69. številka.
Ljubljana, v soboto 23. marca
XXII. leto, 1889
■
Izhaja vsak dan svcćer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vs t ro - og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom  računa s»
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi  praznika   izide prihodnji  Ust v torek 26. marca 1889.
V  zmislu §. 17. društvenih  pravil sklicuje se
OBČNI ZBOR
delniškega društva
11 a «l«n 31. marea t. 1.
ob 11. uri dopoludne
v prostorih „Narodne Tiskarne" v Gospodskih ulicah,
|Q ♦ Qi
HDnevni reci:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1888.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Posamezni nasveti.
OPOMBA: § 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti.
Upravni odbor   Narodne Tiskarne". Volitev v Celjski okrajni zastop.
Ker bodo nove volitve v Celjski okrajni zastop že dne 26. do 29. marca iu ni upanja, da bi naši nasprotniki dobili pri novih volitvah veČino v tem zastopu, so se začeli Celjski Nemci iu nem-škutarji zopet po svoji stari navadi zoper nas Slovence in posebno zoper slovenske volilce v velikem posestvu silno surovo in nesramno obnašati.
Trgovca Rakuš in Alojzij Walland sta baje strašila in žugala dvema velikima posestnikoma s tem, da sta njima rekla: če ne bodeta volila z Nemci, njima Rakuš in Walland jamčita, da ne bodeta prodala v Celji nikoli več  ne jedne opeke.
Tega smešnega in neumnega žuganja se seveda noben pameten človek  in odrasel  mož  dan danes
LISTEK
Nedeljsko pismo.
Že dolgo nesem bil tako ponosen na slovensko pokoljenje svoje, kakor včeraj in krasna pesem „Slovenee sem, Slovenec sem!" mi kar ni hotela iz glave Kaj bi tudi ne? Doslej čital sem v nemških listih neprestano, da smo Slovenci drobec narodov, mala betva, katere ni jemati v poštev. Cul Bem pred leti v deželni zbornici Ljubljanski, da se more vse slovensko slovstvo nakrcati v navadni žepni robec, s kratka pisali so o nas toli prezirno, obkladali nas s taeimi psovkami in priimki, zanika-vali nam vsakeršno pravico do življenja, da bi bil skoro sam dvojiti začel in da bi se bil kmalu pridružil prerano umršemu slovenskemu odvetniku, ki je na nekega nemškutarja vprašanje: „No, kaj hi pa bili, ko bi nemški ne znali?" flegmatično odgovoril: „No, potem bil bi — krokodil!"
Tej ponižnosti in neosnovani skromnosti pa sem včeraj dal slovo in mislil sem si: Mi smo mi! Du-najčanje uam radi zabavljajo, a kaj bi bili brez nas? Koga bi volili v mestni zastop, ko bi ne bilo kandidatov,  rodom Sloveucev ?   V notranjem mestu,
ne boji, ker take neumnosti so le za male otroke in uboge kočarje ali kakšne hlapce. Rečena posestnika imata pa morda več premoženja in posestva, kakor Rakuš in Walland, zaradi tega naj Celjska „Nemca" prav lepo tiho bosta in naj Boga zahvalita, da Še sploh kakšen Slovenec pride k njima blago kupovat, kajti, če bi se vsi Slovenci v Celji in v velikem Celjskem okraji pogovorili, da pri takih Nemcih in naših nasprotnikih v Celji, ki nas sovražijo in zaničujejo, kakor Rakuš in Walland, ne bomo nikoli nič kupovali, potem bi morali naši Celjski nasprotniki kmalu zapreti svoje štacune in od tistega dobička, katerega bi imeli le od Celjskih Nemcev, bi se gotovo ne mogli debeliti.
Le poglejmo si gg Rakuša in Wallanda, ali nesta ravno ta dva trgovca že velikokrat ponujala nam Slovencem svoje blago po oglasilih in inseratih v ^Slovenskem Gospodarji?
Tam njima je bil tedaj slovenski jezik dober, in kjer njim mi denar dajemo, tam nas dobro poznajo in spoštujejo; če je pa treba nam pokazati, da smo zvesti sinovi naših slovenskih mater, tam nas pa hitro začnejo sovražiti, in zaničujejo, kakor če bi bili mi njihovi hlapci.
Pa le počakajte Celjski nemškutarji, časi se spreminjajo in tudi vam menda ne bo pšenica vedno cvetela, ako boste pri volitvah zoper nas vedno tako sovražno postopali.
Mi imamo v Celji tudi take trgovce, ki nas vedno in povsod spoštujejo in imajo pošteno blago, mi torej nesmo na nasprotnike navezani, temveč lahko kupujemo blago pri tistih Celjskih trgovcih, ki so zmiraj naši odkritosrčni in pošteni prijatelji. To s« dobro zapomnite. Imamo pa tudi v Celji slovensko „Posojilnico", s katero si lahko vsak pošten Slovenec in dober gospodar pomaga, in upamo, da bomo v kratkem še kaj zraven dobili.
Ne mislite, da smo mi Slovenci vaši sluge, s katerimi bi vi smeli zapovedovati, kakor s svojimi posli. Morda boste poprej vi hodili za nami iu boste nam ponujali blago, kakor pa mi za vami. Sramota bi bila za vsakega slovenskega velikega posestnika, ki ima veliko lepega zemljišča in premoženja, ako bi se dal ostrašiti od sladkega Julijusa Rakuša ali
kjer je nakupičena vsa inteligenca in ves kapital Dunajski, kjer je Dunajska „City" in kjer le tisti ljudje kaj veljajo, ki imajo drzno zakrivljen nos izvoljena sta bila zaporedoma Slovenca.
Prvi bil je pokojni dr. Prossinagg. Bil je rodom iz Rač pri Mariboru in pravo njegovo ime bilo je Prosenjak. Bil je renegat, ipak pa rodom Slovenec. Na njegovo mesto prišel je pretekli če trtek g. Hostnik, Slovenec rodom in mišljenjem, prvi uradnik pri sv. Štefana cerkveni upravi na Dunaji, porojen, češem dobro obveščen, v Kamniku.
Gotovo velika čast za nas, da notranje me-to Dunajsko zastopa naš rojak, Slovenec Hostnik in prav nedoumno mi je, kako more klerikalni moj kolega pisati proti antisemitom. Ako jim cerkveni uradnik g. Hostnik ue ugaja več, potem jim pač ni več pomoči. Gospodje protisemitskega gibanja izvestno neso proučili, sicer bi ne mogli pisati tako, kakor so.
Meni bila je izvolitev Ilostnikova jako vesela in prijetna. Na odličnem mestu odličen mož! Dunaj, čegar nemški značaj se je še pred par dnevi tako ostentativno naglasa!, izbral si jo v notranjem mestu za svojega zastopnika, Slovenca, ter 8 tem pokazal, da si prizadeva, postati polagoma slovansko mesto, kar je samo še vprašanje časa.
od zarudelega Pepija Rakuša ali od drugih naših Celjskih nasprotnikov.
Omeniti moramo še , da naši nasprotniki letajo okolu slovenskih veleposestnikov na deželi in njim ponujajo za glasove od 15 do 20 gld., nekaterim pa tudi jemljo rumene liste, to je, legitimacije za volitev. Tako je na primer neki Jud Sonnenberg iz Liboj vzel proč legitimacijo veleposestniku v Levci. Možje, take nemškutarske agitatorje takoj odpravite in njim pokažite vrata!
Če vam kdo ponuja denar za vaše glasove alt hoče rumeno legitimacijo vzet', naznanite to ročno Slovencem v Celji, da bodo storili potrebne korake pri sodniji in okrajnem glavarstvu.
Neverjetno se nam sicer zdi, da bi hotel tudi predsednik Celjske okrožne sodnije gospod dvorni svetovalec Heinricher mešati se v te volitve, vender srao čuli, da je nekega posestnika iz Trnovelj prigovarjal, naj voli z našimi nasprotniki; no, če to ni res, bo g. Heinricher gotovo poslal popravek „Slov. Narodu" z ozirom na § 19. tiskovne postave, če je pa res, bo pa molčal.
Konečno opominjamo naše slovenske volilce, naj se nihče ne da zmot ti ali pregovoriti od nadih nasprotnikov in naj ne vzame tistih Judeževih grošev, katere mu bodo morda ponujali za glas, kajti na naši strani bila je vselej iu je tudi zdaj resnica, pravica in postava, in če pri tem ostane, kakor stvar zdaj stoji, bomo Slovenci v velikem posestvu iu pri deželnih občinah gotovo zmagati. Potem pa imamo tudi večino v Celjskem okrajnem zastepu in bomo na svoji lepi in domači zemlji tudi sami gospodarili.
Pred volitvami pa in na dan volitve, ko pridete v Celje volit, zavračajte od sebe vsacega Celjskega nemškutarja in našega nasprotnika, če bi vas hotel nadlegovati in zapeljevati. K zmagi nam pomagaj Bog in slovenska poštenost!
Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru 11. marca 188 9. (Daljo.)
Tako spričevalo dobrega vedenja dale so „Freie Stiinmen" oficijalneinu deželnemu listu. De-
Kakor rečeno, veselila me je ta izvolitev prav srčno. Vse drugačni občutki parne obhajajo, kadar se oziram po ožji domovini svoji, po čudesnej Kranjski. Tu nahajam na primer deželnega živino-zdravnika, ki s posebno slastjo pohaja turnarske kroge iu je član „Schulvereinu", tu opazujem, da nekatera duhovniška oblastva spričevala podpisujejo in potrjujejo samo nemški, tu vidim, da se povsod šopiri le nemščina in da je v takozvanein notranjem poslovanji še hujše, nego kdaj.
A temu še ni dovolj! Dogajajo se še druge stvari. Nedavno bila je v kazini diletantska gledališka predstava. Pri igri sodelovala sta samo dva civilista, a še ta dva bila sta slovenskih roditeljev sinova. Oče jednemu je nekda celo slo-vensk deželni odbornik. „Hony soit, qui mal y pense !a
Pretekli teden bil je tudi zaradi tega zanimiv, ker smo zopet dobili v roke „odprto pismo", katero se je v Postojini tiskalo v kacih 500 izvodih. Novega ni bilo v njem prav nič, ampak zatrjevalo se je samo to, kar smo že davno vedeli in kar že po vsem okraji vrabci na Btrehab čivkajo. Pročitavši pismo vskliknili smo: ,Hic niger est, hunc tu Romane caveto!", obžalovali, da v njem ni nič povedanega ob obdaji Postojinskega lova, naposled
69
želni list pa ničesar ne ve, da so pri volitvi Ein-spielerjevi, ki je bila ni dolgo tega, vsi voli'ci iz rekli za uvedenje slovenske šole ; deželni list nič ne ve, da je na stotine občin prosilo za slovensko šolo (Poslanec dr. Steinwender: Oho!), katere peticije čakajo tu v šolskem odseku rešitve, deželni list nič ne ve, da nam je 56 občin izreklo zahvalo (Tako je! na desnici) zato, da se mi za njihove zadeve bri gamo, ko sami ueinajo svojega poslanca. (Tako je! na desnici.) Ta deželni list pravi ob uspehih ljudske šole sledeče — izvirnik mi ni na razpolaganje, bodem torej prevel (čita:) „Iz tega poročila sledi, da jih zna največ citati in pisati v slovenskih in mešovitih okrajih, namreč v Velikovci, Beljaku, Celovcu in Šmohorji. To najbolje spodbija tožbe vna-njih poslancev, ki so se pritoževali, da se otroci slovenski v šolah koroških pisati ne nauče." (Poslanec Trojan: Čujte! Čujte!) Da, gospoda moja, pisati se res nauče v ljudski šoli pa slovenskega ne. Zato himni neoporekljive dokaze, pismo v slovenskem jeziku, pisano z nemškimi črkami. (Čujte! Čujte! na desnici.) Mari ima kaj vrednosti to znanje čitanja in pisanja? Nemško se neso naučili, kajti sicer bi uemški pisali, slovenski pa uiti pisati ne znajo — dokaz to pismo — najbrž tudi čitati ne, torej so izključeni od vsacega daljšega izobraževanja v njem jedino razumljivem slovenskem maternem jeziku. (Poslauec dr. Trojan: Žal!) In tudi gospod učni minister ne bode mogel reči, da je to namen ljudski šoli.
Lahko bi pokazal tudi drugo pismo, ki je pa pisano v nemščini, čudili bi se, kaka je nemščina v tem pismu, pa to bi bilo predolgo. Pristavil bi le, da se lahko sodi po tem, kar sem povedal o obla-st vih, deželnem načelniku in uradnem listu, v kakej milosti so oni malobrojni na Koroškem pri oblastvih, ki imajo toliko poguma, da ne zataje narodnosti svoje, jaz mislim tu zlasti inteligentne ljudi v jav nih službah. Gospoda moja! na te se na Koroškem posebno pazi, kakor na budodelnike, ne rečem, da so pod policijskim, temveč pod političnim nadzorstvom, in o jednem domoljubu, ki je na Koroškem v političnem boji, se sploh govori, da ima žandarmerija nalog, da naj pazi, kaj dela (Čujte ! na desnici), kaj govori in s kom da dopisuje, (čujte! čujte! na desnici.) Reklo se bode morda: Te stvari neso dokazane ali se ne dajo dokazati, toda odgovarjam: Dovolj je žalostno, da se more živeti pri tacih razmerah in tacem pritisku v avstrooger-8kej krouovini.
„Tam ob Karavankah so mejo vaše, dalje pa Slovenci nemate nič iskati!" Tako kliče deželni načelnik Slovencem. (Čujte! Ču]te! na desnici. Poslanec dr. Steinvvender: Kje? Kdaj?) Vprašajte deželnega predsednika, bode že vedel, kdaj je to rekel. (Poslanec dr. Steirnvender: Pa res ni!) Vprašam: Ali so take besede dostojne namestnika cesarja v kronovini, cesarja, ki z jednako ljubeznijo ljubi vse narode. Ali so take besede dostojne v ustih namestnika vlade, ki je jednake pravice za vse zapisala na zastavo; ali so dostojne zastopnika vlade, katere mi večkrat z zaničevanjem smrti podpiramo. (Smeh na levici,):
pa smo dognali, da ima tudi tako pismo svojo korist. Prvič: za marljivega tiskarja Šeberja, drugič pa za „N. Fr. Presse", za „Tagespost" in za druge liBte, ki so ta ,Schreibebrief; ponatisnili ter so gotovo zahtevali za to  objavljenje   nekoliko drobiža.
Tudi na poslance je nodprto pismo" dobro uplivalo. Smejali so se prav iz srca, naposled pa bili vsi v tem soglasni, da Postojina nema samo čudes pod zemljo, ampak tudi nad zemljo, da pa za poslednja čudesa niti Progler niti kdo drugi prav nič ne da. „Odprtega pisma" pisatelj pridruži se torej znanemu godcu in zapoj na vse grlo:
„V dimnik obesim
I p 11 m' 11111 i u baa
In žuloBtuo pesem
Prepevam n» glas !" s.
Pretepin.
(Ruski  spisal J. S. Turgonjov,   preložil Iv. Gornik.)
X.
Konec.)
Maša je mnogo igrala na klavirji, slutila ni ničesar in milo je koketovala ž njim. Sprva ga je njena neskrbnost jezila, potem zmatral je isto ne-skrbnost Mašino za dobro znamenje — in veselil se je in pomiril. Vsak dan navezavala se je bolj in bolj nanj, potreba sreče bila je v njej močneja
Zastopniki slovenskega naroda, naj bodo kjer koli, imajo vedno pred očmi njegove koristi in se s tem ne bomo dali motiti, če se nam kliče, da nesmo zastopniki Koroške, mi si prizadevamo, da bi pomogli in storimo, kar je v močeh naših, da bi odpomogli vsaj v jednem oziru.
Stavili smo predlog, kateri se nam je že očital v javnosti, kateri pa druzega ne namerava, da dobimo vsaj jednega poslanca narodnosti svoje v to zbornico, kajti Koroška je uzor liberalne dežele v posebnem zinislu besede. Ima devet poslancev in vsi sede na onej liberalnej strani. (Ćujte! na desnici) in nam ni dano, da bi imeli kacega poslanca, da niti konservativnega Nemca s Koroškega ni tukaj. Torej je Koroška najliberalnija dežela, toda mora se ta liberalizem tako misliti, kakor se ga dandanes navadno, cum grano salis
Stavili smo torej predlog, in ni se našlo, da je ta predlog nepravičen. No, reklo se je, da mir rušimo, da nemir hočemo zasejati v deželo.
(Daljo prih.)
Politični razgled.
\ol ran je <ležele.
V Ljubljani, 23. marca.
Nemški listi jako hvalijo govor dr. Gregra v fllržitviicni zboru in omenjajo, kolikokrat je že ta češki poslanec poprej se potegoval za levičarje. Slava, ki mu jo pojejo Dunajski židovski listi, mu pač ne dela prevelike časti. Nam se vsekako dozdeva, da se včasih Mladočehi malo preveč laskajo levici, kajti mi avstrijski Slovani od levičarjev pač ne moremo ničesar pričakovati. StaroČehi so pa jako nevoljni na dr. Gregra, ker jim je s svojim govorom zopet nekoliko otežkočil stališče. Naudu-šeno oporekanje verskej šoli bode vzbudilo mogočen odmev na Češkem, kjer narod nikakor ni naudušeu za versko šolo, kakor tudi drugod za Liechten steinov predlog m simpatij.
Vlada ogerNka hoče z vso odločnostjo postopati, da naredi pouličnim demonstracijam konec. Ker so posebno  vseučiliščniki iu slušatelji politehnike  razsajali, je naučni   minister naročil,  da se imajo dijaki z vso strogostjo kaznovati, ko bi se še nadalje udeleževali demonstracij. Če še to ne bode pomagalo, hočejo vseučilišče in politehniko za letos zapreti. Obgrajen prostor pred vseučiliščem, kjer so se navadno shajali   dijaki, proglasila   jo  vlada za svobodno ulico in policija zdaj že ondu straži. Upati je zatorej,  da se   zgredi  ne bodo več ponavljali. Tisza je bil poklican h kralju, da je poročal o dogodkih poslednjih dnij. Za debato o vojnem zakonu se pa že sedaj malo kdo zanima.   Galerija je navadno prazna, pa tudi v zbornici je mnogo praznih sedežev.   Mnogo  oglašenih govornikov se je dalo zopet zbrisati, ker  se že itak  ne da nič novega povedati.
Viiiiitfc države.
Ko se je bil odpovedal kralj Milan, so razni liberalni listi trdili, da se je poprej dogovoril z regenti glede vnanje in notranje politike urliNke. Zatrjevalo se je, da hoče regentstvo vesti tako politiko, kakeršno je želel kralj Milan. Te vesti so pa bile izmišljene. Regentstvo se ni prav nič zavezalo in boče vladati strogo v zmislu ustave. Katera stranka bode zmagala pri volitvah, tista bode pa odločevala o političnih vprašanjih.
V ICusiji hočejo azijske narode ravno tako vojaški izučiti kakor Ivazake. V ta namen bodo vsa-
od potrebe strasti. Poleg tega odvadil jo je Avdčj vseh prevelikih želj in ona odpovedala se jim je z radostjo in za vselej Nenila Makarjevna ljubila je Kisterja kot sina. Sergčj Sergčjevič posnemal je po navadi svojo ženo.
— Na sviđanje, rekla je Kisterju Maša spremivši ga do prve sobe in gledala s tihim nasmehom, kako nežno in dolgo je poljubljal njeni roki.
— Na svidenje, rekel je prepričano Fedor Fedorovič: — na svidenje!
A, oddalivši se polu vrste od doma Pereka-tovih dvignil se je v koleselji in z žalostnim nemirom jel z očmi iskati osvetljenih oken ... V hiši je bilo že temno, kakor v mogili.
XI.
Drugi dan, ob 11. uri zjutraj prišel je sekuu dant Kisterjev, star, doslužen major, ponj. Dobri starec mrmral je in grizel konce svojih sivih brk in želel vse nesreče Avdčju Ivanoviču . . . Zapregli so koleselj. Kister izročil je majorju dve pismi, jedno na mater, drugo na Mašo.
— Čemu to?
— Ker senove. . .
— Kaka neumnost! ustrelila ga bodeva kakor jerebico.
— Vender je bolje . . .
kemu konjiškemu in vsakemu kazaškemu polku dodali jedno sotnijo A/.ijcev. Slednji bodo služili le jedno leto, potem se bodo pa poslali domov. Tako »e bodo azijski narodi priučili vojaški službi ter bodo dobra iregularna konjica ob vojni. Vojna'moč Rusije se bode s tem znatno povišala. To je že pred leti priporočal general Černjajev, a tedaj so razni vojaški krogi se bali, da bode uvrstitev Azijcev v konjiške polke škodljiva disciplini, a sedaj nemajo več tega pomisleka.
CIani odbora francoske lige patrijotov, kateri so bili poklicani k preiskovalnemu sodcu, izjavili so da ničesar ne bodo izpovedali sodcu, temveč bodo odgovarjali le pred javnim kazenskim sodiščem, da izve dežela, da neso ničesar zakrivili, a je preganjajo le iz političnih ozirov.
.Nroiišk 1 državni zbor je sklenil, da se uprava mornarice loči od njenega poveljstva. Prva bode še podrejena državnemu kaucelaiju. poslednje pa ne več. To razdelitev je želel cesar in zagovarjal knez Bistnarck. Svobodomiselna stranka je pa temu ugovarjala, č.-š, da vender ne gre. da bi se stvar kar premenila, če jo cesar želi. Če ima cesar odločevati, čemu je pa potem državni zbor. Treba torej vso stvar dobro pretresti. Bismarck je očital svobodomiselni stranki, da ne zna dosti ceniti važnosti cesarja za državo.
!\'eiii«*i bi se sprijaznili z Anglijo. Vsakdo bo še spominja, kako so vlani Bismarckovi organi psovali vse, kar je angleškega Sedaj je pa najstarejši sin nemškega kancelarja odpotoval, da bi sprijuznil zopet Angleže z Nemčijo. Ko Rusi ne marajo za nemško prijateljstvo, v Italiji naudušenje za tripelalijanco pojema, v Franciji se pa začenjajo gibati Nemčiji sovražni elementi, čutijo v Berolinu, da bi jim bila koristna zveza z Anglijo.
Dopisi.
Iz MaviiijNke tlollite 22. marca. [Izv. dopis.] Take agitacije, kakor so sedaj za okrajni zastop 8   strani nemčurjev, nismo še doživeli.
Dr. Schurbi in drugi vozijo se zmirom okolu, znani renegat Lenko v Št. Petru vozi in leta s svojim slugo, kakor besen od volilca do volilca, Ne-gri Vok i. t. d. tu sploh kar lerfe in gre v Celji agituje.
Glava tej divji svojati je pa žid Sonnenberg, ta je baje „Obmanu des Agitations Comites," katerega židovska nesramnost v agitaciji preseza vse meje. Z lažmi, žuganji in tudi po prav židovsko s kupovanjem glasov skušajo ti „poštenjaki" slepariti volilce. Cene slovenskih glasov, katere hočejo pri-slepariti, so pri tej nesramni svojati poskočile; iz-prva so se glasovi cenili po 15 gld. Ali žid Sonnenberg iu njegova sodrga zaceli so „la hausBe„ delati in sedaj se že baje po 50—100 gld. in še več za jeden glas ponuja. —
Lenko in njegov tast Jeschonnigg se bojita, da bi se nasip in delo pri okrajnih cestah tudi mej druge razdelila, torej le za svojo korist, za svojo torbo agitujeta, zraven pa tudi, kakor vsa židovska sodrga iz sovraštva do Slovencev.
Vse to nesramno židovsko delovanje ne bode na naše uplivalo, tudi v ognji se zlato čisti, in tako bodo tudi v torek slovenski volilci kakor skala stali iu, ako Bog da, zmagali.
£gggT   Dalje v prilogi.
Major je jezno utaknil obe pismi v stranski žep svoje suknje. — Idiva!
Odpravila sta se. V malem gozdu, dve vrsti od sela Kirilova pričakoval ju je Lučkov s svojim sekundantom, prejšnjim svojim prijateljem, naudu-šenim polčjim pobočnikom. Vreme je bilo krasno; ptice so mirno čirikale, ne daleč od gozda razkopaval je mužik zemljo. Ko sta sekundanta odmerila daljavo, odločilo barijero, ogledala in pripravila orožje, nesta se protivnika niti pogledala. Kister hodil je z neskrbnim izrazom sem ter tija naahaje z vejico. Avdčj stal je mirno prekrižavši roki in hmnreč obrvi. Nastopil je odločilni trenotek. „Zaenita gospoda!" Kister stopil je hitro k barijeri, a stopil še pet korakov, ko je Avdčj ustrelil. Kister je uzdrbtel, stopil še jedeukrat, opotekel se, povesil glavo . . . Koleni sta se mu upoguili . . . kakor vreča pal je na travo. Major zagnal se je k njemu . - .   „Ali ni res ?"  šepetal je umirajoči • • .
Avdčj stopil je k ubitemu. Na njegovem mračnem in upalem obrazu izražalo se je srepo, divje sožalje . . . Pogledal je pobočnika in majorja, Bklonil glavo, kakor krivec, molče zašel je konja in odjezdil  korakoma na stanovanje polkovnikovo.
Maša . . . živa je doslej.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" it. 6<J 23. marca 18K9.
Zapomnili Bi pa bodemo to nesramno židovsko sodrgo in prišel bode tudi dan osvete.
Kajti svaka sila do vremena!
Iz Celjskega okruja 23. sušca. [I/.viren dopis.] Iz Savinjske doline smo izvedeli da je bil Jud Sonnenberg iz Liboj in baje tudi dr. Scburbi iz Celja in Lenko iz Št. Petra v torek na sv. Jožefa dan v Dresinjivasi pri velikoposestnikih Andreji Goršeku in Leopoldu Beci, da so Becu kazali Gor-čekovo legitimac jo in mu rekli, da bodeta Goršek in Pospeh Jurij v Kosaseh gotovo volila v velikem posestvu z nemškutarji. S tem so hoteli pridobiti Beca za naše nasprotnike, in Jud Sonnenberg je baje bil obljubil Becu nekaj, ako se odpelje Bec pred vo-litvijo na Dunaj.
To pa je sama zvijača naših nasprotnikov, kajti Bec in Pospeh sta popolnoma zanesljiva in trdna moža, Bec je rekel, da nemajo Nemci toliko denarja, da bi ga podkupili, Goršek je premožen in nezavisen mož, na katerega se popolnoma zanesemo. Pospeh pa je tudi značajen in premožen mož in tudi ne potrebuje Judeževih grošev. Rodoljubi in razumniki na deželi pazito torej strogo in neprenehoma na naše volilce.
To je posebno potrebno, ker naši Celjski in drugi nasprotniki, zdaj noč in dan pri naših slovenskih volilcih neprestano okoli dirjajo in divjajo, ter jih hočejo na vsak način zmotiti in terorizovati z žuga njom, ako s sladkimi in priliznjenimi besedami nič ne opravijo.
S tem terorizmom in agitacijo se posebno odlikujejo v Celji dr. Žurbi zdaj Schurbi, oba Rakuša, Negri, Stiger, Mates in drugi, potem pa direktor Jelek iz Štor, Cotel iz Vojnika, Lenko iz Šent Petra in Jud Sonennberg iz Liboj. Vseh teh mož se je zdaj pred volitvami treba ogibati kakor kolere in vsakemu hrbet pokazati.
Sicer bomo pa o direktorji Jeleku v Štoreh v kratkem še več spregovorili, kajti ta mož se v Štoreh in na Teharjeh obnaša proti Slovencem vedno kakor kak turški paša, in videli bomo kaj bodo rekli k temu Slovenci na Kranjskem, potem Hrvatje in Srbi na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmaciji in sploh na celem slovanskem jugu, kamor fužine v Štoreh, pri katerih je Jelek direktor, prodajajo veliko železa.
Domače stvari.
— (Z Dunaja:) V državnega zbora včerajšnji seji, poprijo 1 je besedo pri naslovu „šolsko nadzorstvo" g. poslanec dr. Gre goreč. Govora Se nesmo dobili, a po tem, kar čitamo v nemških listih, sklepamo, da je bil izboren in zelo dovtipen. Poslanec dr. Gregorec očital je šolskemu nadzorstvu na Štajerskem in Koroškem, da germanizme Slovence, potem pa šibal nemški „Schulverein", ki ima v svojih šolah na severnem češkem v 113 šolah 192 kristijanskih, 4074 pa judovskih otrok. Pripovedoval je potem podrobnosti o šulferajnskih šolah v Sevnici, Pekerji, Maverlu, Libojah in Žu-semu, osmešil Weitlofa in njegovo delovanje, ki bode naposled imelo žalosten konec, potem pa se bavil z gimnazijama v Mariboru in Celji, kjer vlada terorizem, pristranost in preganjanje slovenskih dijakov. Ravnatelju in profesorjem na gimnaziji v Mariboru očital je mržnjo proti slovenskim dijakom, konečno pa izjavil, da, ako se ne napravijo slovenske paralelke v Mariboru in t Celji, bodemo Slovenci zahtevali popolno slovensko gimnazijo za Do-leDJi Štajer. Ves govor, ki je končal z besedami: „Predao poteče to stoletje, bode tudi v Avstriji rešeno narodnostno vprašanje, kajti dualizem že poka na vseh straneh iu pripravljajo se velike stvari", priobčili bodemo po steuografičnem zapisniku.
— (Zoper ponemčevanje slovenskih Sol) sklenile so tudi občine Višnja v es v Celjskem okraji ter Sopote in Imeno v Kozjanskem okraji potrebne postavne korake ter so dotične uloge že odposlale na deželni šolski sovet oziroma na naučno ministerstvo.
— Upravni odbor „Narod nega Doma„ je imel dne' 21. marcija svojo redno sejo. Navzočni so bili gg. dr. K. vit. Bleiweis, dr. V. Gregorič, I. Hribar, dr. A. Jare, E. Lah, dr. A. Mosche (pred-Bednik), M. Pleteršnik, V. Rohrmann, Ferd. Fr. Souvan, dr. J. Stare, in dr. J. Vošujak. Prometni zaključek in bilanca vzameta se z malo spremembo v naslovu na znanje. Dopisi posojilnic v zmislu sklepa zadnje odborove seje so odboru na ogled. Prošnji nekega deležnika, da se prepiše delež na ime nje-
govega sina, se ima ustreči. Odbor dovoli nekaj nagrad za tekoča opravila in vzame račun neke tukajšnje tiskarne h primernim nasvetom na znanje. Dan 30. marcija se v zmislu dr. pravil potrdi za občni zbor. Predsedništvo je povabilo na občni zbor pismeno vse društvenike. Obširno predsednikovo poročilo o poizvedbah za primeren prostor prihodnjemu „Narodnemu domu1* se vzarne z odobravanjem na znanje. Tajnik prebere svoje, za občni zbor namenjeno poročilo, ki se brez ugovora odobri. Konečno se vname jako živahen razgovor o sredstvih, kitko pomnožiti društveno premoženje, in o načrtih, kako zvršiti ta siedstva, ki se z odobravanjem uvažujejo.
— (Prva slovenska operna predstava.) Domača umetnost slavila bode v ponedeljek dne 25. t. m. velik korak v svojem napredku. Prvikrat pela se bode ta večer na slovenskem odru opera. Ta dan bode torej v zgodovini in razvoji domače umetnosti jako pomenljiv, kajti pomenja nam porod oper, vrhunec glasbeno-dramatičnih predstav. Pred stavljala in pela se bode namreč V. Blodeka opera „V vodnjaku", ki se je v češkem gledališči prvič predstavljala 1867. 1., od takrat pa ostala do danes izmej najbolj priljubljenih repertoarnih čeških oper. Nedavno predstuvljala se je tudi v Peterburgu, kjer je bila vsprojeta z jednakim slavljem. Opera „V vodnjaku" ima toliko karakterističnih krasot, izborno instrumentacijo, krasnih samospevov, dvospevov in zborov, da nam obeta ta večer izreden užitek, posebno, k«t bode sviral izvrstno izvežban kvintet godal ' a spremljevanjem klavirja. Poleg tega ima pa tudi dobro izvežbani mešani zbor v tej operi veliko in lepo ulogo. Prepričani smo torej, da bode v ponedeljek slovenske Talije hram prenapolnjen, kajti žal ne bode nikomur, kdor pride tja in vredno je, da podpiramo po vsej svoji moči trudapolno podjetje in za domačo umetnost toli pomenljiv začetek slovenskih opernih predstav. Radi bi bili povedali te opere dejanje, a prostor nam tega danes ne dopušča. Zato le toliko, da nas dejanje živo spominja na mično, v Valva-zorji naslikano epizodo, ko se veja odlomi pod težo nekega zaljubljenca in poslednji pade v vodo, v rečeni operi pa v vodnjak. Obširneje torej pri oceni prve operne predstave.
— (Iz No v ega Mesta) se nam piše: Zadnji dopis v Vašem cenjenem listu dregnil je v sršenovo gnezdo. Nasprotna nam stranka bega in leta okolu volilcev in jih skuša pridobiti na svojo stran. Narodna stranka stopila je tudi v akcijo in se bori z dobro nabrušenira orožjem v roci — plavalnica s srebrnimi žreblji itd., torej s povsem resničnimi in radi tega tudi dovoljenimi sredstvi. — Volitve so razpisane na 29. in 30. t. m. — Narodni volilni odbor sklicuje volilne shode na nedeljo 24. in ponedeljek 25. t. m. Volilci naj se že pred volitvijo izrečejo; ali postopanje mestnega odbornika — liferanta odobravajo, ali ne. Gospod dopisnik dovoli naj nam, da konca njegovega dopisa ne objavljamo, ker bi utegnil duhove le še bolj razburiti. Zadostuje naj naša opazka, da smo tu v Ljubljani strmeli, očitajoč, da 'sploh kje mogoče, biti ob jednem mestni odbornik in tudi mestni liferant. Opomb, uredništva.)
— (Iz Novega Mesta) dobili smo od g. župana dr. Poznika nastopni dopis: V pojasnilo trditev v dopisu iz Novega Mesta v štev. 64. „Slov. Naroda" sklenil je mestni odbor v Novem Mestu objaviti, da so se mestna dela oddajala v zmislu od-borovih sklepov, da so vse za ta dela položene račune pregledali revizorji, da so jih tile v redu našli, da je mestni odbor srenjake račune za zadnje tri leta odobril, potem ko so bili v postavni dobi očitno v razpregled dani, ne da bi kdorkoli proti istim ugovarjal.
— (Triindvajset Dolenjcev) mej njimi tudi štiri ženske, vsi iz Žužemberka in okolice, se je včeraj ob Va7. uri po državni železnici odpeljalo preko Hamburga v „obljubljene deželo" Ameriko v New-York odkoder se peljejo nekateri v Cbicago in Cleveland. Pomankanje zaslužka doma jih je napotilo iskati si boljše bodočnosti v Ameriki.
— (Dvanajst izredno lepih volov) kupil je te dni tukajšnji mesarski mojster g. Jernej Černe v Fiumicellu blizu Ogleja. Vsak par ima najmanje po 32 stotov, večinoma pa še več. Kogar zanima, ogleda si lahko lepo živino „pri Jerneji" na sv. Petra cesti.
— (Iz Št. Jurija na juž. železnici.) Podpisano društvo bode imelo letošnjo vspomladan-sko glavno zborovanje v nedeljo  popoludne 7. dan
aprila t. 1. v poslopji tukajšnje šole po sledečem obravnovalnen^ vsporedu :    Poročilo   ravnateljevo;
2. Volitev udov v novo ravnateljstvo; 3. Prednaša-nje potovalnega učitelja g. Mutijašiča o sadjarstvu « praktičnimi poskušnjami; 4. Nasveti. K temu zborovanju se uljudno vabi|o vsi p. n. udje, kakor sploh vsi sadjerejci in kmetovalci s prijazno prošnjo, da naj bi oni, ki imajo še kaj dobro ohranjenega sadja, katere vrste koli, ga prinesli nekaj na ogled. Dalje se naznanja, da bode v teku naslednjega tedna tukaj dobiti cepičev, divjakov, požlabnjenih drevesc angl. zimske zlate parmene, če ne bode premrzlo vreme ah zemlja kje delala oviralo. Cesarjevič Rudoltovo sadjereJ8Ko društvo za Spod. Štajer v Št. Jurji ob južni železnici. Ravnateljstvo.
— ( V i e m h k i krajni šolski svet) se je naslednje sestavil: Gg. Andrej Magajna, posestnik v Dolenjih-Vremab, predsednik; Anton Skala, nadučitelj v Britofu, podpredsednik; Anton Fetich Frankheim, župnik v Britofu; JoBip Magajna župan v Famljah in Josip Cerkvenik občinski svetovalec v Gorenjih-Vre mah, odborniki; Janez Deki eva, c. kr. poštar v Britofu in Jakob Pruuk, posestnik v Dolenjih-Vremah, namestnika.
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaj i) ima v nedeljo 24. t. m. ob polu 8. uri zvečer IX- svojo redno Bejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika.  2. Poročilo odborovo.
3. Slučajnosti. Lokal: Knausova restavracija „zum Lothringer" L, Koblmarkt, 24, I. nadstropje. Gostje dobro došli 1   K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Trgovska in obrtniška zbornica v Solunu.) Dne 30. decembra I. 1888. osnovala se je na podstavi pravil, ki jih je odobrilo c. kr. ministerstvo avstro-ogerska trgovska in obrtniška zbornica v Solunu, katera si je postavila za nalogo, pomagati s svetom in dejanjem vsem onim, kateri so se do zdaj pečali ali se še pečajo z uvozno in izvozno trgovino v Turčijo. Solunska zbornica javlja nadalje Ljubljanski, da bode z veseljem podajala vse podrobnosti o trošenji produkcije in o prometnih odnošajih in da bode tudi vsakemu pojedinemu trgovcu postregla z obvestili o kreditnih odnošajih tamošnjih tvrdek in drugih iz sosednih pokrajin. Solunska zbornica misli 8 tem posebno pospeševati koristi naše domovine in našega trgovstva, in sodeč po poročilih, došlih Ljubljanski zbornici, bode jo zelo veselilo, ako se bodo naši krogi posluževali dane prilike.
— (Izvozna trgovina v britiško istočno Indijo.) Glede na poročilo, priobčeno v štev. 37. nSlov. Naroda", javlja nam trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da jej je naznanilo c. kr. trgovinsko ministerstvo, da angleški zakon o označevanji blaga (Merchandise Marks Act 1887) s 1. dnem aprila t. 1. v britiški istočni Indiji v moč pride.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 22. marca. Pasić v spremstvu mnogobrojnih prijateljev, katerih so bili trije parobrodi polni, semkaj dospel in bil naudu-šeno vsprejet. Nastanil se je pri ministru Tav-šanovići. Vlada se je ovacije udeležila. Časopis „Odjek" proslavlja Pašieev prihod.
Celje 23. marca. Celjsko učiteljsko društvo je gospodu dr. Gregru telegrafih no izreklo svojo najboljšo zahvalo za izvrstni govor v državnem zboru v zadevi nove šole.
Budimpešta 23. marca. Uradni list objavlja cesarjevo ročno pismo, s katerim se zaradi bolehnosti zaprošena ostavka pravosodnega ministra Fabinvija z laskavimi izrazi potrjuje, a se mu naroča, da začasno še dalje vodi pravosodne poslove. Dalje odpusti se Orscy s priznanjem od začasnega vodstva notranjega ministerstva, katero se začasno izroči komunikacijskemu ministru Barossu.
Feterburg 23. marca. Generalni ad-jutant Peter Suvalo v umrl.
Razne vesti.
* (Obsojeni tat je.) Iz Črnovic poroča se 20. t. m.: Danes ob jedni uri zjutraj izreklo je sodišče sodbo nad zločinci, kateri so ulomili v davkarijo v Viznici in ukrali 42.000 gld. Obsojeni so: Šama Dauber, pravi dušni osnovatelj tiitvine, na 9, posredni tatje Šulem A p ter, M. iu A Morgen-stern, vsak na 8, Elija Dressler na 6 in Šapse Vorscbmidt na 2 leti teške, vsak mesec s postom poostrene ječe. Mojzes Eidelsberg dobil je
pa 3 mesece tenkega in Maier Mark 3 mesece navadnega zapora Jankel inGittel Dauber in Beer Peisach bili so proglašeni nekrive.
* ( Po ne ve rjenj € v hranilnici.) Preiskava proti Ailalbertu Kovarziku, zaprtemu likvi datorju hranilnice v Lundenbur^u, je končana. Državno pravdništvo ga toži radi goljufije in ponever-jenja. Škoda, ki jo trpi hranilnica, znaša 2 5 000 gl«i. Porotna obravnava vršila »e bode meseca aprila t. 1.
* (Medved.) Iz Zalasila v Hunvadftkem ko-mitaru se javlja: V naši okolici je že več dnij mučno snežilo in vsled tega priSlo je iz državnih gozdov obilo medvedov zlasti proti stanovanju nalgoz-darja De reka. V petek zvečer sedel je naporni-nani nadgozdar doma s bvojo rodbino pri večerji, kar se nagloma duri oilpro in v pobo prilomasti močan rujav medved. Gospa Derekova zag'edavši kusmatinca pade takoj v onied levico. Prestrašeni otroci zbežd urno k očetu Hi>ni goH[»odar hitro znosi nezavestno soprogo in doječe se otroke v sosedno sobo, koje duri dobro zaklene. A tudi na te duri (uje se. kmalu motno trkanje in kosmatinec bi bil lahko pri kobacal še za rodbino, da se ni preniis.il in vrnil k mizi, kjer prične s slastjo večerjati. Po jedi pomne posodo na tla in se spravi nad gozdarsko blagajno, oudukaj v kot postavljeno. Nadgozdar hiti skozi okno na dvorišče po puško in boječ se, da ne bi zver pogoltnila v blagajni shranjenih več stota-kov, ustreli zkozi okno medveda, kateri se takoj zgrudi na tla. Potem vleče zver iz sobe na dvorišče, a teža zdi se mu nekako prenizka Z lovskim nožem propara medvedu trebuh in v svoje veliko čudo zapazi, da leži pred njim mrtev — gozdni čuvaj Josip Dimitrij, kateri se je našemil s kožo nedavno ustreljenega medveda in tako nameraval oropati gozdarsko blagajno. Naslednji dan objavi Derek čuden dogodek Eodišcu. Preiskovalna komisija se je tudi natanko uverila o resnici  žalostnega dogodka.
Bratom „Sokolom".
Odbor „Sokola" naznanja, da bodo letos trije društveni izleti in sicer: prvi dne 5. maja na Dobravo in v Šujco; drugi dne 9. junija v Novo Mesto in tretji dne 4. avgusta v Divačo. Izlet v Novo Mesto važen je zato, ker bode binkoštni ponedeljek dne 10. junija posvečevalo tamošnje bra tovsko društvo bvojo zastavo; izlet v Divačo pa zato, ker bode tam sešel se „Sokol" z vsemi narodnimi društvi Notranjske in Primorja.
Odbor opozarja torej že danes na društvene izlete z dostavkom, da se bodo natančni usporedi priobčili o svojem času.
V Ljubljani, dne 23. marcija 1889.
Odbor „Sokola".
Vitino za l»oli>e mi živcih. Mi smo jako nožu upljivi proti ponudbam zdravil iti pomočkov proti suiaa-r i t t i 111 boleznim in ta skeptizetn ju v iiHJveć slučajih tudi opravičim. Na drugi strani smatramo pa za dolžnost svoju, da. nufte Čitatelju iipo7arj aino na one proparativne izdelke, katerih prava, vrednost je zagotovljena, ne da bi na to gledali, če taki pomočki tudi ugajaj«? kaiederikd modrosti. Imeli mm i priložnost opis biviega vojaftkogH zdravnika Romana Weiss nun v Vilshofenu : „.r«'l»er Xerv«>iikr«*nlieitcu nad Selilaus»"> 17 izdaja pazljivo pregledati in zadeli snm v njej na tako logično jasne, vsa ki mu razumljivo, pa vender iz vira znanosti zajeto ratlagojo zdravljenji, katero je najprej začel Weii»8maiin, da se odstranijo človeštvo nadlegujoče iivćue bolezni, da iiid«..... nujno priporočati vsem trpečim te vrste, da. so seznanijo tem priprostim zdravljeuioo), ki ima čudo>vite brezdvonruno dokazano UBpetie. "V tem spisu se omenja izrek slavnega, učenjaka Bako l)»rularuskega, ki pravi : „V«aka istinitost, tudi dozdevno nHJnt-zhaniejfiu, je v redna, da so se>nHnimo ž njo, le za legH&el, ker je vredna, da Je," iu se pridružimo teii.u lir«akn z nHJpopelncjSim prepričanjem glede VVeiss-maiiiiovc.^a zdravljenja, katerega ideja ju postala Ben/.acna iBtiint ost
8|Jifl  se dabiva zastonj v lekarni gospoda JoHipn
K*ol»oil«> V   I juhi jmii. l2ll)
Po sla no.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
sk ust - iii j in od znameniti!) zdravnikov priporočano sredstvo proti labasanju. — 1 Skatljica a 16 pil 15 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a>. v. — l*r«Ml |M>iiar«t|ttiije?iu se |uku nvuri. — Pristne so samo, če itna vsaka gkatljiea rudeče tiskano na&o protiikoluvano varstveno znamko . .S\ etl Ei«of»ol«l" in našo firmo lelrariin -,|»ri »y. ]>«>tiin". OuumJ, metito, Koktt «ler S|»iegel- mul |» lim lu-ii»:i*sM«-. V LJubljaui so dobivaju pri gosp. lehnrji Os 1'iccoli-jl. (138— b)
^reslcu-šeicia, slcozi 40 let!
orknrk   najslavnejših profes irjov in zdravnikov c*\j\j\3   Kvrope zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo rabo lu pristno c. kr. zobozdravnika
«lr. JPo|>p-«i Anatherin ustno vodo
v dvojno poveksanih stok leni cali. kot radikalno sredntvo proti vsakemu zolobolju, vsakej bolezni ust in dleBnu, katera, če sc ralii lik ratu z
dr. Popp-ovim zobnim praškom ali zobno pasto, vedno ohrani zdr ve iu lepe zobe.
Dr. Popp-a zobna plomba. (61$—15)
Dr. Popp-a zeljiščno milo za vsakovrstne izpuščaje, zlasti  '/.a kupelji-.
Preti pomire Jan jem »e v lae*fneui interesu erari«
Zalege in.u o \se lel'.anie, pai fnmerijo in droguerije.
se
na1,
S2
it
..LJUBLJANSKI IW
M tuji
za vso leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Zahvala.
Gospod Alojzij Gangl, akad. kipar ni Dnnaji, po -daril je akad. drufitvu „Slovenije11 ea Dimaji krasno Vod -nikovo Atntuveto in fotografijo po njem izdelanega kipa za Vodnikov spomenik v Ljubljani, za koja blagodatna darova se mu tem potom nejtopleje zahvaljujemo. Na D u naj i, dne 30. sušea 1889.
Za odbor: Stud. tur. Stud iur.
Josip Cegrnar, IE2,a.cl. np-u-š,
t. č. tajnik. t. č. predsednik.
rJT uij o i :
22. marca.
Pri Malici: llofinami z Dunaja. — Claul i« Fran-kobrbda. — Fasan iz Kočevja, — VVeiss iz Arada. — Moutecucoli le Store.
Pri Slonu : Kleisst iz Dunaja. — Pepevnak iz Zidanega mosta. — Murco iz Trsta. — Moravče ii Heljaka. — Godina i/. Pašna. — Janovski s HrvaŠkega. — Kali voda Moro i'. Trsta. — Ih!o z Dunaja. — Kaisor z Dunaja.
J'ii i u v- u«- m kolodvoru : Starman Is Trsta —Pe-truzzi i i Firuuja. — Moiumćingor i« TrBta — Mekane z Dunaja.
Umrli s«i t 9JuB»IJanl:
21. maivai Ale.vand r U'-auić, kljinlarjev sin, 1 let, Poljainka ceBta št. 18, za vnetjem Bapnika.
V d e ž e I D e j bolnici:
21. marca: Marija Rin, gostija, 6U let, za katarom v želodcu in erevih. — Angela Lipovšek, kondukterjeva hči, 5'/i let. /.i jetiko.
22. marcut  Ana Kosak,  gostija, 71 let, za plućnim enifi/.eiuoin.
Tr/iie cene r Izubijani
dne 23. marca t 1.
Pšenica, bktl. Hež,
Ječmen, „ Ovos, J Ajda, „ Pi ot»o, „ Koruza, n Krompir, , Lefta, b Grah, Fižol, Maslo, Mast.
! Špeli tri »en
kgr.
|gl.|kr.
I a 88 4jr>u
! 4 IG 2 G7 I 4;G< I 4'38 4'88
I 2 41 '121 — |18-
II Ur
.— i8R • H 70
i,l. kr.
Špeli povojen, kgr. . I — IG4 Surovo maslo, „ . ,| — |7fi Jajce, jedno : • « .'j— 2! Mleko, liter . . . . j - -7| Govejo meso, kgr. |54 Telečje n      , 4—44;
Svinjsko n m — 4»; Koštrunovo    n      „   j— 84
PiSanec......I — 6o!
Golob......1—18
Seno,  100 kilo .   .   . i! 2 5", Slama,   „     „   .   .   .'! 2 32 Drva    trda, 4 Qu>etr. j 8140 n    mehka, \      „       4 30
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem- Ve-peratura trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
22. marca	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	724 7 nm. 72(>'3 mm. 73'.) H mm.	2 8° C   si. zah. 11-4" C   al. svz 6-4° C   si. svz.	obl. jas. obl.	1 0 mm. dežja.
Srednja temperatura (>-9°, za 2 G" nad normalom .
ID-eixa.£L3Sl2:a, borza
dne 23   marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
gld.
8350 8395 111-05 99-55 892-— 304 75 121-70
Papirna renta . . . , Srebrna renta ....
Zlata renta ......
5,;.0 marčna renta .... Akcije narodne banke.
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro  . . ......
Napol.........
C. kr. cekini ....
NeraSke marke.....
4°/n državne srečke U 1. 1851 Državne srečke iz 1. 1H64 Og-erska zlata renta 4°/,,   .   .       .   . . Qgerska papirna renta 5°/0   .       .   . . 5u/0 6tajerske zemljifič. odvez, oblig. . Dunava reg. Bi-ečke  5°/0   .   .     100 gld. /.enilj. obi!. avstr. 4'/t°/0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudolfove Brečke..... 10 ,,
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-druAt. velj. 170 gld. a v.
- gld-
960 l/i 5-71 59 40 260 gld. 100 .
140 gld.
182 „
101 „
94 „
104 „
125 „
121 „
187 „
M w
129
danes
83-55
83 90 111 f>5
99 75 891-— 304-50 12170
900«/.
5-71 59-42 •/, — ar.
85 ;;
40 „
75 „
40 „
50 „
50 „
50 „
30 .,
Javna zahvala.
Globoko ginjeni za premnoge dokaze srčnega sočutja mej boleznijo prerano umrlega gospoda
JAKOBA KARLINA
sedmošolca
kakor tudi za zadnjo spremstvo pri sprevodu izrekamo preblagorodnim gospodom profesorjem , čestitim kolegam za darovane krasne vence in milo nagrobnico ter vsem vdeležencem pogreba najtoplejo zahvalo. (227)
V Ljubljani, 23. marca 1889.
Žalujoči ostali.
^-z~—I
GLAVNO SKLADIŠTEM.
najčistije luž ne
KISELINE'
poznate kas najbolje okrepljujuće pide,
I ka* izkuian llek proti trajnom kašlju pluće^u?? I ieludoa bolesti grkljana I proti mšhurnlm katar«,
IIINKE MATTONIJA
Karlovi vari i Widn.
v najem želim prevzeti takoj.
Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod Šifro „l»eknrlja". (225—1)
H Gg. šolskim predstojnikom |
em
(104—6;
priporoča
ODREJA DRUSKD71CA
trgovina z železnino in orodjem
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer i drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilnl nož, vrtnarski nož in drevesna šČetka. Orodja so vsa [Jj na lepo po p leska ni leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. i>>
Uzorci
na vse kraje franko !
Sukno po tovarniških
cenah, od najcenejše do najfinejše baze. Meter po I gld. in več do najfinejše baze za pomladno in letno potrebo. Odrezki se dajo ceneje nego kjerkoli drugod,
m sicer: M h\ 3 10, za celo obleko .    310, „ „
(117-t>) gld. 3 30 . 650 n 7.50 9.50—14.— gld. 3.60 n 6.-, 7.40 „ 9.60
fino
„    3 10, ;    „        „     jako fino . »    3 10, „    „        L     najfinejfie gld „    2'10, B   cel ogrtač n    2lO, „     „      „       fino        . . n    210, „    „      n      jako fino „    2 10, „ ,  „      „ najfinejše (!rno sukno za salonske obleke po gld. 7.50 in več. Letno grebenasto snkno, ki se sme prati, po 3 gld. in več.  Piiiuet-gilets po 60 kr. in več. Sukno vsake vrste ceneje kakor kjer koli pošilja
Zaloga c. kr. pr. tovarn za sukno in moderno blago
Morica Schvvarca v Svitavi (Zwittau).
Gospodom krojačem knjigi vzorcev pošilja frankovanc,
I
I
SO let v (805-9) 3ecir^e3 rod_lDlrxi-
Domače zdravilo, ki so ga tako dolgo vedno imeli v rodbini, ne potrebuj« več priporočila; dobro mora biti. Pri prlatnem sidrinem Pain-Expeller je tako. Nadaljni dokaz, da to sredstvu zaslužuje popolno zaupanje, je pač to, da muogo bolnikov, ki so poskušali So driiga na vse mogoče načine priporočana Bredstva, je zopet poseglo po Pain-Ezpeller, ki se je že večkrat dobrega pokazal. S priteerja-ujetn so': se preverili, da pri protinu, revmatizmn iu trganji po udih, kakor tudi pri prehlajonji, če glava, zobjo ali hrbet boli in cede na strani itd., najgotovejae pomaga. Bolečine navaduo ponehajo, ko se prvjkrat utre. Nizka cena 40 kr.f oziroma 70 kr., omogočjjje, da si ga tudi ncpruuioŽni lahko preskrbč. Vartij se škodljivih ponarejanj, temveč kupi le rain-K.\in-IK'r, ki ima „sidro" za znamko, ker le ta je pristen. .Dobiva se v skoro vseh lekarnah. I— Glavna zaloga: Lekarna pri „Zlatem levu" v Pragi, Nikolajev tr# 7. h* v Ljubljani prodaja: E. Hhschitz, lekar. V Mariboru: J. W. KOnig, lekar.
Gospodičina,
pridna, poštena, želi nastopiti mesto kot kaslrka ali to-(ajlta. — Ponudbe prd S. Natner na upravništvo *Slo-veuskega Naroda". (224 — 1)
oženjen, izpitan, z dobrimi spričevali, dober strelec,
se takoj vsprejme.
Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval naj «e pošljejo graščini Gornje Oroslavlje, poŠta Zabok na Hrvatskem. - Plafca po sporazumljenji v denarji in prirod ni na h (213—2)
Brnsko sukno
za elegantne
Boinlalansafi in poletne oblete
v odrezklk po 8*10 m, to je po 4 Dunajske vutte vsak odrezek, kateri stane
iJ8£~~ frld. I.ho i/, fin £JG~ «•«•• **.— Iz finejše sJSS^~ 7.75 i/ jako fino
L?*P^    10.50  i/.   n;i j line: še
pristne ovčje volne«
Nadalje bla^n za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni lodon, blutfo za livreje, blago iz sukancu, ki se sum prati, fino in najfinejše črno suk m« za salonske obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju /.neska kot reeiini in solidnu dobro znanu (100 —12)
zsulogra. ©'uilsn.a
SIEGEL IMHOF v BRNU.
IzJiivm: Vsak ndrezek jo 310 m dolg in 186 cm
širok, torej zadostujo za Cel ► moško obleko. Tudi se poAlje vaurega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamei se, da se pošlje ravno tako bliigo, kakor se izbere uzorec. ZZZ^ZZ Uzorci zutstoiij in franko.
1889. leta sveže napolnene
v Ko s tri v nlc i pri Rogatci
se je pričela. Naročnine naj se poSiljajo na
(210—2)      Slatinsfeo ravnateljstvo
■■1
Letno grebenasto blago
jako elegantno in trajno za moške obleke v dvajset različnih barvah, katerim no Škoduje pranje, 60 cm r   i široko,
I cela obleka 6 7« metra le gld. 3.
Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kak^vosU tega blaga, ki se, lahko pere.
Brnsko sukno
se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : le dobre liužv :
310 m za obleko 810 „   „ „
gld.
310 310 3.10 3 10 310 3 10 3 10 310 3.10
bolj So obleko .
»M It •.
fino „ ii i» •
.o t» jnko fino obleko
3.50 B.— 6.— 7.80 8.60 9.— 9.60 10.50
„     „ .   .      „ 12.50
it     >»      'n •   ' »i
za najfinejšo obleko   gld. 16—20
Najijsvrstiieje Brnsko blago za suknje:
210 m za ogrtad.....gld. 6,30
2lO „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 2 10 „ „ najfinojši ogrtač . . 12.60 1 kos francoski pique-gilet . . „ 1.50 1   »        »> .,      „(sport)    „ 2.50
Crni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več.
Pri naročbab nzorcey_naj se pove, kake vrste se žele.
Brno, Zelny trh 13.
Posije se le proti predpostljatvl zneska ali proti po ■ iotju.
Uzorci zastonj in franko.       (145—4)
Krojaške karte uzoreov nefrankovane.
.'ITfga de nikoli Mi bilol!
I zvezek šagren-koziovme av.v. gl. 6 50 in već
VNiikiiirstiie usnje In k »«-in pripail»Joče Mtvnri.
dobe se po najnižji ceni pri
Juliji Moises-u
v Ljubljani, Židovske ulice Stev. 5, v Varaždinu, Frančiškanski tvp; stev. 48. B9~*  Vnanja naročila izvrSe se po poŠti ali železnici najhitrejše proti povzetju. ~W '219—1)
BLAGAJN
rabljene in no\e po ceni samo pri-J*. It I £11 <. 111:-j i, I »mm j.     rub«-n. Braunentrasite IO. (5S [g
Izvrsten med
(pravi     ran t i ran pitanec)
dobiva se. v kositronlb škatljah po 5 kilo, kilo 60 kr., akatlja 30 kr., proti predplaedil
ali poštnemu povzetju pri (118-6)
OROSLAVU DOLENCU,
NV4'<*<t|*jj   V   I, j lllkl.ja II i.
Hiša na prodaj.
v Hotleu p.i Litiji, blizu farne crkve, na lepem knji, pripravna za štacii'io s špecerijskim blagom, kakor je že več let. Fliša je v dobrem stanji, polog je lep vrt iu njiva, ležeča proti aolncu. — S hišo vred  proda se tudi
im~ štacunska oprava,
kakor fttelnže, tehtnice, težaki itd. — Natančneje se izve pismeno a i ustno pri lastniku Antonu Nkok-u. po. sestniku h. *t. 62 v St. Juriji pri Krunji. 236—1)
Pravem pokladem
pro nešt'astne obeli s e b epr z n č nt 'onani«) t;ijnycb p r o st o p a šn o s t i jest vytečn6 dflo:
Dra lletfin-<i
S
ebeochrana.
Češke vvdani po 80t,,"» vyd4n( no nieekem. S 27 vyohrazenlini. Cena 2 /A. r. m. ('ti je ka>.ilv, kdo trpi strašnvini nasledky teto nepravosti, upfiinna po-naneenf jehu z m c h r h u n j I o o rok na tisfoe ne inoenyb od neodvratne «ni rti. Lze je dostati n nakladatelskć firiny „ Ve.rla gs-M A g a al nit. r« Kit*rey v Lipskn iSasko , Neuranrkt 34", iuko/. i v každćui knibkupectvf (131 ••:"■>)
Okite dražbe.
llsu* It. »prila tfcfc!>
in nastopnih dni, vsakikrat ob devetih predpoldne, vršila se bodo z dovoljenjem veleskmu-ga kr. sodišča kot stečajne oblasti v Zagrebu javna dražba pomičnin stečajske ostavščine Ferdi« nanda Kallabarja iz Zagreba; na tej dražbi so bodo prodajala: razna vinska posoda, pohištvo, krčmarske stvari, posteljina, obleka, razne vinske sprave itd., kar se vse nahaja v Kallabar« jevi vili v Prekrižji pri Zagrebu.
Na ravno tej dražbi,  in sicer v rečeni vili,  pa tudi v kleti (Zagreb,   Petrilljske ulice štev. 22) prodajala se bode še vinska posoda in ta-le vina:
Belo vrazni		hsodovih odi. 188(J		v vsem		373 lit.	Kraljevi na v razni		hsodovil	iodl.	1884 1	v vsem		1023 lit-
n n		n	n , 1837	n	n	7557 „	Riesting B	T)	n	n n	1887	rt	T)	s is „
» n Kadarka „		T)	„ „ 1888	n	n	3:390 „	n n	7)	ii	n n	1888	n	n	287 „
	n	ti	n i 1888	n	n	1470 „	Plemenka „	D	n	n rt	18rtf>	r>	n	87:i „
Belina „	ii	n	n n 1887	n	n	8740 „	l) n	n	n	rt v	1880	n	n	1680 „
1'rekriško „	n	ji	n n 1887	p	n	800 „	n »	ti	n	rt n	1887	n	n	2529 p
Laščinako „	n	n	n n 1887	T>	n	2431 n	i) n	n	»	n n	1888	n	rt	1490 „
Muškat „	r>	n	n „ 1888	J»	n	372 „	Vortu^alsk. črno n	n	n	n n	1887	n	n	291 „
n rt	n	n	n . 1885	n	i)	831) „	ii v	n	»	n n	1 SNS	n	»	240 B ■
t      " ■	n	n	u i 1886	n	n	1904 „	Rtinrunilsko „	n	n	it «	188(5	ji		2126 „ .
n n Nektar „	n	n	n » 1887	n	n	1520 jf	Frenkiš „	n	n	n n	1887	r>	17	1022 „
	n	n	n n 1883	n	n	541 „	n v	n	Ti	n n	1888	n	l>	1441 „
Vse te pomičnine se bodo prodajale kupcem, ki bodo največ za nje ponujali, — pa čeravno tudi izpod cenitvene vrednosti. Vino se bode na tej dražbi prodajalo vkup se sodovi in sicer vsaki posebej.
V Zagrebu, 18. marca 1889. (223—1) Odvetnik dr_ IDra^otlr^. <3-oldrrxa,:n-,
sedajžnji  obskrhnik  stečajske  ostavščine  Fer d. Kallabarja.
[j
ti
sodišču neznani m dedičem po veletržctt
Alexander Dreo.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani naznanja, da je dne 23. decembra 1. 1888. Alexander Dreo (mati njegova je bila rojena Jožefa Friedl iz Schiir-ding-a v Zgornji Avstriji), veletržec z žitom in posestnik zemljišč v Ljubljani, umrl, ne da bi zapustil kako poslednjo naročilo.
Ker ni sodišču znano, katerim osebam, ali Če sploh komu gre dedinska pravica do njegove zapuščine, inventarovane na 658.840 gld. 92 kr. avst. velj. vrednosti, poživljajo se vsi, ki nameravajo iz katerega si koli bodi pravnega naslova kaj te zapuščine zahtevati, da
•fcefeona jednega le-ba.
od zdolaj zapisanega dne naprej pri tem sodišči njih dedinske pravice napo-vejo ter izkazavši dedno pravico se dedičem izrečejo, ker se bo sicer zapuščina, kateri je sedaj dr. Anton Pfefferer, odvetnik v Ljubljani, kuratorjem imenovan, obravnavala in prisojila jedino le dotičnim, ki se bodo dedičem prijavili in njih dedinopravni naslov izkazali.
Del zapuščine, katerega ne bo nikdo nastopil, oziroma vsa zapuščina, ako se ne bo nikdo dedičem prijavil,  se bo kot brezdedinska izročila državi.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani,
dne 5. marca 1889. (202-a)
ANTON JENTL
Špitalske ulice št. 6
trgovina z manufakturnim blagom
proda vso svojo zalogo i»o> vnovič Juko  znižani !■  mmii. —
Dobi se še v veliki množini:
Ra/lično blago Krnovsko (J&gerndorf); Imrhent
meliran, kariran in ručice, popolnoma pristen;
tiskani koloni; bombažni in svilnati robci; črni
in raznobarven] baržun y,a kine obleke: no«;o-
* i
vice za gospe in otroke a2l _1}
in sploh množina vsakovrstnih stvarij, ki spadajo v to kupčijo.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Olivne stiskalnici' In  ollvti mlini ViniMke in nimIiic st isl* a C ■■ i <■«' <«io/«Iiii iniini  in sadni mlini
□ajnoTeJe kon-
Htrukcije v ra",-ii i h velikostih.
Mlatilnico, čistilnice, gepli, robkalnice za turšicn sejalnice, pluge itd.
Priprave za sušenje sadja in zelenjave.
Rozilnlco za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po
niški ceni.
najnižji tovar-(120—3)
IG. HELLER, Wien, Praterstrasse 78.
Katalogi in vsakerana pojasnila na zahteva njo zastonj in franko. Frekupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
avstro-francoska družba za za- j avstro-francoska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent.   J proti elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo:
na Dunaji, I., VVipplingerstrasse št. 43.
J9 milijonov gld. avstr. velj.    | 2 milijona gld. avstr. velj.
%uvaruje
a) proti Škodam, katere napravijo požar h i strel.), parne ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in fspraznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopj'h, tovarnah, strojih, mobilijab in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, pri živini, gospodarskem orodji in zalogah;
h) pr«)ti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v guiunih in Btogih;
c) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
d) proti nevarnostim prevažanja blaga po
vodi itt po m 1111 < ■ 111.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se So ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se pričue.
1>i*iiži»H
Človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah :
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se Izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim ohmišljencein
Zavarovanje za doživetje, pre-skrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost.
Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za odgoju po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
Zastopstva družbe:
V Budimpešti: VVienergasso 3 in Schiffgasse 2; v diriMlcI: Albrechtsgasse 3; v Ino-inoNtu: HabnHtrasse, Hotel „Goldenua Scliiffu; v Liovn: Marijin trg 9, nova; vPragi: Vaclava trg 54; v Trulu: Via St. Nicolo 4; na Duuaji: I., llohcoatautongasse 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogorske monarhije nahajajo so glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dnj6 ponudbene p61o ter prospekt« zastonj n vsprejemajo zavarovanja. (43 — 3)
Glavni zastop v   JiiMSani. Šclenbiirgove ulice št. 3, pri S. JOSIPU PltOSENC^ii.
Trajno sIulsToo
pri itrlmeriiej porabi dobe
žandarji,
ki so končali službovanje svoje ter iščejo civilne službe, in
občinski uradniki,
kateri žele premen it i službo svojo. Oziralo se bode le na take prositelje, ki morejo dokazati neomadeže-Mnn nnnreiSnie življenje in so zdravi, krepki in ne čez štirideset let stan, tofilCS^S££ teC in osobe posamičnih delov štajerske, Kranjske iu
Pismene ponudbe z navedenjem nacijonale pod: „S: M,. 75« poste restante ©ra«lec. (20°-2>
.Totlitut,   « n i«. <irn rsK n   ltii|.<-ijii   -v   I > j 111 > lj i c ii i.
fl^'] ANTON OBREZA pi^T*}
i''-4.8!"!--/       ' LJ°blii"". Šulcnbargove ulice šl. 1, t--!-'"../
priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modroce na peresih, divane, stide, otomane, garniture za salone, jedilne »obe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, kar go tovo priča moja razstava v Radolli-niiniu, in stojim z ozirom na nizke cene izven konkurence. — Priporočani pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in uzorce bla^a, kar ra/.pošiljam zastonj in franke.
Za čas stavbe
pri poroda
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št, 10
v vellltem izboru in po zelo nizki ceui
okove za okna in vrata, štorje za štokotloranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dach-pappe) iu asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (ios—6)
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Najcenejši in najboljši vir za nakup je zaloga blaga (1B7~4) FILIP TICHO, BRNO Zelny trh 21 in Radna ulice 17.	
Blago za ženske obleke Najnovejšo  in  najelegantnejše   za pomladno in letno sezono 100 cm. široko. 1 obleka mu lO metrov gl«l. 4.50.	Brnsko sukno za moške obleke najboljše baze, najnovejši počrt,  za celo moško obleko 31U metra.......Rl«l* H.75.
Rumbupški oksford (pristno-barvast) v najfinejših izdelavah. 1 kot* 30 Dunaj, vatlov «I'I. 4.50. itnJboljie buže   .   .   a gl«l. 6.50.	Sternberski kanevas (garantovano pristno barven) 1 vatel širok v vseh barvah,   progast  in križast 1 kiiN 30 Dunaj, vatlov gld. 5.—. Ia baze......gld. 6.—,
ItiiniburMlto i ■blc.eulsJ&o platno široko, posebno za moško perilo pripravno 1 kos SO Dumi j. \ nI lov gl«l. 0.50.	Domače platno najboljše baze, kompletno 30 Dnn. vatlov 1 ko« V4......gld. 4.50. 1  kuM »/4....., 5.50.
SIFON jako dobre baze,  posebno pripraven za mošk, žensko in otročje perilo,  90 cm. široko, 1 k«s 30 I>un. vallov, vrste: a Kltl. 4.50, 5.50, 6.50, 7.50.	Ženski!) «aij@§ iz dobrega sifona ali močnega platna, s širokimi  čipkami.   Kompletna velikost
j Jute zastor j       turški počrt, kompletne dolgosti 1 l»rye baze.....Kid. «.50. J Druge baze    ....   gia. 2.50.	Garnitura iz jute sestoječa iz 2 posteljnih odej in 1 prta, kompletne dolgosti v najlepših izdelavah «l«l. 3.50, Iz rlpaa gld. 4.50. i
! Ostanek posobne preproge I         10 metrov dolg, močne baze gld, 3.50.	Poletno ogrinjalo iz sukanca 10/4 dolgo .   .   gld. l.SSO. iz same volne 10/4 dolgo .   gld. 3. —.
INTovote blaga., ki se smejo prati I za moške obleke (garantovano,   da se sme prati) gladko, progasto in križaBto E            Cela moška obleka iz grebenastega blaga 64U metrov   gl«l. 8«—. 1            Cela moška obleka iz platna                   6*°     „         ,»    4.—. ;	
j  Uzorci saatonj ii» frauko. — KazpoAilja m po poštnem povzetji.	
.,t f ^y \±S \±y \±/ \±/ I -w na^ w  •*( w w
^^.^^^Iv^vV.^^ j /rv ^rV     ^»v     ^vV /"V yw
i 1
Zobozdravnik Sckiger
(178—5) stanuje
hotel „Stadt VVien", II. nadstropje štev. 23.
Ordinira od 1 IO. do 1. zjutraij in od 2. do 5. ure popoludne.
Ob nedeljah in praznikih od 1 ,!<>. do 1. ure.
v^, vj,^- va^   vt^ ^^f^^fc^^ *^U^
^K^K^rv^r\^r\^r\^K^rv        ^^^^       y^ VTV /TV /TV
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja
prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive
PETER LASSNIK
tt lL,j-u.*bljan.i.
Poštna naročila so proti poštnemu povzetju hitro razpošiljajo, (181—4)
I
—= Najnovejše leposlovno delo! ==-
NARODNA KNJIŽNICA.
1. ✓ \ i / 1 u.
POBRATIMI.
Roman.. — Spi-.al dr-. T. "^ošnja-ls:.
Elegantno vezan 1 gld. 20 kr.
Dobiva so v  ,NARODNI TISKARNI"  v Ljubljani in v dražita knjigarnah.
ril
i
i I I
POSOJILNICA V RIBNICI
reglstrovana zad-r-u-^a ss  omejeno za,vezo.
VABILO
k
kateri bodo
dne 31. marca 1889. 1. ol> 4. uri popoludne v zadružne] pisarni.
DNEVNI RED:
1. Porodilo mtčolniStva za leto 1888.
2. Volitev naeelništva.
3. Shiraj ni predlogi. (216—2) V Ribnici, dne 1 H. marca 1889. JVai-elniittn*.
Največja razpošiljalnica blaga Ferdinandove ulice št. 7, (i66-4> r,)/,|sošiljii  v.tiMtonj  ii» iViliilto u^orce lil fi-nili.' tovarniška zaloga sukna.	
Grebenasto blago za letno obleko, kaloro so sme prati,   najnovejši počrt, ostanek 61/« m,  za celo moško obleko, gld. s.	Pravo angleško cheviot-blago, 3-10 m za celo moško obleko I gld. 8.60, 11 gld. 7.61), III gld G.
	Hlago za ogrtače, v najnovejših modnih barvah, najfinejše baze, 2* 10 m za oeli ogrtač gld. 6.
Dokler ne zmanjka! Itrnski ostanki mi k na. 8 10 rh za celo moško obleko gld. .'t 7IS.	
	Moško modno blago.
Žensko modno blago.	
	Moške srajoe iz  Sifona, kretona,  oksforda, nnjboljši izdelek I gld. 1.80, 11 gld. 1.20.
Krlžaato ln progasto modno blago, 00 cm široko, za ponoćne Mik ne in otročjo obleke, 10 m gld 8,60.	
	Delavske srajoe iz oksforda, močne, dobre baze, 3 komade 11 gld. 1.40, I gld. 2.
Jo up on- in triu lt nas to blago v   vseh   modnih   barvah   I  gld. 3.60, II gld. 8.80.	
	Gače iz  močnega platna, krepkega barhenta 1 gld. 2.50, II gld. 1.20 za komade.
!! Prilični naknp !! Pristno barveno francosko zophir-blago, 76 cm široko, v prekrasnih barvah, 10 m, zdaj le gld. 3 60.	
	Normalne   reformske   srajoe in gače za poletje, prijetne za nošo, pijč pot, komad po gld. 2.
Brokatno   in   Jacquard- modno blago,  00 cm široko, v vseh mogočih barvah, 10 m gld. 3.00.	12 parov svilnatih kratkih nogo-vlo   ki pijo pot) gld  1 20.
Dona najnovejše križasto modno blago, čista volna, 10 m, poprej gld. 10, sedaj samo gld. 0 60.	1 potniški plald, 3 50 m dolg, 1*60 m širok, pravi angleški gld, 4.50.
Nervy, 90 om širok, v lepih progah in vseh modnih barvah v zalogi, lo m le gld. 4.60.	6 suknenih kap za moške  in  dečke,  moderne facone, gld 1.20.
Kašmir, dvojnošlrok, črn in barvast, 10 m L'ld. 4.	Dežnik iz e-lotlni gld.  1.50, iz sv:le gld. 3 50.
Volneni atlas, dvojnošlrok, 6rn in barvast.  10 m L'ld  fi 50.	12 žepnin roboev za moške gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krajci, za ženske 1 gld.
1   Višnjevo .tiskani krctonl, /.a m m gld. 8.60.	Zastori, pregrinjala (otlelala) in juh'proge.
Letni Jersey-Jopi6i elegantno se prilegajoči gladki gld. 2 50, 1                  tambonrovani gld. 3.	
Platneno blago in tkanine, Kos — 29 vatlov.	Jute-zastorl najnovejši   počrt,   kompleten, 2-barven gld, 2 30. 4-barven gld. 3.50.
	J ute-garniture,
Kos domačega platna, dobre baze */4 gld. 4 . 20, *lt ffl. 6.50.	2 posteljni odetali in 1  prt, najnovejši turški počrt, 2-barvene gld. 3.60, 4-bar-vene gld. b*.
Kos King-tkanine, najtežje   in  najbolje  vrste,  29 vatlov, trajnejšo nego pravo platno,      gld. 5.80, 4/4 gld. 7.50.	Prešito letno rouge-odetalo, kompletno dolgo in široko, l komad gld. 3.
	Jacpiard Manllla-posobna preproga trajne bazo gld. 4 50.
Kos oksforda in zephira, |    najnovejši OZorec II gld. 4.40, I gld. G.50.	
	Garnitura iz rlpsa, 2 posteljni odetali in 1 prt, najmodnejo sestavo barv gld. 3 50.
h            Žensko perilo.	
6 ženskih srajo iz močnega platna z zobci gld. 3.25, z veznino gld. 6.	Čipkasto blago za zastore, najnovejši počrt, 100 cm široko,  1 cm 25 kr.
	Solnčnik iz atlasa, črn in barvast, z najnovejšo modno palico,  najmodnejši  po gld. 2,  gld. 2.60, gld. 3 komad.
3 ponoćne korzete, iz finega Sifona s fino vezenino I gld. 4, 11 gld. 1.80.	
Razpošilja se po povzetji.  Ne ugajoče blago se nazaj vzame.	
XXXXXXX±XXXXXXXXXXXXXXXXXXX
3^ j K
Zaloga blaga
Wm
Zelny tih 18  BRNO v lastnej hiši
razpošilja po postnem povzetji:
(166-8)
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Blago iz same volne
dvojno široko,  naj trajnejše, za celo obleko, 10 metrov gld. 8*50«
Indijski Foule
pol  volna,  dvojno  široko,  za celo obleko. 10 metrov gld. 5.—.
Novost za ženske obleke
moderno progasto blago v vseh barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. H.—.
Črni Terno
saksonski  fabrikat,  dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. -1.150.
Križasto
blago za obleko
60 cm. š-roko, — najnovejši počrt, 10 metrov gld. 2.54».
Volnen Rips
v vseh.  barvah, — 60  cm. široko, 10 metrov gld. it .HO.
Trinitnik
najboljše   baze,   —  60   cm. širok, 10 metrov gld. 2.80.
Jaquard-blago
00 cm. široko, —  najnovejši počrt, 10 metrov gld. 8.80.
Francoski Voal
10 met ov, elegantna obleka za spre hode, ki se sme prati, gld.
Moške srajce
I asIn i izdelek, bele  ali  barvaste, — 1   komad la. gld. i.ho. Ila. gld. l.itO.
Ženske srajce
iz sifona in platna, s lino vezenino, 3 komadi gld. 2.(50.
Ženske srajce
iz močnega  platna, s finimi robci, 0 komadov gld. it.25.
Domaće platno
1 kos 30 vatlov *l4 . . . gld. 4." O, ■   80     . »/*•■•*
King-tkanina
boljše kot platno,  1 kos */4 široke, BO vatlov, gld. «.—.
1 kos 30 vatlov, la.. . . gld. 5.50, najboljše bnže......
0.50.
14 A M K V A S
1 kos 3i> vatlov lilii........KlJ   I.HO.
1   „   30      „      rudoč....... „ 5.1iO.
Pre|iiiit UiiiievHM
1 koH       vatlov, lila iti rmloč . . . kIu. O.—.
OKSF<>m>
ki se sme prati, dobre bsiže,   1 kos 30 vatlov gld. I.50.
Angleški oksford
najboljši   in   najbolj  priporočljiv, 1 kos 30 vatlov gld. 8.80.
Garnitura iz ripsa
obstoječa iz v posteljnih odetal in namiznega prta, S sviltienimi resami,
gld. 4,-,
Garnitura iz jute
2 posteljni odetali  in namizni prt z resami gbl. 8.50.
Jute-zastor
turški nzorec, ves zastor stane gld. £.»<>.
Ostanki
liolandskili posebnih preprog
10—12 metrov dolgi, 1 ostanek gld. 8.60.
Letna ogrinjala.
p/4 dolga gld. 1.2«.
na Konjske žobrake mu
najboljši Isdelak, i'-><>      dolg«, iuo cm. tU roka, gld. 1.50.
Cos. rumena fijakaraka žebraka
i komad ».Bil.
Itovavnlška zaloga sukna
Brnsko sukno
1 ostanek 3-10 metra, za celo moško obleko, gld. It-75.
Modno sukno
3 10 metra, vclciino, za celo moško obleko, gld.    —.
Letno grebenasto blago
ki se sme prati,   1 ostanek za celo moško obleko, 640 metra dolg. gld. :t.—.
Brnsko modno sukno
l ostanek il'10 metra dolg, za celo moško obleko, gbl, ."».."><».
Sukno za ogrtače
najfinejše   baze,  — za  celi ogrtač, gld. 8,- .
X X X X
X X X X
X
X X X X
Priložnost nakupiti si
Brnske ostanke sukna
1   ostanek  za   celo  moško obleko, 3-10 metra, -m. 4.50.
Uxorci zastonj j u (Vata ko. Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči.
Elegantno oskrbljene karte uzoroev s 400 počrtl gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano.
X X
m x x
X X X X
s
X X X X
X X X X X X X X X
n
X
X
«f
X
X X
I
Ii
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
BSSBSSSSSSBsMBBEga   1^". 1
J. Deller-jeva
Jedino razprodajo za Kranjsko ima j. im\i\4»i:ic
v Ljubljani, Rimska eesta D.
RADGONSKA
Najboljša
mizna in osveževalna pijača. Preskušeno zdravilo
za katar sadnih organov, protin, revmati-zoni, Želodčne in mehnrne bolezni.
najčistejša alkalična
Se u e sme zamenjati z Radcnjsko
kislino.
KISLINA.
C. Kr. pri v.
kneza Aiiers^erggi
železniška tovarna
Ml   na Dvoru na Kranjskem "*3$s&
priporoča se za zalaganje
k»iiierriici;a litega hlngo, ;»«>oi v velikoj izberi, ognjiNe in »iriijiHčuili delov,
kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega hlava ia Ntavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnib stebrov, priprostih in olcpšanih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, strešnih oken itd., eevij za stranišča, plino- in vodovode, celih ^vodovodnih oprav, vodnjukovih cevij, scsalk itd, rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužhi-Nkili naprav: va'jarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, Ntrojiiih delov surovo litih in zlikanih, parnih Mlrojev do 50 konjskih sil, mM lini uko - in pavilijonov iz litega in kovanega železa, m ii.-i-.il« priprav. pupirnieiilli priprav, ovnov za vodne stavbe, r«*M»rvarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, im-liin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po fi do 200 konjskih sil, IraiiNiuiNifNkili priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stidnih, stenjskih in visečih stelje, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., Mrojev voiloHtolpiiie, od > n j n j o«' i h v od od rf. u i h Stroje v« voilnih kolen iz litega in kovanega železa, žalnih delov, kakor tndi priprav za parne in vodne žago in posamičnih cirkularnib Tavoletti- in žag z jarmom, h 1 i«ka!ii;«re : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , >.«*l«>-#,a v palicah in o*lj iz kovanega prctopljenega železa. (217 — 1)
DV~ Vprašanja glede cen se hitro odgovore. "Ml
n on. n n n n rv n n n n n n n n- n n n n o r* rv nnev
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopi«  dr. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa   ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. —- Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
I
Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
Upliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vse rarčeso, da od njih ne ostane niti Hledn.
A'opolnem unići atenlee i« liollie. Temeljito prežene šnrlce in njih zalego i/, kuhinj. l*režene t a k o j mole. Hitro onvohorii Mi < n ili muli.
Var 11 je domaČe živali   in   rastline iiireesov in %ara«Ii njili iiaNtfaSih bolesni j.
Popolnem prežene uši na glavi liri.
Pazi naj  se dobro: Kar »e v sniuein papirji
ae dobro: Kar hc v nhiiiciii  papirji prodaja, ni
prava Zacherlova specijaliteta. ~W (222—1)
Samo v originalnih steklenicah dobiva ce pristen in po ceni v glavni zalogi: J. /i ('II K It I., Dunaj, I., Cjioldc4chuiic<lgat**e •».
Ljubljana:	Mihu«	)] Kastner.	Krško:	Anton Jngovic.
	Jan. Luokmann,		_	Fran Zesser.
»	Viktor Sehifler.		Kostanjevica	: Alojzij Gatsch.
	Peter	Lassnik.	Idrija:	Fran Kos.
	11 L.	Wenoel,	Kranj:	Fran Dolenc.
	SohuBsnig & Weber.			Lekarna pri Sv. Trojici.
	C Kj	ringer.		
	Ivan	1'erdan		Vilj. Killer.
	Josip	Terdina.	Loi:	Fran Kovač.
Ji	Ubiib	1 pl. Trnkoczv.	Litija.	Ivana Wakoniga na-
	J. Klaner,			sledniki.
	.legli	i & Leskovic.	Tržič:	Friderik Kaitharek.
■j.	Anton Krisper.		Gor.Logateo	Peter Hladnik.
TI	Ivan	Fabiau,	Radovljica:	A. Roblek.
	A. Milller.		■	Friderik Ilaraann
			Rudolf ovo:	Dom. Kizzoli, lekar.
Postojina:	Pran	Kogoj.	Zagorje:	J. Scbink.
Skofjaloka	Karo	Fahiam, lekar.	Kamnik:	Edinnnd Zungger.
Borovnica:	Fran	Verbič.	Draga:	P. S. TUrk.
Kočevje:	Fran	Kreiui.	Črnomelj i	Andrej Lackno-.
Vel.Lašiče:	Ivan	Justin.	Vrbnik:	A. Bučar.
Proti ognju vame blagajnice in kasete
po ceni in najsoli&neje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele častvn z vidike zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo.      (3—17)
Feliks BlaŽiČOk,  Dunaj, V., Straussensasse 17.
e ... o
Na najnovejši in najboljši način ♦
lit."   • , ,
(825—33
2obe %.n zol»ov)a f
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja  plombo- <>
vauja in vge sobne operMije« — oddtranuje <► §              zobne holecine z usmrtiti jem živca
t zobozdravnik A. Paichel, $
-~   poleg Hradeekega čevljarskega) mostu, I. nadstropje, i
Usojam si naznanjati, da so v gostilnici v
„BIZELJSKEM IRA1ID"
na jBre|?ii
dobivajo IzvrHtua vina, rudeee po »2, rumeno po 40, črno po 4» kr. liter; HenglŠkO pivo po 10 kr. vrček. Priporočam dobra jedila, kakor: golaž, ledlco, Jetr«a po 10 lcr., arc-mek 20 kr., hržola (liostbraten 20 kr., pečenka u Nuluto 20 kr. OpoliidanMko ko-Nilo z dvema prikubama 2() kr. (199—8)
Spoštovanjem Ivana Podkrajšek.
priporoča se p. n. gospo-t/;; dom pisateljem, založnikom in si. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem oktuTd in najelegantnejSi obliki v raznovrstnih barvali.
v več jako krasnih barvah tiskano
'— diplome ' ■
za častne občane in člane pa je dobiti samo v
.NARODNI TISKARNI'.
azdeluje knjige, bro.šu-riee, zatopile, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne liste, mrtvaške liste, vizitniee, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s llrmo, pobotnice, pravila, tabele za urade, itd., itd.
Vedno t zalogi
obrazci za posojilnice, sotlnije i. d.
NH1-04 ili«    HO    !■/.» rsnj,-j«.
ceno, točno in ■.,-■•<>.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a r o t i d Hribar.
Laatuinu in lW'< »Narodne Tiskarne*
89515^6506