RAZGLABLJANJA Summary* HANDCART AND THE LIFE OF THE INHABITANTS OF MARIBOR BETWEEN THE TWO WARS Suzana Barb ¡He 11 and cart used to be one "1 The cheapest means of transport as regards the low standard of living that was prevalent at that time Transport by car or by bus w as too expensive for tile majority Thai is why it was necessary to find the way ol transporting things which wouldn't take too much energy but would enable to carry a fair amount of load. The making and upkeep of the means of transport w anted w ere not to be too expensive either, I sing and making a handcart is connected with the formation of the vocational environment of the-lhen Maribor: Particular vocational 'groups such as cabmen, carivvrighis and coster-mongers appeared al that time. Their daily bread depended to a large extent on making handcarts or on transport by them. We should not l or get about blacksmiths fci they put a finishing touch to a carlwriglu's product and so played an indirect role in making handcarts. Erbm tlie social point tit view handcart was the means ai transport of the lower social class in the urban environment. Hut handcarts could often he seen on either bigger or smallei farms, too. Cart Wright masters' testimonies prove that it was mostly fanners w ho ordered handcarts. An advantage of handcarts, if compared to carriages, was that ii was not necessaiy to harness draught animals to them. They were also more serviceal>le for the transport of smaller quantities of provender or crops. C< Atapared to a basket a handcart could take a much bigger toad All you needed for the transport with a handcaft was a good grip and an evenly distributed load. Handcart transport was the easiest in dry weather. It was a bit harder when it was rainy, since most of the roads in the Maribor area were macadam. In the centre, though, the paved roads prevailed over the asphalt ones. The work with a handcart was not enviable and the earnings were very low A handcart was not tlie only sou rife ol income for some coster mongers and. especially, cartwrights, Tlie latter made all sorts of carriages and othei means ol transport for which they were better paid. To sum up: the role of a handcart in the w ay of life of tlie Mariborers in the pre-war times is more than obvious Their incorporation in the life ol the above-mentioned socially vocational groups testifies in its own, unique way about the life in the very heart of Maribor and its immediate vicinity. Mirjam Mencej SV. NIKOLAJ ALIAS VELES PRI SLOVANIH Sv Nikola ali Miklavž je verjetno eden najbolj priljubljenih svetnikov na Slovenskem. Njegov lik korenini v dveh legendah: v legendi o škofu Nikoli; ki je živel v Miri v Mali Aziji v 3.-4. stoletju, in v legendi o opatu Nikoli iz Siona, ki je umrl v 6. stoletni. Njegov prihod na začetku decembra je povezan s predstavo o ljubeznivem dobrotniku otrok, legende pripovedujejo o rijem tudi kot o rešitelju sestra, ki jim je skozi okno vrgel ni krogle zlata, da so se lahko omožile. najstarejša znana legenda pa govori o njem kol o rešitelju treh vojskovodij, ki so v času carja Konstantina odšli v ITigijo zatret upor. Druga legenda, ki je nastala v 12. st, v severni Franciji; s|iet pripoveduje o tem, kako je obudil v življenje tri popotne študente, ki jih je umoril krčmar. Ena izmed številnih legend, ki krožijo po Evropi o sv. Nikolaju, pa govoii o tem. kako se je nekoč prikazal na morju ladji v nevarnosti - ta legenda naj bi poslala podlaga za to, tla so ga za sv ojega zaščitnika izbrali mornarji in brodniki. Kult sv, Nikole je zato zlasti razširjen na vzhodni obali Jadrana. V Sloveniji in drugod so ga za svoiega zaščitnika sprejeli tildi drvarji, mlinarji in Žagarji - priklici torta ki so posredno prav tako lahko povezani z votlo Toda, ali je res zgolj ta legenda lista, ki poslavlja v medsebojno zvezo Nikolaja in vodo (oziroma oblast nad njo)? V slovenskem in drugem južnoslovanskem gradivu najdemo kar nekaj pesmi in vraž, ki Nikolaja neposredno povezujejo z vodo, vendar pa ne govore o pomiritvi viharja na morju ali čem podobnem Sodeč po zastraševalnih besedah se Miklavž po verovanju iz Dražgoš nahaja v v< idi (vodnjaku): "Si,uši st ni Si jo otroke z Miklavžem, v I Iražgošali izrečejo pretnjo rakple 'Mavzar je v ht-ču, te bo snedu!' Uei je vodnjak." (Moderndorfer l<>iH: 2,S) Potk >bno verovanje, namreč da se Miklavž nahaja nekje v votli, lahko zaslutimo tudi iz zgodbice, ki jo pripovedujejo v ljutomerski < »kotil i v opozorilo, tla se na Miklavžev dan ne sme delati: GlASNIKSED 36/1996, St. 4 17 RAZGLABLJANJA "Nek;i ženska je menila, da morct tega dne vsaj toliko ni i presti, da bo otroku za en rokav. Ko je otrok obleke! obleko s s p reden i mi nitnii na Miklavževo in šel k vodi, je padel vanjo, in prav na Miklavžev praznik pripravljen rokav pa je potegnil v globino, tla ga hišo mogli rešiti." (Mikiern-dorier 1948: J"-2.S) Tako prepričanje zasledimo tudi v Loborju na Hrvaškem, kjer pravijo, da tistega, ki "ima nihaČe $ takrih niti, kojesu na MikuHuje opr&dene, u vodu (ga i ta tka" (Kotarski 1917: 199). Miklavž se pov ezuje z vodo tudi v slovenski Slovstveni folklori: "Jezus te jogre postav li na vse štir.strani . „Svetga Miklavža je postavil na It* globoke VOtle se Imdi i eez vi iziti, njega lepi i častili. (Jezus post;n i Tomaži v Indijo, K Štrekelj, SNP I. št, s"!, str. Kranjska) "Jezus je logre stavil Na se štiri Strani: Svetga Petra stavil Na Turovo polje; Svetega Miklavža V to gliboku morje..." (Jezus postav i sv. Tomaža v Indijo. K štrekelj. .SM■ |, št =,72. str iz rfnišičev) "Jezus je jogre osiaviu na vse Stori strani... .. Svet ga M'klav2a Ustavili, i\"a globoke vode " (Jezus postav i sv Tomaža v Indijo, k Št rekel], SNl> I Š[ 573, str, =oi. ,/ Motni kal Za oblastnika na t! vodami (in gozdovi) ga poživljajo tudi v okolje! Laškega, kjer prSajo, cla je Miklavž Vrez votle pa t rez boste ZatQ ni dobro, na loti dan v liosti delati Pa tudi mlinarji ne meljejo na tisti dan," (Kurel 1.989/ 1 141) lina ko na oioku Krku menijo, tla je "na mori (jo) Sv. Mikal" (Žic 1900: lil) Iz ukrajinske legende je razvidu® tla Mikola na moriti pomaga ljudem (Voropaj ¡993: 2(i). Črnomorski Morja ki poznajo dve Mikoli: morskega, ki ima oblast nad lati jami. in mokrega, ki ima oblast nad vodami (Voropaj 1993: 377). V Srbiji človek, ki gazi prek vode. moli k bogu in sv. Nikoli, tla bi prišel zdrav prek vode (Grbič 1909: 76) V srbski slovstv eni folklori pa najdemo tudi nadgradnjo tega motiva: Ni kola se ne pojavlja zgolj kot oblastnik nad vodami, temveč tudi kot v< >dnik tluš nadntgi svet, do katerega votli pot prek vode: "Raslo,drvo sred raja -plemenita daljna. 1'lenienito rodila, zlaine grane spustila, I išče joj je srebrno. Pod lijoinsveta jiosielja. sv akt »g cveta nastrta,-pt¡najviše bosiljka i rumene ružiee: na njoj svetac počiva, sv eti otae \ikola. K njemdolazi itija. mironosna vojvoditj pa besedi llija. mironosna vojvoda: Tit ustani, Nikola, tla ¡demo u goni. tla pravimo korabe, tla vozimo dtišiee s ovog sveta na oriilj!' Al' besetli Nikola: Okan'der se, llija, mironosna Vojvodo! d a nits jeste nedelja, u njoj s nista ne delja, vet: se krsti i venča, ruse kose čeSljaju, belo lit e umiva Opel veli llija. mironosna vojviida: t 'staj gore. Nik( >la da idemo u gorti. tla prav imo korabe! Al ustade Nikola, otlšclaše ti goril, naprav iše koral**. prevezo.it* dušice s ovog sveta n,i i maj; a Iri duše ne mogtu jedna duša giijcSna: klima na sud vodita; d t uga tluša grijesna: s komšijom se niraziia. Ireča tluša najgrešnija: tlevojku je skudila." i Naiveči grtjcsi, Karadzic 196lJ: [01-102. št, 2(») Enako predstavo najdemo med I Irvati v Reka s a v Romuniji: "Majali i iiii je to rav nodrvce. 1'otl njim Marija stolom stajala, siolom stujata. s\ i na zbor Z vala. Sv i ¡i ij .intleli rta zltor dodoše. Al joj ne dode sveti Nikola Trže se munja po vedroiiri riebu. Trže se munja i grom zagromi, 1 grom zagromi. Nikola sliž.e Stad mu Marija tiho hesidit: Nikot, \ikolo, sveli Nikolol (Idi si ti bio tlo sega doba, r>o sega doba. tlo inoga zlxtrar*" Siatl joj Nikola tiho besidii: Marijo. Marijo, sveta Marijo! t ¡tli sam j:i bio do sega doba. Do sega tioba, do tv oga /bora? lamo sam bio na Jordan vodu, Na Ionian vodit, na rajska vrata Pni ve sam tlit.še raju propušči Kriv e sam duše miz joidili pusto. Nuz Jordan puščo poti rajska v rata, i'od rajska vrata u vični pako," (Cosič 1954. 217) Tudi bolniki iz ()toka v Slavoniji so se priporočili "sv Nikolaju potniku", da bi po smrti ne potovali (Lo vre tie 1902: 135) Na drugi strani pa najdemo v slovenski in hrvaški slovstveni folklori ludi pesmi, v katerih se na sv oji poti po votli srečujeta hudič in Nikolaj: "Svet Šnklau.š je zgudo usiti. Se je lepo belo umu Je uzeu skirto na rame. t ire po poti rav ni Iskal drevta krivega in ravnega. 18 GLASNIK SED 36/1 996, št. 4 RAZGLABLJANJA Za barčico pripravnega, sv snklauš je uzeu barko na ranic, sv isnklauž.a barka obleži. < it išno hudnlia t nji sedi. Polier se hudoba, iz barpce. Al' le linm učil allece. al le in mi ¡1 rije I za dolge lase, hi le bom 1 igel v mesidi I 'staj, ustaj. Mikula li Zlili leslu 1 brai h u. jia ga hodi u goru. pa jiosiu zelen bor. pa ga nosi u isiisov dvor, jia udi) a j barkieu. napuni ti kamena i liožjega rumena, Počne kanien lomiti i rnmelie pihati Skoči Mikula na jarbor, na jarlxiru huda stvar: 'I lotli doli medu nas!' '< leenaša ne uniim. Zdrave Marije' ne umim. 1 luidog sam mcšira bija, 1 hudo me naučiia " (pelorko J9M2 Tto, m. Si) "S\ e! Mikula sanak sni. na srdajcu knjigu šti. k njemu Gospe tlolazi 1 Miku 1 i govori: Stan', Mikula, sinko moj, uztiii teslu i sikint, pa n po|di u goni 1 prisiči zelen bor. s veli ig Petra vičnji d vor, pa uzinn korablju 1 š njon |ilo\ 1 |m iruini1 Kada Miko uz jarbol. na jarbolu huda sivar Sadi doli. Huda sivar, sadi tloli medu nas i govori Oče naš! ' Kenaša ja ne znan, Zdravu Maiiju ne umin. hudobna san mešira stala. nisan mu se tleletala!' Pa je capa /a kose, pa je I i.it a na lnotle jia je sit e na peče pa je sumi u more: kuj su peče padale, pijavitv igrale, kuj Mikula klase, lu bonaea IlijaŠe!" (Sveti Nikola i solona. Delorko 1%'J: .Ss-W>) "Sveti Mike diie bise, Sridu 1 pelak zezinase. Zato niki 1 ne znatlijase \ego mojka ko ga rodi I I >abtea ka ga tli iji. Kad je Mike piinarasta, Tad mu mojka prngovara Idi, Mike, u gorieu Pa posici jetlon bur za izgradit moli bntd. I posici d vi 1 borita Za uthlal tho \ esliča, Pa |ki| vodil lutiiLiniju Sveton Petru mjskin puten, \'azme Mike sikinen I ubere iedan bur /a napravil tho vesliča! Bar kiča se ucinila. harkiea se porinila I sol Mike s ii|on plo* a, \l liarkica počne tonit! (lliazre se Mike na jorbul, \a joriiulu hudo stvor. I govori Mike nun: l lotli diili, hudi 1 stvor. I molimo (Icenos I Zdravo Marijti /.a Dit ieu Matiju! Al govori hudi 1 stv or: \e znan molit < Xeh< is. A Mariju ne jioztiajen! Jo son s liutlen mest run stola I iiudu si »n .skulu naut ila kad 10 t uje Mikula. I 'n je ¡sol na jorhlll I :ze lilidii Stvor za v lose I I utči je tt more kako hudo stvor lonuse, Tako liarkica evotu.se! ()nda pi ijtle vf Europe, tells about h< >vv St. Nicholas has once appeared at the sea in front of a ship in danger. This legend is Supposed to have become the basis for sailors and ferrymen lot hoose Si. Nicholas as their patron sainl The t. ult of Saint Nicholas is therefore most vv idely spread along the cast coast oi the Adriatic. In Slovenia and elsewhere tie was accepted also as a patron saint of lumberjacks, millers and sawyers. I hough indirectly, these trades can also be connetled with water, litil is it really just a legend that puts Si Nicholas in relatic >n with water (or gives him power 1 iv er it )?. 'Nti iiix'efnistiv prilmpp Mix in in drugačni < >1/2 Irl im velijo: r »leiniviti so iislni. 1 Časih ilobbtlo kakšno s/yadhiu/llo razgli'tlnicii in ruščililict/. 1 Časih jut L'tiu null htj sjH'si 11 ob tej biiloliuisti ludl utvdniha 1 vtščit a bntkvHf "srečna" in ram raicfß'a uitiko hnbi-nu. kolikor je sploh /nitko prenesete iUso 'wkx- ^^avooj'tu'tcaio do^oomsujx}' j m^pifx^, ^¡¿L Qx fade^ ic, f ff IrO L,^ 07} - ^ W p ^ »s baf+J* ^ ¿U90 11 t i'crjt. h ^^ t* v 4t cyfy p0-« ^ ' ^ " trs M* —■ H* * rčM ^ f ¿i .«m^f a^'-y, / A&viv L-avO^ /t^f L-I Mhr r^ 2 gA CC^e^ t UA fL4 ^^H^Wk^dd cdr'ai A Q,^.- - ^«iAMOfet ¿miaut ta.. Q C GLASNIK SED 36/1996, It. 4 21