St. 107 NBm iliUu i iiW1b1 fluti cunitt ću li mM v v tetrtak 7. mala 1925. Posamezna Ste vitka 20 cent Letnik L Izhaja, izvreirriK pondeljek Asfšk^ga Št. 20. L nadst: Urednlttvo: uHca FmaEiSka potOjajo uredni!tvn. pisma se ne sprejemaj«*.-rottopts. se ▼račajo. — Oi* . - * - Lastt^ &skar-. Edu Tisk tiskarne 'ifescce L 19 ,, leta L 32- , ^ - 'Proi. F. Peric, .znaša za mesec L 7 S 'ctjesec eč. - Za inozemstvo mesečno^ ItalilansKo-jugoslouensRl odnošaji Ko se je nedavno temu — vsaj v neka-Iterih italijanskih listih - jelo pojavi?* iživahnejše zanimanje za perece manjsinsito vprašanje in pravilnejše ocenjevanje njegove pomembnosti za razmerje med državo in nje drugorodnimi pripadniki, je občutil tudi nas «Piccolo» potrebo, da se oglasi. Pa ne morda, da bi — kakor bi bilo naravno in potrebno — konkretno označil svoje staKšče napram temu vprašanju; da bi povedal jasno, ali je zato, naj se manjšinska politika v naši državi spremeni v zrmslu pra/vićnosti in dobrohotnosti, aJi pa naj vztraja v dosedanjih smernicah! Ah ne. Tudi ob tej priliki je ostal «Piccolo» zvest €Tvoji taktiki. Njegova izvajanja so se mučno zvijala med da in ne, da bi se ne kompromitiral na to in se ne zameril na drugo stran. Zvijal se je, da bi se kazal pravičnika, obenem pa da bi ne neljubo zadel krivični ko v. Tako je previdno balan-ciral med krivico in nespametnostjo na eni, in pravico in izprevidnostjo na drugi strani. Ko pa smo ga mi in «Frontiera» pozvali, naj že enkrat stopi iz gošče praznih fraz ta slepomišenja in naj konkretno pove, kaj misli in kaka mera pravic in narodne svobode naj bi se po njegovem naziranju dovolila naši narodni manjšini, je — obmolknil, ali, kakor je rekla «Frontiera», je prišel ob sapo. Sedaj pa se je vendar-le zopet oglasil. V svojem pondeljkovem večernem izdanju odgovarja na neki članek v «Frontieri» o aferi s procesorjem Vebrom. Toda tudi to pot po svoji metodi izogibanja jedru vprašanja, kakor smo ga označili tu gori. Značilno je že to, da je svoj odgovor potožil v večerno izdanje, kjer po navadi ne razpravlja o stvareh, ki se mu zdijo važne. Ali ne kaže to na omalovaževanje? To pa V polnem skladu z neko njegovo prejšnjo šzjavo. ko je rečeno afero označil kot «na-vaden», torej brezpomemben dogodek. Mi pa pravimo ponovno, da ni bil toi nikak «navaden», marveč izreden, vse obsodbe vreden in nevaren dogodek, ker morejo laki dogodki najneugodnejše vplivati na razpoloženje toliko med našim ljudstvom »v Italiji, kolikor med obema sosednima narodoma. Če bi bil profesor Veber tudi ka/ formaino zagrešil proti policijskim predpisom glede prijavljanja tujcev, moremo vendar vprašati: ali je to res kaj c navadnega* in brezpomembnega, če znanstvenika radi take res malo pomembne pogreške aretirajo, ga vklepajo, fotografirajo in mu odtiskujejo prste, kakor se to dela le z navadnimi in najhujšimi zločinci?! Mi bi hoteli videti, če bi bij za «Picoola» «navaden» in brezpomemben dogodek ludi v slučaju, ako bi se kaj takega dogodilo v Jugoslaviji s kakim italijanskim znanstvenikom?! Kaj še! Kričal bi o nekulturnih, barbarskih — balkanskih razmerah. Pa preidemo k predmetu: k odgovoru «PiccoIa» «Frontieri»! Uvodoma poudarja, da ni on, marveč da je en del jugoislovenskega tiska -sprožil razprava o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Jemljemo na znanje in se ne branimo, ker menda misli tudi nas. Očitek pa, da bi mi plamenčke «jadranskega ne-sporazumljenja* hoteli gasiti s petrolejem pretiravanja, mesto z bistro in kristalno čisto v.odo resnice — ta očitek nas pušča hladne do dna duše. Saj to ravno je, kar nam branitelji dosedanjega postopanja z našim ljudstvom najbolj očitajo: da namreč govorimo — resnico. To pa se mora feteti v zaslugo, ker je znano, da se rana more ozdraviti le, če se razkriva. «Pic-colo» rn njegove vrste tisk pa sta, ki hočeta vsako rano le prikrivati, ali jo celo potajevati. Naj ise je našemu ljudstvu zgodilo tudi najhujše in če mi govorimo o tem, nam pravijo, da pretiravamo, da vlivamo petrolej v ogenj, ker da je bil to «navad en* in brezpomemben dogodek. Že psihološki .razumljivo pa je, da ne služi stvari sporazuma in pomirjenja tisti, ki krivico prikriva, marveč tisti, ki jo razkriva in zahteva odpravo krivice Dalje pravi «Picoolo», z ozi-rom na afero s profesorjem Vebrom, da takim dogodkom ne pripisuje važnosti iz enostavnega razloga, ker da je jadranska zgodovina polna takih «epizod». Zato da je njegova navada, da jih meče v koš. Tudi v Dalmaciji da se dogajajo take stvari, kakršna je bila s prof. Vebrom, kakor tudi povsod, kjer so drugorodne, politično «ultra-občut!jive» manjšine, «vedno razpoložene za izzivanje incidentov*. Zato da je potrebna splošna pont.ka velikih držav, od katerih so odvisne m stremijo po narodnem edinstvu z njimi. «Piccolo>. poziva tisti jugoslovenski tisk, k. ima zmisel za odgovornost, naj ne javili incidenti, ki ee se Kh v J* P°~ gmajo nikake po.eL^i^ STE točk ah3 Jadrana! ^ ^^ - drugih Počasi, počasi, prijatelj «PiCCoW Poza modrega in umerjenega politika mu ne prtsfcoja že zato, ker dejstva govorijo drugače. Mari misli «Pico-io», — da navedemo samo en primer — da je svet že pozabil kako je pisal on o dogodkih v Splitu, ki so se izrabili kot pretveza za zažig naših Aarodnih domov in za vse tisto strašno uredništva * J IN OST Poumezae Številke t Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent ounrti^e«, zahvala, poslanice in vabila po L 1.—oglasi denarnih zavodov nun po L 2r--Maj) oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiiVa Asiikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57 besnenje proti našemu ljudstvu, ki spomin nanje še danes žge v vsako našo dušo in ki je tako porazno zastrupilo medsebojno razpoloženje?! Tedzuj ni pisal «Ficcolo», da so bili dogodki v Splitu le epizode in brezpomembni incidenti. Nasprotno: t eda? je tudi on v resnici preval v ogenj petrolej pa ne le ne spora zumljenja, ^af^J; narodnega sovraštva. «Piccok*va» modrost in umerjeno* z ozirom na medsebojno življenje obeh plemen je pač taka-le: če se je kje kakemu njegovemu soplemenjaku skrivil le en las, je ogenj v strehi, je dogodek, ki zjLhteva zadoščenje tudi potom meddržavne intervencije. Če se je pa našemu ljudstvu (in ne morda samo kakemu poedincu) zgodilo najhujše, je bila to *e brezpomembna epizoda, navaden incident! In tisti, ki govori o njem, kvari odmošaje med obema plemenoma!! S takega stališča dvojne mere in dvojne morale presoja «Piccoio» tudi dogodek s profesorjem Vebrom in ne more odpustiti tistemu tisku, ki govori o njem in «kali» s tem odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. <.Piccolo» pravi, da ena največjih po-grešek v italijanski duševnosti — brez razlike strank — je ta, da podreja položaje vnanje politike, ali jih celo ustvarja v svrhe notranje politike, kar razpalja duhove v deželi in jih ločuje. In če je — tako d<> stavlja — ta duševnost tudi v drugih krajin Italije velika pogreška, je pa tem večja tu ob meji, kjer ne bi smeli — spričo interesov italijanske vnanje politike — «fragmen-ti>, notranje politike niti za trenotek razvnemati strasti. V smislu teh izvajanj zaključuje «Pfccolo»: «Več, nego sporadični incidenti, ki se pojavljajo tu, velja poštena volja obeh vlad, ki imata tu in v Dalmaciji svoje organe v obliki prefektur in konzulatov. Ker je poštena volja obeh vlad izven vsakega dvoma, bi bilo želeti, da bi se rečeni obmejni organi zavedali potrebe, da ne bi svoje posebne osebne politike postavljali na mesto splošne polit&e odgovornih vlad, politike, ki bi odgovarjala lojalnosti na obe strani, a ne samo na eno.» Ne vemo, proti komu je prav za prav naperjena ta apostrofa. Pravimo, da je malenkostno in smešno, če «Piccolo» ob takih velikih i vprašanjih išče vzroke v osebnostih, a se pri tem vendar postavlja v pozo, kakor da ta vprašanja presoja s splošnih in višjih vidikov. Smešna je ta. «Piccolova» poza 'spričo dejstva, da je bil ravno on, ki je vedno propagiral osebno politiko, iv kolikor so bile osebe predstavniki gotove smeri političnega in narodnega sovraštva proti našemu ljudstvu. To lokalno sovraštvo bi hotel blažiti le tedaj, ko mu kak dogodek, ki izhaja iz tega sovraštva, postaja neprijeten. Ne zahtevamo od «Piccola», — ker vemo, da se, po vsej svoji duševnosti, ne more povzdigniti tako visoko — da bi motril manjšinsko vprašanje kot tehnično in ne politično. Ker, če bi se postavil na to višje stališče, bi moral priznati naši narodni manjšini vse pravice. To pa smemo zahtevati od njega, da motri manjšinsko vprašanje s tistih splošnih vidikov in koristi, ki jih proglaša on sam v tem svojem odgovoru. Potem mora priti do zaključka, da se obojestranske koristi, o katerih govori, morejo zagotoviti le, če se manjšinsko vprašanje pravično reši, ko vendar priznava tudi on sam, da «incidenti» škodujejo medsebojnemu razmerju med obema državama, incidenti, ki bi jih ne bilo, če bi bilo to vprašanje zadovoljivo rešeno! «Piccolo» naj ne bo enostranski pri svojem manevriranju is splošnimi in višjimi vidiki! Potem mu ne bo treba vzrokov zlu iskati pri «osebnostih» in pride do pravilnih zaključkov. tiRoj je odstopil Thion dl Reve! ? Pred ustanovitvijo ministrstva državne obrambe? RIM, 6. Po glasovih, ki krožijo že nekaj dni v političnih krogih, je minister za mornarico admiral Thaon di Revel podal ostavko že v soboto. Vest ni bila še uradno zanikana, a tudi ne potrjena. Ositavka starega admirala pa se splošno smatra za gotovo dejstvo, ker se Thaon di Revel ni udeležil več sobotne seie ministrskega sveta. Ministrski predsednik je prosil Di Revela, naj ostane še nadalje na dosedanjem mestu, a Thaon di Revel vztraja pri ostavki. Vzroki ostavke ministra za mornarico so globoki. Tudi pri tej ostavki gre zopet za reforme, ki so pokopale že toliko ministrov. Vendar pa je primer ministra za vojno mornarico precej drugačen kakor oni bivšega vojnega ministra Di Giorgio. Minister Di Giorgio je moral oditi, ker je propadel njegov načrt za reorganizacijo armade, Thaon di Revel odhaja, ker je proti reformi, ki jo hoče izvesti on. Mussolini v vrhovnom armadnem poveljstvu. Nastal je konflikt med konzervativizmom starega preizkušenega mornarja in reformizmom voditelja fašistovske «revolucije». Mussolini se v zadnjem času veliko ukvarja z reorganizacijo državne obrambe, kar je popolnoma v skladu s programom fašizma, ki hoče dvigniti ugled Italije v inozemstvu — ako treba — tudi s silo. V ta namen ne zadostuje samo ojačenje vojsk na suhem, na morju in v zraku, ampak treba je doseči gotovo enotnost v smernicah, po katerih naj te vojske operirajo v slučaju, potrebe. Te smernice more dajati le organ,; ki je neodvisen od vodstev teh treh vojak. Zato je on. Mussolini zasnoval mesto generalnega načelnika generalnega štaba, . ~ katerega bo imenovan gen. Badoglio. V smislu reforme, ki jo je včeraj predložil Mussolini senatu, se ustanovi tudi mesto generalnega podnačelnika generalnega štaba. Generalni načelnik generalnega štatoa (Capo di Stato mag^ore generale) je popolnoma neodvisen od vojnega ministrstva. Njegova naloga je, da v slučaju vojne vzporedi delovanje vseh treh vojak, t. j. na suhem, v zraku in na morju, da daje splošne smernice vsem trem vojskam. Z ustanovitvijo tega organa j« po mnenju Thaona di Revela padla avtonomija mornarice, njeno delovanje bo odvisno od navodil navadnega generala, ki aima pojma o vojni na morju. Radi tega je Tha®o di Revel podal ostavko. Vodstvo miiii-stnstva za vojno mornarico bo začasno sprejel ministrski predsednik Mussolini, ki vodi že začasno vojno ministrstvo 5n ki bo vodil tudi ministrstvo zračne vojske, katero se v kratkem ustanovi. Ni pa izključena možnost, da se že sedaj vsa ta ministrstva strnejo v novo ministrstvo državne obrambe, Roifsv prispel«Beotfid Razgovor z Nlmčićen Boljševiška nevarnost BEOGRAD, 6. (Izv.) Bolgarski zunanji minister Kalfov je dane® zjutraj prispel v Beograd. Ob 10.30 se je sestal z jugoslo-venskim zunanjim ministrom Ninčičem. Razgovor je trajal 2 uri. Po konferenci z Ninčičem je Kalfov podal novinarjem Reka j pojasnil o razg<*voru in o položaju na Bolgarskem. Rekel je, da potuje skozi Beograd na zapad, da informira zapadne države o ciogodkih v »svoji državi. Prišel je v Beograd, da najbližje države zainteresira za akcijo proti komunizmu. Z Ninčičem sta razpravljala rarvno o boljševiški nevarnosti na Balkanu. Bolgarska vlada je pripravljena, da stopi v odkrit boj proti komunizmu. Opoldne je dr. Ninčič priredi!. Kalfovu svečan obed. Zvečer je dr. Ninčič odšel na dvor, kjer je poročal kralju o svojem razgovoru s Kalfovom. Jugoslovenska vlada je intervenirala pri dunajski vladi radi komunistične agitacije, ki ima za središče Dunaj. Pomočnik zunanjega ministra je imel daljši razgovor z avstrijskim poslanikom Hcffingerjem o tej zadevi. V imenu vlade ga je prosil, naj sporoči avstrijski vladi željo Jugoslavije, da se komunistični agitatorji odstranijo z Dunaja. Hoffinger je odgovoril, da je avstrijska vlada pripravljena vse storiti, da se prepreči boljševiška nevarnost; vendar pa Dunaj ni središče komunističnih agitatorjev, ampak samo prehodna postaja za agitatorje, ki potem potujejo dalje v druge države, _ Protiboljševiška akcija BEOGRAD, 6. (Izv.) Tu se je razširila vest o sklicanje mednarodne konference v Trstu, ki bi proučila sredstva za pobijanje komunizma. Tudi Mala antanta se bo na sestanku bavila z vprašanjem boljševiške nevarnosti. Zanimive izjave prič na procesu proti bolgarskim teroristom SOFIJA, 6. Na včerajšnji razpravi sofijskega procesa so bile zaslišane priče Petrov, Kirkov in Štefanov, ki so podale nekatere podrobnosti o delovanju band Groudova in Jančeva tekom prošle zime. G.roudoiv, ki je operiral v pokrajini Bur-gasa, kjer je delal komunistično propagando, je moral zapustiti s svojimi ljudmi bolgarsko ozemlje ter bežati v Grčijo, odkoder se je podal v Jugoslavijo. Petrov, ki je pripadal bandi Groudova, je priznal, da mu je bila poverjena neka misija v Sofiji, kamor je dospel iz Niša. Pripovedoval je, da je imel tekom svojega gibanja v» Jugoslaviji stike z bolgarskimi emigranti, katerim sta tedaj načelovala Bov in Tana-sov, ter z Buemovom, zastopnikom Tretje int ernacijonale. Kirov, drugi član bande Groudova, je potrdil Petrove izjave o delovanju tolp ter opisal prehod čez bolgarsko mejo. Štefanov, kmet iz Sisa pri jugoslovenski meji, je razložil, kako je prišel v Nrš, kjer je stopil v stike z emigranti, ki so ga poslali z dvema drugima tovarišema v Sofijo, kjer se je imel srečati s komunistom Napefotovom, ki je igral med zarotniki veliko vlogo in ki je bil tudi aretiran, ker je sprejel denarne fonde. Priče so izjavile, da se je načelnik bande Jančev podal iz Niša v Beograd, kjer se je sestal z bivšim bolgarskim ministrom Obovom. Nav (poti z Rojana na Opčine), ogrožajo pasan-te — ker je pot zelo ozka — kamfjoni, naloženi s kamenj%im, težki dvovjirežni vozovi, tako, da so pasanti v stalni nevarnosti, da pridejo pod kolesa. To je huda nadloga za prebivalce onega okrožja, za pasairte, za potnike, ker je pot vedno zastavljena, tlak v slabem stanju, kanal cb poti majhen. Bili so že opetovani načrti j od strani mestnega magistrata za razšir- ■ jenje. Potreba je sedaj postala najnujnejša. j Ce^to smo tudi brez razsvetljave. Svetiljke so razbite. Malopridneži in otroci se vzpenjajo na židove in snemajo pipe iz njih. Potrebujemo boljše električne razsvetljave, napeljave vode iz vodovoda «Aurisina» od Opčin v mesto, z večjim pritiskom, ki bi služila vsemu okrožju z dvema vodnja-i koma. Eden naj bi bil na prosi oru pred j takozvano Papeševo hišo, drugi pa na , prvem ovinku < Salita» Občinski '.ehničnii urad bi storil pravo delo usmiljenja za te J uboge prebivalce Trsta, ako bi priredil ogled na licu mesta, da se odoravijo vse te neprilićnos-ti in nevarnosti za pasante, posebno pa za otroke in šolsko deco, radi ožine poti in njenega slabega stanja. Po noči pa zlasti tudi radi nezadostne raz-svetlja ve. — Udruženje novinarjev. Efektivni člani novinarskega udruženja Julijske Krajine se \abijo na sestanek, ki se bo vršil 7. t. m. ob 17.30 in na katerem bo novinar France-sco Consoli poročal o seji zveznega sveta, ik se je vršila v Rimu radi nove delovne pogodbe. — Cerkveno-gla*beni koncert, ki se bo vr-iil prihodnjo nedeljo v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, je pravzaprav edini te vrste med nami in vzbuja zategadelj splošno zanimanje. Sicer imel prof. Mirk že priliko, da je dotični program izvajal v ožjem krogu povabljencev. Obče odobravanje, ki ga je žel tedaj in ki je prišlo do izraza tudi v poročilu našega kritika ga je spravilo do sklepa, da seznani z majhnim delom cerkveao-glasbsne in religi-jozne literature tudi širšo publiko. Program obsega sledeč? skladbe: »Madrigal® za mešan zbor, skladba v Mariboru delujočega učitelja E. Berana; tri poljske cerkvene pesmi iz *16. stoletja za mešan zbor; fugirano Dr. Krekovo skladbo »Blagor jim» za mešan zbor; tri moške četverospeve in sicer Petelinovo (Jaco-bus Gallus) -Glejte, kako umira pravični« iz 16. stoletja, Premrlovo »Kadar tiha žalost« in silno Foersterjevo «Mo(i mi daj, moj Bo£». Drugi del koncerta zavzame Mirkova osmero- tekma med M. D. P. — Trst b C S. «Pooziana>. V nedeljo pop. se srečata prvič že poznana četa M. D. P. — Trst s prvo drugorodno hazenaško četo v Trstu C. S. «Ponziane». Ta lepi spori je zavzel tudi ženski del italijanskih športnih klubov in so članice «Poniziane» ustanovile svojo hazenaško družino. Ker se hočejo kosati z družino M. D. P. — Trst, priča, da so pogumno začele in imaio istotako misel se hitro uveljaviti. Radi tega bodo imele «Prosv/etašice» težko delo. Vsekakor bo to ena najzanimivejših haze-naških tekem zadnjega časa, ker bodo imele priliko «Prosvetašice» pokazat1 svojo -zmožnost pred širšo tržaSko javnostjo. C. S- «Ponziana», ki slovi po svoji nogometni četi, bo uporabilo vse svoje sile, da se tudi v tej panogi sporta uveDjevi. — M. D. «V!šava» — Konkonelj — M. D. «Tabor» — Sežana. V nedeljo, dne 3. t. m. se je odigrala na igrišču med Sežano in- Štor-iami, prijateljska, nogometna tekma med prvo četo « Višave® in prvo četo «Tabora», katera je izpadla 2 : 0 v prid mladi četi «Višave». Igralci «Tabora* niso igrali dovolj tehnično — najboljši vratar. Opomniti je treba, da je Četa «Višave» igrala s 3. rezervami. glasna maša, spisana za dva mešana zbora, in obstoječa iz običajnih pet oddelkov, ki so: i ^Gospodi pomiluje «Slava», «Vcra»,. «Svet — Blagoslovljen: in «Jagnje». Pričakujemo zagotovo, da bo ta zanimiv program zadovoljil vsakega obiskovalca koncerta. Začetek bo ob 8. uri zvečer. Vstopnina bo znašala L 3 za osebo. Priglasitev dopolnilnega dohodninskega davka. Finančna intendanca javlja, da se dobijo vzorci za priglasitev dopolnilnega dohodninskega davka po mestnih tobakamah. Ko* mad stane 25 stotink. BERNSTEINOV TAT« Nocoj, tečno cJb 8.30 uprizori «Čitalnica» pri Sv. Jakobu to znamenito francosko tro-dejanko, ki se bo igrala prvič v slovenskem jeziku. Igro režira A. Širok. V glavnih vlogah nastopita gdčna Stepančičeva in gospod Terčič. — Za igro vlada veliko zanimanje, zakaj to je zadnja premijera v sezoni in obenem benefična predstava za igralski ensambel. Kdor hoče videti zares nove in močno delo, komur je za umetniški užitek, kdor upošteva delo «ČHalni<-ce» m ne prezira truda in požrtvovalnosti članov ensambla, ki so brezplačno sodelovali pri vseh 22 predstavah «čstalnice» v tej sezoni. — ta pride zvečer k Sv. Jakobu! DriiStvuiM vftsti — Društvo «Prosveta v Trstu vabi na III. osrednji občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 10. maja ob 10. dop. z dnevnim redom: Nagovor predsednika. — Poročilo odbora in nad* zorništva. — Volitev odbora in preglednikov. -— Določitev prispevkov. — Predlogi. — Slučajnosti. — Osrednji odbor. — KoLašž, danes pevska vaja. Pridite vsi in točno! — Pevski zbor Glasbene Matice. Dre vi ob 7. uri s^upn-a pevska vaja za vse glasove. Po vaji pomenek radi izleta. - Prireditev podružnice «Šolskega društva« pri Sv. Ivanu, ki se je imela vršiti v nedeljo 10. maja. se prenese na 17. t. m. ker imajo isti dan veselico v Lonjerju in tudi pri Sv. Jakobu. Slavno občinstvo prosimo, da naj upošteva to našo bratsko vzajemnost in naj1 pri-H i ti 17. maja v velikem številu k Sv. Ivanu. Društva, ki se niso še zglasila za sodelovanje, imajo sedai dovolj časa, da to store. Konusumno društvo «Jadran» pri Sv. Jakobu bo praznovalo v nedeljo dvajsetletnico svojega obstanka. Ob tej; priliki vabi vse člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 10. t. m., ob 7. uri zvečer, v društvenih prostorih. SPORT Revanšna tekma «Val»: goriška «Sparta». Kdor je le količkaj zahajal na trsteniško igrišče *Vala ', mora priznati, da je bil priča lepim in napetim igram prvovrstnih tržaških čet, kar je imelo za posledico, da je posečalo občinstvo vsako napovedano igro v velikem številu. Mogoče da vpliva vabljivo na gledalca tudi krasen razgled, ki ga uživaš iz trsteniške-ga igrišča. Odkar je gozd na južni in zapadni strani posekan, nudi se ti krasen razgled na Trst in tržaški zaliv tja do Miramara. Ob večernih urah se naslajaš na divnih solnčnth zahodih, ki ti obilo poplačajo trud do te razgledne točke. Za nedeljo pa pripravlja «Va!» vsem športnikom poseben užitek. V gosteh bo imel goriško «Sparto», ki bo igrala proti I četi re-vanšno tekmo. Kakor znano, je izšla «Sparta» iz tekme, ki se je vršila v Gorici, kot zmagovalka s 3 proti 2, iz česar sledi, da sta si goriška in barkovljanska četa približno enaki. Umevno j-e. da bo «Sparta» v nedeljo pokazala. da ni bil v&peh na lastnem igrišču le slučajen. kajti goriška četa sestoji iz sigurnih in hitrih igralcev, od katerih se posebno odlikuje napadalna vrsta s centrumom in desnim krilom. Proti taki četi bo postavil «Val» svojo četo v sestavi, ki je bila kos že marsikateri težki nalogi. Iz vsega lega sledi, da bo nedeljska tekma ena izmed najlepših in najzanimivejših, kar se jih je videlo na Trsteniku. Poleg navedenega pa pride še v poštev dejstvo, da nastopi goriška «Sparta» prvič na tržaškem igrišču, kar bo gotovo povečalo pričakovanje tržaških športnikov. — Športno odraženje. Danes ob 20. uri seja Sport, udruženja v prostorih D. K. N. Tom- maseo» v ulici Mazzim 37/L Udeležba novih in starih odbornikov obvezna. S. D. e zdelo sosedom čudno in popoldne so nekateri vdrli v »1,'egovo stanovanje, da vidijo, kaj je z mladeničem. Našli "so ga v sobi i»a tleh v luži krvi mrtvega. Zdi se. da " *c mladenič, ;~v na Kraau. se je predvčerajšnjim mudil po oipravkih v našem mestu. Okoli poldne, ko je zamišljen korakal po trgu Chiesa evange4ica, se mu je nenadoma pridružil neznan moški, ki je presenečenemu Grtneku prijateljski potrudil roko ter ga prisrčno poz-drarvil ko* starega znanca. Grmek je debelo gledal, kajti mož mu je bil popolnoma neznan. «čudno, da rac ne poznate«, je dejal neznanec, zapazivši kmetovo zadrego; «jaz vas pa dobro poznam, ker isem bil nekdaj župan v Kommi». «Bo že mogoče*, sš je mislil Grmek, dasi se mu je zdela stvar precej čudna. Navsezadnje pa mu ni bilo ravno neljubo, da se je srečal z nekdanjim, županom, ki je bil celo tako prijazen, da se mu je ponudil, da bosta skupno potovala domov. Ko sta nova znanca dospela k pošti, je pretvezni bivši župan velel Grmeku, naj ga počaka za hip, ker mora prevzeti nekatere zavoije, ki so mu bili poslani po pošti. To rekši je stopil v poštno poslopje, a se je kmalu potem vrnil k Grmeku s prošnjo, naj mu posodi 100 lir, ker da ima pri sebi samo tisočake; pripomnil je, da mu bo vrnil posojeni znesek potem, ko bo zamenjal denar. Nič hudega shiteči Grmek je izročil neznancu zahtevani znesek in čakal pred vratmi, da se mož vrne. Čakal bi danes, ko bi ne bil končno uvidel, da je šel na limanice prebrisanemu sleparju, kajti pre-tveznega župana ni bilo od nikoder, lepega stetaka seveda tudi ne. S težkim srcem se je kmet podal na kvesturo ter tam potožil, kaj se mu je pripetilo. — Maščevanje sv. Antona. Pred kakimi štirinajstimi dnevi ie vstopil v trgovino s cerkvenimi predmeti Viktorja Fortunato v ulici Rossmi »t. 26 elegantno oblečen mladenič v družbi dveh mladih žensk ter izjavil, da bi rad kupil nekaj podobic in kipov svetnikov. Trgovec je razložil na proda-jalnem banku več škatelj zaželjenih predmetov, ni mogel ustreči mladeniču, ki je dolgo časa izbiral in brskal po ikattjah, a naposled odšel s spremljevalkama, ne da bi kaj kupfl. Vred s trojico je izginila tudi škatlja s 100 porcelanastimi kipci, pred-stavljajočicni sv. Aniona. Trgovec, ki je to kmalu potem ugotovil, je prijavil dogodek na k vest uri. Po daljšem poizvedffvan^i se je policijskim organom predvčerajšnjim po* srečflo iztakniti tatinsko trojico, obstoječo iz 20-letnega Atilaja Savertnig, starega znanca policije, m OHmpie Fitippini ter Marije SUdtis, obe stan 22 fet. Varnostni organi mo zapleniš tudi »fa^drno škftljo, k katere je manjkalo le par kipov. Seda) se ptiček in tolobici pokorijo zai svoj greh v zaporu v ulici Guroneo. Vesti z Goriškega Opozorilo osem našim trgovcem In ofirtniKom Vpisovanje v imenik za volitve odbora Goriške trgovinsko-obrtne zbornice Samo) do 15. t. m. je še čas vložiti prošnjo za vpis v volilni trgovski imenik. Vpis se ne izvrši za nikogar uradnim potom, ampak mora vsak vložiti posebno prošnjo za vpis. ker je v interesu vsakega posameznega našega trgovca in obrtnika in pa njihovega razreda, da so vsi vpisani v volilni imenik, pač nihče ne bo opustil prijave za vpis v volilni imenik. Volitve v zborniški svet se bodo vršile tekom par mesecev in le kot vpisanci v imeniku boste zamoglj izvoliti iz svoje srede zastopnike, ki bodo znali zastopati Vaše splošne stanovske ter še posebej razredne interese. Politično tajništva «Edinosti» v ulici Car-ducci št. 7. I. je pripravljeno sestavljati Vam prošnje za vpis po vzorcih anagra-fičnega urada. *** Meščani, že vpisani v imenike za' politične volitve: a) ki izvršujejo na lastni račun kako trgovino ali obrt in trgovski zastopniki pod pogojem, da so vpisani v imeniku zborniškega davka in v registru tvrdk Trgovske in obrtne zbornice; b) člani, predsedniki in upravitelji družb in zadrug pod pogejem, da so te .vpisane i v imeniku i v registru kakor pod a); c) ravnatelji, ki lahko podpisujejo sami ali v družbi z drugimi kakor tudi skrbniki glavnih tvndk ali podružnic, vpisanih kakor pod a); d) skrbniki in likvidatorji trgovskih ali obrtnih podjetij, o katerih govorita odstavka a) in b), ki so postala ležeča zapuščina oziroma tvori jc? en del ležeče zapuščine; e) skrbniki nezmožnih oseb, ki so lastnice trgovskih in obrtnih podjetij iz odstavka a); se vabijo, da predlože najkasneje do 15. maja t. 1. na anagrafičnem uradu goriškega municipija (vrata 35] prošnjo za vpis v volilni trgovski imenik. Vabijo se pa tudi: 1. ženske, ki spadsajo k eni zgoraj navedenih točk in ki lahko zadoste vsem zahtevam za rvpis v imenik političnih volitev; 2. tujci, ki izvršujejo najmanj že deset let kako trgovino ali obrt v okrožju goriške Trgovske in obrtne zbornice, ki dokažejo, da bi lahko zadestili zahtevam za vpis v imenik političnih volitev kakor domačini in ki so vpisani v imenik in register kakor pod a). V prošnji za vpis v trgovski volilni imenik se nuora naznaniti tudi trgovina ali obrt, ki jo izvršuje prosilec kakor tudi razred, v kateri ba bil rad dodeljen. Volilci goriške Trgovske in obrtne zbornice se namreč dele na pet razredov in sicer: razred I.: Veleobrt (volilci tvrdk, ki izvršujejo obrt s strojnim obratom, z delitvijo dela in z izdelovanjem tudi za skladišče, ki zaposlujejo najmanj 15 delavcev in pri katerih je lastnik samo ravnatelj in nadzornik, ne da bi sam direktno sodeloval); razred II.: Srednja obrt (volilci tvrdk z nad desetimi delavci, ki pa ne spadajo v prvi razred, ker jim manjka ta ali oni predpogoj; razred III.: Rokodelstva in mala obrt; razred IV.: Veletrgovina, kreditni zavodi in zavarovalnice in raizred V.: Ostala trgovina. Prosilci, ki bi se lahko vpisali v več kot en razred, zaprosijo za razred, ki mu dajejo prednost in to tudi navedejo v svoji prošnji. Prosilec, ki ni .vpisan v imeniku za politične volitve v mestu Gorica, mora priložiti prošnji potrdilo one občine, kjer je kot tak vpisan. Obrazci za take prošnje se dobe na anagrafičnem uradu (vrata 35., na dvorišču) po 50 cent. izvod. Volitve v odbor (I. razred: 6 odbornikov, II. ra-zred: 4 odborniki, III. razred: 2 odbornika, IV. razred: 8 odbornikov in V. razred: 4 odborniki) se bodo vršile tekom letošnjega leta in sicer ob času, ki ga določi v to pristojna oblast. Zveza prosvetnih društev — Škrbina. V nedeljo, dne 26. aprila t. 1. smo obnovili naše «Bralno in pevsko društvo «Naš dom», ki se je pred vojno pridno gibalo. Težko nam je bilo, čitati dan za dnevom o priredit vab na vseh straneh, o vedrem društvenem delovanju; — kako drugače pa je bilo pri nas. Kot izgubljeni smo se potikali iz kota v kot, k bolj ali manj vredni «zafcavi»; kot je pač slučaj nanese!, ali v gostilno, ali h kartam, h kro- leževaJi društvenega življenja pred vojno, ter pomnili ono lepo življenje, ki nas je varovalo pred Lakimi razdori in razprtijami, ki so nani jih nakopale povojne razmere. Počasi, s trdnim delom se že dokopljemo do prejšnjega. Hvaležni smo v Zvezi pn>-svetnih društev*, da se je pozanimala tudi za naše razmere; — od nje tudi upamo opore in oslona v našem delu. s** K premijeri drame «V Nižavi». V soboto torej stopijo člani Dramatičnega društva v Gorici pred občinstvo s to lepo dramo. Obenem si je izbral to- igro režiser C. Bra»-tuž za svoj častni večer. Kakor smo že par krat omenili v «Edinosti», je drama žela po vsem kulturnem svetu velikanske uspehe. Še sedaj je stalno na repertoirju vseh velikih gledališč. Delo je napisal sloviti dramatik Dor. Angelo Guimera v kata-lanščini. Iz katalanščine na španščino pa Don Jose Echegaray. Marto igra gdč. Klo-de, pastirja ManeJika g. Bratuž, Sebastja-na g. Vendramin. V drugih vlogah nastopijo gdč. Jug Nada, Rojic, Kosova in gospa Nardincrva ter gg. Medvešček, Nardin, Terpin, Živec in Birsa. Režira g. Ciril Bratuž. Drama se igra samo enkrat in se v nedeljo ne ponovi. Pričelek točno ob 21. uri. — Mandolinistični krožek v Goiici naznanja, da se je z dnem 3. maja pričelo vpisovanje v novo skupino. Kot novi člani se sprejemajo oni mladeniči, ki so že prekoračili 12. leto in ki imajo veselje do ie vrste glasbe. Novi člani se sprejemajo vsak dan od 19.30 do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 13. v društvenih prostorih v ulici S. Giovanni št. 7, I. Zaključek vpjsovania dne 17. maja Odi bor. — Temnica. — Ves Kras se je razgiba! zadr-nje čase — le pri nas naj bi nadalje le popivali in kartali po gostilnah? To nam je rojilo že ddj časa po glavi. In to pri nas, kjer smo imeli pred vojno celo dve društvi. Ker na* je že pred vojno delalo v društvu, nastopalo na odru, nas je to dremanje bolelo. Pred par leti smo sicer že nekaj priredili, tako društva nismo oživeli, ki bi zadržalo trajno društvene delo in zasedlo naše mlaiiše k lepši in dostopnejši zabavi. V nedeljo, 3«. maja smo končnoveljavno obnovili naše Prosvetno društvo«. Lepo število se nas je zbralo v prijazni sobici, kjer smo postavili temelj novemu društvu s sprejetjem novih pravil. Odposlanec *Zveze prosvetnih društev nam ie obrazložil vse potrebno za vodstvo društva in nam podal marsikak koristen nasvet. Z veseljem smo poslušali potrebni pouk, ter pristopili kot člani k «Zvczi>. Osnujemo si takoj čitalnico 'n knjižnico, ter začnemo z dramatično igro in tudi s petjem. Hvala Bogu, pevovod o imamo. — Naučen izhet vipavs~*i» p^ljedtlcc* v Videm. V soboto se je odpeljalo pod vodstvom ravnatelja kmetijsko-potovatne šoie v Ajdovščini dr. Velicogne približno 40 vipavskih poljedelcev v Vid^m, da si tamkaj ogledajo lune" tijske zavode in ustanove sedanjega glavnega mesta pokrajine. Po sprejemu na postaji so se izletniki podali najprej v zvezo kmetijskih zadrug. potem na kmetijsko-potovaino šolo in na kemično preiskuševališče. Povsod so jim strokovni voditelji pokazali obratovanje in pojasnili delovanje posameznih zavodov in ustanov. Od tamkaj so se izletniki odpravili v poslopje, kjer ima svoj sedež furlanska kmetijska zveza. Tu >e pričakoval vipavske kmete s celim štabom uradništva in učiteljstva predsednik zveze poslanec grof Gino di Caporiac-co, ki je obenem tudi predsednik kraljeve komisije za izredno upravo furlanske pokrajine. On. di Caporiacco ;e v pozdravnem govoru omenil, da bo furlanska kmetijska zveza zapisala obisk vipavskih kmetov z zlatimi črkami v svoj dnevnik in da so mu dobro znane gospodarske razmere vipavske doline, njene potrebe in želje, katerim se bo poskušalo v mejah možnosti ugoditi. Omenil je tudi podaj« šanje vipavske železnice do Logatca katere izvedbo bo pokrajinska uprava vsestransko podpirala. Za lepi pozdrav se mu je v imenu vipavskih kmetov zahvalil v slovenščini vipavski župan g. Petrovič. Po končanih govorih so bili izletniki pogoščeni, nakar so si natančno ogledali sedež zveze z njenimi bogatimi zalogami kmctijsLie-ga orodja in drugih potrebščin. Od tamkaj so se Vipavci podali na obed v restč*vracijo zaloge piva Moretti, popoldne pa so si oglodali še videmsko hladilnico in tovarno piva Moretti, v n«deljo pa so obiskali najvažne'ša vzorna gospodarstva in hleve v viderr-ski okolici, zlasti p«a gospodarstvo grofa Florio \ Buttrio. — Nesrečen povratek. V torek popoldne se je vračal 34-letni Alojzij Cotič iz Taborja pri Dornbergu na lastnem yozu iz Gorice proti domu V bližini! St. Petra je padel Cotič — ne ve se zakaj in k'ako — tako nesrečno iz voza, da je obležal na cesti v nezavesti. Nekateri mimoidoči so priskočili ranjencu na pomoč ter pozvali iz Gorice < Zeleni križ», ki je prepeljal Cotiča v goriško bolnico, kjer je zopet prišel k zavesti. Njegovo stanje sicer xii nevarno, toda zdravniki so vendarle v skrbeh, ker si je Cotič pri padcu pretresel možgane^ — Idrsko Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo preteklo nedeljo zopet javno prireditev s pevskimi, glasbenim, in dramatičnimi točkami. Ker so bile zadnja leta vsled znanih težkih razmer vsem društvom take prire« ve otežkočene, je privrelo iz vseh strani iz gtam, ali po' vasi gori in doli. V spominu _______ nam je bilo vedno naše predvojno delo vjbližn>ih vasi polno mladega sveta, željnega čitalnici; pevske vaje, dramatične igre, telovadba. — Ni črnino tedja, da smo hrepeneli, da zaživimo predvojno društveno življenje. Odposlanec Zveze prosvetnih društev nas je poučil o mnogočem, potrebnem za društveno organizacijo in delo. Potrebni smo biU tega, posebno mlajši, ki x društvenega dela še nismo mogli udeleževati pred vojno. Z veseljem smo se zato pn-v Ta čas pa ni prišel noben tujec v našo vas razen ek-sekulorja, ki se mu pa menda ni postavil spo-mcni'c z napisom <• Dobro došli!» GOSPODARSTVO I z tržaške pokrajine — Prectavanje v Štorpah. V nedeljo 10. t. m. ob 9.30 bo predaval na vabilu Prosv-ete» v društvenih prostorih v Storjah g. inž. Podgor-nik o zidanju modernih hlevov. K obilni udeležbi vabi — odbor. ¥esti i£ Istre — Sv. Anion. V pondeljek ob 5. je Ivan Grc«*orič iz Gregoričev, po več mesečni mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega se je vršil v sredo, dne 6 t. m. ob 5. popoldne. Bodi vrlemu možu blag spomin; ostali družini naše iskreno sožalje! Prešnica. Dne 3 maja t. 1. je priredilo druSlvo eli obrazi kot enkrat taan pred svetovno vojno. Zahvala. Društvo «Zora;> v Prešnici se tem ' potom is-kreno zahvalnr.e za sodelovanje pri J naši prireditvi dne 3. maja t. 1. in sicer: dru- ■ ištvii Zvezda« j z H-erpelj, društvu Venec» iz Kozine, društvu «Zveza» iz Ocizle, društvu *Slavnik» iz Klanca in pevskemu zboru iz Podgorja ter vsem, ki so, kl^ub temu da se je pripravljalo slabo vreme prihiteli in se udeležili naše veselice ler pripomogli, da ie izpadla v našo popolno zadovoljnost. Hvala vsem! — Odbori Cene na trgu Cavour (Oddaja na d e b e 1 o) Česen 260; šparčlji 600 - 700; kapus 50 do 120; čebula 60 -140; salata 40 —230; limene (100 komadov) 8—10: krompir 65—SO; krom- i pir (nov] 100; grah 80—140, radič 70—400; i redke v (100 šopkov) 20-^10; špinača 140 do ' 150. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU je preselila svojo centralo iz ulice Raiiineria št- 7 v ulico Torre bianca št. 19 (v hišo Tržaške posojilnice in hranilnice) tel. št. 4439. Istotam ima razprodajo Semen, umetnih gnojil in dr- kmetijskih potrebščin. Dopolnilni davek na dohodke S kr. odlokom od 30. decembra 1923, št. 3062 je bil ustanovljen nov davek pod imenom dopolnilnega davka na dohodke (L'imposta complementare sul reddito). Novi davek se bo pobiral od začetka leta 1925. in se morajo tozadevne napovedr predložiti davčnim uradom (oziroma županstvom v krajih, kjer takih uradov ni) do 31. maja 1925, t. j. torej do konca tega meseca. V naslednjem podajamo v informacijo naše jarvnosti splošne obrise bistvenih lastnusti omenjenega davka. 1) Bistvo novega davka. Od 1. 1919. do 31. decembra 1923. se je tudi pobiral, kakor znano, nekak dodatni davek na tri osnovne direktne davke, 4. j. na zemljiški davek, na davek na stavbe in na davek od premičnega premoženja (dohodke v denarju: dividende, rente, plače itd.). Temu darvku so bile podvržene tudi tvrdke kot kolektivna bitja. Novi davek pa se razlikuje od prejšnjega predvsem po tem, da je popolnoma oseben. Davkoplačevalci so le fizične ali posamezne osebe. Ako je torej kdo član n. pr. kake trgovske družbe, delniške družbe itd., aH da pripada h kolektivnim podjetjem kot uradnik-nameščenec s stalno plačo — v vseh teh in sličnih slučajih se jemlje vsak posameznik zase kot davkoplačevalec in se obdavči na podlagi tistih zneskov, ki se stekajo od podjetja v njegov žep kot dohodki, bodisi v obliki dividend, plače ali kakorkoli. Doponilni davek na dohodke se plačuje od vseh dohodkov, naj izvirajo* iz kakršnegakoli vira, torej na dohodke izvirajoče iz zemljišč, stavb (poslopij) in iz premičnega premoženja. Daivku so podvrženi vsi oni dohodki, ki nastajajo v Italiji, naj prebivajo tisti, ki jih uživajo« v Italiji ali ne, naj bodo italijanski državljani ali ino-zemci. Oni italijanski državljani, ki' imajo dohodke v inozemstvu, sami pa prebivajo v Italiji, so tudi podvrženi temu davku osebe. Zakon predpisuje, da se moirajo naznaniti zemljiški dohodki, dohodki od stavb in premično premoženje. Poljedelske hiše in pripadajoče stavbe so po kr. odloku od 9. decembra 1923. od 1. januarja 1925. dalje proste zemljiškega davka. Za napovedi določeni vzorci obsegajo štiri strani. Prva stran je določena za napoved dohodkov od nepremičnin (zemljišče, stavbe), druga za napoved dohodkov v obliki premičnega premoženja (dividende, plače itd.) Tretja stran je določena za popis družinskega stanja prizadetega davkoplačevalca. Ker je dopolnilni dohodninski davek povsem oseben davek, upošteva zakon tudi dejstvo, da imajo posamezni davkoplačevalci tudi gotova bremena. Vsa taka bremena, ki težijo na davkoplačevalcu, mora ta poslednji v svojem interesu natančno označiti v napovedi. Obdavčljiva svota je namreč tisti čisti dohodek, ki ostane, ko se od napovedanega dohodka odbijejo vse one svate, katere obremenjujejo dohodke vsakega posameznega davkoplačevalca. Zakon dcnvoljuje v tem oziru sledeče odbitke: 1.) stroške in zgube, ki jih je imel davkoplačevalec v davčnem letu pri proizvajanju dotičnega dohodka; 2.) davke in takse vseh vrst, ki jih davkoplačevalec plačuje državi, občini, pokrajini in drugim korporacijam, ki imajo pravico pobirati gotove davke. Izvzeta sta le dodatni davek na dohodke in tozadevna doklada. 3.) Letne pasivne postavke vseh vrst, s katerimi je davkoplačevalec obremenjen (obresti, rente itd.). 4.) Svote, ki se davkoplačevalcu odtrgajo od pokojnine, dalje sivo te, ki jih plačuje kot zavarovalnino od zavarovanj na življenje, katera je skJeni!l zause ali pa za Člane svoje družine. 5.) Prispevki, ki jih davkoplačevalec plačuje bolniškim blagajnam in pokojninskim zavodom. Napoved morajo opraviti le tiste osebe, Ravnotako velja tudi obratno; inozemec, ki^/majo tk^°r 21 Ž**"?' ^000 hr ima svoje dohodke v inozemstvu, a svoje ^fŠ*1?1?*^ dohodka, ^JTSV bivališče v Italiji, je podvržen novemu ki jim ostane po vseh odbitkih, ki davku. Le oni italijanski državljani, ki jlh predvideva zakon m k, smo ,ih ravno imajo svoje dohodke in svoje bivališče v inozemstvu, Mož preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Larisa Arkadjevna je bila v dvomili; ali naj pove Valeriji, kar je videla, ali naj počaka prihoda Diomida Petroviča PQ resnem razmišljanju je sklenila, da počaka. Naslednjega dne, ko se je Valerija izpre-hajala, je skušala najti tajne duri, toda zaman. Ko se ,e prejšnji večer zbudila, so bile duri že odprle, a zapirale so se ne da bi se bilo treba dotakniti vzmeti, prišlo PvagiSat a ~ V Škral0vi ^ ji * Trije dnevi so mirno prešli. Valerija je bila sicer se potrta toda ze man, razburjena in nič ni ugovarjala, ko Ji je kumica rekla, da bo pri njej še eno aK dve nog. Bakulinka ,e upala, da bo' 'videla mesečno deklico odpreti tajne dun toda njeno upanje se ni uresničilo. Deklica je krepko spala, bila je mirna in ni vstala s postelje. Popoldne, ko so dame sedele na terasi in~ie Larisa Arkadjevna čitala, a Valerija zamišljeno in otožno vezla, je nenadoma prihitel Ricciotto. Ves v strahu je naznanil, da je prišla neka dama v spremstvu vodnika z oslom, ki je natovorjeu s prtljago, in sporočil, da želi dama videti Bakulinko. Istočasno ji je izročil vizitnico in z razumljivim začudenjem prebrala: Baronesa Aleksandra Dimitri-jevna von Roteršild, rojena kneginja Kopnina. — Ne razumem, kdo bi bila ta dama, odkod je in kaj hoče od mene? — je rekla in zmigala z rameni. — Eccellenza, prišla j*e iz Rusije, — je rekel •sluga. 1 u je napisano: baronesa Roteršild, a jaz ne poznani nobene barone se Roteršild. ~T Mislim, da je to soproga mladega barona, — je pripomnil Ricciotto. Najprej je vprašala po njem, a ko sem j, povedal, da je odpotoval in da se vrne bržkone crez dva tedna, je odgovorila, da počaka tTnltič P°Vratka' in mi 'e naj vam izročim Te besede so tako pretresle Valerijo, da bi se bila skoraj zrušila. Občutila je neznosno skoraj fizično bolest, kakor da ji je nekdo srce z nožem prebodel No, Larisa Arkadjevna, ki je bila sama zelo razburjena zaradi nepričakovanega obiska, ni ničesar opazila. — Peljite damo v sprejemnico, — je velela vstala in šla v sobo, ki je mejila na teraso in katere duri so bile odprte. Črez nekaj minut se je v dvorani pojavila čedna, vitka in elegantna mlada ženska v žalni obleki; obrazne poteze so spominjale na vzhod, polt ji je bila skoraj bronaste barve, lasje črno-modre, oči temne. — Oprostite, gospa, mojemu nepričakovanemu poseiu, — je rekla z neprisiljenostjo svetske dame, ko se je približala Larisi Arkadjevni. — Saj nisem mogla drugače napraviti. Moj rednik, pri katerem sem živela in katerega sem spremila v Krim, je nenadoma umrl; nimam nobenega, h komur bi se obrnila, -zato sem prišla k svojemu možu. Zgolj rodbinski oziri so naju silili, da sva morala skrivati najin zakon; ioda teh obzirov ni več. Bržkone so se moja pisma poizgubila, ker je Pavel odpotoval iz Petrograda; toda ko sem zvedela za naslov, sem prišla, da pojasnim končno neko zadevo in mi ji težko proč od nj^ga« V svoje največje obžalovanje sem zvedela, da Pavla ni tu; toda se vrne semkaj. Ali boste tako dobri, gospa, da mi ne odrečete gostoljubnosti in mi dovolite, da počakam tu povratka svojega moža? Će bi vam pa bila v nadlego, se morem nastaniti v gostilni malega mesta, skozi katero sem šla na potu v M on ti-gnoso. Sicer pa, — je rekla z obotavljaj očim se glasom, — vam bom zelo hvaležna za sprejem, ker sem popolnoma sama, a svojo istovetnost vam lahko dokažem, ker imam vse dokumente s seboj. Larisa Arkadjevna je z začudenjem poslušala in radovedno opazovala to baronovo soprogo, ki jo je on znal tako skrbno in dobro skrivati. Čemu? Ta tajinstvena žena je mlada in lepa in prijetnega obnašanja. Ničesar ni razumela o tej čudni zgodbi, vendar P* jo je zelo vznemirila mest, da je baron oženjen. Ne brez napora se je obvladala, da je vljudno odgovorila: ste tu v svoii hiši. baronesa: £rad je last Pavla Borisoviča; on ga je ravnokar kupil, a jaz in krščenka sve tu gostji barona, vašega moža; tudi bi jaz ne mogla odreči gostoljubnosti njegovi ženi. Takoj odredim vse potrebno, da vas nastanimo: — Hvala vam, toda nisem sama, tudi moj mali ljubljenec prosi milostnega sprejema. Z nasmehom je vzela iz žametne torbice, ki ji je visela na roki, drobnega naroćnega psička velikih črnih oči; bil je podoben klopcu snežnobele svile. — Ah, kako je srčkan! Seveda ga udobno nastanimo, — je rekla Bakulinka ter pobožala lepega psička. V tem hipu je vstopil presenečeni Misel j, ki ga je mučila radovednost in ki je že doznal nenavadno novost. Predstavil se je kot baronov polbrat, ponudil baronesi stol in se začel z njo pogovarjati. Larisa Arkadjevna pa je šla iz sobe, da poskrbi za nastanitev nove gostje. Valerija pa se ni makni 1 a z mesta na terasi, ampak je sovražno in jezno od daleč gledala Dino. Severia, ki so jo vprašali za svet, je svetovala, naj nepričakovanega gosta nameste v -stari sobi>, ki je gledala na dvorišče. — Toda ta soba je zelo dolgočasna, ker nima razgleda na lepo okolico, — je pripomnila Bakulinka. — Kaj za to! Barvano steklo zakriva pogled navzven. Razen tega je to stara gosposka soba in je najbolj primerna za novo gospodinjo, — je odgovo~ rila Severia in namršila obrvi, kakor da ji soproga novega grajskega lastnika nič ne ugaja. IV. «EDQfOST* V Trsta, dne 7. maja 1929. gnojilom, je pa tudi takih kmetovalcev, ki so rabili umetna gnojila, a jim niso prinesla zaželjetiega uspeha. To pa je krivo nepravilno ravnanje z umetnimi gnojili, večkrat pa tudi to, da kupujejo umetna gnojila od trgovcev, ki jim ponujajo blago cenejše, a zato tudi slabše. Ni poteklo osem dni od tega, ko se je oglasil pri Tržaški kmetijski družbi trgovec iz Istre (ime in kraj si pridržujem) in je hotel kupiti 10 do 15 kvintalov superfosfata za razprodajo po ceni, po kateri mi niicno mogli dati. Povedal mi je, da ima cenejšo ponudbo, in mi to tudi pokazal, rakar sem ga posvaril, da je to manje odstotno in slabše blago. V moje začudenje mi je odgovoril, da je to njemu vseeno, četudi je sama zemlja o raztopiti košček mila v vodi in nap&aii skozi papirnato cevk*} prekrasne balončke. Kako hitro narašča mehur in kaiko k« amo preliva barve. In deček piha dalje vanj. Badooček mu je vedno premajhen. Naenkrat pa pride razočaranje. Na mehurje vi kožici se pojavi črna pega, mehurček poči in se razblini v komaj zaznati* kapljice. Toda neuspeh je imalu pozabifen. H »tro je uart varjen drugi mehur in tr&tji in četrti, in vsi končajo enako kakor gotovo, da sta Moun* Eve ros t in Gaurisankar dve različni gori. Višina najviife gore je natančno 8682 m. In ta gora je Mouni Everest in ne Gaurisankar. Ta pomota se je dognala 1, 1903. in višina Gaurisaskarja je izmerjena na 8143 m, tako da je ta gora za kakih 700 m nižja od Mount Everest-a in da so mnogi vrhovi viftji od Gaurtsankarja. Zelo težko verjetno j,c. da bi se v Osrednji Atriji dobila gora, ki bi bila višja od 8882 m, kolikor meri Mount Everest, popolnoma pa ni mogoče izključiti te možnosti. Gorovja osrednje Azije so namreč še vedno premalo prvi. Toda nočem vam govoriti o srečni raziskana, da ni mogoče z gotovostjo trditi, otročki dobi, ko ustvarja čio vek raifcućde ba-kmčke in iko £a ne odvračajo od tega deda niti stahii neuapehš. Takisto ne nameravam morda ponavljata staro, da je človek večen otrok in da si ustvarja vsak dan take balončke, ki se razblinijo v nič. Govoriti hočem o mšlničttih mehurjih, v koiŠktaJr so postali predmet znanosti. Isti pojav je obenem preljuba igračka naših otrok in predmet najbolj resnih preiskav s shrani odličnih učeajakov. Najprej so se naravno lotili vprašana.: zakaj ;inajo milni čari mehurji ic«iko (ktrogk. Vzrok temu moramo iskati v napetosti po-vršia. Kohezija, to je ona sila, ki vede molekule ene in is»te snovi med seboj, se pojavlja na površju kot pritisk v notranjost tekočine Vsled tega pritiska, ki sili, ka^eor rečeno, v tekočino, izkuša tekočina zadobiti kolikor mogoče majhno površino. Znano pa je, da ima izmed vseh teles enake prostornine (krogla najmanjšo površino. Tako si razlagamo obliko kaplfic in analogno 'tudi milniČnih mehurjev. Pri skednjih moramo sicer4 razločevati zunanje in notranje površje. Čim mlajši je mehur, tem jačji je pritisk. Radi tega tišči milnična kožica, ako smo pustili odprto da je Evere«t najvišji. Skoraj gotovo pa je, da ni nikjer n« srve+tt višjega gorovja, kot je v Osrednji Aaifi, in da je treba torej baš tam iskati najvišji vrh sveta. Dre mesti na izeml^i prideta v ipoštev, kjer bi utegnili dobiti še v ište vrhove. Nepoznane pokrajine Antarktike (južno polarno ozemlje), kjer so že dotfaali 4600 m visoke gore. Seveda C' > malo verjetno, da bi se dobile tu gore, ki i presegale Himalajsko pogorje v višini, toda z szirom na razsežnosti gorovij- v Antarktiki, ni to popolnoma oenotgoče. Drugi kraj, kjer bi utegnili najti Se visoke jgore. je holandska Nova Gvineja. Na tem velikanskem otoku, ki leži severno od Avstralije in ki meri 785 tisoč km? (za kakih 200 tisoč kar večji od bivše Avstro-Ogrske), so veliki deli še popolnoma neraziskani. Velikanska močvirja in divja plemena so velika ovira za raziskovalca, tudi se holandska vlada ni posebno zanimala za raziskovanje svojega dela. Gotovo je, da so v notranjosti visoke gore, pokrite z večnim snegom, dasi leže skoraj ob ravniku. Kako daleč sega gorovje Charles-Louis v notranjost, se ne ve. Najvišje gore, ki se vidijo z obrežja, cenijo cevko, skozi katero smo pihali, zrak kffle-lna 5000 m, toda ta cenitev m natančna kako hurfa in sicer s čimdaije večjo silo. Če p*|i>a >e globoke)e v notranjosti, « popolnoma zapremo cevko, ohrani mehur svojo velikost, j oezn^to. Nekoč so pripovedovali, da so v no-ker drži pritisk zaprtega zraka ravnotežje ' traojosti vrfiovi ki presegajo 9000 m nadmor- pi tisk« mehurjevega piovršja. Nekoliko težja ie razlaga omh prelestnih barv, ki se prelevijo na mehurjevem površju. Popolno pofasniiev je dala šele undulacijska teorija svetlobe, po kateri se, kakor znano, razišir>a svetloba kot transveralno valovanje, slično valovanju, .kakršno Seveda so svetlobni žark Njih dolžina meri od 400 do 900 t»iljoi*in mi limetra. Najkrajšo valovne dolžino ima vi jo ličasta barva, na^dajjjšo rdeča. ske višine in tudi so navajali imena take gore «Herkulejeva gora*, toda to so večjidel govorice brez nikake znanst-vetne podlage. Ta možnost, dasi zelo maillma, pa n.i izključena. V Afriki je najvišja gora znani vrh Kiii- strlo, tmičild. Po dolgem boju s samim seboj sklene poslati svojega srna v Ameriko. V res-nici ?? ^ tat njegov sin Ferdinand, tem" več Marija, RJhardova mlada žena. Le ker je bil mladi Ferdinand zaljubljen v lepo Marijo je prevzel: tatvino nase. Marija je bila blazno zaljubljena v svojega moža. Bala se je, da se je kmalu naveliča in zato ga je skušala pritegniti nase na vse načine: 'kupovala je najlepše obleke, najfinejše perilo zakrivala je pri tem stroške svojemu možu, lezla je v dolgove in nazadnje je bila prepuščena na milost in nemilost brezvestnim šiviljam, ki so jo stiskale za vrafc in so jo tirale v •tatvino. — Njen mož je dobil v njeni denarnici veliko svoto denarja, ona se je zmedla in po srditem boju je priznala, da je tatica ona. Z jokom, z vso svojo rafiniranosti o, z žuganjem s samomorom je prisilila svojega moža, da je molčal. Ko je pa videla obupanega očeta, ko je videla bridko slovo Ferdinandovo in ko je slišala voz, ki naj bi peljal Ferdinanda do ladje, je omahnila na stol in je izpovedala vse. — *** Bernstein ni poet, ampak dramatik, ni človek, ki se prepusti čuvstvom, ampak človek, ii gradi z natančnostjo matematike, on je pisatelj, ki pozna notranjost človeka in vse, kako je treba pisati za oder. On ne ustvarja tipov, njegov slog je suh brez okraskov, a krepak in jasen. Njegove stvari: zgrabijo poslušalca takoj ob začetku, ga s sugestivno silo vlečejo za seboj in mu ne pustijo priti do oddiha, do konca. Pri njem valovi morje napetosti, in ko dosežejo ti valovi višek, se takoj znižajo v oseko, da se spet lahko poženejo višje in višje. *** «Tat» se uprizori prvič v slovenskem jeziku; prevod je izdelal prof. Juvančič Šele pred kratkim. «Čitalnica» da »tata* v lepi zasedbi. V glavni ulogi nastopi gdčna Stevančičeva, ki bo imela v svoji silni vlogi pač lepo priliko, da nam pokaže ves svoj igralski talent. Njej ob strani bo v glavni moški vlogi g. Terčič, ki nam tu pokaže svoj novi obrat. Kdor ni videl g. Terčiča v glavni moški vlogi v Amfisi (ki jo je igral v Ljubljani) ta še ne po-zna g. Terčiča od te strani. To silno ogrodje bodo aktivnega življenja. Ustanovljena je celo ttidi tiskarna, razširja se šolska mreža, urejajo se središča za agitacijo. Ker so prebivalci Tadžik^tana prrlično okretno Iftai-stvo, ki pokazuije precej dovzetnosti m razumevanja, ni dvoma, da si sovjetska propaganda ustvari tudi tu nov ctslon. ZADIUZHA ZVEZA U TRSTU registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na U. redni etični zlisr ki se bo vršil dne 4. junija 1925 ob 10. uri predpoldne v Trstu s sledečim dnevnim redoni : 1. Odobrenje zapisnika občnega zbora. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Potrditev bilance za leto 1924 in razdelitev čistega dobička. 5. Obrestovanje deležev in določitev letnega prispevka za leto 1925. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. OPOMBA: V smislu § 29 zadružnih pra* lepo dopolnili ostali igralci gdčna Kreše viče va vil se mora vsak pooblaščenec kake zadrugei 41*V«I«II1U vitiu \ d u-e . mandžaro na n*^* raed Britansko Vzhodno in gg. Gvardjarečič, Cesar in Primožič. «Tat» ; bodjsi načelnik bodisi kdo drugi, legritimi-"imam^^ri^stTnmah! ^Airiko in'bivšo Nemško Vzhodno Airiko. Nem-1 bo zadnja premiera «ČitaInic2» in obenem be- j rati s tozadevnim v seji načelništva sklenje i neprimerno maniši profesor Hans Meyer je 1. 1889 prvič pri-j nefična predstava za igralski ensambel, ki pač njm pravilnim pooblastilom in v smislu * J- ^ ___:_ ': šel n.T vrh iela. Tvorita jc sacno dve vzporedni plasti molekuJ, t. j. onib najsnan/šib delcev, iz katerih so -Zgrajene ra-zlične snovi. Plaisti, ki se svetijo v vijoličasti barvi, bi imele 37 do 38 vzporednih v,rst molekul. šel na vrh in ga natančno znaša 6010 m nad morjem. V Avstralija je najvišji vrh Mount Town-send v gorovju Kosciusko v avstralskih Alpah. Meri 2241 m, torej za celih 600 m nižji od Triglava (2664). Će so za Airiko in Avstralijo te številke dognane, ne moramo tega trditi za Ameriko. Danes ne moremo še z gotovoistjo trditi, kateri vj4i Amerike je najvišji. V Severni Ameriki velja *za najvišji vili taikozvana Elijeva gora na meji med Britansko Cokimibijo in Alasko. Prvi je prišel nanj vojvoda Abruzzov 1. 1897. ,po velikih težavah. Vrh meri 5495 m. Znano je sicer že več let, da ni ta vrh najvišji v Severni Ameriki, vendar se v šolskih knjigah še vedno navaja kot tak. Dognana stvar je, da sta še dva vrhova višja od Elijeve gore. Prvi se imienuje Mount Logan. ki se dviga t»o-lj v notranjosti, toda blizu EKjeve gore in ki meri 5955 m, toda v Alaski je še en vrh, ki presega oba imenovana. Ta hrib je dobil ime po tedanjem pred-i sedniku Združenih držav: Mount Mac K:nley, lajlepšega nove avtonomije u sovjetski Rusiji Nedavno je sovjetska vlada izvedla novo porazdeLbo srednje Azije ter ustvarila na ozemlju enega dela Rusije, Buhare in Hive, dve novi socialistični republiki: Uzbe-kistan in Turkm eni stan. K tema dvema se je pridružila v najnovejšem času tudi avtonomna republika Tadzikistan. Evropska javnost je dognala oi tej novi republiki le nekaj malega iz brzojavnega poročila. Kaj pa pomeni kaka nova republika v Zvezi sovjetskih 'socialističnih republik, se more j oceniti šele na podlagi statističnih m zemljepisnih podatkov. Tadžiksrtan obsega - jugovzhodni del srednje Azije, meji na jugu na reko Amu-dariom, Afganistan, na vzhodu na Kitaj, a na severu in na vzhodu na Uzbekistan. Hova republika ima površino 72.000 kvadratnih vrst in se razteza ob gorskem 50 zadružnih pravi! je občni zbor sklepčen pri vsakem številu udeležencev. (364) Je edifti naS urar in zSafar Alojzij Pov na Pšazza Gsnba^i št. 2 prvo naoiiropje meri pa 6239 m. In še vedno je mogoče, da . . . , , p se nahaja v Alasko gora, ki je še višja od kraju z masivnimi hribi na podnožju 1 a-zadnje imenovane. Gotovo pa je, da je treba • mtra, Hindukuša in Tanšana. Poedini vr Fskati le v Alaski »najvišji vrfi Sev. Amerike, hovi se dvigajo do 500 metrov Najvišji vrb Srednje Amerike pa leži v Mexiku Ta se nahaja na istxxu med Atlantskim in Velikim oceanom. Imenuie S2 Pic de Orizaba in meri 5582 m, oni znameni te jši vrh Toda znanost se ni pri teun ustavila, šia je še dalje. Hotela je celo ugotoviti, kakšna lego Urizaba in m imajo molekule napram površju in med seboj ! Popokatepetl men le MA) m in kako so razvrščeni alomi v molekuli sami« ____,¥ ____________ V Južni Ameriki štejejo Aconcagua v C3ii- "Po toz^TvnilT p^aLktih znane^T angle-ikega | leoskem gorovju za narviiji vrh. Se pred iOO en jak a- W. Bragga je vsaka nrilničtia mole- ' leti pa so smatrali veliko bolj proti severu ■.r - , . - .. ., —fopiloice orig- jj atomi tvorijo v molekuli samo man "še sku-j vrh šele na 20. mestu po -skrortn:,cc dru^h anamk, piale) v n2LSem siučaju -predvsem za organske' ' ' ----- ročne in nahrbtne žveplahiike, prave azbestne žveplene tnakce itd. Umetna gnojila: .mešanico za krompir, 16 18% supe.rfosfat, 40% kalijevo sol. in čilski soliter. Modro galico angleško, zajamčeno 98-99% Čistosti. Žveplo, dva'krafc rafinirano in ventilirano, preiskano z 99.57% čistosti in razne druge gospodarske potrebščine. MODRA GAUCA. Tržaška kmetijska družba ▼ Trstu ulica Torre bianca št. 19. Telefon št. 4439, naznanja vsem, ki so naročili večje količine ang.'eške modre galice, da ima dospeti parnik dne 10. t. m. v Trst. Za obdačenje in dvig galice bo trajalo dva do tri dni. Takoj ko dospe blago v skladišče bomo objavili v ^Edinosti*. Onim, ki so zaarali galico, ki smo jo imeli v skladišču, a jo niso dvignili do določenega Večina odraslih ljudi v kulturnih deželah roka, bodo morali počakati na blago, ki ima bi nam znala odgovoriti na vprašanje, katera kisline značilno karboksilno skupino, ki je zgrajena iz enega ogljikovega, dveh kisikiovih in enega vodikovega atoma. Molekule sto-iijo pravok»t«o na površju in sicer s kaor-boksitnimi sloupinami navznoter, tako da tvorijo te vez med zunanjo in notranjo mole-kulno plastjo.. Miwsikdo iz čitateljev bo morda ma^al z glavo. Neverjetni se mu bodo dozdevali usip2hi, nepotreben morda tudi ta članek. Zadovoljen pa bom, če sem ž s« i-t :jn>Sl CtllU IliCJ" ^ '— t--------> > ' , J..«. vrh. Zaradi.nevihte, ki je tedaj razsajala i pognojena. Po naravi vlažna zemlja je kaj _____ _ * L. ! 1 — - ^ . m »« 4 o n /\ ^rtlnAiti vi- ! /lr«^/u>i>n>i im co I a n i If (Url 10--IS Ha '.vin rl- dospeti s tem parnikom. Ker je skoraj vsa naročena količina angleške modre galice že oddana, vabimo one ki jo nameravajo naročiti da jo naročijo Še tekom tega tedna. Po tem roku se ne bodo sprejemala več naročila. Tržaška kmetijska družba ▼ Trstu, ulipa Torre feaancu št, 19, Telefoa št. 4439. DAROV! Za Dijaško Matico so darovali: Člani Kon-sumnega druJštva S. M. Magdalena sr<~ :a Lir 20—. V počastitev spomina pok. Mile _ _ Voukove in pok. Marije Božič daruje g. K. i ki meri 4810 m, ye pač davno znana resnica, t: i:- -^n- ir. » i-v ki je mogoče oviieči. Toda t«udi ta znana številka, ki nam je prešla v kri in meso, velja le, če prištevamo Kavkaz k Aziji. je najvišja gora v Evropi, katera v Asifi Pra-. vilen odgovor bi dobili navadno tudi od ljudi, ki »imajo bo^ve kakšnega zemljepisnega znania Ako bi pa postavili isto vprašanje za Airiko, Ameriko in Avstralijo, bi dobili že man* pravilnih odgovorov. Posebno glede Amerik«, kjer imamo severni in južni del, bi vnMi, da imamo mno£o nevednežev. Vendar pa ni to nič čudnega in tudi ne talce sramotnega, 'ker na ta vprašanja nam ne more dati točnega odgovora' niti zeuilje-pisaa veda. Da je v Evropi Moot Blanc najvišja gora, spomina pok. Širok lir 20— Kmavs Josip Draga Lir 10 — Darovateljem najlepša zahvala. Podružnici <-Šo!skega društva* v Skednju daruje Gospodarsko društvo* v Skednju mesto venca pok. Ivanki Godina, soprogi tajn?ka Lit 100.—. Isto društvo v počaščene Be rnarda Godina Lit 50._. Ker se ni mogla vdeležiti pogreba pok. Bernarda Godina daruje Anton Sancin-Drejač Lit 10— N N. v spomin pok. Ivanke God na Lit 10-—- Za refekcijo v Skcdrtiu daruje Ana Opara Lit 5.—■. Srčna hvala vsem! U priliki 21 godine vijenčanja gospodina Spira Jankoviča daruje gosp. Fran Knežič L !G0 Šo» društvu za siromašnu djecu. Blagemu dobrotniku is'»J, na- med črnim m Kaepiiskim morjem. Nekateri zemljepisci jo prištevajo še veduo k Evropi, posebno odkar je postala ruska pokrajina. Kakor hitro pa prištevamo to deželo k Evropi, tedaj pade Mont Blanc na drugo mesto. V Kavikaizu imamo namreč več pouosoih vrbov, ki presegajo višino 5000 m. I« sv. pisma znana gura Ar ara* v Armeniji je visoka 5165 m, a v Kavkazu je najv-Sja tfora El-brus z dvema vrhovoma, eden meri 559J m, drugi 5629 m. Elbrus je najvišja gora v Kav>-kazu in torej tudi nafvićfa evrop-ska gora, če prištevamo Kavkaz k Evropi. Tudi glede Azije ni «zadeva» o najvišfi gori tako jasna, 'kakor se bo zdelo v prvi pogled. V šoli smo slišali, da je najv&ja gora v Aziji «Mount Everest* aH «cGaur9li. Pred vojno se je izvažalo letno za 6 milijonov raznih pridelkov, dočim se uvažajo industrijski iz^delki tkanine, s.eklo, po-sodje, obuvalo, petrolej, poljedelski stroji, gradbeni materijal. Prebivalstvo večinoma ne zna ne citati ne pisati. Glavno mesto Dju^ambe je zelo staro, ali povsem zapudčeno. Moskva je sicer dala novi republiki avtonomijo, ali ta čin ima v stvari isamo formalen značaj, ker domorodci" niso spo sobni, da bi se sami upravljali. Za kulturno višino je dovolj značilne, da so v Tadžik-stanu še danes vasi, ki nimajo niti pojma o veliki ruski revoluciji, niti ne poznajo imen najbolj znanih boljieviških voditeljev. V najnovejšem ča