Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št. 48 LJubljana, ponedeljek 29* februarja 1932 Cena Din 1.- LOfENSKI Iznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNIMVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon *t- 3122, 3123. 3124. 3125 is 312« PODECŽN1CE: MARIBOR. Grajski trg št- 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 100, NOVO MESTO. Ljubljanska C Tel. 8t 26. JESENICE Ob kolodvoru 10L «—, — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani su 10.35L t Kraljevski vzgled Nj. Vel. kralj je znižal svojo civilno listo za štiri milijone — Pri-četek proračunske razprave v Narodni skupščini Beograd, 29. febr. Narodna skupščina je danes pričela proračunsko razpravo. Seji so prisostvovali skoro vsi narodni poslanci, navzoča pa je bila tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom g. Petrom 2ivkovičem na čelu. Zaradi lahne obolelosti predsednika Narodne skupščine je predsedoval seji podpredsednik dr. Hasanbegović. Po sprejetem zapisniku in rešitvi nekaterih manjših zadev je predsedujoči predlagal, naj se prva in druga točka dnevnega reda, to je izvolitev tretjega podpredsednika in petega skupščinskega tajnika ter volitev enega člana za verifikaciiski odbor odgodi do konca seje ter da naj Narodna skupščina takoj preide na tretjo točko dnevnega reda. to je razprava o proračunu. Narodna skupščina je ta predlog osvojila. V imenu finančnega odbora je podal poročilo o proračunu narodni poslanec dr. Oton Gavrilović. Prečital je obširno poročilo finančnega odbora, ki ugotavlja, da se tudi v naši državi na vseh poljih poznajo posledice srospo-darske krize ter da se je zaradi tega pri ocenjevanju in sestavi nroračuna strogo uveljavilo načelo kar največje štednje. Poročilo nato podrobno razčlenjuje predloženi proračun. (Obširneje je objavilo poročilo finančnega odbora že nedeljsko »Jutro«.) Pred pričetkom debate je povzel besedo ministrski predsednik g. Peter Živković, ki je izjavil: »Gospodje narodni poslanci! Pravkar sem sprejel od ministra dvora pismo, ki je v tesni zvezi s predlogom proračuna ter prosim, da sprejmete to pismo na znanje. Glasi se: Gospod predsednik! V želji, da kraljevski dom doprinese k znižanja državnih izdatkov, je Nj. Vel. kralj blagovolil odrediti, da se izdatki za civilno listo Nj, Vel. kralja, ki so zapopadeni v prvem oddelku proračuna vrhovne državne uprave za leto 1932^33, znižajo za 4 milijone Din. Obveščam Vas o tej odredbi v svrho nadaljnjega postopanja. Izvolite sprejeti tudi pri tej priliki izraze mojega odličnega spoštovanja. — Boško Jeftič, minister dvora. Narodni poslanci so sprejeli to sporočilo z nepopisnim odobravanjem in priredili Nj. Vel. kralju dolgotrajne ovacije. Vest o tej gesti Nj. VeL kralja se je bliskovito razširila; po vsem mestu ter je izzvala povsod pravo navdušenje. Naš vladar je s tem zopet pokazal, da čuti s svojim narodom in da želi, da bi se bremena kar najbolj omilila. Načelno debato o proračunu je nato otvoril finančni minister dr. Djerdjević z daljšim ekspozejem, v katerem je obrazložil osnove, ki so bile merodajne pri •sestavi proračuna ter orisal smernice naše bodoče finančne in gospodarske politike. V svojem obširnem nad eno uro trajajočem govoru jc podrobno obrazložil ves proračun in prosil Narodno skupščino, naj upošteva splošne prilike in državne potrebe ter sprejme proračun kakor je predložen. K besedi se je prijavilo nad 60 govornikov. Ob uri, ko to poročamo, govori narodni poslanec dr. Kujundžić. Za časa proračunske razprave bo Narodna skupščina zasedala dopoldne in popoldne, po potrebi pa tudi zvečer. Nova japonska ofenziva Danes so Japonci začeli novo oSenzivo — Kaj je Kitajce prisililo k umiku — Amerika čaka na odločitve Društva narodov Šanghaj, 29. febr. Japonci, ki so dobili znatna ofačenja, so danes zopet pričeli novo ofenzivo. Po večurnem topovskem obstreljevanju je začela dopoldne ob 9.30 prodirati pešadija, podprta od tankov in bombnih letal proti Čapeju. Kljub silnemu obstreljevanju se Kitajci vztrajno drže in odgovarjajo s strahovitim streljanjem iz vseh kalibrov. Kitajci kažejo neverjetne primere junaštva. Mnogi kljub silovitem ognju zapuščajo strelske jarke ter gredo bližajočim se japonskim četam nasproti in jih obmetavajo z ročnimi granatami. Bitka ob uri, ko to poročamo traja z vso silovitostjo in je težko reči, ali bodo Japonci dosegli kak uspeh. Včerajšnji dan je dobil svojo obeležje z izpraznitvijo Kiangvana, ki so ga Kitajci branili vse do zadnjega. Za posest tega kraja, ki je imel nekoč 150.000 prebivalcev, a je danes samo še kup razvalin, se je vršila srdita borba. Po cestah leži po ugotovitvah japonskih oblasti 1600 mrtvih civilistov poleg nešte^ila kitajskih vojakov: koli-f Hud; ie pokopanih ood razvalinami, se sploh ne da reči. Kitajci so bili prisiljeni prepustiti razval5**** Japoncem, ker zaradi strašnega smradu, ki se širi od trohnečih človeških trunel, niso mogli več vzdržati. Pokopavanie mrliče v je popolnoma nemogoče, ker Japonci neprestano streljajo in bombardiralo, kierkoli se prikaže kak Kitajec. Kitajci so zavzeli tik za Kiangvanom nove pos'aianke, kjer so se utrdili in koder nudijo sedaj zopet odločen odpor Japoncem. Japonci so včeraj tudi pooolnoma razdeiali kitajsko letališče v Hangčau. Deset letal so uničili z bombami, nakar so hangarje zažgali. Uničeno Je tudi privatno letalo Čangkalšeka. London, 29. febr Reuter poroča iz Šansrhaia. da ie no službenem poročilu bilo v borb? za Vuzung in Kiangvan na janonski strani 104 mrtvih in 975 ranjenih. Poročilo povdarja dalje, da so Imele mornariške čete dosedaj 100 mrtv»h m 500 ranjenih. Japonsko vojno posojilo VVashinjrton, 29. febr. g. Po poročilu ameriškega trgovinskega atašeja v Tokiju bo japonska vlada prisiljena najeti v kratkem večja notranja posojila, s katerim hoče kriti stroške vojne s Kitajsko. Posvetovanja v ženevi — .eva, 29. febr. Predsednik sveta Društva narodov Paul Boncour se je včeraj ponovno sestal z angleškim zunanjim ministrom Simonom s katerim je konferiral o položaju na daljnem Vzhodu, zlasti glede odgovora dvanaj-storice na noto, ki jo ie poslala japonska vlada Društvu narodov v začetku P otekle tedna. V ^ku današnjega dne *e Paul Boncour konferiral o lem »prašanju tudi z ostalimi člani sveta Društva narodov. Japonci v ženevi popuščajo Pariz, 29. febr. g. Kakor poroča »Petit Parlsien«, so začeli japonski delegati v Ženevi zavzemati bolj pomirljivo stališče. Ne govori se sicer o ustanovitvi sovražnosti, ker se Japonci nikakor nočejo zadovoljiti z neuspehi v Sanghaju, toda zastopniki sondirajo položaj, ki bi nastal, če bi se ugodilo iaponski zahtevi, da se morajo Kitajci umakniti 20 km daleč od mednarodne koncesije. V ostalem pa zahtevajo, da hočejo braniti samo status quo. Vprašanje je samo, kako bi bilo mogoče dati garancije za ta nevtralni pas. Amerika okleva Washin»ton, 29. febr. Iz dobro po- j učenega vira se izve, da vlada Zedi- ' njenih držav še ni edina v tem, ali naj I proglasi gospodarski bojkot nad Ja-*v>t,cka ali ne. Po dolgotrajnih razpravah se ie vlada nano^led -^Hinila za to, da počaka na odločitev Društva narodov. Zunanji minister Stimson pa še vedno pritiska, da bi se vlada odločila brez ozira na to, kako stališče bo glede dogodkov na Daljnem vzhodu zavzelo Društvo narodov. Temu pa nasprotuje predsednik Hoover, ki povdarja. da se Amerika nikakor ne sme prenagliti. Gospodarski bojkot ie hudo orožje, ki ga je treba vporabiti samo v skrafni sili. Rusija dovolila prevoz japonskih čet Moskva, 29. febr. Na ponovno prošnjo japonske vlade so sovjetske oblaeti dovolile transporte kitajskih čot na vzhodno kitaoski železnici od HarMna do Imantija, toda le v omejenem obsegu. Vlomilcem v jugoslovensko banko v Pariza na sledu Pariz. 29. j.in. ParLSka kriml«nakia policija je prišla na sled t*r-em roparjem, ki bo v sredo izropali jugo&I o vensko bamso Ba-ruh in odnesli 130.000 frankov. Neki trgovec je našel davi omot stare obleke ter ga izročil policiji. Več nameščencev oškodovane banke je spoznalo v teb oblekah obleke roparjev. Po tej naj-dfbi se je dalo tudi ugotoviti, da so se roparja po Izvršenem ropu popolnoma preoblekM in najbrž pobegnili iz Francije. Osebni popi«: dveh izmed njih so bili sporočeni vsem evropskim policijskim komi sari j atom. Nameščenci se tudii spominjajo, da &o govorili roparji francoščino e tuji;m naglasom. Papežev govor v radiju Rim, 29. febr. Papež je imel včeraj ob priliki proglasitve nekega novega svetnika govor po radiju, v katerem je opozarjal na veliko moralno in materijalno delo sedanjosti, ki v zgodovini nima primera- Poudarjal je, da je to predvsem posledica pretiranega ponosa požrešnosti na denar in pohotnosti. Blagoslavlja vse, ki trpe poman jkanje^ vse narode, zlasti oba naroda na vzhodu, na katera gleda ves svet z vso skrbjo, spominja se v svojih molitvah tudi onih, ki so v Rusiji, Mehiki in Španiji v posebni duhovni stiski. Blagoslavlja tudi vse one, v kojih rokah je usoda narodov, da bi našli božjo milost in da bi se povsod zbudila krščanska volja za medsebojno sodelovanje. ci zopet groze Helsingfors, 29. febr. Pokret Lapovcev je izzval revolucionarno gibanje, ki zavzema vedno večji obseg. Lapovci nameravajo •prirediti pohod na Helsingfors ker zahtevajo odpravo parlamenta in popolno za-tretje marksističnih strank. Vlada izjavlja, da je trdtno odločena zatreti to revolucionarno gibanje, ako treba tudi z oboroženo silo. Prvi ruski zrakoplov Pariz, 29. febr Kakor poroča neki ruski emigrantski list, je bil te dni dograjen prvi ruski zrakoplov. Ki bo v kratkem pričel svoje poskusne polete nad Evropo. Tardieu odpotoval v Ženevo Pariz. 29 febr. Ministrski predsednik Tardieu je imel včeraj popoldne razgovor z angleškim poslanikom lordom Tvrellom o francosko-angleškab gospodarskih vprašanjih Zvečer ob 21.50 je ministrski predsednik odpotoval v ženevo. Rudniška nesreča Pluesfield. 29. febr. V tukajšnjem rudniku je iz neznanega vzroka nastala eksplozija od česar se je porušil glavni rov. 38 rudarjev je zasutih. Dosedaj so Izkopali 6 mrtvih, d oči m je usoda ostalih 32 popolnoma nesigurna. Nemiri v Barceloni Barcelona, 29. febr. Po nekem javnem zborovanju je prišlo včeraj do hudih spo* p ado v med radikale: in Komunisti. Na obeh straneh so streljali, tako da je bJlo mnogo Dudi ranjenih. Policija je aretirala 20 oseb. Lapov« Vodje Organizacije prekmurskih in medji murskih dobrovoljcev. Na sredi predsednik Pavle Horvat, okrog njega pa poverjeniki za razne občine. (Glej porodilo na 3 stra ni.) Ljubiteljem malih živali Tudi pri nas bo treba smotreno organizirati rejo maffti žtvafi V stvarstvu je vse čudovito lepo urejeno. 2ivali so človeku v pomoč, korist in razvedrilo. Kokoš se preživlja s hrano, ki je- raztresena po tleh, dostikrat pomešana z zemljo in smetmi. Vse prebrska s kremplji, ki jih ima za to ustvarjene, pozoblje izgubljeno in raztreseno ter vse izkorišča v dobrobit človeku. Od vsega, kar kokoš s trudom poišče, bi človek ne imel nič. On nima te moči. da bi zbral in izkoristil ono. kar zna kokoš. Kokoš plačuje človeku prijateljstvo z jajci, piščanci in perjem. Vodna perutnina izkorišča žuželke v vodi, žre zelišča in druge odpadke ter daje zato okusno pečenko. Goiobček poišče hrano v najbolj skritih kotili in daje gospodinji mladice. Ptički razveseljujejo človeka in mu braniio njegove nasade pred sovražnimi žuželkami, ki so v stanu uničiti pridelke vrtov, sadonosnikov in gozdov. Udomačen kunec, ki mu je stanovanje majhen zaboj, se zadovoljuje z raznimi ostanki v kuhinji, je hvaležen za odpadke in zelišča z vrta in daje zato najokusnej-še meso, žlahtno kožuhovino ter volno, vredno 300 do 500 Din kg. Kdo more oporekati koristi ribic, ki izkoriščajo v vodah razne za človeka nedosegljive vrednote? Pes jc najzvestejši prijatelj, varuje imetje ter je pripravljen za svojega reditelja vse storiti, da se mu izkaže hvaležnega za izkazano dobroto. Skladišča z moko in žitom znajo ceniti naše muce. ki preganjajo miši in podgane noč in dan za človekovo prijateljstvo. Milijone rešijo pred to požrešno golaznijo, ki ji človeška roka dostikrat ne more do živega. Naš muc je miren, čaka pred luknjo, pozabi na prejo in neumorno ugo-nablja škodljivce. Športniki pa lahko rede angora mačko, ki daje najfinejšo volno, iz katere se pleto dragocene pletenine. Tz tega je razvidno, da vsaka živalica služi svojemu namenu in prav zato imajo Iz policijske kronike Ljubljana, 29. februarja. Kronika zadnjih dni je zopet precej pestra. Policiji je bilo prijavljenih več tatvin in vlomov, manjši požar, na Sv. Petra cesti je pa bila tudi manjša rabuka, katere žrtev so morali prepeljati v bolnico. V soboto med opoldanskimi urami se je nekdo splazil v lokal mesarskega mojstra Josipa Hudnika na 2abjaku št. 6. S ponarejenim ključem je odprl vrata in pobral iz predala 1-200 Din. Zdi 6e, da ga >e moral nekdo pri poslu motiti, kajti pustil je v predalu še okrog 1000 Din. — Z vrta splošne bolnice je nekdo 26. t. m. odnesel dve kositrni kadi, ju zanesel čez ogra)o k obrežju Ljubljanice in razsekal. Gotovo je hotel kositer prodati. Pri zločinskem delu pa je bil vlomilec zasačen in je pustil kositer ob Ljubljanici, sam pa je zbežal. — Monter Josef MaLarič je prijavil, da mu je nekdo na stavbi v Tobačni ulicd ukradel termometer in vodnovišrnsfci meter, oboje v vrednosti 300 Din. Ko 6ta 6e v soboto zvečer akademik France Slapšak in laborant Stanko Golob vračala okrog 22.30 v Zgornji Šiški proti domu, sta opazila, da se iz hiše električne zadruge v Drrootovi ulioi 40 močno kadi. Zbudila, sta Ojstrovo družino v hiši, sama pa odšla na podstrejše. kjer sta opazila, da se je vnela lesena stena dveh sob. Skušala sta s pomočjo Pavla Ojstra steno razkopati m ogenj pogasiti, pa se jima ni posrečilo in 60 morali pozvati gasike. Po polurnem gašenju je bil ogenj udušen. Skoda ni velika in je krita z zavarovalnino. V soboto zvečer so v Mencingerjevi točilnici na Sv. Petra cesti popivali FTance Beroi iz Sto žic. Maks Fakin in LeopokJ Bučni k iz Trbovljega. Ker se ob policijski uri niso hoteli odstraniti iz lokala ter so razsajati in še zahtevah pijače, so jih domači šiloma izrinili iz lokala. V tem hipu je Berčič zagrab'1 nož in sunil ž njim trgovskega pomočnika Avgusta FarČnika tako močno v levo ramo, da se je ta* zgrudil. Težko ranjenega jc g. Mencinger naložil na svoj avto in odpeljal v bolnico. Fokina ki Bačnika je policija takoj are ti- rna le živali toliko prijateljev rejcev. Vsakomur je skoraj omogočeno poiskati s) v teh živahcah prijateljstva in pomočnika. Pri nas se reja malih Živali prepušča boH naključju in se ne polaga na to posebna važnost Mi pozabljamo, da je med našim ljudstvom večina malih ljudi z manjšim imetjem in marsikdo bi lahko pridobil marsikaj v sedanjem času brezdelja in negotovosti. Naše delavstvo, ki si ie * trudom postavilo svoje hišice t vrtovi potrebuje male živali, da mu pomagajo do blagostanja in razvedrila. Delavec s svojim skromnim zaslužkom ne more gojiti sporta, ki stane mnogo denarja, lahko pa goji živali, ki ga razveseljujejo po napornem delu. mu dado postranski zaslužek te druge dobrine. V drugih državah je reja maHh Živah že vzorno organizirana, zlasti v delavskih in industrijskih krajih. Uspehi teh organizacij so neprecenljivi zlasti za sedanja razmere. Iz ničevih stvari se ustvarjajo nove dobrine v olajšavo nafbednejsun brezposelnim in vpokojencem. Pri nas istotako ne bo Slo brez seno-trene organizacije. Prav zato se Je ustanovilo društvo rejcev malih živali — Živalica« — za dravsko banovino t Ljubljani s sedežem na Sv. Petra cesti 60, ki bo sporazumno z društvom za varstvo ptic poskusilo organizirati to rejo. Gotovo je, da čudežev ne bo mogoče delati, pat pa po možnosti z naj skromne j š krni sredstvi pomagati rejcem, ki še nimajo živah, da posreduje niib nakup, organizira pobiranje krmil, ki se mečejo na smetišča, posredovati cenen nakup krmil, zbirati zavrženo perje perutnine, vršiti pouk potom predavanj, prirejati razstave in oglede ter dajati navodila v rejnih vprašanjih. Poguma in trdne volje ima izvoljeni odbor dovolj, zato vabi vse rejce hi ljubitelje na sodelovanje z nasveti In dragimi pripomočki rala, Bercic je pa pobegni^ a so ga kaacieja prijeli doma. Prijazen patron je tudi 30letni France Klancar iz Velikega Mlaoevega. Sooči je bil v Kavčičevi gostilni na Privozu, pri odhodu si je pa izposodil suknjo nekega drugega gosta. Ta je tatvino opazil in mu je sledil na dvorlše pri Kramarju na Dolenjk.i cesti, kjer je Klančar suknjo skril. Klancar je bil aretiran, suknja pa vrnjena lastniku. — Avto-izvosČek France Dolenc je prijavil, da mu je v noči od 26. na 27. t. m. nekdo izpred kavarne Leon v Kolodvorski ulici iz avtomobila ukradel 800 Din vredno plišasto odejo. Uvoz svinj v Francfjo Parte, 28. febr. AA. Uradni list prinaša sklep francoskega kmetijskega ministrstva, da francoski uvozniki svinj te Jugoslavije lahko uvažajo svinje v Francijo samo na podlagi potrdila jugoslovanskih oblasti po določbah uredbe o kontingenti-ranju francoskega uvoza. Razveljavljen je avstrijskih bankovcev Dunaj, 28. februarja s. Generalni svet avstrijske Narodne bank? je sklenil umakniti iz prometa bankovce no 1000 šilingov z datumom od 2. junija 1925 do 31. marca 1932. Po tem roku se bodo izmenjali ti bankovci le od avstrijske Narodne banke, in sicer najkasneje do 31. marca 1935. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2277.53—2283.89, Berlin 1342.57—1353.37, Bruselj 787.27 do 791.21, Cunh 1094.95 — 1101.45. London 197.11—198-71, Newyork ček 5638.97 do 56o7.23, Newyork kabel 5660.97—568)23. Pariz 322.71—223.83, Praga 167.07—167.93, Trst 293.80—296.20. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.07. Pariz 2033 in pol, London 18.03, Newyork 517. Bruselj 71.90, Milan 36.85, Madrid 39.70 Amsterdam 208, Berlin 122-70, Sofija 3.71, Praga lo^36, Varšava 57.50, Bukarešta aOo. Romantična ljubezen Liane Haid Hans Brausevvetter Albert Prejean Krasni šlagerj* komponista Ralpha Erwina Ljnbavna pustolovščina lepe poročene gospe, ki se fe «al|nbila v mladega knjigoveza in mu zamolčala, da je poročena! JUTRI PREMIERA y Elitnem kinu Matici! Slabo se godi tudi trafikantom Občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov dravske banovine Ljubljana, 29. februarja. Včeraj popoldne je imelo svoj oočn. zbor tuda Udruženje tobačnih trafikan+o" nase banovine. Prostornu salon pri Ll>yd*i je bil skoraj zasede*^ a pogled na zborovale« je motal v človeku zbuditi prav 6ul..t misli o dolin os tih So in val; do v ter vo]»anh vdov in sirot. Prej podjetma možje z ,31 roko odprto lepo bodočnost pred seboj in pa žene uglednim soprogov ter otroci oam. Jci se njso več vrnili iz svetovnega klanja, se potrti bore z najtežjo bedo. Kakšne so nju razmere, nam glasno pripovedujejo že *amc gole številke: 4000 trafikantov je v banovini, samo 455 je organiziranih m le 172 jih je poravnalo članarino. Ne zmorejo — a kar se mnogih ljubljanskih trafikantov tace, so po izjava runkcijonarjev organizacije mnog! tu dri premalo zavedna. Zborov al eri so zato najprijaznejše pozdravili g. NikoJavčiča, poverjenika udruženja z Jesenic, ki je sam v svojem okraju zbral 66 članov, torej nad tretjino vseh pJacujočih članov. Tudi druge organizacije bi rabile tako zavedne delavce za stanovske koristi! Občni zbor je orvoril g. Fran Beline, ka je že 11 let načelnik, s prav lepisn govorom m prečrtal pozdravne brzojavke obeh stanovskih društev iz Zagreba ter centrale iz Beograda, ki vsd svojo odsotnost opravičujejo s pomanjkanjem siredstev. Občni rhor je izrazil brzojavno vdanost kralju ter pozdraA-iJ svojega zaščitnika g dr. Franceta Ježa, nadalje direktorja monopola, predsednika vlade in ministra financ, pismene pozdrave in zahvale je pa posla] tudi svojim dobrotnikom — častnim članom. Tajnik g. Peče je preči ta i poročilo lanskega občnega zbora, ki je bilo soglasno odobreno, potem je pa poroča! o delovanju odbora načelnik g. Belrmc Odbor se je posebno zavzemal za stalnost kolodvorskih trafik, da bi se ne razpisovale vsak čas, a obljubljene naredbe glede tega vprašanja še vedno ni. Akci>a za omejitev trafik je vsaj deloma uspela. Na mrtvi točki ie pa •nudi vprašanje plačevanja davkov, ki jih morajo trafikanti-irval di plačevati prav 2» prav dvakrat, ker jim je z dodelitvijo trafike vzeta pokojnima. Pri novem mono-polskem zakonu je organizacija dosegla, da bodo tnafikantje oproščeni davkov, vendar pa ni gotovo, če jim zato ne bodo znižani drugi dohodki. Uspeh je imelo društvo tudi pri tem. da sedaj finančne oblasti sprejemajo kovani drobiž, a z zahtevo po obveznem članstvu pri organi zaci ji ni bilo uspeha v monopolskem zakonu, pač bo pa aadeva nekako rešena v pravilniku k temu zakonu. Zlasti se je za to vprašanje zavzel minister g. dr. Km mer m zato organizacija še vedno ni »zgubila vsega upanja. Gmotno stanje organizacije je šibko, ker so odpadli prispevki raznih firm in to- varn, ki izdelujejo papirčke in drugo, zato je pa edini izhod za nadaljnji obstanek organizacije obvezno članstvo in pa privatna požrtvovalnost članov. Tajnik g. Peče je v svojem poročilu poudarjal, da ie navzlic uspehom članstvo nazadovalo in je v dokaz navajati številke, ki smo jih priobčili v uvodu. Stroški društva so v minulem letu znašali za skoraj 3.000 Din več, kakor je bil donos članarine. Zato je pa gotov primanjkljaj v prihodnten letu. Prav mnogo je društvu pomagala centrala v Beogradu, zlasti pa glavni tajnik g. Gjorgjevič, ki zasluži največjo pohvalo. Tudi udruženje v Zagrebu je šlo našemu društvu vedno na roke, kar zasluži zahvalo. Iz poročila blagajnika g Resnika posnemamo, da so skromni trafikantje darovali organizaciji skoraj 3.000 Din. Društveno premoženje je pa navzlic temu znatno maniše. ker so stroški vedno večji. Preglednica ga. Klandrova je predlagala abso-Uitorij, ki so ga zborovali izrekli soglasno s pohvalo. Pred volitvami je jesen rški poverjenik g. Nikolavčič pohvalil delovanje odbora in opozarjal, ko i ko je mogoče storiti z zbiranjem članov. Nato so bili pa soglasno izvoljeni: za predsednika Franc Beline, za tajnika Adolf Peče, za blagajnika Vinko Resni k in v odbor: Fani Goli jeva, Marjana Novakova, Frančiška Pezdirjeva. Amalija Klandrova, Anica Dimiteva, Dermaša Alojz, Hiti Fran, M. Novak, Radešič Pavle in Jurij Logar, torej zvečine stan odbor. Pri slučajnostih je predsednik ugotovil, da je bila odbita prošnja organizacije, da bi vžigalice prodajali *amo trafikantje, perje pa -*Jugos!ovensko društvo žigic« obljubilo prispevati 2.000 Din mesečno za vzdrževanje strokovnega glasila »Glasnik«, ki mu je na ta način zagotovljeno redno izhajanje. Navzlic temu je pa treba razmotri-vati, kako bi zagotovili obstanek glasila, zlasti pa tudi, kako naj organizacija v bodoče dehije brez zadostnih sredstev. Stanje trafikantov jc vedno težje in od prodaje samih monopolskih predmetov ni mogoče več živeti, ker je konzum tobaka padel tako. da se sedaj prode 90 odstotkov najcenejših tobačnih izdelkov. 10 odstotkov pa dražjih vrst, a v splošnem se je konzum zmanjšal na najnižjo stopnjo. Ker država mora štediti in iskat: novih virov dohodkov, je v nevarnosti tudi dosedanja višina provizije in trafikantom se obetajo še hujši časi. Ce ne bo članske požrtvovalnosti, bo organizacija morala likvidirati Prav umestno je g. Nikolavčič predlagal, naj bi organrzacija stopila v stik z glavnimi založniki zaradi iztirjatve članarine. Načelnik je pa govorr! še o akoiji za kreditno zadrugo, ki bo najbrž uspela, kar je tudi edina rešitev trafikantov. obrtniki, upanje jc pa celo. da bo že oost' ječim družbam onemogočeno nadaljnje izvrševanje obrti, enako je pa udeležence razveselila tudi ugotovitev, da firma Bata še ni dobitki dovoljenja za tovarno v Jugoslaviji. Pri debati o izobrazbi vajencev je bila za slabe razmere čevljarjev značilna izjava g. Franca L o ž a r j a. češ. da je obrt tako nazadovala, da kmahj več ne bo mogoče vajenca izučiti, ker mojster nima dosti dela, a predsednik izpraševalne komisije g. Sta-r i č je zaradi večkrat slabe pripravljenosti vajencev po izpitih predlaga uvedbo m formativnih pred-izkušenj pred pravim rzpito'n. Blagajnik g. Kralj je slikal bedo čevljarjev, ki je nastala zato. ker uvažamo za mnogo nad 100 milijonov obutve v državo, doma imamo ps tud* polno domačih tovarnarjev, ka so pa domačina in imajo pravico ž:veti med nami, s še bolj mrkimi barvami je pa bedo naslikal g. Ložar. češ, da vodi brezposelnost k samomorom, zločinom m neračenju. Pri debati o zbornicah je mirno in prepričevalno govo:'1 zastopnik obrtnega odseka ZTOI g. A m b r o ž i č ter povdarla! zlasti, da so z vsako novotarijo zvezana tuli nota stroški, obrtništvo pa še sedanjih ver ne more zmagovati. Rešujmo krizo skupno, da šc današnji grehi ne maščujejo in obrtništva ne uničijo, a zborovalci so se kljub pametnim izvajanjem izkušenega pr voboritelja za pravice obrtnikov, izreku ta ločene zbornice, prav tako so pa odklonili tudi ponudbo, naj se za posojilo obračajo na Zanatsko baaco. Končno je bila sprejeta silro do!£a in ostra resolucija, ki jo je prečita! g. ftreskvar, načelnik g. Perdan je pa <>b 13. zaključi1 občni zbor. k! je bil sknean ob po! 0. VALČKOV VEČER SOKOLA I NA TABORU * V SOBOTO DNE 5. MARCA T. L. Zborovanje dolenjskih gostilničarjev Novo mesto, 28. februarja. Včeraj popoldne se je vršil XJ. redni občni zbor gostilničarske zadruge za novomeški srez. Točno ob 14. je otvoril načelnik g. Josip VVindischer zborovanje, katerega se je udeležilo 60 članov, pozdravil je navzoče, posebno še zastopnika politične oblasti pristava g. Ivana Grškoviča ki zastopnika Zbornice za TOJ g- Žagarja, nakar je prešel na sklepanje o skupni ali ločeni zbornici. Načelnik zbornice za TOI g. Žagar je kratko, a temeljito razjasnil položaj in delovanje skupnih in ločenih zbornic Vsi navzoči so zelo pazljivo sledili njegovim izvajanjem. Načelnik g. VVindischer se mu je slednjič toplo zahvalil za poučne besede. Pri glasovanju so se navzoči soglasno izrekli za neokrnjeno, skupno zbornico z lastnim gostilničarskim odsekom. Nadalje so zelo živahno razmotri vali vprašanje gostilničarske zveze. V dravski banovin: sta dve, ki pa naj se združita, da bo skupna organizacija še delavno in odločno zastopala težnje gostilničarskega stanu. Najbolj živahno je bilo razmotri vanje glede vodstva registrov in takojšnjega plačila trošarine, čim se vino vkleti. V debato za odpravo teh nedostatkov so vneto posegle tudi gostilničarke. Istotako je bilo ogorčenje proti vinotočem pod vejo. Danes se toči po dolenjskih vinogradnib krajih do malega v vsaki hiši in ljudje tudi kar krošnjarijo z alkoholnimi pijačami. Za skupne ali ločene zbornice Ljubljana, 29. februarja V soboto in včeraj 60 sl v Ljubljani m pa tudi po deželi vršila številna zborovanja in občni zbori posameznih obrtnih zadrug na katerih se je v glavnem razpravljalo o skupnih ali ločenih zbornicah, 'e-čma zadrug se je izrekla za skupne zbornice V nasprotnem prinašamo poročila o nekaterih zborovanjrh. Včeraj dopoldne so v Ljubljani zborovali kleparji. Na dnevnem redu so bila razna aktualna vprašanja, ko je pa klepar Puc predlagal naj se glasuje za skupne aH ločene zbornice, je predsednik Pič-man predlog odklonil z motivacijo, da ie Zadruga kleparjev o tem že izrekla svoje mnenje na sestanku načelnikov posameznih obrtnih zadrug lani v novembru pri sestanku na magistratu, merodajeo je p« rodi sklep odbora še iz leta 1928., ki se je izrazil za ločene zbornice. Zato k-eparji včeraj o tem niso razpravljali V Velikih Laščah ae je vršil ustanovni občni zbor kolektivne zadruge obrtnikov in zbrani obrtniki so se izrekli za skupne zbornice. Zborovanja se je udeležil iz Ljubljane g. Milko Krapež. V Novem mestu 60 poleg £06tirničarjev včeraj zborovali tudi mizarji, ki so se soglasno iajavili za skupne zbornice. Za načelnika je bil izvoljen mizarski mojster g. Fonšek iz Novega mesta. V Mariboru so zborovali čevljar«, ki so pa glasovanje glede ločenih ali skupnih zbornic odložili. Ptujska krojaška zadruga se je izrekla za skupne zbormce. Osterčeve tri enodejanke Medena. — Rdeča smrt. — Dandin v vicah. Slavka Osterca spoštujem: izredno je marljiv, bujno produktiven, neomajno zvest sprejetim načelom. A tona! en polifo-nist, pristaš i»novc stvarnosti«. Mrzi romantiko in čustvenost, češ da sta neslani, zanika harmonijo, ne mara melodije in piše srlasbo za razam, torej ne za srce in dušo. Osterc stoji v čtti mednarodnih muzikalnih revolucionarjev, ki lzkusajo porušiti muzikalne temelje preteklosti v obče, a opere še posebej in ustvariti nove umetnine. Dr. Lud. Scaiedermair, redni profesor muzikologije na vseučilišču v Bonnu, je to najnovejšo muzikalno modo ekspresionizma in nove stvarnost: označil kot strokovnjak takole: »Zavedno, dosledno in vztrajno odvračanje od harmonike in ritmike, barve in kolor:zrna, oblike in izraza v dosedanjem smislu, stremljenje do novi melodiki. novem oblikovanju, novem vzgTajanju muzikalnih elementov temelji na umetniški volji, ki hoče melodične, harmonične in ritmične posamezne sile povsem osvoboditi iz njih stoletne medsebojne zveze in jim odpreti svoje posebne poti in razvojne možnosti. Iz tega noten ja se otresa jo funkcionalne harmonike, protezi rajo posamezne instrumentalne skupine, zavračajo zvočne draži, so atonaJni in ustvarjajo umetnine, ki jim ni glavno, da predstavljajo človeško doživljanje in da pretresajo. Polifonija se izteka v brezobzirno linearnost, odreveni pa tudi v matematično formulo in se popne do brezkrvne abstrakcije. Išče in uporablja primitivno ljudsko muzi ko v melodiki, ritmiki in ro-potanju tolkal. Na drugI strani pa zavaja iz hrepenenja po konstruktivnem oblikovanju k oblikam fuge, cbaconne, passacaglie in tocea-te, da. celo k sodobnemu američanskemu jazzu. Fopolna destrukcija ae vete z željo po ostrem formalnem profiliranju. Da je ta revolucionarna struja izrazito razumska je očiv4dno.« Vse to velja za Osterčeve tri enodejanke. Pristaši nove stvarnosti, objektivne melodike v baročnih oblikah fug in ponavljajočih se kanonOv, trde materijalno-sti brez sentimentov, arhitekture iz železa in betona in natančnih računov, kakor je skladatelja Osterca označil tovariš B ravni čar, ti pristaši so imeli v zvrhani meri priložnost, da so bili v soboto navdušeni. Prirejali so Ostercu burne ovacije, ga klicali na oder in mu poklonili posrebren venec. Drugi, k* opere brez čustvenosti, melodij, človeškega globokega doživljanja in pretresan j a ne marajo, pa so seveda dejali, da Osterčeve enodejanke sploh niso operne, nego da so zmes kakofonsj, hrupa, ropota, kričanja in ritmov jazza. Zdi se mi. da je slovenska publika enaka nemška, italijanski ali francoski. V P. Štefanovi »Oper«, Jahrbuch 1927 (torej najbolj napredni, sodobni operno kritični ediciji) piše Max Hofmtiller: >Publlka ni le sprejemajoči, nego skoraj prav toliko d a jajoči del. Njegova lakota po draieh čustva, njegova hvaležnost za užitke, njegova nezavedna, skoraj religiozna težnja po dviganju duše izžareva včasih večjo moč, kakor jo izžarevajo pevci. In naša nemška publika nezmotno reagira na vsak pristen srčni ton z odra.. .< Tu torej najbolj sodobni (nikakor ne konservativen idealist romantik.') nemški kritik vedno in vedno naglasa čustvenost, dušo, srce. In Iz M'iinnfl poroča dr. E. Le rt o Italijanih prav v isti ediciji: >Imeti hočejo .novo linijo*: nesentimentalno, športno, ostro, — skratka: brezčutno! In tu se odpre kajpak prepad. La-tinec ima namreč še zmerom besedo: umano, človeško, in čeprav je futurist, mu je umetnost še vedno (kakor Goetheju) konfesija, izpoved srca!« Torej tudi Italijani sodobnosti zahtevajo od opere in sploh od glasbe človeškosti, čustva, srca... Predvsem pa seveda melodike! Zelo smo hvaležni Slavku Ostercu, da je slovensko operno produkcijo obogatil z novimi, svojevrstnimi deti, ki dokazujejo, da stopamo k vzorcem najmlajše muzikalne smeri. Usoda Kogojevih s črnih maske in Bravničarjevega »Pohujšanja« — operi sta izredno naglo izginili — pa bržčas tudi Ostercu ne bo ugodnejša. Vsi trije imajo zasluge za nove vidike, ki ne ostanejo brez vpliva. Klemen s Krauss, direktor dunajske Državne (bivše Dvorne) opere, je 25. dec. m. L izjavil: »Kriza opere je v prvi vrsti kriza produkcije. Atonalni izrodki so tudi krivi, da zanimanje publike za opero pada in da se rajši obrača k drugim produkcijam, ki so ušesom prijetnejše ali pa ljubijo še s tras t-neje mojstre prejšnjih dob. Z eksperimenti take vrste, kakršni so a tona! ne opere, ni mogoče napolniti seveda prav nobenega poslopja in ni mogoče najti atonalnih pevcev, ki bi z radostjo služili taki glasbi. Po svojih izkušnjah kot direktorja dunajske in prej frankfurtske opere lahko rečem, da je danes lažje z dobro uprizoritvijo prejšnjih oper napolniti hiše, nego z večinoma dvomljivo zanimivimi deli takozvanih novozvočnikov (Neutbner). Krvi bolj polna in živejša produkcija dela. ki prihajajo od ljubega Boga (in ne iz napenjanja možganov, a pri tem prav ničesar ne dajejo čustvom!), taka dela so potrebna, in operna kriza izgine.c — — Glasbeno soroden s Hindemitnom. po oblikah z Milhaudom. je Osterc pogumno moden ustvaril dve operni > minu t ni-- in eno baletno »minutno« delo. No, >minuta* traja 25—35 minut Medeji je obreza) vse meso. vse kite in žile. pa tudi ves drob. Ostalo Je skoraj golo okostje in ga kom-poniral. Silna tragedija je prav za prav le Medejin samospev, ker vseh pet ostalih partij je nično epizodnih Akcije nobene. ženski zbor v treh skupinah nepremičeu kakor sohe, le Medeja bega m dviga roke. »Maska raeče smrtic. baletna pantomima po Poeju. je ritmično zanimiva m sploh najboljša. Vse rajanje >e mučno prisiljeno »Dandin v vicah«. groteska po Molieru in H. Sachsu, je brez humorja. Višek »komike« je. ko Dandin pretepa ženo po zadnjici m ko menih polaga Dandina na koleno m mu izprašulf zadnjo plat. Moški zbor sedi v dveh skupinah na desni in levi. Dve vlogi in dve epizod:. Vse troje je režirai g. B Kreft. *|fe-dejo« v čisto klasičnem slogu, balet v sn>-dobnem. Dandina v grotesknem srednjeveškem. Zelo okusno slikovito, barvito. Izredno težko mestoma zeio visoko partijo Medeje je podala ga. G j u n g j e-nac Gavellova kajpak zopet odlično, igralski s klasičnimi pozami, ki pno, zunanje krepko in lepo. Gg G o s t ič (Jazon). Magolič iKreoni. Janko (Aigeos). Mohorič (aeH in D riga (odgojitelj > prav dobri. V baletu so se odlikovali gdč. J a k 5 e (kača j, g. G o 1 o v i n (krotilec in Rdeča smrt), gdč. Smrkoljeva (okostnjak), pa trije kavalirčki m dva (ženska> boksarja. Njih imena bi morala biti navedena na lepaku, kakor g. Simončiča (napovedovalca) in g Sancina t kneza). Tudi zbor je jako živahen. V »Dandinu« je bil g. Kovač (varani mož), Španova (žena), menih in mučitelj s trobilom g. Janko in opat, ki ima edini melodično partijo, g. Zupan. Nemi ljubimec zopet g. M one in. Vsi pevci so imeli težke naloge. Vzlic dolgim pavzam je predstava »e pred 10. gotova, G. dirigent dr. D. š v a -r a je zaslužil dva lovorjeva venca. Orke-kestru pa še posebej priznanje. Vse v vsem: zelo originalen, čisto nenavaden in prav poučen večer. Gledal sem ga dvakrat zapored! Zato mi že lahko verjamete, Fr. G. e/ezttica Koledar* Danes: Ponedeljek, 39. februarja katoličani: Roman, Sodka. pravoslavni 16. februarja. Današnje prireditve. Kino Matica: Ne veruj več v ljubezen! Kino Dvor: Nasprotnik. Kino Ideal: Mi rožo v. ZKD: Tauberjev zvočni nlm »Ne verujem več nobeni ženski ob 14.30 t kina Matici — DA Nt'INU, prvovrstni artisti v hotela »TTVOLJc. Vsako noč odprto do jutra. Dežurne lekarne. Danes: Leustek, Resljeva cesta 1. Bo-hmec Rimska cesta 24, dr. Kmet, Dunajska cesta 4L_ Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. 29. februarja, ponedeljek: Vzrok, Red C, 1. manca, torek: zaprto. 2. marca, sreda: Zdravnik na saupotju- Red D. 3. marca, četrtek: Nekdo, Red E. Opozarjamo na nocojšnjo vprizorv te v F ranko ve tragedije Vzrok, ki je ena najboljših dram poslednjih 6ezon in ki ae je pri občinstvu izredno prHjubila^ kar dokazuje vselej lep poset predstave. Zasedba običajna. Režija Debevieva. Predstava se vrši za red C Premijera v ljubljanski drami. Naš dramski ansambel študira Milosevičevo komedijo v treh dejanjih »Jubilej«. Avtor, ki je znan beograjski kulturni delavec, na zabaven na&n prikazuje proslavo 301 e*neg* uradniškega delovanja poltenega višjega oarinskega kontrolorja Alek&ija Petroviča. Snov je aktualna m vemo posneta iz žtv-Ijenija, katerega pozna tudi naše občinstvo V komediji je zaposlen ves moški dramski personal, v javnih vlogah pa nastopita gg. Cesar in Gregornn- Premijera dela bo v soboto. 5. marca, na kar že danes opozarjamo naše občinstvo, OPERA Zacetk ob 20. 29. februarja, ponedeljek: zaprto. 1. marca, torek: zaprto. 2. marca, sreda: Mede a, Maska rdeče smr- ti, Dandm v vicah. Rad C. 3. marca, četrtek: Luiza, Red B. Ljubljanska opera ponovi Osterčeve tri enodejanke: Medea, Maska rdeče smrti in Dandin v vicah, v sredo dne 2. manca ob 20. uri za abonente reda C. Opera pripravlja Offenbachovo komično opero v Rob in zona da«. Premijera bo sredi marca. — Snračarska sekcija SK Ilirije, Redna odborova seja bo drevi ob \9. uri v kavar-£TOI g. Ambrožiča in načelnika Zveze obrtnih zadrug v likvidaciji g. Mihel-č i č a, nato se je pa spominjal 3 umrlih članov m 4 umrlih bivših tovarišev ter konstatira!, da je v zadrugi 319 mojstrov in 189 pomočnikov. Meseca majnika je bHa ustanovljena Zveza čevljarskih zadrug za dravsko banovino, skoraj vse ostalo dok) zadruge je bilo pa usmerjeno proti konkurenci firme Bata in je bilo v ta namen tudi veliko protestno zborovanje skupno s trgovci ix» industrijalci čevljarske m usnjarske stroke. Pritožba proti podelitvi obrtnega lista Bati, ki ga je izdalo mestno načel s t vo ljubljansko, je bila neugodno rešena, zadruga je pa v tej zadevi propadla tudi s tožbo pri upravnem sodišču, pač jc btH pa poslovodja ljubljanske podružnice Bat'e radn prekrška zakona o pobijanju nelojalne konkurence kaznovan z globo 1500 Dm. ki je btla znižana na 300 Din. kaznovan je bil pa tudi poslovodja tovarne Polak v Ljubljani po istem zakonu. Zadruga je poslala več resolucij zaradi Bat'e v Beograd, kjer je bil tu-do kongres, prav tako je pa zadruga vložila več prošenj zaradi davkov, ki so b»le deloma »ffodno rešene, zlasti so bili p« čevljarji oproščeni davka na poslovni! promet ker je plačan Se pri nakupa usnja. Zadruga je pro- testirala tudi proti koniekcijonarjeoi, ki sprejemajo delo, razen tega pa tudi proti podeljevanj*' obrtnih instov raznim družbam, zlasti pa proti obrtnemu listu družbe *Tri-um»«l, ki ga je psi kljub ugovoru dobila. Zadruga se je udeležila tudi mednarodnega kongresa na Dunaju ter prosila ljubljanski mestni magistrat, naj pri dobavan upošteva ponudbe obrtnikov. Zadružno doklado za lansko leto je poravnalo le 23 mojstrov, a na zaostanku jin je še 290. kar dokazuje slabo gmotno stanje članov. Temperamentni g. Jože Breskvar je obširno razpravljal o obupnem položaju stanu, ko je tovarniška in konfekcijska konkurenca tako huda. da rokodelcem skoraj ni več mogoče izdelovati delavskih čevljev, ker morajo delati zastonj, a načelnik Perdan je opozarjal tuda na šušrnarstvo in na škodljivo medsebojno konkurenco. It poročila blagajnika g. Martina kralja posnemamo, da je zadruga izplača!a brezposelnim članom 1950 Din podpor in vdovam 1250 posmrtnm, ter je letnega prebitka 546 Din, v blagajni pa 66 Dki gotovine, proračun za letošnje leto pa izkazu ic pic h 25.000 Din dohodkov in izdatkov. Na predlog preglednika g. Blatnika sta b!»a soglasno sprejeta absohrtorij in pr > račun, referent i e pa se omenil, da se deie^ Produktivne zadruge čevijarjev ob res rti jejo po 8%. Pri razgovoru o novem obrtnem zak'jnu je obsirpo poročal zastopnik banske uprave g. dr. Frak. z največjim zadovoljstvom so pa zborovalci sprejeli vest, da bodo po novem zakonu smele izvrševati rokodelska dela le one družbe, Ici bodo njih člani sami Malči Zabiek roj. Debevec naznanja vsem cenjenim Ha m« m da sem otvorila solem DAMSKIH SLAMNIKOV Za cenjeni oblak se damam najvljudneje priporočam. Poljanska cesta štev. 15, stopnjišče IV., I. nadstropje (Mestna hiša.). Velika izbira najmodernejših SLAMNIKOV po konkurenčnih cenah. — POPRAVILA se točno in najceneje izvršujejo. 2609 Dnevne vesti — KraJ pokrovitelj XII. ljubljanskega velesajma Nj. Vel. kralj Aleksander je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XII. mednarodnega. vzoa-eji^a veJeeejma (4. do 13. junija 1932) v Ljubljani In jesenske velesejniske prireditve >LjubLiana v jeseni (3. do 13. septembra 1932). — Izpopolnitev komisije za pravno-zgo-dovinski izpit na naši univerzi. Prosvetni minister je imenoval izpitni komisiji za pTavno-zgodovinski izpit na uivverzi kralja Aleksandra v Ljubljani: za predsednika komisije g. dr. Kreka Gregonia, rednega univerzitetnega profesorja, za I. podpredsednika g. dr. Kušeja Rada, za II. podpredsednika g. dr. Poka Janka, za člane komisije: A Rimsko pravo: g. Sterleta Rudolfa, sodnika sto a sedmorice v p. v Ljubljani, g. dr. Tomšiča Ivana univerzitetnega docenta v Ljubljani, g. dr. Furlana Borisa, odvetnika in privatnega docenta v Ljubljani. B. Cerkveno pravo: g. dr. Korošca Viktorja, izrednega univerzitetnega profesorja v Ljubljani. g# dr. Odarja Alojzija, univerzitetnega docenta v Ljubljani, c Z-godovinski razvoj sedam jega javnega na zasebnega prava in za pravno zgodovino Južnih Slovenov, g. dr. Jurkovica Josa. univerzitetnega docenta v Ljubljani, g. dr. Lučovnika Hinka, namestnika drž. tožilca ▼ Ljubljani. — Dražba lova. Lov krajevne občine Cerklje bo oddan v zakup na javni dražbi v uradu sreskega načelstva v Kranju 24. "marca ob 9. za dobo od 1. aprila 19*32 do 31, marca 1937. — Iz »Službenega tista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 16, z dne 27. L m. objavlja uredbo v mestih in trgih, na katerih je uporabljati prvi del gradbenega zakona, pravilnik o proizvajanju in prometu opija, pravilnik o organizaciji, sredstvih in poslovanju sklada za brezposelne rudarske in topilniske delavce, bivše člane bratovske skladnice v Jugoslaviji, pravi i o polaganju državnega strokovnega izpita za računske uradnike IX- do vštete V. položajne skupine v ministvu za Sume in rudnike! pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo, navodila za ocen janje državnih uradnikov in uslužbencev v resoru ministrstva za šume in rudnike ter za sprejemanje honorarnih uslužbencev in dnevnica rjev v istem ministrstvu, cenik za preizkušnje gradbenega materijala, tarifo o pobiranju žigo vine za merila in dragocene kovine, razpis o prepovedi izvoza orehovih debel, pojasnilo glede zavarovanja v naši državi, razglas c telefonskem prometu s Češkoslovaško. Avstrijo in Italijo, razpis o iznremernbi št 30 in 31 uvozne tarife in 25 objav o pobiranju obinskih trošarn v letu 1932. — Razpisane službe, Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje pri javni bolnici v Brežicah službo sekuudarija, pri javni bolnici v Celju službo scKundarija. pri obči javni bolnici v Ljubljan: pa dve mesti sekundarnih zdravnikov; prošnje je treba vložiti do S. marca. — V* splošni bolnici v Mariboru je razpisana siužba banoviuske-ga lekarnarja. Prošnje je treba vložiti do 7. marca. Banska uprava moravske banovine razpisuje mesto upravnika Niške banje, mesto upravnika Soko banje, mesto kopališkega zdravnika v Niški banji in mesto uradnika, blagajnika s Gamzigradski banji. Prošnje je treba vložiti do 15. marca. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino .ie bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Stanko Černelič. — G. minister trgovine in Industrije je odredil, da se velesejma, ki se bosta vršila letos v Ljubljani in ki prireja uprava Ljubljanskega velesejma, In to prvi spomladanski od 4—13. junija a drugi, jesenski, od 3.—12. septembra, imata smatrati kot službeno priznane razstave v smislu 5 94 pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine od L maja 1938, da bi se za predmete industriske svojine, razstavljene na teh velesejmih, mogla zahtevati zaščita na podlagi § 160 zakona o zaščiti industrijske svojine v zveai s 5§ 90, 107 in 113 istega zakona in §5 95—99 gori navedenega, pravilnika s prarvaco prvenstva od dneva razstavljanja. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Valentin Šuster, stanujoč nazadnje pri Sv. Lovrencu pod Pro-žinom. Pred 24 leti je krenil šuster nekam proti Zagrebu in od takrat ni več o njem duha ne sluha. — Prepoved za bajan] a v krčme. Okrajno sodišče v Šoštanju je prepovedalo Josipu Cuješu iz Šmarja pri Jelšah zahaja-nje v krčme za eno leto, okrajno sodišče pri Sv. Lenartu pa Karlu škofičn iz Zi-karcev tud' za eno leto. — Razpuščen občni zbor železniških vpokojeocev Včeraj doo^Idne so se sestali železniški vpokojenci zagrebške direkcije na Izredni občn; zbor. ki je bil pa tako buren, da ga ie moral policijski komisar razpustiti- ObČn? zbor ie bil razpuščen zaradi o*m'*h izključenih članov. — Vreme- Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih bistvenih iz-prememb Včeraj ie bilo po večini krajev nase države leno: v Mariboru in Beogradu je nekoliko snežilo. Najvišja tempera- tura je znašala v Skoplju 1. v Sarajevu 0.1, v Ljubljani in v Mariboru —0.8, v Zagrebu —3, v Beogradu —4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.9, temperatura je znašala —9.5. — Nesreča pri smučanju. Včeraj se je pri smučanju ponesrečil Valentin Justin, dela včev sin iz Rečice. Pade! ie tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — XIV. dražba kož divjadi se bo vršila dne 21. marca v prostorih Ljubljanskega velesejma. To je druga letošnja dražba >Divje kože.^. ki se v tesočem letu ne bo več ponovila. Kdor ima še kaj kozuaovlne, naj jo posije takoj ali najpozneje do 15. marca t 1. na lovsko prodajno organizacijo >Divja koža«, Ljubljana — vele&ejem. Naša letošnja januarska dražba je na-vizlic težkemu položaju, ki ga povzroča gospodarska kriza in denarna stiska, dobra uspela Blago, prodano potom dražbe, je doseglo za 30 in in še več odstotkov boljše cene, kot pa sože, ki so jih potvlincj prodajali v prostem trgovanju. To je tehten dokaz, kako važna je naša skupna, organizirana prodaja- Zato se naj vsakdo po-slnži te ugodnosti in pošlje kože >Divji koži<, ki je in bo najbolje varovala -vaše koristi. Iz Ljubljane —Ij Conrad Veidt kot Rasputin. Berlinski kinematografi so imeli pretekli teden senzacijo, o kateri se je mnogo govorilo po mestu. Premiera velefilma »Rasputin, demon žensk« z Con radom Veidtom v naslovni vlogi! Visok in koščen, z razmršeuo brado stopa čudodelni menih, mimo selja-kov. ki se mu klanjajo in ga spoštljivo pozdravljajo. V njegovi družbi se čuti počaščeno elita peterburške gospode, dekoltirane ženske, pijani častniki. Z magičnim čarom navdaja vse prisotne ime Rasputin in njegova osebnost. Točno po historičnih dejstvih je filman zlasti Rasputinov konec, prizor njegove nasilne smrti. Conrad Veidt pripoveduje, da je imel z vlogo Rasputina mnogo truda in posla. Saj sta Rasputinovo vlogo pred njim že igrala dva velika ruska umetnika. Grigorij Chmara. mož Aste Nielsen in ruski karakterni igralec Malikov. Toda to je bilo v dobi nemega filma, danes pa ie filmska tehnika tako uapredo-va!a. da stavlja film in publika od igralca še mnogo večje zahteve. Zato se je moral Conrad Veidt prav posebno ooglobil v historični lik, ki ga je moral predstavljati. Da mu je to tudi v polni meri uspelo, je priznalo občinstvo na berlinski premieri. Film teče sedaj na Dunaju, v Berlinu in Pragi z ogromnim uspehom. Pri nas v Jugoslaviji so bili nekateri prejšnji Rasputi-novi filmi nrepovedani, morda nam bo dana priložnost videt' tega najnovejšega. — Na komornem koncertu, ki bo v petek, dne 4. t. m. ob 20. uri v HIharmonični dvorani se izvaja godalni kvartet francoskega skladatelja Ravela. Poleg Debussvja je Rave! najpomembnejši tvorec moderne francoske skladbe. Ce je Debussv najženi-jalnejši impresijonističui skladatelj, je Ra-vel brez dvoma nainadarjenejši. Poleg orkestralnih, komornih in klavirskih skladb, je napisal več baletnih oper, ki se naslanjajo na Debussyja, posebno glede konsekventne peljave kratkih poiatilističnih oblikovnih principov. Izmed komornih skladb so največkrat izvajane in najpoljudnejše njegova violinska sonata, klavuski trio in godalni kvartet V kvartetu spaja oblikovno moč z novimi izrazitimi sredstvi. Struktura je pretežno polifona, vendar polaga glavno pažnjo na zvok. V kvartetu je stilistično bolj svoboden, veže stare konstruktivne elemente v fini posebni izraz, ki je Ravelu lasten in katerega srečamo v vseh njegovih delih. Kvartet izvajajo Pfeifer Leon, Stanič Franjo, Šušteršič Vinko in Bajde Oton, vsi iz komorne šole prof. Slaisa. Predprodaja sedežev od 15 Din navzdol v Matični knjigarni —Ij Udruženje rezervnih oficirjev i ratnika pododbor Ljubljana, bo imelo svoj letni občni zbor dne 14. marca t L v društvenem tokaru v Kazini v n. nadstropju, ter prosi za številno ndetežrbo včlanjenih ta nevčlaajenih rezervnia oficirjev.« —Ij Slavnostna akademija v proslavo 10-letnice obstoja Jadranske Straže se bo vršila v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union dne 2. aprila t L Na programu bodo opleg uvodne besede o ideologiji Ja dranske Straže Izbrane pevske in glasbene točice, ki jih bodo izvajali priznani solisti in pomladek Jadranske Straže ter člani orkestra >Sloge<. Po programu pa bo prijetna zabarva s plesom ob zvokih Jazz orkestra >Sloge<:. Natančnejši program bo objavljen poaneje. 149-n —Ij Zadnja dva dneva pr odprodaje vstopnic za koncert Ade Sari sta danes in jutri. Občinstvo prosimo, da kupi vstopnice v predprodaji, saj je polovico dvorane že razprodane. Program koncerta smo že priobčili, danes pripominjamo toliko, d« bo spremljal slavno umetnico pri klavirju priznani nas spremljevalec pianist g. Marijan Lipo vse k. Vstopnice so od 40 Din navzdol v Matični knjigarni. — ONDTJLACUO TRAJNO IN VODNO izvršuje najboljše frizer zrn dame In gospode: Ante Blaži č. Pred Škofijo 10. Cene zmerne. Za dame poseben vhod. Veličastna manifestacija v Prekmurju Ustanovni občni zbor organizacije prekmurskih in medjimurskih dobrovoljcev Dolnja Lendava. 28. februarja. V Dolnjo Lendavo, metropolo Slovenske Krajine, so danes romale množice resnih, žilavih mož. ki jih moramo prištevati med zavojevalce ter osvoboditelje Prek-murja in Medjimurja Že v soboto zvečer so prišli mnogi Medjimurci v Dolnjo Lendavo in jih je davi vstopilo v Čakovcu na vlak 600. Vseh Medjimurcev je prišlo v Dolnjo Lendavo nad 700. Mnogi so prišli peš do 20, pa tudi več kilometrov. Tako se je razvil iz navadnega občnega zbora, na katerem se je osnovala skupna organizacija prekmurskih in medjimurskih do-brovoljev prava nacijonalna manifestacija. Povorka po mestu Pred kolodvorom se je formirala veličastna povorka bivših borcev ter osvoboditeljev Slovenske Krajine V sprevodu je bilo v četverostopih nad 600 mož. Na čelu povorke so nosiii resni možje ponosno državne trobojnice, za njimi je pa igrala civilna godba, ki je spremljala Medjimurce že od doma. Tudi v sredi sprevoda je igrala takšna godba rodoljubne pesmi in živahne koračnice Možje so korakali disciplinirano in samozavestno kot pravi vojaki. Dolnja Lendava kaj takšnega seveda še ni videla, pa tudi ne pričakovala m je bil marsikdo presenečen. nekateri t*ko, drugi pa zopet drugače. Kajti nekateri niso izobesili zastav, čeprav so vedeli, kaj se pripravlja. Sprevod je krenil po mestu, ki je precej lepo in, kar je treba posebno naglasiti. Izredno snažno ter v vsakem pogledu zasluži, da ga imenujemo za metropolo Slovenske Krajine. Lepa je Glavna ulica, ki ima tlakovane, lepe hodnike in z granitom tlakovano cestišče, dolga je pa skoraj tako kot ljubljanska Miklošičeva cesta. Skoraj po vsej Glavni ulici je bil gost špalir ljudi, ki so začudeni in z občudovanjem gledali sprevod. Možje so prirejali živahne okvacije kralju in Jugoslaviji ter se jim je tudi pridružilo občinstvo v špa-lirju. Ustanovni občni zbor Po obhodu po mestu so zborovalci krenili v hotel Krona, kjer je potem bil zgodovinski ustanovni občni zbor organizacije prekmurskih in medjimurskih dobrovoljcev ob udeležbi, ki bi je ne mogel napovedati največji optimist. V srednje veliki dvorani, ki jo navadno uporabljajo za gledališke predstave in podobne prireditve, se je natlacilo toliko zborovalcev, da se nihče ni mogel več niti ganiti. Polno zaseden je pa bil še hodnik pred dvorano in celo stopnišče. Bilo je okrog S50 udeležencev. Občni zbor je otvoril predsednik prekmurskih dobrovoljcev g. Pavle Horvat, ki je inicijator in organizator velike skupne organizacije prekmurskih in medjimurskih dobrovoljcev. Gosp. Horvat se zdi morda komu neznaten človek na zunaj, a je velik po energiji in organizatorskih sposobnostih. Dobrovoljci so lahko srečni, da so dobih' z njim tako dobrega voditelja. Predsednik je toplo pozdravil prisotne, posebej pa gg. predstavnike oblasti, dr. š a p 1 j o iz Ljubljane kot zastopnika ministrstva poljedelstva in bana dr. Draga Marušiča, dr. V a r š n i k a kot zastopnika ministra za socijalno politiko in narodno zdravje g. Puci ji dr. Vilka Pfeiferja, zastopnika bana sav. ban. dr. Perovi-č a, zastopnika vojaških oblasti poročnika Markoviča. delegata Saveza vojnih dobrovoljcev Jos. Grčo in zastopnika krajevnih in oblastne organizacije NO Peternela. Prečital je pozdravne brzojavke, med njimi od ministra dr. Krame rja, ministra na razpoloženju nar. poslanca' dr. G. Angjelinoviča, njegovega brata dr. Danka Angjelinoviča in drugih, ki so se oprostili, ker se niso mogli udeležiti zborovanja in ki so se odlikovali pri dobrovoljskem osvobodilnem delu in v pokretu za organizacijo prekmurskih in medjimurskih dobrovoljcev. Predlagal je udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni predsedniku vlade g. živkoviču in ministru vojske in mornarice. Predsednik je v temperamentnem govoru očrtal pomen dobrovoljskega pokreta, naglašajoč veliko požrtvovalnost in zasluge dobrovoljce\T za osvobojenje Prek-murja. Dejal je, da je preteklo že 14 let, odkar se zopet sestajajo in odkar so osvobodili Slovensko Krajino. Zasluge dobrovoljcev za narod in državo so neizpodbitne ter preočitne, storili so pa na prvi pogled brezpomembno, vendar pa usodno napako, da so sicer položili temelj države ter jo pomagali graditi, niso pa potem več aktivno sodelovali za njeno ureditev in utrditev. Zavedati bi se morali da njihovo delo ni bilo končano L 1919, temveč da se je takrat v marsikaterem pogledu šele začelo. Razpršili so se vsak sebi, vse vezi so se pretrgale, niso bili organizirani. Prekmurski dobrovoljci so se organizirali 1. 1920, Medjimui.ci so pa bih doslej brez organizacije. Nikogar ni bilo, ki bi jih zbral ter združil v močno organizacijo, toliko jih je, da lahko tvorijo pravo vojsko. Čeprav je tudi število prekmurskih dobrovoljcev zelo lepo. organiziranih jih je okrog 500, medjimurskih pa 2500. in zato število prekmurskih dobrovoljcev samo na sebi nič ne pomeni, če se ne združijo z medjimurskimi. S sodelovanjem rezervnih oficirjev, oblasti ter nekaterih dobrovoljcev se je g. Horvatu posrečilo po-kreniti akcijo, da se združijo oboji dobrovoljci v skupno organizacijo s sedežem v DoL Lendavi. Dejal je, da ne gre za to, da bi govorili o trudu in delu za to organizacijo, umljivo je, da je bilo mnogo dela, toda cilj dobrovoljcev mora biti vedno nad trudom. In zdaj se Dolnja Lendava lahko prepriča, da so še dobrovoljci tukaj, ki so se borili nekdaj in ki so se vedno pripravljeni Organizirani so pa celi možje, ki se popolnoma zavedajo velikega pomena svoje organizacije ki so še vedno požrtvovalni kot le more biti dobro vol jec. Ko so snovali organizacijo, so prišli mnogi prostovoljci do 30 km po sveže zapadlem, skoraj pol metra visokem snegu kot da je to nekaj samo ob sebi umevnega. To je pač samo dokaz, kako so požrtvovalni in zavedni. H koncu govora je naglasa! potrebo, da ni dovolj, če manifestirajo svojo moč. zavednost ter solidarnost na zunaj .temveč da tudi vse to notranje doživljajo ter ostanejo značajni. Pozdravi V imenu SVD je govoril g. Grča, ki se je boril kot doDrovoljec na Dobrudži in solunski fronti. Njegov govor je izzval živahno pritrjevanje. Dejal je, da so zasluge dobrovoljcev neprecenljive, dosegli so velike uspehe, vendar njihov uspeh ni popoln, će bi se prej organizirali, bi zdaj že uživali svoje pravice Revni kmetje ste, vem da je mnoge revežev med vami. (Dosta nas ima! Dosta! > Zaslužili ste si kruh, košček zemlje. (.Tako je!) Država je vedno znala ceniti vaše zasluge ter vam je priznala pravico do podelitve zemlje. Agrarna reforma bo kmalu končana, zato je treba, da se potegnete za svoje pravice. Nekateri vam sicer niso naklonjeni. (Nečemo biti više čuješ~!) Toda dobro-voljec mora iti preko vsega tega, biti vedno odločen ter značajen borec, imeti pred očmi svoj cilj. V tem duhu odgojite svoje sinove! V tem smislu kličem: Živio Nj. Vel. kralj, slava žrtvam, ki so padle za osvobojenje ! Ko se je predsednik zahvalil govorniku, je spregovoril v imenu oblastne in krajevne organizacije NO za Ljubljano gosp. PeterneL Dejal je, da NO pozdravlja vsak nacijonalni pokret, dobrovoljskega pa še posebno. Ko ste prijeli za orožje za osvobojenje, vas je vodila ljubezen, bili ste idealni borc\ borili ste se za idejo, ne glede na osebne interese, zato vas pozivam, da tudi odslej ne pozabljate te ideje ter si ostanete v tem pogledu zvesti. Pokažite svetu, da stremite vedno za interese skupnosti, po geslu z vero v boga, za kralja in za domovino. Zastopnik bana savske banovine dr. Peroviča g. dr. Pfeifer se je najprej v svojem govoru zahvalil zborovalcem za pozdrave, ki so jih poslali banu. Dejal je, da tudi skupščina dokazuje, kako znajo dobrovoljci ceniti organizacijo in da jih je treba občudovati tudi v tem pogledu. Izrazil je upanje, da bodo dosegli gotovo uspeh ter cilje, za katere so se znali tako krepko boriti, kar je dokaz lepa udeležba. Tudi savska banovina bo podpirala njihova stremljenja in v imenu bana je govornik izrazil zborovalcem najiskrenejše simpatije. Zastopnik ministrstva poljeprivrede in bana dravske banovine g. dr. Š a p 1 j a je dejal v svojem govoru, da so bili uspehi prekmurskih in medjimurskih dobrovoljcev edina uteha, ko smo izgubili Koroško in druge pokrajine. Domovina bo srečna, če se lahko izkaze hvaležna sinovom, ki so se borili zanjo. Zdaj prihaja mnogo prošenj na upravo dravske banovine od dobrovoljcev. da bi dobili zemljo, ki jim pripada po zakonu, če predlože od ministrstva izdana posebna potrdila. Po zakonu o agrarni reformi dobi vsak dobrovo-ljec - borec 5 ha zemlje, neborec pa 3 ha. Govornik je izjavil, da bodo skrbeli, da bo ustreženo vsem dobrovoljcem ter da bo za vse dovolj zemlje. Zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. V a r š n i k Je izročil dobrovoljcem ministrove najtoplejše pozdrave tn jim želel v njegovem imenu kar največ uspeha ter dejal, da je g. minister zelo obžaloval, ker se ni mogel udeležiti zborovanja. Oblast ve ceniti zasluge dobrovoljcev ter bodo našli pri lokalnem političnem oblastvu za dolnje! en-davski okraj vedno zaslombo. Pregnantno je spregovoril zastopnik vojaških oblasti g. poročnik M a r k o v ič, izročil zborovalcem tovariške pozdrave ter jim želel v novi organizaciji čim več uspehov. Obširno in lepo Je še govoril dobrovo-ljec - invalid g. V. R o b, očrtal je podrobno dobrovoljski pokret s svojimi remini-scencami in navduševal tovariše za bodoče delo. živo je predočil prisotnim nepopisno trpljenje Medjimurcev in Prekmur-cev, ki so ga stoletja prenašali pod tujčevo peto. Dejal je, da so bile njihove šole takrat sicer madžarske. Čutili so pa kljub temu jugoslovensko. Ponosni smo lahko na neštete, pozabljene gTobove v Prekmurju, v katerih počivajo mnogi neznani junaki. Ti grobovi nas morajo zdaj vzpodbujati, da ne pozabimo, kaj vse smo morali pretrpeti dokler se ni dopolnil čas. Izjavil je. da dobrovoljci ne napadajo, svojega pa s: ne puste vzeti. Sledilo je gromovito odobravanje. Predsednik gosp. Horvat je pozval prisotne, da se oddolie spominu žrtev, čemur so se prisotni odzvali s trikratnim vzklikom Slava! Upravni odbor Predsednik je prečital pravila nove organizacije, ki so jih prisotni sprejeli soglasno brez debate. Tudi pri volitvah so se zborovalci takoj zedinili in je bila soglasno sprejeta tista upravnega odbora: predsednik Pavle Horvat, zas. uradnik v Dol. Lendavi; I. podpredsednik dr. Grga Angjelinovič, min. n r. in nar. poslanec v Beogradu; TJ. podpredsednik Drago tin Perko, nar. poslanec v Beogradu: tajnik Mihael Mlinaric, zas. uradnik v Dol. Lendavi; blagajnik Matija Balažic, kolonist Mostje pri Dol. Lendavi; odborniki: dr. Danko Angjelinovič, advokat v Zagrebu; V. Zadravec iz Čakovca, F. Sakač iz Križe vce v pri Čakovcu, P. Baksa iz Gardi-novca pri Čakovcu — v s: kmetje. V nadzorni odbor: J. Loparič iz Nedelisča pn Čakovcu, V. Herman iz Murske Sobote, V. Rob iz Čakovca, M. Gabrovič, voj. referent iz Dol. Lendave, H. Vučko' iz Cren-sovcev in P. Katanec iz Dol. Kraljevca. G. Horvat se je prisotnim zahvalil za zaupanje v imenu novega odbora, ki so ga mu izkazali z izvolitvijo ter izjavil, da bo vedno deloval z vsemi silami za pro-speh organizacije in ideje, ki je utemeljena v novih pravilih. Nato je pa predlagal, naj prisotni sprejmejo resolucijo, ki vsebuje prošnjo, naj bi država priznala tudi prekmurske in medjimurske dobrovoljce ter jim dodelila pripadajoča zemljišča, njihovi organizaciji naj bi pa dala brezobrestno posojilo, da bi ustanovila zadrugo ali banko, ki bi iz nje člani dobivali proti nizkim ob res tim dolgoročna posojila, Oblasti naj upoštevajo člane organizacije pri podeljevanju služb. Organizacija pristopi kot društvo k zvezi jugo-siovenakih dobrovoljcev v Beogradu. Končno izraza resolucija neomajno zvestobo kralju in drŽavi. Resolucija je bila sprejeta z največjim odobravanjem. Visino članarine in pristopnine so določili tudi soglasno brez razpravljanja in sicer po sklepu poverjenikov, zdaj izvoljenih odbornikov, pristopnina 10 Din in letna članarina tudi 10 Din. Članarino so določili kar najnižje, upoštevajoč slabe gmotne prilike veČine članstva. Pri raznoterostih je predsednik predlagal da odbor sestavi vprasalne pole za članstvo, ki Jih bodo razposlan preko poverjenikov članom. Poslovanje organizacije je organizirano vzorno, čeprav še niso sestavili podrobnega poslovnika, Člani Imajo vaAkr poverjenike (krajevne), s katerima so v najožjem stiku, in ki poznajo najbolje njihove križe in težave. Ti poverjeniki so podrejeni poverjenikom v upravnih občinah. Slednji poročajo glavni upravi, ki potem lahko ukrepa o njihovih sklepih, ne da bi bilo treba za to še posebnih odboro-vih sej. Predsednik je zaključil izredno uspelo zborovanje, zahvaljujoč se tovarišem za impozantno udeležbo in s pozivom, da naj delujejo za p ros peh organizacije tako, da pridobe zanjo še vse tiste, ki se iz kateregakoli vzroka niso udeležili zborovanja, Pozval jih je še. da naj bodo disciplinirani in jih je toplo pozdravil. Zborovalci so se takoj razšli samozavestni ter s ponosom. Tistim, ki so s« najbrž vnaprej veselili nasprotnega rezultata, so najlepše dokazali, da so vzgledno solidarni, disciplinirani in zavedni ter da smo lahko nanje upravičeno ponosni. K izrednemu uspehu jim iskreno čestitamo! Občni zbor „Slavca" Poleg Glasbene Matice je »Slavec«: eno najstarejših naših pevskih društev in lahko tudi rečemo, da je igral v našem javnem življenju ter v razvoju slovensek pesmi vedno važno vlogo. Včeraj je to marljivo pevsko društvo, ki je lani preživljalo m tudi srečno prebrodilo težko krizo, polagalo račun o delovanju v ;• eklem poslovnem letu. Občni zbor se je vršil ob 14. v salonu (jostHnc Lozar v Rožni uhei, otvoril ga je ob 15. po prihodu viharno pozdravljenega častnega društvenega predsednika g. Dražila sedanji predsednik mi. Krajner. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, tako da je bil salon zaseden do zadnjega kotička, V svojem poročilu je inž. Krajner po-vdarjal težkoče. • katerimi se je moralo boriti društvo lam n apeliral na članstvo, naj se zaveda svojih dolžnosti ter se še čvrsteje oklene društva, ki stopa letos v novo življenje Tajnik g. Boris Roš je v svojem poročilu navedel, da se je društvo moralo boriti z velikimi dolgovi, ka so lani onemogočali vsako delovanje, zdaj pa se je društvo dolgov že skoro popolnoma rznebUo in je bilanca ugodna. Klub krizi, ki jo je »Slavec« preživljal, je imelo društvo lani 21 nastopov, priredilo je samostojen koncert v Litiji, več podoknic, sodelovalo pri sprejemal pevskega društva »Mokranjac«, mu izročalo venec itd. O blagajniškem stanju je poročal cand. mž. Hesler. gospodarsko poročilo je pa tudi podal tajnik Roš. Arhivar g. Zupančič je omeo i al. da se je društveni ar brv zelo pomnožil fn gotovo je. da je med najbogatejšimi v Sloveniji. Preglednik računov g Bizjak NTande je izjavil da so kmjidc v naj lepšem redu in predlagal, da se odboru poda absoratorij. tajmfku g. ^o3u pa posebna pohvala. Obond zbor je oboje soglasno sprejeL Nato *e >e vrsna daljša razprava g4cde društvenuh pravil V bistvu so ostala pra- vila nespremenjena, dodanih je bilo samo nokaj členov. Sledile so volitve z listka ta je bil izvoljen nastopni odbor: predsednik inž. Knijmer, podpredsednik Stanko Jager. tajnrik Boris Ros, blagajnik Eda Hesler in oxfborniki: Fric Bergmc, Zame Nered. Alojzij Z'jpančič, Julij Vončdna, Jože Drnovšek. Jože Šega. Naimestnffk in društveni gospodar Milan Pari os ter Julij SemerL Revizorja Ivan Božič tn Ludvik Logar, predsednik društvenega razsodišča za tekoče leto Bori« Roš. Načelnica ženskega odbora Rozi Ro-seva, odbomica Pavla §etrnova in namestnica Ema Bizjakova. Pri slučajnostih se je razpravi jak) o raznim aktualnih zadevah, zlasti glede podežel--kih koncertov m predstojeće večje prirc-dirve v Ljubljani. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franc Jo-žefova< grenčica odprto telo in daljša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih kli"*^^ so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro-preizkušene »Prano Jožef ove« vode. »Prane Jožef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih u-govinah Zima ne popušča • Nove cene očitno vsakomur nakup snežnih čevljev in šk< moški škornji, topli, iz klobučevine moški melton čevlji, topli, iz klobučevine moške snežke s patentno zadrgo moške galoše moški gumijasti škornji ženski škornji s patentno zadrgo ženski gumijasti škornji ženske snežke do gležnjev, s patentno zadrgo ženske snežke z zadrgo ženske snežke lakaste ženske snežke iz gabardena št. 35—37 otroški škornji št. 24—26 otroški škornji št. 27*33 otroški škornji št. 34*38 otroške snežke št. 24—26 otroške snežke št. 27—33 Ne zamudite ugodne prilike, nabavite si več pai Obiščite naše prodajalne, poglejte naše izložbe! prej prej prej prej prej prej prej prej prej prej prej prej prej prej prej prej Din 199.- 77 149.- 129.- *7 69.- 160.- t* 169.- *7 149.- 77 149.- 77 129.- 79.- tf 49.- t* 69.- W 99.- 149.- 49.- T* 69-- sedaj Din sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj n 91 99 t! M 99 ft 19 99 W » 99 99 99. 99. 99-49. 129« 129. 99. 99. 99-69. 29. 59. 79-99. 59. 59. > mM al S og1asi< Vsaka beseda SO par. Plača se lahke tuđi w snamkaK JBa odgovor znamko/ «• Na vprašanje brc* snom •mmb nrfprrr^nHrrmn Nafrnanistt f»Qln* IS1» 5*—— Čevlji na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T Najcenejši nakup KONFEKCIJA — MODA ANTON PKESREK, LJUBLJANA. Sv. Petra c 14. 22/T VEC VAGONOV KORUZE prodam. Danilo Ivkov, S ta par, Bačka. 1022 IŠČE SE SLUŽKINJA starejša moč za vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1021 STROJEPISNI POUK 1, 2 tn 3 mesečni večerni tečaj za začetnike is izvežbance. Začetek 1. marca. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/1. 965 MODROCE afrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše couch zore po igodnib cenah kupite prt ta petni ku Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg % Telefon 2622. 14/T L MikuŠ LJUBLJANA, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. DIN 125.— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 2708 23/T VEČ SPALNIH OPRAV iz trdega lesa ima po zelo nizki ceni naprodaj Alojzij Moljk, stavbno in pohištveno mizarstvo, Gorenji Logatec. 1019 KRASNO POSESTVO 13 oralov veliko, vse v enem komadu, mlad velik sadonosnik, vinograd, njive, gozd, vrt za zelenjavo, 3 stavbe, kompletno opremljena vinska let ter drugi inventar, vsled nakupa drugega podjetja zelo ugodno prodam. Posestvo je oddaljeno tri četrt ure od postaje Slovenska Bistrica in leži na lepi razgledni točki ob vznožju Pohorja ter je zelo lepo arondirano. Primerno je za vsakega; pripravno tudi za letovišče. Pojasnila daje Anton Pernic, trgovec v Slovenski Bistrici. 1018 RESTAVRACIJO IN HOTEL v Kamniku pri kolodvoru oddam s 1. aprilom 1932 v najem. — Zglasijo naj se samo resni interesenti. Franc Rode, Kamnik. 1020 TELEFON 2059 p r e n o e suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. KLAVIRJI Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajani najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. — VVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 966 vske puške, floberte, brovniug pištole, potreb >^ n li- tovske tn ribiške F. K. KAISER, puSkar LJUBLJANA Kongresni trg 9 Izdelujejo se najnovejši modeli o-troškib vozičkov, razna najnovejša lvokolesa. šivalni stroji In motorji. Velika Izbira. Najnižje cene Ceniki franka »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar lovska cesta -L Albert Sorel: V 37 čudodelni zdravni/c Rom a n — Da ljubim gospodično Emmo, — |e dejaJ Chebskv s čudnim naglasom. — Občudujem njene čednosti potni* hijem jo, ne ljubim je pa ne. V Andreevem srcu se ie proti nje* govi volji oglasila ljubosumnost in de* jal je: o — Toda vi ste poznali njenega bra* ta bolje nego priznavate; in gotovo imate v rokah dokaze, da je nedol-žen... Ah, doktore, če mi zaupate___ Chebskv ga je prijel za roko, re* koč: — Ubogo dete!! Vi ne veste, kaj zahtevate od mene. Toda takoj se je obvladal in na* daljeval: —Ne govorite mi nikoli o tej za* devi. PoznaJ sem Maurica v najstrašnejših časih svojega življenja. Spomin nanj je združen z naihuišimi mu« kami, kar sem jih pretrpel Storil sem tu svojo zdravniško dolžnost in jutri odpotujem 2elim vam obilo sreče. Stisnil mu je roko in hitro odšel Andre je začudeno zrl za njim bo« ječ se, da je še on zblaznel kakor se često zgodi s psihijatri Odhajajoč je Chebskv mrmral: — Izkušnjava je prevelika: oditi moram, sicer bi je ne premagal. Odšel je v svojo sobo, pospravil svoje stvari in drugo jutro navse zgo* daj je zapustil Saint Vigor. Na mizi je pustil baronu namen je* no pismo. Pisal je v njem, da ga kliče brzojavka v Pariz. Opravičeval se je, da se ni poslovil; svojega naslova ni pustil, pač je pa točno napisal, kako bo treba ravnati z baronico. Konec pisma se je glasil: — Zdravnikova vloga je končana. Ce hočete bolezen popolnoma pregna* ti, morate poznati njen vzrok in pre* teklost bolnice. To pa ni več moja stvar. Od vas je odvisno,gospod ba* ron, m od vaše rodbine, kakšno po* strežbo bo imela baronica m kdaj bo okrevala. Prehitro se ji razum ne sme vračati, to bi bila katastrofa. Končno vas še opozarjam: Gospodična hči ima značaj svoje matere; ima morda več moralne sile, pa tudi več čustve* nosti. Njena fantazija jo more obva* rovati nesreče, ki bi jo sicer doletela. Pri nji bi pa bila bolezen mnogo huj* ša in težja. Nji sta nujno potrebna mrr in sreča. Nje bi ne ubila toliko silna notranja doživetja, kolikor mu* ke, žalost, razočaranje, zgrešen poklic ali nesrečen zakon ... Pismo je Rofossa razburilo. Na* sveti Chebskega so odgovarjali njego* vim tajnim slutnjam. Najprej se je razjezil na sestro in Fontemorsa, ki sta imels vsak svoje naklepe z Emmo Od njune strani ji je pretila nevar* nost Ljubil je svojo hčerko samo za* voljo sebe in ne dovolil bi da bi bila srečna kje drugje s kom drugim; spo* soben je bil odstraniti v jezi vse tuje pretenzije, da bi se pa sam odrekel in žrtvoval, na to pa niti pomislil ni; če bi se zgodilo to, bi izgubil tla pod no* gami. Razen nje ga ni nič vezalo na življenje in zato se je je držal z vsemi štirimi Zdravnikovo pismo je hotel izrabiti proti Athenaidi. Prečitala ga je zelo pazljivo. Proti bratovemu pričakovanju pa ni izgovorila nobene strupene opazke, ki jih je imela sicer vedno polna usta. — Prav pravi — je dejala. — To sem že davno mislila. Seveda, prva nevarnost je največja in te bi ne smel prezreti. — Katere? — Emma prebije cele dneve in deloma tudi noči pri ubogi Genovefi s to staro Gauberge, ki je tudi napol blazna; to bi moglo omajati še tako krepko naturo ... Genovefi se vrača razum. Ne verjamem sicer, da bo to trajno, toda govorila bo, o tem ni nobenega dvoma ... in reci moram, da tej Ga*uberge, kar se tiče molčečnosti nič kaj ne zaupam. Kakšen udarec bo za Emmo, ko zve resnico. — To se pod nobenim pogojem ne sme zgoditi, — je odgovoril Rofosse. — To rada slišim iz tvojih ust. Jaz že pazim na njo. Verjemi mi, Emma ni za posvetno življenje. Preveč rahločutna in občutljiva je. Si že kdaj mislil na njeno možitev? — Ne, še nikoli Govoril je resnico. Misel, dati Emmo drugemu moškemu, ki bi zavzel prvo mesto v njenem življenju, ki bi ji morda povedal, kakšna je bila preteklost njene rodbine in jo oddaljil od njega, jo odtujil očetu — ta misel mu je bila strašna. —Prav si storil, kajti to bi ji bilo zelo težko, — je dejala Athenaida. — Zakaj pa? — Zaradi njenega imena vendar, — je odgovorila Athenaida. Rofosse se je kar stresel od jeze, kar pa Athenaide ni motilo. — Kdo bi pa vzel hčerko blazne matere ? — Molči! — Ne, govoriti moram, to zadevo je treba končno urediti. Rada verjamem, da ne misliš na Emmino možitev; toda pazi, na to mislijo drugi in ti so premeteni tako, da boš pozneje bridko obžaloval, če ne boš zdaj pazil. — Kdo pa misli na možitev moje hčerke? Pontemors? To je neumnost! Pošljem ga k vragu, če mi začne o tem govoriti. — Morda. Toda Fontemors se vrne. Onesim je zmožen vsega, da doseže svoj cilj. To je častihlepnež. Diši mu seveda najbolj Emmina dota. Predrzen je dovolj, da se ne bo ustavil pred nobeno lopovščino. Rofosse se je zdrznil. Athenaida je nadaljevala mirno, dogmatično: — Poznam dobro njihov načrt. Fontemors te bo hotel prepričati, da za Emmo druge možitve ni — Jaz mu pa dokažem nasprotno. — Pregovoril te bo, kakor vedno Oženil te je s svojo sestro, da bi prišel do njenega premoženja. On je prišel že drugič na boben. Polastiti se hoče Em-mine dote, da zavaruje hrbet svojemu sinku. Poreko ti, da ostane Emma tudi po poroki pri tebi Toda to ne bo res, Onesim si izposluje poslaniški stolček kje na Kitajskem ali v Ameriki in hčerke ne boš nikoli več videl. — Bodi brez skrbi! To se nikoli ne bo zgodilo! Nikoli! — Verjamem ti, da pa preženeš to misel, ne pusti v glavo druge. Razočaranje bi bilo bridko. — Kaj hočeš reči s tem? — Mladi Mavlian zahaja k tebi; fant lazi za Emmo, to je jasno. — No in kaj za to? Mavlianovi sicer niso posebno bogati toda to je staro parlamentarno plemstvo. — Mavlianovi bi smatrali ta zakon za mesalianco. — Kako to veš? — Vem. Athenaida je izgovarjala te besede na svoj poseben način. Njene trditve so imele pečat nezmotljivosti. — Vem to. Maylianovi bi v ta zakon nikoli ne privolili — je odgovorila Athenaida. — Saj lahko izpremeae svoje mnenje, — je menil Rofosse; — umreti itd. In oprijel se je te namere tem trdneje, čim bolj nemogoča se mu je zdela. — Ta čas si pa vtepe Emma v glavo vse polno fantastičnih načrtov, — je nadaljevala Athenaida. — Saj o teh ovirah nima niti pojma; zboli in začne hirati. Le spomni se, kaj ti je pisal zdravnik: te muke. razočaranje bi jo ubilo. Urejuj« Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in maerauu del usta: Oton dmstoL — Val t Lin ht Is nI.