovega lesa, ki je sicer veselo zelenelo za evangelij, ali če je prišel kak protivihar, se je hotelo posušiti. Distel se prikaže zopet pogumen, ki ume vsem drugim ucepiti svojega duha; čeprav že dolgo ni več bival v kraju, je bil vendar vedno zopet tu ter je znal miriti in tolažiti in oživljati vsestransko. Javno se sicer ne more več kazati; ali vendar je bil sedaj, ko so ga potrebovali, zopet tu. Vezan je radi svojega izpovedanja za Krista, ali to ga ne ovira, pripoznavati svojega nebeškega gospoda., kjer potreba, prost in vezan. Niegove ovčice sledjo voljno močnemu duhu svojega pastirja. Nijeden ne odjenja in ne pade. Tudi se zgodbo res prvi iz6oni. Razvidno je to iz že imenovanega pisanja deželstva, ker so se v njem pritožili nasproti Lantieriju radi že izvršenih izgonov. Imena prizadetih pa niso navedena. Bilo jih je malo, največ pet, ali vseeno ni bilo dvoma, dn pride vrsta na vse. Skrb evan-geljskih Krogov sili deželstvo do nastopa. V navedenem pismu zahvaljujejo najprvo Lautierija za izkazano usmiljenje; ton je torej postal že drugačen. Niti sledu več o uknzovanju. Sedaj, ko triumfuje surova sila ter je tudi dt želstvo ne more več zadržati, vedo prav dobro, da morejo le še, podaljševati in prositi, ne pa več žugati in ukazovati. Registre v prošnjah pa so tudi nategnili v vseh glasovih. Od gole navadne prošnje so šli do bolestnega poskusa, da bi ganili srce vipavskega gospodarja ter ga spravili do globokega sočutstvo-vanja s težko usodo izgnanih. Prosijo, naj se odložijo še eksekucije, ki se imajo še izvršiti, vsaj do konca meseca; morda pride vendarle še protiukaz od zgorej. In res je odnehal, kakor se zdi, Lantieri. Koliko časa čaka z izgonom, tudi ni bilo nikjeri rečeno, in čakal je, ter odlašal še mesece. Vidi se, da je storil vse mogoče, da bi sledil svojemu srcu ter bi se oziral na položaj ubogih in jim ga boljšal. V pismu preganjanih in deželstva upana knezova določena resolucija v verskih stvareh ni nikdar prišla doli. Karol je bil že leto dnij po čeprav le ustnem verskem potrdilu v Bru-cku ex 1578. trdno odločen, da prežene energično protestantizem po Goriškem in v Vipavi. Že dne 8. maja 1579. je poslal grofu Thurnu v Gorico pismo z ukazom na krškega prosta (kot predstojnika Vipavske duhovščine, ki je tam nastavljal župnike), v katerem se spominja z očitanjem prosta v nebo kričečih cerkvenih odnošajev, zanikernega, pohujšanje vzbujajočega .vljenja duhovnikov v Vipavi in tam vladajočega protestantizma. Res je bila mm duhovščina posebno pokvarjena. V nekem v vicedomskem arhivu v Ljubljani spravljenem pismu knezovem toži britko, da je prišla proti nekemu vipavskemu duhovniku ovadba radi „copernijeu. Izrecno kot ^katoliški duhovnik" —• ne morda kot evangeljski župnik, kakor prikazujejo več tamkajšnjih duhovnikov od 1. 1550, — zaznamovan duhov- pri izvoSCeku Iv. Ušaju, in sicer je Sel k nekemu narofiniku, pri katerem je imel gospodar dobiti omenjeno svoto. Svoto je dobil, potem jo je popihal ne ve se kam. Razpis dražbe. — Razpisuje so dražba za dobavo vrat in oken za deželno norišnico po-knežene grofovine goriško-gradiščanske, katera se se sedaj gradi. — 1. Vsak ponudnik ima vložiti svojo pismeno/ zapečateno ponudbo na zapisnik deželnega odbora do 12. ute It), js-nuarja 1906. — 2. Vsak ponudnik ima položiti pri deželni blagajni kot začasno varščino znesek 3000 kron v gotovini, državnih obveznicah ali obveznicah goriško-gradiščanske dežele ali v zastavnih pismih dežel nega,hipete&«.| nega kreditnega zavoda. — Ob uradnih urah se dajajo pri uradih deželnega odbora vsa pojasnila, ki bi Jihkdo zahteval__~±.. Deželni odbor. Izgnali SO iz Gorice 35 letnega P* Pas-sullo iz Basana v Italiji, 21 letnega P. Medveda iz Št. Vida v litijskem okraju in 32 letnega Antona Vovka iz Sela; vsi trije so beračili ter sp nevarni lastnini drugim. Požar. — V ulici Coronini št. 20. je šel v sredo zjutraj 4 letni Brešanov deček v hlev pri hiši gledat psičke. Prižgal je par žveplenic ter jih vrgel v suho trsje, ki je začelo goreti, na kar se je imelo seno na vrhu. Deček je tekel hitro iz hleva ter klical pomoč. Prihiteli so sosedje in ognjegasci, ki so hitro pogasili ogenj. DaVČIli tarif. — Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica vabi interesente v svoj urad, da si ogledajo izpisek blaga, pridjan novemu avtonomnemu davčnemu tarifu, ter povedo svoja mnenja. Časa za to je do 28. t. m. Ker je stvar važna, naj se prizadeti pobrigajo ob pravem času. Bralno in pevsko društvo na Gradišču nad iien- čami bo imelo svoj redni občni zbor dne 31. t. m. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora. Natakar pri „ treti kronah" je prišel k nam ter izjavil, da glede na notico, da je on zabavljal Slovencem, ni res, da bi bil storil kaj takega. Ml smo posneli vest po „Gorici"; mislili smo pač: ker se notica tako živo tiče »viatadorjev, ki se skrivajo za to slaboglasno Gregorčičevo glasilo, je pač resnična — ali natakar svečano zatrjuje, da je vsa notica zlagana. Torej uiti takih rečij se ne sme verjeti ^Gorici"! Kaj se jej potem sploh še sme verjeti ? Ponesrečil. —- Dne IG. t. m. sta šla dva voznika iz Svetega pri Komnu v Trst. Po poti je padel Fr. Pipan št. 23. iz Svetega, ki se je peljal z ednim teh voznikov, z voza, in sicer padel je na sence. Naložili so ga na voz ter pustili v Proseku v „štalonu", da sta prišla voznika nazaj. Potem so brzojavili domov, nakar je prišel nekdo .ponj. Ko so ga peljali domov, je na potu umrl. Pipan, ki je imel 51 let, je bil močan mož. Mogoče bi bil še okreval, Če ga ni prehudo stresel mraz. Denar, ki se ne sprejema ri poštah- — Poškodovanega korinskega denarja, n. pr. s piljenjem, prerezanjem, prevrtanjem ali kako drugače, ne sprejemajo na poštah. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je izdalo glede" na določbe finančnega mhoterstva novo naznanilo, da se. tak denar ne sprejema; pri uplačevanju, na kar se opozarja p. n. obftinBtvo. Društvo »Otroški vrt(< v Solkanu se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uRpehu nedeljske božične veselice. iz DObravelj na Vipavskem: Naše „ Bralno in pevsko društvo" stopi na krov z novim svojim tamburaškim zborom. Komaj je 7 mesecev minulo, ko so si nabavili orodje, Že po-1eažej&pkaj*sar«> mnitiUkv 4aj. dobi.wJ=s^Naše društvo priredi za Sv. Tri kralje, če bode lepo vreme, veselico z bogatim programom. Vsa bližnja bratska društva se naprosi, da uvažu-jejo to in da se po mogočnosti udeležijo vese-, lice. j|iu* jim gotovo ne bo. Program se-pošlje ob pravem času. Odprti lekarni. -— V praznike, to je v nedeljo, ponedeljek in torek popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponočna služba v lekarnah. - v času od 24. do 31. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. Naznanilo, — Ker so trije prazniki po vrsti, v sredo ne izide list. Zato pa dodamo v soboto dvojno prilogo. nik je prišel pod najtežjo za božjega služabnika mogočo obtožbo, to je zveze s pravim živim satenom, s katerim edino, kakor so takrat učili papeži in kakor se je na sploh verovalo, je bilo čarovništvo mogoče. — Ka-rol zapove, naj se nastavi takoj redne Župnike ter naj se strogo pazi na brezverce v Vipavi. Posledica temu je bila leta 1580. inštalacija vikarja, ki je zabranil, kakor poročimo začetkom naše črtice, sv. obhajilo v obeh oblikah torej deloval katoliško. Ta odredba vikarjev« je prisilila Vipavce do prve že obravnavane še zaupljive pritožbe iz leta 1581. Po teh dogodkih je bilo pač prazno upanje čakatf \a konečuo knezovo versko resolucijo. Karol je bil vesel, da je prišel tako daleč, da je po 4 letih bojevanja z žilavostjo svojih luterskih Vipavcev dosegel, čeprav navidezno ne velikega, vendar resnični uspeh ter je položil v trdnjavo protestantizma pre-strel. Vipava je bila poskus za nov' tok. In ni se ponesrečil. Prvi izgoni so se izvršili, blizu Gorice, kjer so se vršili že pred 5 leti kot prvi v celi drŽavi, drugo resnično versko preganjanj -j v takratni Notranji Avstriji. Še čaka deželstvo ugodnega obrata od avdijence pri knezu, ki je imel priti v kratkem v deželo. To upanje jih je varalo. Ni-kake prošnje ni . .wjol. (Pride še.) Sž^" Protin reumatične bolezni ¦ j! jediiio le z Zoltanovini mazilom. Steklenica 2 kroni. So dobiva v vseh lekarnah. Poštna razpošlljatev: lekarna Zoltan, Budimpešta. Razgled po svetu. Ogrski mfnisterski predsednik Kejervarv je bil zopet podal demisijo, ali cesar je zopet ni sprejel glede na sedanji politični položaj. Splošna volilna reforma v Avstriji. —-¦ Baron Gautsch se bo tazgovarjal glede volilne reforme sedaj ob parlamentarnih počitnicah z načelniki raznih strank ter z zastopniki narodov. Potem se napravi končni načrt, ki bo predložen poslanski zbornici meseca februvarja 190G. Ka) bo z voiiino reformo v poslanski zbornici? — S tem vprašanjem se bavi „Nowa Reforma" ter prihajala do zaključka, da vlada ne bo dobila potrebne dvetretjinske večine, ako si glasov ne ^ kupi. Takih poslancev, ki so brezpogojno za splošno volilno pravico, je v zbornici jedva 100, in sicer so to soeijalni de-lnokratje, češka narodna stranka, Italijani, Ma-lorusi in en del Slovencev in Hrvatov. S koncesijami na škodo Slovanom pa upa vlada pridobiti nemške naprednjake, nemške nacionalce, centrum in najbrž tudi poljski klub. Na Dunaju pa so vendar prepričani, da bo treba vo lilno reformo oktroirati. Za splošno volilno pravico v Italiji je nastalo živahno gibanje. Vodijo ga socijalisti. Nemci V Južni Afriki. - V bojih z divjaki v južni Afriki je padlo doslej 1997 mož, ušteti „farmerji", Častnikov je med temi 110. Tro-škov je imela Nemčija za »vojno* v južni Afriki doslej 250 miljjonov mark. Za vojake, ki so še v južni Afriki, se računa troškov 24.000 mark za vsakega na leto. Nt Hyskem. — V Moskvi vsled splošnega štrajka zastaja vse družabno življenje. 50.000 delavcev štrajka. Ker se ne dela y nobeni tiskarni, ne izhajajo listi. Tudi večina šol je zaprtih. Zaprte so tudi vse prodajal niče žganja. Bančni zavodi ustavijo baje tudi svoje poslovanje. Ker ne dela centralna elektrarna, je mesto brez razsvetljave. Gledališča in klubi so zaprti. V poštnih uradih se je moral ustavit: promet radi pomanjkanja razsvetljave. Glasom neke privatne vesti seje mesto Tukum po vročem dvanajsturnem boju udalo ruskim četam. Mesto je bilo utrjeno izvrstno in po vseh pravilih taktike. V Sebastopolu so zopet izbruhnili nemiri. Mesto Harkov se nahaja bnje v rokah ustaškega ljudstva, ki seje baje izvol.io novo dumo. — Ta je ustašern nakazala 10.000 rabljev. Lvovsko »Slovo Polskie" je prejelo iz Varšave vest, da se je tamkaj teh dni vršilo zborovanje 1500 poljskih kmetskih zastopni- kov iz vseh okrajev Ruske Poljske, ki so sklenili motivirano resolucgo za uvedbo narodne in politične avtonomije Rusko-Poljske z odgovorno deželno vlado, obstoječo iz Poljakov in deželnim zborom v Varšavi. Velik poiar v Trstu. — Na vogalu ulic Vincenzo Bellini in S. Lazzaro stoji hiša, ki ima v prvi imenovanih ulic številko 13, a v drugi številko 14 ter ima vhod v prvi. Prav na vogalu obeh ulic v pritličju te. hiše——- ki 4 je last g, Czeike —- se je nahajala trgovina z igračami in drugimi drobnarijami tvrdke E. Fabris. Hiša sestoji iz polunadstropja in treh nadstropij in podstrešja. V polunadstropju je imela tvrdka Fabris, in sicer ravno nad trgovino, tudi svojo zalogo. Vhod v to zalogo je bil preko stopnjic iz trgovine same. V vsej„ "hiši"le nahaja 22 stanovanj. — V sredo okoln 10. ure je šel eden prodajalcev tvrdke Fabris v zalogo, kjer je imel nekaj poiskati. A ker je v zalogi temno, je nesel s seboj, da si posveti, prižgano svečo. Ker se s svečo v roki ni mogel prosto kretati po zalogi, je svečo postavil poleg neke škatlje iz lepenke. Škatlja je bila polna drobnarij, mej drobnarijami polno drobnih oblanic. Se je li sveča zvrnila, ali se je škatlja vnela od prevelike bližine svečinega plamena, to se ne ve; dejstvo pa je, da je oni uslužbenec tvrdke Fabris hkratu zapazil, da v zalogi gori. Bliskoma je bilo vse v ognju. Ves prestrašen je mladenič zdirjal po stopnji-cah v trgovino vpijoč: „Gori! gori!". —Vse osobje je takoj pohitelo v zalogo, ali uvideli so vsi takoj, da bi bil brezvspešen vsak poskus gašenja, kajti zaloga je bila že vsa v nlamenu. Šli so torej telefonirat gasilcem. Predno so gasilci prišli, je bil ogenj prodrl skozi strop zaloge in se razširil v prvo nadstropje v stanovanja družin gospoda Leona IJsiglio in gospoda Josipa Bienenfeld. Ko so gasilci prišli gasit, je plamen švigal skozi okna polunadstropja iu prvega nadstropja. Stanovalci prvega nadstropja so morali bežati ter niso imeli niti toliko časa, da bi se preobleki!. Ogenj se je vedno širil. Ob 4. uri popoludne je pa voditelj policijskega ravnateljstva, vladni svetnik Laščak, telefoniral Dre-herjevi pivovarni, naj ta pošlje svoje gasilce na pomoč. Ob 4. uri in 13 minut so že bili Dreherjevi gasilci pri požaru, a ob 5. uri in pol so bili ti gasilci že ukrotili požar! Pri gašenju požara se je pripetila nesreča: eden mestnih gasilcev je pal z lestve z visočine I. nadstropja na ulico in se precej težko pobil. Bil je prenesen v mestno bolnišnico. Ve«1, drugim je pretila nevarnost, da jih zaduši gosti dim. Škoda, ki jo je napravil požar, ni še ocenjena, vendar trdijo, da znaša blizu 1 milijon K. Samo v stanovanju g. Josipa Bienen-felda je za 500.000 K škode. Od 22 stanovanj jih je 12 skoraj popolnoma zgorelih. Tržaški mestni gasilci so se pokazali pri tem velikem požaru popolnoma nesposobne. Spomenik Tolstoja. — V Parizu so sklenili postaviti Tolstoju spomenik. Delo je prevzel Pavel Trubeckoj. Tobakamo Okradli. — V Trstu so okradli tobakarno Štef. Jačeviča neznani tatovi. Ta to-bakarna je na vogalu ulic della Cassa di ri-sparmio in Nuova. Pobrali so razne koleke, marke, smodke itd, ter napravili škode 1200 K. Novejše vesti. — Na Rusko-Poljskem je proglašeno obsedno stanje. V Petrogradu je splošen štrajk. Novi nemiri se porajajo tudi po drugih !&*;;& Rusye. — V Trstu so napadli ponoči neslani lopovi 35 letnega Iv. Hafe, hoteč ga oropati. To se jim ni posrečilo, zato so ga pretepli. — Pri železnici čez Ture je bil izbruhnil štrajk, ki je pa že poravnan. — V Marsijju so prijeli dva Nemca radi vohunstva. Mučeni. — A. Aškerc. Ljubljana. Založil L, Schsveatner. Sfc 171 Cena brošuri 3 K, po pošti 3 K 20 v; eiwgantnovez. K4-50 v, po pošti K 4*70 v. — Vzveselili smo se lani „Primoža Trubarja", želeč, da bi še kaj culi iz protireformacijske dobe. Zato smo z veseljem vzeli v roko „Mučenike". To je zanimivo čtivo. Jedrnato, plastično je naslikano trpljenje mož iu žens. iz protireformacijske dobe, očrtan je Hren tako, da ti ne pride več iz spomina, ko si čitul o njegovem „delovanju" za Slovence. To so cele slike —in če se ustaviš pri tej ali oni, pa premišljuješ, se ti poraja pred očmi takratno življenje in trpljenje luterskih Slovencev, preseliš se v njih dobo in ž njimi — trpiš. — V tej knjigi je očrtan lep kos zgodovine našega naroda, v kateri je zmagala reakcija ter stisnila slovenski narod za vrat in ga tišči še dandanašnji... Hvala Aškercu, da nam razkriva protireforma-cijsko dobo, težko ali važno delo. Vsakdo izmed nas se mora zanimati za zgodovino našega naroda v označeni dobi, da ve pra: ceniti može, katere drugače poznamo skoro le po imenu, ter da ima predočeno vso krutost škofa Hrena in jezuitov. — Priporočamo knjigo nnjtoplaje. P. n. Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotov-ljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 % pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d. Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu tvrdka PEBAJ v Gorici, na Travniku št. 5. Anton Krušič krojaški mojster = = in trgovec v Gorici tekališče Jos. Verdi št. 33. in tekališče Frana Jos. ž t. 35. — izdeluje — vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju in po želji g. naročnikov. Z zalogi ima ravnokar dospelo sveže avstrijsko in angležko raznourstno fino blago za jesensko in zimsko dobo. Zaloga izgotovljenih oblek, površnikov havelokov, zimskih sukenj itd. »Mizarska zadruga v Gorici" razpisuje za svoje centralne urade v Solkanu sledeča uradniška mesta: 2 pomožna uradnika, 1 komptoaristinja, 1 pisarniški vajenec. Prosilci, kateri so dokončali trgovsko šolo in posedujejo spričevala sličnih podjetij imajo prednost.'.Centralno ravnateljstvo si izrecno pridržuje pravico premestiti iste po potrebi tudi v svoje podružnice. Prošnje je vložiti takoj na predsedstvo »Mizarske zadruge o Gorici" — Solkan. Poslano.*) Gospodoma Žnideršič & Valenčič Ilirska Bistrica. Vsled požara Vaše tovarne se ni le Vam škoda zgodila temveč tudi meni, kajti dokler sem imel Vaše testenine na prodaj, pridobival sem odjemalce iz nad 2 uri oddaljenih krajev, ki so prihajali k meni po testenine a kupovali tudi drugo blago. Kakor hitro so mi Vaše testenine pošle, zgubil sem mnogo teh odjemalcev vzlic temu, da sem poskušal Vaše testenine nadomestiti z izdelki raznih drugih tovarn. Bohinjska Bistrica, dne 5. oktobra 1905. Gašper Budkooič. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. cvetlična paprika Ogrska !2 Seg-edlna I. vrste, sladka, gar&ntir. pristna, priznano izvrstne vrsto. Lastni pridelek &r za K. 5. Razpošilja po pov« i«lju od I -> kg dalje feasU">.:' Nadaljne poseonosti: sla* fllna, OgTSiCl salami itd se zaračunajo najcenoje- Razpošiljalnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Ru&Slt Budimpešta (Ogreto) V!I, Ovodaffaaso 22 Vsakdo naj ohrani podobo ter prepiše ime Ottoman'* papir m cigarete = in cevke, ker s ponarejanji napeljujejo kadilce. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo zzzzzzzzzzzzz=zz=?zz==i najstarejšo firmo . —------ Zwllchenbart, Basel (Švica) CeitralhataplaJz 9. Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira, g%^Š& Gorica ^^^ priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in dragih priznanih vinogradov; plzenjskega piva nprazdroj" iz sloveče češke „MešČanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce. Gene zmerne. Postrežba poštena in toOna. Išče se **** opekarskega mojstra za izdelati i milion opeke. Zahteva se nekaj znanja pri strojih. Plača po dogovoru. Delo je pri obročasti peči (Kingofen), Ponudbe sprejema Ivan PreŠern, Breg št. 4, p. Žirovnica Gorenjsko. Hiša št. 70 v Grahovem pri Tolminu se proda iz proste roke. Hiša je prav blizu novozgrajene železnice in kolodvora ter pripravna za kako obrt, osobito gostilno. — Kupnina se plača lahko v obrokih. Odda se pa tudi ta hiša v najem, in sicer tudi za več let. Vsa tozadevna pojasnila daje lastnik g. Franc Crobath, posestnik in trgovec v Kranju. ;> ;; ;; ;* jS 33 33 ;; Gorica # Gorica Hdtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. —- V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdrojs-pivo. Sajceneja poprava ilvakoles pri liflili v Gorici, Via Duomo št. 3. Zastopstvo dveh to varen. Odlikouana pekarija in siadčičarna. HaFol |Dpašci! let obstoječa tovarna —- VINCENC MOLLER = v SehBnbachu (mesto) na Češkem. Posebnost finih solo-iniStrumcntov. Zamena dovoljena. ------ Ceniki zastonj in franko. ------ • Zdravije je največje bogastvo! Kapljice su. TTIarka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice , sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. , Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo , vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krte, pospešujejo in zboijšujejo ' prebavo, čistijo kri in čreva. rreženo* velike iu male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. • Deluje taborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in Slezefl ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzliCO in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: mestna lekarna, Zagreb, ITlarkou trg št. 5 poleg cerkue so. marka. Pošilja se po povzetju aH naprej poslanim zneskom. Manj kot ena dvanajstorica ko ne pošilja — Cena je naslednja in sicer frnnko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat 02stiki.)4K, 2 duc. (24 stekl.) 8 K,3duc. (36 stekL) 11 K,4 duc.(48stekl.) 1460 K, 5duc,(60 stekl.) 17K. Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so z posebnim uspehom rabili kapljiee sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barentinčie, učitelj; Janko Kisur, ki\ nadlogar; Stjepan Borčie, župnik; IHja Mamic, opankar; Zofija Vukclič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena leta 1360. fTlLSfT13 lckSHIS ZaflFCb, Ustanovlyen71[eta"l360r"" Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Raznovrstne koMše in prave ruske ==== == GALOŠE se dobe pri tvrdki J.DRUFOVKA GORICA. I Naznanilo. trg Koran) it. 11. ¦«*¦ •••••••••••••••• Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega L!oyda". Išče se spretnega potnika za trgovino z vinom, zmožnega slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pismu. Pismene ponudbe s spričevali o sposobnosti za ta posel sprejema iz prijaznosti upravništvo lista do konca tega leta. Plačilo proti primerni varščini po dogovoru. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A A A m M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Sckn-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, so bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne lnfci. V Gorici, za vojašnico štev. 13. Lekarnarja A. THKRRTJev Ril >AM pristen le z DALtAIH varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti pranim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kisolici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih aH 6 dvoj-natih stakltnlc 5 K, 60 malih ali 30 dvojne in steklenic 15 K. ^S Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavtentroi.) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s sprem« nico in poštnino vred: 2 lončka K 3"60. Pri tno jedino iz lekarne pri angcljn varuhu A. THIERRTja v Pregradi pri Rogatcu-Slatini kimor naj so naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotove učinkujejo ter so nenadomostna pričuje broSuriea s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopošije posebej na zahtevo. Soba v predmestju 1 s hrano vred === se odda gospodični. Naslov povs I v Ljubljani edino le pri CZ I EDVARDU TAVČARJU, DHnrtl lito & 35 = I nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". C3C I Odaod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se j^E I tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Z2 I Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, »_-: I Arizona, Utali, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo -*_; I posebno ugodno in izredno cfino črez Galveston. Odhod na tej progi ^ I iz Bremna enkrat mesečno. I_ I Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostale dele sveta, kakor I Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.