RAZGLABLJANJA
Summary*
HANDCART AND THE LIFE OF THE INHABITANTS OF MARIBOR BETWEEN THE TWO WARS Suzana Barb ¡He
11 and cart used to be one "1 The cheapest means of transport as regards the low standard of living that was prevalent at that time Transport by car or by bus w as too expensive for tile majority Thai is why it was necessary to find the way ol transporting things which wouldn't take too much energy but would enable to carry a fair amount of load. The making and upkeep of the means of transport w anted w ere not to be too expensive either,
I sing and making a handcart is connected with the formation of the vocational environment of the-lhen Maribor: Particular vocational 'groups such as cabmen, carivvrighis and coster-mongers appeared al that time. Their daily bread depended to a large extent on making handcarts or on transport by them. We should not l or get about blacksmiths fci they put a finishing touch to a carlwriglu's product and so played an indirect role in making handcarts. Erbm tlie social point tit view handcart was the means ai transport of the lower social class in the urban environment. Hut handcarts could often he seen on either bigger or smallei farms, too. Cart Wright masters' testimonies prove that it was mostly fanners w ho ordered handcarts. An advantage of handcarts, if compared to carriages, was that ii was not necessaiy to harness draught animals to them. They were also more serviceal>le for the transport of smaller quantities of provender or crops. C< Atapared to a basket a handcart could take a much bigger toad All you needed for the transport with a handcaft was a good grip and an evenly distributed load.
Handcart transport was the easiest in dry weather. It was a bit harder when it was rainy, since most of the roads in the Maribor area were macadam. In the centre, though, the paved roads prevailed over the asphalt ones. The work with a handcart was not enviable and the earnings were very low A handcart was not tlie only sou rife ol income for some coster mongers and. especially, cartwrights, Tlie latter made all sorts of carriages and othei means ol transport for which they were better paid.
To sum up: the role of a handcart in the w ay of life of tlie Mariborers in the pre-war times is more than obvious Their incorporation in the life ol the above-mentioned socially vocational groups testifies in its own, unique way about the life in the very heart of Maribor and its immediate vicinity.
Mirjam Mencej
SV. NIKOLAJ ALIAS VELES PRI SLOVANIH
Sv Nikola ali Miklavž je verjetno eden najbolj priljubljenih svetnikov na Slovenskem. Njegov lik korenini v dveh legendah: v legendi o škofu Nikoli; ki je živel v Miri v Mali Aziji v 3.-4. stoletju, in v legendi o opatu Nikoli iz Siona, ki je umrl v 6. stoletni. Njegov prihod na začetku decembra je povezan s predstavo o ljubeznivem dobrotniku otrok, legende pripovedujejo o rijem tudi kot o rešitelju sestra, ki jim je skozi okno vrgel ni krogle zlata, da so se lahko omožile. najstarejša znana legenda pa govori o njem kol o rešitelju treh vojskovodij, ki so v času carja Konstantina odšli v ITigijo zatret upor. Druga legenda, ki je nastala v 12. st, v severni Franciji; s|iet pripoveduje o tem, kako je obudil v življenje tri popotne študente, ki jih je umoril krčmar. Ena izmed številnih legend, ki krožijo po Evropi o sv. Nikolaju, pa govoii o tem. kako se je nekoč prikazal na morju ladji v nevarnosti - ta legenda naj bi poslala podlaga za to, tla so ga za sv ojega zaščitnika izbrali mornarji in brodniki.
Kult sv, Nikole je zato zlasti razširjen na vzhodni obali Jadrana. V Sloveniji in drugod so ga za svoiega zaščitnika sprejeli tildi drvarji, mlinarji in Žagarji - priklici torta ki so posredno prav tako lahko povezani z votlo Toda, ali je res zgolj ta legenda lista, ki poslavlja v medsebojno zvezo Nikolaja in vodo (oziroma oblast nad njo)?
V slovenskem in drugem južnoslovanskem gradivu najdemo kar nekaj pesmi in vraž, ki Nikolaja neposredno povezujejo z vodo, vendar pa ne govore o pomiritvi viharja na morju ali čem podobnem Sodeč po zastraševalnih besedah se Miklavž po verovanju iz Dražgoš nahaja v v< idi (vodnjaku):
"Si,uši st ni Si jo otroke z Miklavžem, v I Iražgošali izrečejo pretnjo rakple 'Mavzar je v ht-ču, te bo snedu!' Uei je vodnjak." (Moderndorfer l<>iH: 2,S)
Potk >bno verovanje, namreč da se Miklavž nahaja nekje v votli, lahko zaslutimo tudi iz zgodbice, ki jo pripovedujejo v ljutomerski < »kotil i v opozorilo, tla se na Miklavžev dan ne sme delati:
GlASNIKSED 36/1996, St. 4
17
RAZGLABLJANJA
"Nek;i ženska je menila, da morct tega dne vsaj toliko ni i presti, da bo otroku za en rokav. Ko je otrok obleke! obleko s s p reden i mi nitnii na Miklavževo in šel k vodi, je padel vanjo, in prav na Miklavžev praznik pripravljen rokav pa je potegnil v globino, tla ga hišo mogli rešiti." (Mikiern-dorier 1948: J"-2.S)
Tako prepričanje zasledimo tudi v Loborju na Hrvaškem, kjer pravijo, da tistega, ki "ima nihaČe $ takrih niti, kojesu na MikuHuje opr&dene, u vodu (ga i ta tka" (Kotarski 1917: 199).
Miklavž se pov ezuje z vodo tudi v slovenski Slovstveni folklori:
"Jezus te jogre postav li na vse štir.strani . „Svetga Miklavža je postavil na It* globoke VOtle se Imdi i eez vi iziti, njega lepi i častili.
(Jezus post;n i Tomaži v Indijo, K Štrekelj, SNP I. št, s"!, str. Kranjska)
"Jezus je logre stavil Na se štiri Strani: Svetga Petra stavil Na Turovo polje; Svetega Miklavža V to gliboku morje..." (Jezus postav i sv. Tomaža v Indijo. K štrekelj. .SM■ |, št =,72. str iz rfnišičev)
"Jezus je jogre osiaviu na vse Stori strani... .. Svet ga M'klav2a Ustavili, i\"a globoke vode " (Jezus postav i sv Tomaža v Indijo, k Št rekel], SNl> I Š[ 573, str, =oi. ,/ Motni kal
Za oblastnika na t! vodami (in gozdovi) ga poživljajo tudi v okolje! Laškega, kjer prSajo, cla je Miklavž Vrez votle pa t rez boste ZatQ ni dobro, na loti dan v liosti delati Pa tudi mlinarji ne meljejo na tisti dan," (Kurel 1.989/ 1 141)
lina ko na oioku Krku menijo, tla je "na mori (jo) Sv. Mikal" (Žic 1900: lil) Iz ukrajinske legende je razvidu® tla Mikola na moriti pomaga ljudem (Voropaj ¡993: 2(i). Črnomorski Morja ki poznajo dve Mikoli: morskega, ki ima oblast nad lati jami. in mokrega, ki ima oblast nad vodami (Voropaj 1993: 377). V Srbiji človek, ki gazi prek vode. moli k bogu in sv. Nikoli, tla bi prišel zdrav prek vode (Grbič 1909: 76)
V srbski slovstv eni folklori pa najdemo tudi nadgradnjo tega motiva: Ni kola se ne pojavlja zgolj kot oblastnik nad vodami, temveč tudi kot v< >dnik tluš nadntgi svet, do katerega votli pot prek vode:
"Raslo,drvo sred raja -plemenita daljna. 1'lenienito rodila, zlaine grane spustila, I išče joj je srebrno. Pod lijoinsveta jiosielja. sv akt »g cveta nastrta,-pt¡najviše bosiljka i rumene ružiee: na njoj svetac počiva, sv eti otae \ikola. K njemdolazi itija. mironosna vojvoditj pa besedi llija.
mironosna vojvoda: Tit ustani, Nikola, tla ¡demo u goni. tla pravimo korabe, tla vozimo dtišiee s ovog sveta na oriilj!' Al' besetli Nikola: Okan'der se, llija, mironosna Vojvodo! d a nits jeste nedelja, u njoj s nista ne delja, vet: se krsti i venča, ruse kose čeSljaju, belo lit e umiva Opel veli llija. mironosna vojviida: t 'staj gore. Nik( >la da idemo u gorti. tla prav imo korabe! Al ustade Nikola, otlšclaše ti goril, naprav iše koral**. prevezo.it* dušice s ovog sveta n,i i maj; a Iri duše ne mogtu jedna duša giijcSna: klima na sud vodita; d t uga tluša grijesna: s komšijom se niraziia. Ireča tluša najgrešnija: tlevojku je skudila."
i Naiveči grtjcsi, Karadzic 196lJ: [01-102. št, 2(»)
Enako predstavo najdemo med I Irvati v Reka s a v Romuniji:
"Majali i iiii je to rav nodrvce. 1'otl njim Marija stolom stajala, siolom stujata. s\ i na zbor Z vala. Sv i ¡i ij .intleli rta zltor dodoše. Al joj ne dode sveti Nikola Trže se munja po vedroiiri riebu. Trže se munja i grom zagromi, 1 grom zagromi. Nikola sliž.e Stad mu Marija tiho hesidit: Nikot, \ikolo, sveli Nikolol (Idi si ti bio tlo sega doba, r>o sega doba. tlo inoga zlxtrar*" Siatl joj Nikola tiho besidii: Marijo. Marijo, sveta Marijo! t ¡tli sam j:i bio do sega doba. Do sega tioba, do tv oga /bora? lamo sam bio na Jordan vodu, Na Ionian vodit, na rajska vrata Pni ve sam tlit.še raju propušči Kriv e sam duše miz joidili pusto. Nuz Jordan puščo poti rajska v rata, i'od rajska vrata u vični pako," (Cosič 1954. 217)
Tudi bolniki iz ()toka v Slavoniji so se priporočili "sv Nikolaju potniku", da bi po smrti ne potovali (Lo vre tie 1902: 135)
Na drugi strani pa najdemo v slovenski in hrvaški slovstveni folklori ludi pesmi, v katerih se na sv oji poti po votli srečujeta hudič in Nikolaj:
"Svet Šnklau.š je zgudo usiti.
Se je lepo belo umu
Je uzeu skirto na rame.
t ire po poti rav ni
Iskal drevta krivega in ravnega.
18
GLASNIK SED 36/1 996, št. 4
RAZGLABLJANJA
Za barčico pripravnega, sv snklauš je uzeu barko na ranic, sv isnklauž.a barka obleži. < it išno hudnlia t nji sedi. Polier se hudoba, iz barpce. Al' le linm učil allece. al le in mi ¡1 rije I za dolge lase, hi le bom 1 igel v m<nje čez. se. Sv Snklauš ¡e rekel: Amen. Hudoha ie rekla. Kamen! Sv Snklauš |e rekel: Marija!' I ludoba je rekla. \ erigla! IV h polna vina bila, i)e b' ga z Meklaužem pila, De h* lože liarko vozila \oier v laSko deželo!' Koder svetga Šnklauža barka plava, v se za njo rumeni 1 Lepe rnžie rasejo. Kudečc plave. rumene. Koder hudoba plav a, Vse za njo rujavo: Nol lena rož 1 a ne cveti. Nobena liea ne zleli Amen."
1 Streite I j l <XSO: "j, št. 607. iz Staeega sela pri Ki ibaridu: priinei jai še razlit it e z Grahova na Tolminskem in s Kamena na Soči)
"Sveti Mikula slatko -pi na srd.i|t Li kii|igu šli Njemu Diva dohodi pa Miknli l>esidi I 'staj, ustaj. Mikula li Zlili leslu 1 brai h u. jia ga hodi u goru. pa jiosiu zelen bor. pa ga nosi u isiisov dvor, jia udi) a j barkieu. napuni ti kamena i liožjega rumena, Počne kanien lomiti i rnmelie pihati Skoči Mikula na jarbor, na jarlxiru huda stvar: 'I lotli doli medu nas!' '< leenaša ne uniim. Zdrave Marije' ne umim. 1 luidog sam mcšira bija, 1 hudo me naučiia " (pelorko J9M2 Tto, m. Si)
"S\ e! Mikula sanak sni. na srdajcu knjigu šti. k njemu Gospe tlolazi 1 Miku 1 i govori: Stan', Mikula, sinko moj, uztiii teslu i sikint, pa n po|di u goni 1 prisiči zelen bor. s veli ig Petra vičnji d vor, pa uzinn korablju 1 š njon |ilo\ 1 |m iruini1 Kada Miko uz jarbol. na jarbolu huda sivar Sadi doli. Huda sivar, sadi tloli medu nas i govori Oče naš! ' Kenaša ja ne znan, Zdravu Maiiju ne umin. hudobna san mešira stala.
nisan mu se tleletala!' Pa je capa /a kose, pa je I i.it a na lnotle jia je sit e na peče pa je sumi u more: kuj su peče padale, pijavitv igrale, kuj Mikula klase, lu bonaea IlijaŠe!"
(Sveti Nikola i solona. Delorko 1%'J: .Ss-W>)
"Sveti Mike diie bise, Sridu 1 pelak zezinase. Zato niki 1 ne znatlijase \ego mojka ko ga rodi I I >abtea ka ga tli iji. Kad je Mike piinarasta, Tad mu mojka prngovara Idi, Mike, u gorieu Pa posici jetlon bur za izgradit moli bntd. I posici d vi 1 borita Za uthlal tho \ esliča, Pa |ki| vodil lutiiLiniju Sveton Petru mjskin puten, \'azme Mike sikinen I ubere iedan bur /a napravil tho vesliča! Bar kiča se ucinila. harkiea se porinila I sol Mike s ii|on plo* a, \l liarkica počne tonit! (lliazre se Mike na jorbul, \a joriiulu hudo stvor. I govori Mike nun: l lotli diili, hudi 1 stvor. I molimo (Icenos I Zdravo Marijti /.a Dit ieu Matiju! Al govori hudi 1 stv or: \e znan molit < Xeh< is. A Mariju ne jioztiajen! Jo son s liutlen mest run stola I iiudu si »n .skulu naut ila kad 10 t uje Mikula. I 'n je ¡sol na jorhlll I :ze lilidii Stvor za v lose I I utči je tt more kako hudo stvor lonuse, Tako liarkica evotu.se! ()nda pi ijtle v<idil rumuniju sveti m |ietru lojskin j mleti." (Oreh pj79; JS<J-ilJ0)
V	slovenskih različicah je prvotna slika še bolj nerazpoznav na, s hrvaškimi ¡¡b druži le Miklavževa pot po pnorju in srečanje s "hudobo" (prini. različice v SLP 2: -i20- ¡25, Št. 1253.
V	teli pesmih se 11.1 mestu, ki spada pod Nikolajevo oblast, pojavi še hudič. Ta zveza med svetnikom Nikolajem in hudičem pa prav zaprav nt tako nenavadna kol bi se lahko zdelo na prvi pogled - konec koncev je hudič tudi zvest spremljevalec Miklavža v njegovih obrednih zimskih ob hodth. /.tli se celo. tla so bili obhodi parkljev primarni, in se jini je sv. Nik<ilaj pridiuz.il Šele naknadno, saj 11:1 slovenskem poznamo območja, kjet Miklavževih obhodov ne poznajo, p<iznajo pa obhode parkljev v dneh okoli. Miklavževega (11,1 južnem robu Koroške ter v Poljanski dolini na Gorenjskem) (prtih. Kurcl IVH9, 2: 22lJ.
Po drugi strani pa lahko ludi v nekaterih elementih mik
GLASNIK SED 36/1996, št. 4
19
RAZGLABLJANJA
lavž.cvanja ozi roma dejanjih parkljev meti obli od i na Mik lavžcvo odkri|emo implicitno povezavo z votlo: parklji, ki so na Miklavževo divjali po /.iljski dolini, so med drugim tudi "pograbili dekleta in jih skušali izvleči na sneg ali jih pa položiti celo v korito" (Kurel ]9H9/2: 224). Ko Mikloši (to so fantje, ki so oblečeni v narobe obrnjene kožuhe, z naličjem na obrazu, za seboj pa vlečejo verige in imajo v rokah "kroha-če") v Porabju pridejo v hišo, morajo vsi moliti. "Kdor noče ali ne zna, vržejo verige okoli njega in ga odvlečejo ven, v sneg ali k sideticu'(vodnjaku)." (Kmet 1989/2: 2 )2)
Voda se v teh dejanjih kaže kol tisti element, s katerim so tudi parklji, hudiči, neposredno povezani. Domnevamo lahko torej, da primarna ni zveza med Nikolajem in vodo. temveč prej med parklji in votlo, saj so ta dejanja parkljev ohranjena prav na območju, kjer Miklavževih obhodov sploh ne poznajo. pač pa se pojavljajo zgolj obhodi parkljev. Toda, kaj prav za prav predstavlja hudič v sl< ivanski mitologiji mnogo indicev kaže na to. tla je hudič le krščanska zamenjava za slovanskega Velesa/Volosa. boga smrti, katerega dežela se je širila za vodo, Obširno študijo o tem, tla je bil hudič prvotno v slovanski mitologiji vodno božanstvo, ki je šele potem, ko je bilo, kot pripoveduje mil vrženo v podzemlje. začelo delovati v zemeljski sferi, sla napisala poljska znanstvenika Riehartl in [oanna Tpmiccv (Tomiecv I97S: (ilede na nekatera starejša slovanska besedila pa lahko utemeljeno domnevamo, tla se je tudi Velesovo kraljestvo v verovanju ljudi širilo nekje na drugi strani votle (prim. Ivanov in Toporov 197-t: 66). Znano pa je. tla so Velesa tudi povezovali z nečisto silo. s hudičem, in je hudič (črt) pravzaprav krščanska zamenjava za Velesa. Pri Latvijcih pa se je telo ohranilo ime božanstva smrti Vale kot ime za krščanskega lltldiča (¡nun Ivanov in Toporov 197 i 66)
Kakšna pa je pri tem vloga Nikolaja? ()čiino je tudi sveti Nikolaj prev zel nekatere karakteristike slovanskega božanstva smrti ali morda neke osebe iz njegovega kroga. Ta kontaminacija Velesa in Nikolaja pa ni omejena zgolj na ¡užne Slovane Še konec 19 stoletja je gospodar na Poljskem lahko v vlogi duš umrlih na božično večerjo povabil (nietl drugim) tudi svetega Nikolaja (Ptnografia polski 19^1 2: 132). C) leni. da je Nikolaj zasetlel vlogo Velesa intli pri vzhodnih Slovanih, je obširneje pisal že H. t Ispenskij, čeprav v svoji knjigi aspekta votle ni širše obdelal. Tako so menda v Rusiji pokojniku v roke polagali pismo /a svetega Nikolaja, ki naj bi ga prebrali stražarju rajskih vrat, po verovanju iz arhangelske gubernije ima ključ otl raja Nikolaj Čudolvorcc (enako verovanje poznajo tudi Poljaki) (Uspenskij 19H2: 25) V ukrajinskih koledah Nikola prevaža duše uu drugi svet: "Ja hm- na triurne h, na perevozach. ja tam peretnz simsot duSečoL'..." (I spenskij 19H2: 27). Toda v ukrajinski folklori nastopa kol prevoznik duš tako sv. Nikola kot tudi hudič, kar kaže, kot pravi 1 spenskij, na razdvojenost podobe Velesa v krščanski perspektivi (('spenskij 19^2: 17). Ztli se, tla je krščanstvo z osebo sv. Nikolaja in obredi miklavževanja pri katolikih skušalo prekrili nekdanje Obhode hloničnih božanstev oz. mitičnih oseb ob tem času leta. Nekateri zahodni znanstveniki menijo, tla je Nikolaj l udi v zahodni Evropi zasetlel v logo germanskega boga smili \Vodana (Odina) (prim. Miles b, n. 1.: 208).
Ostane nam še vprašanje, kaj je vzrok, tla je Nikolaj pri Slovanih zasedel mesto Velesa ali neke osebe iz njegovega kulta? Najverjetneje leži vzrok v legendi, ki posredno pripisuje Nikolaju oblast nad vidami, oblast torej, ki so jo stari Slovani pripisovali bogu smrti Velesil. Tako I) VitkbVič trdi, da se Nikolaju pri Srhih pripisuje oblast nad vodami pravzaradi ikon.
ki prikazujejo sv Nikolo oh morju oziroma ladji (Vitkovu 1919: 19-21). Toda sv. Nikolaj je v verovanjih in šegah očitno nasledil neko preti krščansko osebo, ki je ne poznajo le južni Slovani, temveč vsi Slovani in morda celo drugi evropski narodi, osebo, ki jo je sv. Nikolaj lahkp zaradi svojih atributov le najbolj ustrezno nadomestil ali pa somu bili morda ustrezni atributi celo pripisani prav zalo, da hi to osebo lahko nadomestil.
LITERATURA:
CC )S1C. Joca 193i: Narodne pjesme (RekeŠ u Romuniji). \ : Zbornik za narodni život i običaje južnih S ¡a vena 29 1 Zagreb, sir. 213-22K.
DEI.ORKO, Olinko 1969: Ljuba Iv anova I hvatske starinske narodne pjesme skupljene u naše dane po Dalmaciji spiti DELORKO, Olinko 19K2: Narodne pjesrhe otoka Zlarina I'o vi jest i tradicije otoka Zlarina Zagreb ETNOGRAFIA POI.SKI - przemianv kukuir ludovvej. Tom 2. \%pclav, \Vai\szawa. Krakow, Gdarisfc, Loti ž iysi ORBIC. Sava ti je .VI. 1909: Srpski narodni običaji V Srpski etnografski zbornik 1 i Beograd, str l\ 1-25H IVANOV, V. V. V TOPOROV 197-i Issledovanija v oblasti slav lanskih dfevnostej Moskva. KARADŽ1Č, \ ukS 1969: Srpske narodne pjesme 1. Beograd KOTARSKI. Josip 1917 Lohor Narodni život i običaji \ Zbornik za narodni život i običaje južnih slavena 21. Zagreb, sir. 179-221
KI IRET. Niko 1989: Praznično leto Slovencev Ljubljana LOVRETIČ, Josip 1902: Otok. Narodni život i običaji. V Zbornik za narodni život i obit a je južnih Slavena ~ Zagreb str. 57-20(1.
MILES, Clement A b.n.L Christrnas Cuslonts and Traditions. Tlteii I listorv and Significance. Ncvv York MOdERNDORFER, Vinko 19S-! Verovanja, uvere m običaji Slovencev. Druga knjiga Prazniki Celje OREB, Marin 1979 Izbor stenja i obrednih i ptičkih te ligioznih pjesama otoka Visa. Split
Ril ITMAN-Al'(il JŠTIN. Dunja 1992: Knjiga o Božiču. Zagreb. SI P = Slovenske ljudske pesmi:
KI 'MER, Zmaga. Milko MAT1ČETOV in Vaiens VODUŠEK 1981: Slov enske ljudske pesmi. Ljubljana STREKELJ, Karel 1980: Slovenske narodne pesmi l i Ljubljana.
JO.MICCV. Joanna in Rvchard TOMICCV 1975: Drzevvo žvcia l.udovva vvizja šwjata i czlovvieka. B.n.k. USPENSKIJ. B. A. 19821 Pilologičeskie raziskani j a v oblasti slavjanskih dievnOstej. Moskv a
VITKOVIC. Dimitrije 1919: 1'ijecaj hriščanske ikonografije na neke narodne pjesme. V: Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena 2 i, Zagreb, sir I-2H V()ROPAJ. Oleksa 1993: Zvičai našogo narodu. Kiiv, ŽIC, Ivan 1900: Vrbnik na otoku Krku, Narodni život i običaji. V: Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena Zagreb, sir. 201, passim
26
GLASNIK SED 36/1996, št. d
RAZGLABLJANJA
Summary
SAINT NICHOLAS AUAS VF.I.F.S IN Tili: SLAVIC WORM) Mirjam Mencej
St. Nicholas or Santa Clans is probably one of the most popular saints will) I he Slovenes. [ iis figure has roots in two legend- in the legend about the bishop Nicholas who lived in Mira in Asia Minor in the to V'1 century, and in the legend about the abbot Nicholas from /.ion who died in the century I lis arriv al in the beginning of December is connected with the image of a kind-hearted benefactor of children Legends describe him also as the saver of the sisters whom lie cast three balls of gold through the window. so that they could many The oldest legend known describes him as the saver of three army leaders who went to Plirygia to smother a rebellion at the lime of tsar Consta mine. Another legend that sprang up in the 121'1 century in Northern France tells how three travelling students who had been murdered by an inn keeper were brought back to life by St. Nicholas. And one of the numerous legends about this saint, which go the nKinds I >f Europe, tells about h< >vv St. Nicholas has once appeared at the sea in front of a ship in danger. This legend is Supposed to have become the basis for sailors and ferrymen lot hoose Si. Nicholas as their patron sainl The t. ult of Saint Nicholas is therefore most vv idely spread along the cast coast oi the Adriatic. In Slovenia and elsewhere tie was accepted also as a patron saint of lumberjacks, millers and sawyers. I hough indirectly, these trades can also be connetled with water, litil is it really just a legend that puts Si Nicholas in relatic >n with water (or gives him power 1 iv er it )?.
'Nti iiix'efnistiv prilmpp Mix in in drugačni < >1/2 Irl im velijo: r »leiniviti so iislni. 1 Časih ilobbtlo kakšno s/yadhiu/llo razgli'tlnicii in ruščililict/. 1 Časih jut L'tiu null htj sjH'si 11 ob tej biiloliuisti ludl utvdniha 1 vtščit a bntkvHf "srečna" in ram raicfß'a uitiko hnbi-nu. kolikor je sploh /nitko
prenesete
iUso 'wkx- ^^avooj'tu'tcaio do^oomsujx}'
j m^pifx^,
^¡¿L Qx fade^ ic,	f
ff IrO L,^ 07}	- ^
W p ^ »s	baf+J* ^
¿U90 11 t
i'crjt.
h ^^ t* v 4t
cyfy p0-« ^ ' ^ "
trs	M* —■	H* *
rčM

^ f ¿i .«m^f
a^'-y,	/
A&viv L-avO^	/t^f
L-I Mhr r^
2 gA CC^e^ t
UA
fL4


^^H^Wk^dd cdr'ai A
Q,^.- - ^«iAMOfet ¿miaut ta..
Q
C

GLASNIK SED 36/1996, It. 4
21