ISTO X7* ŠTEV. 273
Umnu nedelji, el hovembu ism
Ceno 10 din
SLOVENSKI
Izdaja Casopuno-zaloiniSko podjetje 8ZDL »Nal tisk« — Direktor: Rudi Janbnba — Odgovorni oredalk: Sergej VoSnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, TomSIčeva ulica K, telefon 23-523 do 23-626 — Uprava: tj ubijana, Tomšičeva 6/11., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-696, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832	— Poštni
predal 29 — Tekoči račnn Narodne banke 601-»T«-169 — Mesečna naročnina 200 din
Jugoslovanska delegacija v Zet. nadaljnje razgovore
■ m
Pri pogajanjih v Washingtonu obravnavajo ceio vrsto gospodarskih vprašanj, ki se tičejo obeh držav — Naša delegacija bo odpotovala iz ZDA v torek
Washington, 20. nov. (Tanjug), amerifke vlade. Zvedelo je je, da
Včeraj popoldne se je vodja jugo- so vnovič pretresali Široki kom-dovanske gospodarske delegacije p! ek s gospodarskih vprašanj med Svetozar Vukmanovič sešel s še- obema državama in vprašanje go-f-,m uprave za poslovanje s tuji- spodarske pomoči. Govorili so tuno Haroldom Stassenom in s po- di o tem, kako nadomestiti pri-tnočnikom državnega sekretarja za manjkljaj pšenice, ki je nastal v zunanje zadeve Murphvjem ter se Jugoslaviji zaradi hude suše, dalje z njima pogovarjal kaki dve uri. o spremenim srednjeročnih dol-Pri sestanku sta bila navzoča tudi gov, ki so posledica naporov za člana jugoslovanske delegacije Sta- industrializacijo, v dolgoročne, o rislav Kap čok in Kiro Gligorov ureditvi kratkoročnih dolgov in ter več ameriških funkcionarjev, drugih vprašanjih, ki so sodelovali pri dosedanjih Po tem sestanku izjavljajo jugo-g'.-.podarsk.ih pogajanjih v ¥a. slovanski krogi, da je bil sicer kninetonu, sklicanih na pobudo dosežen delen napredek, da pa so
Kancler Haab adaotavaf v ZDA
V Washingtonu se bo pogovarjal o gospodarskih problemih, predvsem pa o tem, da bi morala dobiti Avstrija popolno neodvisnost
potrebni še nadaljnji razgovori, in Murphy jem nadaljevali razgo-
Sklenili so, da bodo v ponedeljek vore.
popoldne na ponovnem sestanku Upoštevajoč novo nastale okolt-šefa jugoslovanske delegacije Sve- &bne bi potrebo po nadaljnjih tozara Vukmanoviča s Stassenom
gacija odložila odhod »z ZDA do ~—- torka, ko bo s letalom odpotoval* v London.
Izvedelo se je tudi, da so v razgovorih, . ki jih je imel predvčerajšnjim Svetozar Vukmanovič s predsednikom Mednarodne banke Eugenom Blackom, napredovali glede novega posojila Mednarodne banke za investicije, namenjene razvoju jugoslovanskega kmetijstva.
Pred trgovinskimi razgovori s Francijo
Konec meseca se bodo v Parizu začeli razgovori o ureditvi trgovinske izmenjave mod Francijo in Jugoslavijo. Zadnja leta je naša trgovinska bilanca s Francijo pasivna. Zato upravičeno pričakujemo, da bo Francija omogočila izvoz z naše strani v večjem obsegu, saj so ukrepi, ki bodo potrebni v ta namen, v interesu obeh držav. Tekoči trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Francijo je bil sklenjen 30. julija lani in je bil nato sporazumno podaljšan. Od podpisa sporazuma do konca septembra t 1. je znašala vrednost našega uvoza iz Francije 27.2 milijonov dolarjev, vrednost našega izvoza pa U.7 milijonov dolarjev. Naš
Diplomatska kronika
Beograd, 20. nov. (Tanjug) — Predsednik zvez. ljudske skupščine Moža Pfjade je sprejel danes ob 12. url na .protokolarni obisk izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Penzije v Jugoslaviji g. Mohsena Med-hata.
- Pogled na Koper, hi ho pozdravil danes predsednika republiko
Pred sestankom zvezne ljudske skupščine
Dunaj, 20. nov. (AFP). Avstrij- pripomnil, da bi Avstrija z zami-Ai kancler Julius Raab je danes manjem sprejela sporazum o skli-
uvozni režim. Zlasti severnoafriško tržišče se zanima za ipotoval na uradni obisk v ZDA canru »resnične velike mednarodne naše tekstilne izdelke, kme-................................ konference«.
in Kanado. Z ameriškimi voditelj se bo pogovoril o političnih problemih Avstrije, predvsem o tern, da bi morala Avstrija po 10-letni zasedbi dobiti popolno neodvisnost. Govoril bo tudi o gospodarskih zadevah in o možnosti, da bi ameriški kapital investirali v Avstriji. Verjetno se bodo v razgovorih dotaknili tudi odškodnin« Zidom, žrtvam nacizma.
Ko se bo kancler vrnil iz ZDA m Kanade, se bo ustavil tudi v Parizu, kjer bo gcvofil s predsednikom francoske vlade Pierrom Mendčsom-Franceom.
V intervjuju, ki ga je dal ča-iooisu »"Wiener Kurier«, glasilu
tijske stroje In les. (Jugopres)
Nehru obiskal razstavo JUL v Delhiju
New Delhi, 20. nov. (Tanjug).
razstavo, ki so jo odprli pred S dnevi, 600 ljudi.
določbah dosedanjega zakona j* javno tožilstvo kontroliralo delo vseh državnih organov in ustanov, razen vlade, ščitilo splošno ljudsko lastnino, pravice države in državnih ustanov, preganjalo ose-
Delovanje neodvisnih socialistov v Italiji
Trst, 20 nov. (Po telefonu) — Napredni Slovenci v Italiji z zanimanjem spremljajo delovanje Zveze neodvisnih socialistov (USI), najmočnejše avtonomne socialistične »kupine v Italiji, za združitev socialističnih* sil v enotno socialistično fronto, ki bi vodila neodvisno socialistični politiko. V tem se zrcali želja po samostojni socialistični politiki tistih socialistov, ki se ne strinjajo s podložniškiml odnosi Nennijeve PSDI do kosnlnformlstlčnega vodstva, po drugi strani pa ne
(Od našega skupščinskega	ščine že dobila omenjeni predlog
dopisnika )	zveznega izvršnega sveta, o kate-	,
Pojutrišnjem bodo pred zgradbo rem bosta bržkone razpravljala . so 2a'knvtle^kazniva de;a-\-nrrrr ir TTranciin ca Hn lahko «cv» irmur, *u. ucr.	zvezne ljudske skupščine zopet za-	pred otvoritvijo plenuma, pa še	Predlog n°vega	zakona o
rvovpčal ČP bodo tamošnip ob Razstavo Jugoslovanske	ljudske	plapolale državne zastave in s tem	nista dobila nobenega dokumenta lavnem tožilstvu pa omejuje nje-
'omogočile hberalneiši armade v New Delhiju je sinoči naznanile, da se je naše najvišje v zvezi z blokiranjem sredstev,	vlogo na preganjanje kaznu-
obiskal predsednik	indijske	via-	predstavniško telo sestalo na ple-	ki so jih gospodarska podjetja	dejanj m gospodarskih pre-
de Nehru. Doslej	je	obiskalo	narno zasedanje.	ostvarila z zvišanjem cen svojih *rskov v ^ cilju zajčke	pravnega
O cem bo naš zvezni parlament	proizvodov. Pričakujejo pa, da bo	sistema in	zaščite zakonitosti•
razpravljal na svojem plenumu?	zvezni izvršni svet ta dokument	Javno tožilstvo po predlogu	no-
Nekatere točke dnevnega reda	vendarle pravočasno dostavil obe-	ve?au zakona	«c deluje vec	kot
so ze znane, medtem ko za neka- ma odboroma za gospodarstvo, tera vprašanja v času, ko objav- Razen teh vprašanj s področja ljamo ta članek, še ni točno zna-	gospodarstva bo plenum zvezne
no, ali bodo mešena v dnevni	ljudske skupščine pretresal tudi
red ali ne.	tri zakonske predloge: predlog
S področja našega gospodarstva'	zakona o zdravstvenem zavarova-
bo plenum razpravljal o predlogu	niu delavcev in uslužbencev, pred-
zveznega izvršnega sveta za sprg-	log zakona o javnem tožilstvu in
membe družbenega plana za letoš-	predlog zakona o vojaških sa-
nje leto, ki se nanašajo na višino disčih.
sredstev, ki jih železniška trans- S pravnega^ stališča je najirza-poTtna podjetja vplačujejo v raz-	zitejša značilnost zakonskega
so ustanovil tudi že več odbo- ne sklade. Zvezni izvršni svet predloga o zdravstvenem zavaro-	„	.	-
rov po raznih krajih Furlanije, predlaga, naj aktivna železniška \anju delavcev in uslužbencev posamezna vprašanja v zatonu o Na zadnjem sestanku v sloven- transportna podjetja ne vplačujejo dejstvo, da je od začetka do kr a- 'oojaskih sodiscih _ predvsem tiski vasi Štandrež Da so med v sklad za pokrivanje izgub pasiv- N bil izdelan v pristojnih skup- fta, ki so v zvezi z organizacijo drugim tudi že govorili o so- nih železniških transportnih pod- sanskih odborih *— v odboru za in postopkom pred vojaškimi so-deTovLus sL^titaiml 7- i*tij, oziroma v investicijski sklad ljudsko zdravstvo in socialno po- ^ci - urejena na specifičen na-WvItaMl v bSblami	železniških podjetij 71 l**o zveznega zbora in v odboru ein ki odgovarja potrebam naše
I. J Zz.	odstotkov, temveč 90 odstotkov	23 vprašanja dela m socialnega	hudske armade	in njem	orgam-
soclalizma, ker je to hkrati tu-	dos^enega dobička. Zvezni izvrš-	zavarovanja zbora proizvajalcev.	2acvji. „
di borba za narodnostne	pra-	ni ^ predlaga (<J 2aradi tega>	T o je prvi zakonski predlog, ki Ni se znano	a!; bo	plenum
vice. Razpravljali so tudi	že o	ker J(? -;e po.ka2alo, da fndo ;2_	seje rodil in dozore! v odborih-	zvezne ljudske skup sane razprav-
naprednem programu Zveze ne- gube transportnih podjetij (pred- "zvezne ljudske skupščine. Druga tudi o ratifikaciji konvencije odvisnih socialistov.	vsem zaradi Ikode, ki so jo po- njegova značilnost je, da so določ- o mednarodni kravici na po»ra-
Na Goriškem se vrše tudi vzrocile elementarne nesreče) za kf plod najširšega sodelovanja *’eb 2 obrazložitvijo. Bistvo te priprave za združitev vseh skoro 950 milijonov dinarjev več- ljudskih poslancev, strokovnjakov konvencije /V v tem, da se drža-
Slovenci v Italiji z zanimanjem spremljajo razvoj organizacije, ki skuša združili socialistične sile v Italiji v enotno fronto
ri tudi po Furlaniji, pa mislijo politično sodelovati tudi zamejski Slovenci. Ta stranka ima v Vidmu svoj sedež ter
splošni nadzorni organ, temveč kot organ, ki dela v določenem območju zaščite pravnega sistema in to s točno določenimi pravnimi sredstvi in na način, ki je točno določen z zakonom.
Novi zakon o vojaških sodiščih bo vskladil organizacijska načela vojnega sodstva s temeljnimi načeli našega pravosodja, postavljenimi v zakonu o kazenskem postopku in v zakonu o sodiščih z dne J. julija t. I. Seveda pa so
morejo slediti Saragatovi DSD, ki Je preveč vdana krščanskim demokratom. Sodeč po pisanju lista »Rissorgimento Socialista«, glasila Zveze neodvisnih socialistov, in drugega socialističnega tiska, je bilo v zadnjem času že mnoge napravljenega na poti združenja vseh pravih socialističnih sil. Nenni je že tudi poskušal, kako bi razbil socialistične sile, ki teže k združevanju, ker predstavljajo za njegovo stranko veliko nevarnost Z Zvezo neodvisnih socialistov, ki se vedno bolj šl-
Sloveneev v slovenski gospo- je> kot pa so predvidene, in zaradi raznih republiških organov, zvez- vamni so bile prizadete zakadi j—i-, i—i,-----.------, . . . .	•— I—	--1----J- j. .f.j: nega izvršnega sveta in širokih netočnih oziroma Lažnih inf orma-
Dr. Julius Raab
ameriškega visokega komisariata, je kancler Raab izjavil, da Avstriji ni do tega, da bi se ndele-
Razgovori o Tuniziji dobro napredujejo
darski kulturni zvezi, ki bi za- tega, ker se je pokazalo, da tudi _	..	.	..	..
stopala splošne koristi vseh go- aktivna železniška transportna množic. Delo v zvezi s tem ta- etj razni ., agencij, listov itd., za-T j širih Slovencev, ne glede na podjetja ne bodo dosegla planira- bonskim predlogom seje začelo	možnost popravka■ takih
njihovo
usmerjenost.	...
Socialistične fronte v Italiji sl- ntska transportna podjetja vplači
lovencev, ne glede na Podjetja ne bodo dosegla planira- tonsmm premogom se je zaceio politično in ideološko neXa dobička. S povečanjem sred- * marcu in po tolikih meseci^ vesti v iost. Izvršni odbor SFS, st™’ ki ’ih ™rajo aktivna želez- skrbnega m vsestranskega prouče- ka Jv ju.	„ Ti.im ntska transportna podjetja vplače- Vanja zares lahko rečemo, da od- venejo
Pariz, 20. nov. (Tanjug). V francoskih in tunizijskih krogih žila »napopoldne« konference, pa trdijo, da razgovori o rešitvi
če bi bila na Vzhodu ali Zahodu. S tem je dal slutiti, kakšen bo smisel avstrijskega odgovora na sovjetski predlog za konferenco o evropski varnosti. Kancler pa je
nesoglasij glede felahov dobro napredujejo in da so glavne težave že mimo. Na razgovorih med zastopnikom predsednika vlade Edgarjem Faurom in ml-
*-------------------------------nistrom za tunizijske in maro-
LONDON, 20. nov. (AFP). Bri- ške* zadeve ter francoskim ge-tanska parlamentarna delegacija neralnim rezidentom v Tuniziji fetSkf ISr.a°Ä E Boyer de la Tourom In predsed-V Siam, kamor sta, jo povabila nikom tunizijske vlade so lzde-parlamenta obeh teb držav. To iali podrobnosti v načrtu za ure-je prva delegacija te vrste in Jo	t „klIn.
sestavlja 6 «lanov Spodnjega do- dlte^ ,tega vprašanja te, skup zna in 2 člana lordskega doma. flo deklaracijo. Ta deklaracija
Na Hrvalskem še vedno sneži
cer še ni sprejel dokončnih sklepov, vendar ima že v načrtu podobno organizacijo, kot Jo prav sedaj ustanavljajo tržaški Slovenci.
S. Lenardič
Nerazvite države grajajo predlog sedmih
Zagreb, 20. nov. Novi snežni zameti v Liki so še bolj onemogočili promet na nekaterih področjih. Tako je prekinjen poštni promet na mnogih krajih okoli Vrhovine, Otočca, Plitvičkih jezer. Dolnjega Lapca, Udbine in Lovinca. Od včeraj je ustavljen promet tudi na cesti Josipdol—Brine, ki pelje preko Male Kapele. Temperatura je bila ponoči od - 6 do 0. V Liki in Gorskem Kotaru še vedno sneži.
M. B.
Beograd, 20. nov. Po podatkih cestne uprave je bil danes vzpostavljen promet na cesti čez Bukovo, Crno koso, Katinjačo, nadalje pri Broda-revu na cesti Prijepolje—Bije-lopolje in čez Zlatibor na cesti Titovo Užice—Nova varoš, kjer so bili v posameznih odsekih snežni zameti. V teh krajih Še nadalje sneži.
Skoplje, 20. nov. Ponoči in
VREME
Napoved za nedeljo: Lepo, pretežno jasno vreme. Najnižja temperatura med —5 in —10, na Primorskem okoli 0, najvišja med 0 In «, na Primorskem 8 stopinj.
davi je po vsej Makedoniji zapadel nov sneg, ki je v planinskih krajih zahodne Makedonije do poldneva dosegel skoro meter višine. Veliki snežni zameti so ponovno prekinili promet na cestah Go-stivar—Debar, Gostivar—Ki-čevo in” Debar—Kičevo čez gorski prelaz Jama. Zaradi velikega snega je bil danes ponovno prekinjen promet na ozkotirni železnici Gostivar— Kičevo—Ohrid. Na drugih cestah v Makedoniji promet ni prekinjen, vendar je pa zaradi snega zelo otežkočen.
bo vsebovala obojestranske obveznosti glede sodelovanja pri uvajanju reda na področjih, kjer delujejo felahi. Zastopniki francoske in tunizijske vlade bodo
felahi, ma3jihdbodora^ušaiiepr“ DELO ODBOROV GENERALNE SKUPŠČINE
pričati, naj polože orožje, ter jim zagotovili, da jih ne bodo preganjali ali vznemirjali, če jih bodo poslušali. Dokler pa tega ne bodo storili, jih bodo Imeli za upornike, proti katerim bosta francoska in tunizijska vlada ukrepali skupno.
Nocoj bodo nadaljevali razgovore o tem vprašanju in bo verjetno objavljeno uradno sporočilo o Izidu razgovorov. Vse sklepe bodo poslali v potrditev tunizijskemu beju.
Tržaški gospodarstveniki v Zagrebu
Zagreb, 20. nov. Jutri bo v Zagrebu sestanek predstavnikov slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta z go-podarstveniki Hrvatske. Sestanek bo v trgovinski zbornici Hrvatske in na njem bodo razpravljali o boljših med
Delegati Indije, Burme, Ekvadorja in Libanona pravijo, da ne upošteva dovolj njihovih potreb — ZDA izjavljajo, da bodo tudi v bodoče podpirale program tehnične pomoči
New York, 20. nov. (AFP). Zastopniki manj razvitih držav so včeraj v političnem odboru grajali, ker predlog sedmih držav ne upošteva dovolj potreb njihovih držav. Protestirali so proti temu, da bi bili samo zastopniki industrializiranih držav ustanovni člani nameravane mednarodne atomske agencije. Indijski, burmanski, ekvadorski in libanonski delegat so predlagali dodatke, v katerih je izraženo mnenje vseh manj razvitih držav.
vesti in tudi objave tega poprav-~vezni izvršni svet ie to kon-
___________ _____ _______________ ,	.	io predložil v ratifikacijo
vati v omenjeni sklad, želi zvezni raža naše potrebe in naše možno- skupščini, zato ker hi se z njenim izvršni svet v večji meri pokriti st‘ na področju zdravstvenega za- sprejemom nekoliko menjal naš izgube deficitnih železniških pod- varovanja.	zakon o tisku,
jetij in zagotoviti vse najnujnej- Predlog zakona o javnem tožil- P enum zvezne ljudske skupsci-}e investicije*	stvu postavlja vlogo tega vaznega ** "° 12bral tudi predsednika in
Medtem, ko sta oba gospodar- organa precej drugače, kakor pa c aV.t, vrhovnega gospodarskega ska odbora zvezne ljudske skup- dosedanji zakon iz 1946. leta. Po spdisra, noleg teza pa bo, menda prvič v nisi povojni Parlamentarni praksi — razpravljal tudi o zahtevi nekega privatnika za odškodnino.	•
Odbor za pritožbe in Prošnje zveznega zbora bo namreč predlagal plenumu, da se iz zveznih držav, nekaterih držav Latin- sredstev odobri odškodnina v vi-. ake Amerike in zastopnik Ju- žini 300.000 din nekemu kmetu, goslavije.	hi ga je povozil kamion za *asa
Posvetovalni odbor Generalne
skupščine je zahteval zavrnitev	T™“ kmC!u ,efhf °f5J±
,	....	* nma ze prisojena, toda podjetje
te resolucije češ da bi imela	.Avtot)ut.	ne	ohsto]a	vefj	-sofer
Generalna skupščina s preva-	pa>	fe-	;e	kmetä	^	nesre^i	pov0ziU
jamjem velike stroške in da bi ni v nana hlačati prisojene od-ta primer utegnil postati preče-	"
dens za podobne zahteve drugih držav. Proti resoluciji so glasovali delegati Norveške in Švedske, avstralski, izraelski, južnoafriški, sovjetski, ukrajinski beloruski, češkoslovaški in poljski delegati pa so se vzdržali glasovanja. Dokončno bo odločila o resoluciji plenarna seja Generalne skupščine.
škodnine. 'Zaradi tega n-ji b: se — kot smo že rekP — odškodnina izplačala iz zveznih sredstev.
Milan Pogačnik.
_	imenu sodnih zahodnih dr- izjavil, da »se je tehnična pomoč
sebojnih stikih, o razširitvi tr-	žav je na pripombe odgovoril	globoko	vkoreninila v ameriški
govinskih zvez ter o drugih	ameriški delegat Cabot Lodge, ki	politiki«.	ZDA so krile doslej za
vprašanjih medsebojnega go-	je dejal, da podpisniki predloga	izvajanje	tega programa 60 %	-
soddloSkega S t^rg°]J^'nskega resolucije nimajo namena omejiti vseh stroškov. Govoreč o pomenu ruščino in Španščino.
Včerajšnja najnižja temperatura v Sloveniji
Včeraj zjutraj je bila v Slovenj Gradcu in Planici zabeležena najnižja temperatura — 10° Celzija, v Ljubljani in Celju pa —9°. V vseh ostalih krajih Slovenije se je tempe-
dogovorien med zadniim med	v mednlIPd«i> agenciji delovanja specializiranih agencii
narodnim zagrebškim^eWi	lzkl|,uJn0 sarao,.n,a. 7 drzav' Za' OZN, se ie ameriški delegat žarnom	g	veiesej-	pa je indijski spremljeval-
ni predlog in zagotovil delegatu V Novem Sodu SO odprli Krišni Menonu, da bodo v končnem besedilu resolucije upoštevali rodi njegove pripombe.
Združene države Amerike so
Plenum Zveze komunistov Jugoslavije bo 26. novembra
Beograd, 20. nov. Plenum centralnega komiteja Zvez« Doslej so prevajali dokumen- komunistov Jugoslavije bo 26.
Združenih narodov v kitaj- novembra z naslednjim de-•Ino. nnffleščinn- francoščino, lovnim redom:
Politično . organizacijska vprašanja in razno.
kmetijsko in iilozoisko fakulteto
vzemai za še učinkovitejše sodelovanje med le-temi. Tudi zastopniki Avstralije, Argentine, Velike Britanije in Saudske Arabije so se na včerajšnjem sestanku gospodarskega odbora pohvalno izrazili
Razgovori o nacionaliziranem nizozemskem premoženja
Beograd, 20. nov. (Tanjug) Beogradu se nadaljujejo azgovori z zastopniki Nizo-
Novi Sad, 20. nov. V dvorani včeraj spet potrdile, da bodo še .	___i ,
Ljudske skupščine Vojvodine naprej podpirale program tehaič-.	.	£ zemske o odškodnini za nacio-
so danes svečano otvorili novo ne pomoči Združenih narodov za	A ' K '	”	..i:,;™,«! n;/,«,»™.!.«-------
ustanovljeno filozofsko in manj razvite države. Sporočeno r3 V1 1	r23^
Upravno-proračunski
na.lizirano nizozemsko premo-ženje v Jugoslaviji. Vodja , jugoslovanske delegacije na
.	in manj razvite države. Sporočeno
kmetijsko fakulteto. Na teh je bilo, da bo predsednik Eisen-	, _0__________ ____.«j,.
ratura gibala izpod 0°, razen	fakulteta se bodo pojutršnjem	shower zahteval od kongresa nove	je sinoči sprejel resolucijo	pogajanjih je Mate jakšic.
v Slovenskem Primorju. Na	začela redna predavanja. Na	kredite za finansiranje tega pro-	° Prevedbl nekaterih listin Ge-	pooblaščeni minister v držav-
Kredarici je bila zabeležena	filozofski fakulteti je vpisano	grama v letu 1955. Ameriški de-	nera]ne skupščine v arabščino.	nem» sekretariatu za zunanje
temperatura —17° Celzija, de-	474, na kmetijski pa 205 štu-	legat v gospodarskim odboru Ge-	Resolucijo v tem smislu *o	zadeve, nizozemske delegacije
belina snega pa znaša 70 cm. dentov.
neradne «kupš&ne Frank Nad» jo predlagali zastopniki arabskih pa g, Helb, nizozemski posla-
Investicije za stanovanja v koprskem okraju
Ljubljana, 20. nov. Za zgraditev stanovanj v koprskem okraju so določili letos iz republiških sredstev 300 milijonov dinarjev. Obenem je okraj v iste namene iz lastnih sredstev prav tako določil okrog 300 milijonov dinarjev. Razen tega je ljudska republika Slovenija določila 263 milijonov dinarjev za zboljšanje prometnih zvez v okraju. Iz teh sredstev se gradi moderna cesta Koper—Divača,
ZBOROVANJE ŽIVINOREJCEV SLOVENIJE
<6kaj| O Cenah- Misli iz včerajšnje razprave
Cestna in mostovna dela
Koltvje, 20. nor. V veüki dvanwi Seikoveg» doma se je pričelo danas dopoldne zborovanje živinorejcev Slovenije, ki ga je organiziral republiški odbor za živinorejo Glavne zadružne zveze Slovenije. Predsednik omenjenega odbora doktor Marjan Parviič je pozdravil med drugim predsednika Glavne zadružne zveze Slovenije tov. Viktorja Avblja, člana izvršnega sveta tov. Franca Popita, državnega sekretarja za gospodarstvo ing. Marjana Tepino, podpredsednika Glavne zadružne zveze tov. Maksa Krmelja in Živka Betnota, zastopnika agronomske fakultete tov. Levstika in Jelačina, zastopnike novo priključenih krajev Slovenskega Primorja in zastopnika Slovenske kmečke zveze iz Celovca.
Poleg zastopnikov živinorejskih odsekov večjih kmetijskih zadrug, zastopnikov nekaterih državnih posestev, kmetijskega in veterinarskega zavoda, kmetijske zbornice, zveze zadružnic, društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, društva slovenskih veterinarjev itd — so bili povabljeni tud' zastopniki delovnih kolektive' večjih industrijskih podjetij, ki pa žal niso razumeli potrebe, da hi se tudi delavca seznanili s problemi slovenske živinoreje ter se razen nekaj redkih izjem, zborovanja niso udeležili.
Poročalo o pospeševanju živinoreje ter problematiki živinorejske proizvodnje v letošnjem letu je sestavil republiški odbor za živinorejo Glavne zadružne zveze Slovenije, strokovnjaki agronomske fakultete ter kmetijskega kontrolnega raziskovalnega zavoda. Prebral ga je tov. Ferčej. (Izvleček iz poročila smo objavili v včerajšnji številki našega lista.)
Pretežen de! dopoldanskega dela zborovanja je zavzelo omenjeno poročilo, tako da je ostalo le malo časa za razpravo.
V razpravi se je največ udeležencev zborovanja zadrževalo pri problemu vpliva cen na živinorejsko proizvodnjo. Tako so med drugim živinorejci spraševali, kje so vzroka za skoraj 100-odstocno podražitev mleka na poti od proizvajalca do potrošnika. Predstavniki mlekarn so pojasnjevali. Promet ljubljanske mlekarne je znašal v septembru pol milijona litrov mleka, odkupna cena se je gibala od 19 do 20 dinarjev; proizvodni stroški mlekarne so znašali povprečno na en liter M.15 dinarjev; mlekarna je prodajala mleko po 31 dinarjev. Predstavnik ljubljanske mlekarne je trdil, da bi bilo treba mleko regresirati, kajti po njegovem mnenju je mlekarsko vprašanje osrednje vprašanje gojenja živine.
Drugačnega mnenja je bi! ored-stavnik kranjske mlekarne, ki je dejal, da mleka ni treba regresirati. Po njegovem bi morala Ljubljana dobivati mleko iz organizi-
ranega področja, torej tudi iz drugih mlekarn, da bi lahko zadovoljila potrošnjo mesta. Omenil je, da je v Kranju odkupna cena mleka 23, prodajna pa 27 din. ftaziika v stroških ene In druge mlekarne je v tem, da pride pri kranjski mlekarni na en km vožnje tovornega avtomobila 70 litrov mleka, pri ljubljanski mlekarni pa samo 17 litrov na 1 km. Predstavnik kran jske mlekarne je trdil, da regres ni potreben, da pa naj bi bila odkupna cena mleka stimulacija za razvoj živinoreje.
Tako sta se oba tovariša izjasnila — čeprav sta si nasprotna glede regresa na mleko — za isti izhod iz zagate zaradi pomanjkanja mleka:	stimulirati večjo
proizvodnjo mleka z višjo ceno.
Podobnega mnenja je bil tudi predstavnik iz Tolmina, ki je bil mnenja, da je treba registrirati prevoz mleka. Kritiziral je dejstvo, da proizvajalci, ki so v bližini mest, dosežejo boljšo ceno mleka, oni v oddaljenejših krajih pa slabšo.
Tov. Viktor Avbelj se v svoji razpravi ni strinjal s trditvijo, da
Ustanavljanje Inštituta za kmetijska raziskovanja v Banatu
Kmetijska zbornica za Banat je dala pobudo za ustanovitev Inštituta za kmetijska raziskovanja v Zrenjaninu. Predstavniki podjetij živilske industrije in kmetijskih organizacij s področja Banata so že dali svoje soglasje k temu predlogu in tako je bila sestavljena posebna komisija, ki bo opravila vse priprave za začetek dela tega inštituta.
Ta nova znanstvena kmetijska ustanova naj bi imela odsek za poljedelstvo, živinorejo in agropedologijo, sedanja enološka postaja v Vršcu pa naj bi se reorganizirala v vinogradniško - sadjarski odsek Inštituta.
je od zvišanj» cen odvisen nadaljnji dvig živinorejske proizvodnje. Dejal je, da * takim postopkom lahko vplivamo ali zelo pozitivno, ali pa tudi zelo negativno na razvoj živinoreje. Tov. Avbelj je omenil življenjski standard v naših mestih in industrijskih središčih, ki se je znižal za približno 8 % in dejal, da bi nadaljnje zviševanje cen kmetijskih pridelkov in proizvodov lahko pripeljalo do porušen ja ravnotežja med standardom v mestu in na vasi.
Glede različnih odkupnih cen (pri proizvajalcih v bližini mest in v oddaljenejših krajih) je tov. Avbelj dejal, da bi bilo napačno, da bi določili za neko širše področje enake cene: na primer isto odkupno ceno za mleko. Diferencialno rento bo treba kmetom v bližini mest drugače pobrati.
»Zviševanje cen ni vedno stimulacija za dvig kmetijske proizvodnje, zlasti pa ne takrat, kadar ustvarja motnje v celotnem našem gospodarskem sistemu« — je poudaril tov. Avbelj.
Ko je govoril tov. Avbelj o velikih uspehih, ki so bili doseženi v zadnjem času na področju živi-
noreje, je poleg drugega omenil tudi kmetijske strokovnjake, ki imajo veliko zaslug za ta uspeh. Omenil je, da vlada marsikje mnenje, da izvira velika pobuda za živinorejo pri privatnih kmetovalcih iz neke tradicije, toda to ni točno. Ta pobuda je le dokaz, da današnji čas vzpodbuja tudi privatnega proizvajalca.
V svojem nadaljnjem izvajanju je poudaril, da je prav, da se je zbral zbor živinorejcev prav na Kočevskem, kajti tu je napravljen na področju živinoreje tak razvoj, ki mora vsakogar razveseliti. Se bolj razveseljivo ipa je, da imamo pri nas še več takih vzornih posestev, kakor je to na Kočevskem.
Ob koncu se je tov. Avbelj zadržal še pri kmetijstvu kot celoti in poudaril, da mu bo treba resno pomagati in oddvojiti vež 'sredstev za njegov hitrejši napredek.
Z razpravo tov. Avblja je bil zaključen dopoldanski del zborovanja živinorejcev, ki se je nadaljevalo popoldne.
Za jutri je v načrtu ogled nekaterih živinorejskih objektov kmetijskega posestva Kočevje, da.
Na avtocesti Ljubljana-Zagreb
Na tej cesti so v teku dela na dveh odsekih, in sicer na odseku Škofljica—Stična v dolžini 22 km in na odseku Brežice—Smlednik v dolžini 16 km. Dela so posebno napredovala na prvem odseku, kjer je opravljenih okrog 30 odstotkov zemeljskih del in kjer so približno v istem odstotku zgrajeni potrebni cestni objekti. Sedaj dograjujejo 74 m dolgi viadukt pri Stični in predor pri Šmarju. Dela na tem odseku bodo predvidoma končali avgusta
prihodnje leto. Po mnenju strokovnjakov bo avtocesta Ljubljana—Zagreb dograjena v treh letih.
Na cesti Sarajevo-Zenlca
Te dni so s kockami tlakovali nadaljnje štiri kilometre ceste Sarajevo—Zenica, ki bo dograjena prihodnje leto, in sicer odcep, ki pelje v mesto. Tako je sedaj z odcepom Ili-dža—Blažuj vred dograjenih 10 km te važne cestne zveze.
Vsa nova cesta bo dolga 02 kilometrov. 42 km bodo prihodnje leto asfaltirali Za ta dela je predvidenih v načrtu
Ob 70-letnici akademika dr. Jovana Kadžija
Predlog za organizacijo urbanistične delavnosti
Zvezni izvršni svet je dobil predlog jugoslovanskih urbanistov o organizaciji te delavnosti v naši državi. Osnovne točke tega predloga temeljijo na ustanovitvi urbanističnih svetov in združenja urbanistov. Urbanisti predlagajo med drugim, naj postane urbanistično planiranje naselij sestvani del celotnega gospodarskega planiranja. Posebno pozornost pa naj bi posvetili v tem pogledu komunam. (Jugopres)
Gradnja proge B8ogrcd-Bar
Eeograd, 20. nov. (Tanjug).
Po izjavi direktorja glavne uprave za gradnjo proge Beograd—Bar inž. Radovana Tomoviča bodo letos na tem gradbi-
šču izpolnjene letošnje naloge.	bo	5Q	vode
Na odseku Beograd-Valjevo bo y sekundi Doslej 6Q ^oložili zgrajenih okoli 60 km spodnjega nad 14Q km vodovodng1 cevi ustroja. Na tem odseku že grade postajna poslopja in bo proga, dolga skupno 92 km, izroče-
na prometu že do konca prihodnjega leta. Na odseku Titograd —Bar, dolgem 56 km, je opravljenih do sedaj okoli 55% zemeljskih del, na gradbišču predora Sozina (6 km) so minerji prebili že 1500 m in popolnoma zgradili 800 m predora. Prihodnje leto bi po mnenju strokovnjakov uprave za gradnjo te proge investirali okoli 6 milijard dinarjev.
Dalmatinsko Zagorje bo naposled dobilo i vodovod
Split, 20. nov. Na dan republike bodo v dalmatinskem Zagorju svečano izročili svojemu namenu vodovod, ki spada med največje objekte te vrste v naši državi. Novo vodovod dalmatinskega Zagorja so zgradili v težkem, kamnitem terenu, njegova zmoglji-
Posvetovanje zastopnikov zdravstvenih ustanov Slovenije
Ustanovil naj bi se poseben koordinacijski organ za probleme zdravstvenih ustanov
Maribor, 20. nov. V nadaljevanju svojega posvetovanja so predstavniki zdravstvenih ustanov razpravljali med drugim o uslugah uslužbencem zdravstvenih zavodov, ki že delj časa povzroča različno mnenje v javnosti in ustanovah samih. Dogaja se, da stanujejo v bolnišničnih stavbah
ljudje, ki pravzaprav ne spadajo vanje, obenem pa žive stanovalci neposredno v bližini bolnikov. Vsekakor bi bilo pametno, da bi zdravstvene ustanove gradile svoje stanovanjske stavbe, kar bi zmanjšalo nevarnost infekcij.
V zvezi z uslugami uslužbencem so razpravljali o služ-
Usismovitev zadružne hranilnice v Mariboru
Maribor, 20. nov. Danes so se zbrali v Mariboru delegati kmetijskih zadrug okrajev Ma-ribor-okolica in Slovenjgradec na ustanovnem občnem zboru zadružne hranilnice in posojilnice. Razen delegatov so bili navzoči tudi predstavniki Narodne banke in direktor direkcije za kreditiranje v kmetijstvu tov. Pavel Avbelj.
Poročilo iniciativnega odbora ta ustanovitev hranilnice je podal tajnik okrajne zadružne tveze tov. Rudi Pen, ki je poudaril, da se je potreba za osnovanje zadružne denarne ustanove pokazala kot nujna. Ze doslej so zadruge v svojih hra-nilno-kreditnih odsekih zbrale nad 22 milijonov dinarjev vlog, čeprav so bili ti odseki le pri nekaterih zadrugah. Vendar so tadruge s temi sredstvi lahko reševale le najnujnejše primere, niso pa mogle dajati investicijskih kreditov, ki so nujno potrebni tako zadružnim kakor tasebnim kmetijskim gospodarstvom. Kmetijska gospodarstva So močno občutila težave pri dosedanjem bančnem poslovanju, zlasti zasebna gospodarstva se niso posluževala kreditov. Vse to je pokazalo potrebo, da se ustanovi denarni zavod, ki bo služil izključno zadružni in splošni kmetijski proizvodnji. Hranilnica, katere temelje so položili danes, bo v rokah zadružnikov, ki bodo sami najbolje vedeli, kaj potrebujejo, kam bo koristno Investirata denarna sredstva. Zato bo moralo tmeti vodstvo hranilnice najboljše stike z zadružnimi organizacijami na terenu.
Poslovanj e zadružne hranilnice v Mariboru bo že takoj v lačetku obsežno, saj bo prevze-
lo celotno kreditiranje v zadružništvu, tako za reprodukcijski material kakor za investicije na področju bodoče mariborske skupnosti komun. — Ustanova bo začela redno delo bržkone že 1. januarja in bo začela — ko bo sposobna prenesti organizacijske posle na manjša področja — ustanavljati svoje podružnice.
Po temeljiti proučitvi pravil nove hranilnice so delegati 49 kmetijskih zadrug izglasovali ustanovitev hranilnice. Pristopni delež vsake zadruge znaša 20.000 dinarjev. Kmetijske zadruge kakor tudi okrajna zadružna zveza jamčijo z vsem svojim premoženjem. Ob koncu so izvolili 11-čianski upravni odbor hranilnice in 3-članski nadzorni odbor ter sklenili, da bodo takoj razpisali volitve za mesto direktorja.	-jp-
Ustonovni občni zbor zadružne hranilnice za Obmurje
Murska Sobota, 20- nov. Danes je bil v Murski Soboti ustanovni občni zbor zadružne hranilnice za Obmurje, ki se ga je udeležil tudi tajnik republiške zadružne zveze tov. Novinšek. Doslej je poslalo pristopno izjavo za ta obmurski zadružni kreditni zavod 65 zadrug iz soboškega in 27 zadrug iz ljutomerskega okraja. Na občnem zboru so sklenili, da bo plačala vsaka zadruga 10.000 cLin deleža. Na ustanovnem občnem zboru so delegati posameznih zadrug danes razpravljali predvsem o dosedanji finančni politiki v našem zadružništvu in dajali konkretne predloge, kako naj Se v bodoče prilagodi finančna politika današnjim potrebam zadružništva-
H.
benih oblekah osebja, ki so iz zdravstvenih razlogov neob-hodno potrebne. Te obleke bi bilo treba tipizirati, da bi lahko vse ustanove nabavljale blago zanje v isti tovarni.
Živahna je bila razprava O prehrani uslužbencev v zdravstvenih ustanovah. Vsi so bili enotnega mnenja, da ie uslužbencem na določenih delovnih mestih treba nuditi cenejšo hrano v ustanovi sami S tem bi preprečili to, kar se dogaja sedaj, da namreč nekateri uslužbenci jemljejo bolniško hrano, kar je mnogo dražje. Nekatere službe namreč zahtevajo, da se osebje hrani v ustanovu
Vprašanje uslug uslužbencem, ki imajo težko delo, je vprašanje njihovega standarda in je tesno povezano s čim racionalnejšim izkoriščanjem delovne sile in storilnostjo. Vedno bolj se kaže potreba po pravilnikih o poslovanju, ki bi uredili to zadevo. Zaradi vsklajevanja dela in enotnega materialnega in finančnega poslovanja ter sodelovanja z zavodi za socialno zavarovanje so udeleženci sestanka sklenili, da bodo ustanovili poseben organ, ki bi reševal skupne probleme vseh zavodov. Pravilnike za bolnišnice ho treba izdelati na podlagi enotnega stališča. Sklenjeno je bilo, da se predlaga republiškemu svetu za zdravstvo in socialno politiko, naj sprejme v svojo sredo tudi predstavnika zdravstvenih ustanov, oziroma bolnišnic. Poleg tega predlagajo tudi ustanovitev odseka za bolnišnice pri. svetu, čigar naloga bi bila reševanje upravno-finančnih problemov, ki se pojavljajo v bolnišnicah.
Zaradi razmejitve pristojnosti direktorja in upravitelja bi bila potrebna posebna pravila. saj se njuno delo večkrat prepleta. Nujno potrebno bi bilo razčleniti pristojnosti upravitelja, ki je v ustanovah nujno potreben kot njihov gospodar, ki skrbi za ad-ministrativno-tehnično poslovanje. Potrebno pa je tesno sodelovanje med upravnim odborom, ravnateljem in upraviteljem. Potrebna je tudi posebna komisija pri upravnih odborih, ki bo reševala tekoča vprašanja. Sejam upravnih odborov naj bi odslej prisostvovali člani strokovnega sveta ln obratno. Govorili so tudi o nadurnem delu, ki ni urejeno in je položaj v tem pogledu v posameznih zavodih zelo različen ter ga poskušajo z večjimi ali manjšimi uspehi reševati na različne načine.
in zgradili štiri rezervoarje. Za gradnjo vodovoda je bilo porabljenih 1.2 milijardi dinarjev.
Drug! svetovni kongres gluhonemih bo v Zagreba
Zagreb, 20. nov. Na letni skupščini zveze gluhonemih Hrvatske so med drugim razpravljali tudi o pripravah II-svetovni kongres gluhonemih, ki bo prihodnje leto v Zagrebu. Socialno skrbstvo v naši državi se je uveljavilo tudi na tem področju in zato je bilo naši državi poverjeno, da organizira ta svetovni kongres. V zvezi s kongresom bodo odprli posebno razstavo o življenju in delu ghuhonemih. Gluhonemi iz naše države in inozemstva pa bodo sodelovali na več kulturnih, umetniških in športnih prireditvah.
M. B-
Proslava 110-Ietnice rojstva Simona Gregorčiča
Zagreb, 20. nov. Kulturno-umetniško društvo »Slovenski dom« v Zagrebu je priredilo ob 110 letnici rojstva velikega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča slavnostno akademijo. O umetniškem delu Gregorčiča je govoril prof. dr. Fran Petre. Nato so sledile recitacije Gregorčičevih pesmi, pevski zbor »Slovenskega doma« pa je zapel nekaj pesmi na libreto Gregorčiča, med njimi »Nazaj v planinski raj«.
Proučevanje mednarodnih gospodarskih odnosov
Zagreb, 20. nov. V inštitutu za mednarodne pravne odnose vZagrebu je pričel delati postdiplomski kolegij. Predavatelji so profesorji pravne in ekonomske fakultete v Zagrebu.	M. B.
Proslavljamo visoki življenjski jubilej akademika dr. Jovana Hadžija. Vzgojil Je številne slovenske biologe, ki v njem vidijo svojega učitelja in svoj vzor. Ob tem jubileju ml uhajajo misli več kot 30 iet nazaj, v dobo tik pa prvi svetovni vojni. Ljubljanska univerza je bila takrat še mlada, s svojimi še prav tako mladimi in še revnimi inštituti. Med njimi je imel posebno srečo zoološki inštitut, ki je dobil za predstojnika tedaj še mladega a že znanega znanstvenika dr. J. Hadžija. Nas študentov biologov Je bilo takrat zelo malo, če se ne motim ne več kot 15, za zoologijo pa, kot svojo ožjo stroko, se jih je odločilo še manj. V majhni sohi, kjer je sedaj zoološki prak-tikum, vsej zastavljeni z omarami z zoološkimi preparati, se je odvijal naš študij. Tam so se vršile vaje, ki sta Jih vodila dva asistenta. Tja smo prihajali v prostih urah, da si poglobimo znanje iz nam dostopne toda tedaj še revne inštitutske knjižnice. Poleg te sobe je bila profesorjeva delovna soba. Ne spominjam se niti enega dneva, da ne bi k vajam, ali v popoldanskih urah ne prišel profesor v našo sobo. Tovarjško se je pogovarjal z nami o problemih, ki so nas zanimali, dajal nam Je nasvete, uvajal nas Je v problematiko znanstvenega dela. Občudovali smo njegovo ogromno izobraženost. Bil je doma ne samo v svoji ožji stroki, zoologiji, temveč tudi sploh v biologiji, pa tudi v drugih vedah, ki so na ta ali drug način bile povezane z njo. Na vsa naša vprašanja je znal dati izčrpna pojasnila. Celo če si iztaknil kjerkoli še tako novo ali najnovejšo biološko knjigo, ki Je obravnavala še tako nov biološki problem in si o tem začel govoriti s profesorjem, si bil takoj na jasnem, da je problem profesorju že znan in da o njem že ima svoje lastno mišljenje. Tako se je razvijalo življenje v malem zoološkem inštitutu v tesni povezanosti s svojim profesorjem.
Za nas študente so bile posebno dragocene zoološke ekskurzije, kjer se Je pred nami pod veščim vodstvom profesorja odkrivalo pravo življenje. Vodil pas Je
Jugoslovanski umetniki na turneji po novo-prikijučenih krajih
Beograd, 19. nov. Centralni odbor sindikata kulturno-umetniških ustanov Jugoslavije bo priredil sedemdnevno turnejo najbolj znanih jugoslovanskih dramskih, glasbenih in baletnih umetnikov po novoprikl j učenih krajih. Predstave bodo priredili v Piranu, Kopru, Škofiji, Izoli, Umagu in Bujah.
Na turneji bodo sodelovali dirigent Krešimir Baranovič, operna pevca Aleksander Marinkovič in Branko Pivnički, dramska umetnika Marija Crnobori in Branko Pleša, nadalje Branka Dežman, Rudolf Franci, Emil Kutjari iz Beograda, baletni par Sonja Kasti in Nenad Lopta iz Zagreba ter Nada Vidmar, Vanda Gerlovič in Stane Sever iz Ljubljane. Na turnejo bodo šli tudi umetniki sarajevskega in skopljanskega gledališča, poleg njih pa tercet pevcev makedonskih pesmi iz Skop-lja, oktet zbora centralnega doma JLA in folklorna skupina kultur-no-umetniškega društva »Branico Cvetkovič« iz Beograda. .Vodja skupine bo Vjekoslav Afrič, feži-ser in predsednik zveze sindikata kultumo-umetniških ustanov Jugoslavije. Na koncu turneje bo ta skupina 40 umetnikov priredila predstave v Postojni ln Ljubljani za pripadnike JLA.
na Ljubljansko barje, na Plitvice in na morje. V posebnem spominu nam je ostala ekskurzija v Kraljevico marca 1925. Tedaj bi lahko ves biološki naraščaj Ljubljanske univerze s svojim profesorjem izgubil življenje. Bili smo na odprtem morju v malem motornem čolnu, ko nas je nenadoma zalotila huda burja. V teh, zares nevarnih trenutkih, smo spoznali svojega profesorja kot hrabrega moža. S svojimi bodrilnimi besedami nas je pomiril in preprečil preplah, ki nas je Že zajemal.
Profesor je znal voditi znanstveni naraščaj do pozitivnih rezultatov. Zato so v zoološki inštitut Ljubljanske univerze prihajali mladi znanstveniki tudi iz drugih mest naše domovine, pa tudi iz tujine in celo iz daljne Amerike, da si izpopolnjujejo svoje znanje pri profesorju Hadžiju. Po končanih študijah nismo pretrgali veze z inštitutom in našim profesorjem. Če si potreboval kak nasvet o tem ali onem znanstvenem problemu, si lahko šel k profesorju ali mu pisal in gotovo si dobil izčrpno pojasnilo. Če si potreboval literaturo in si se obrnil na profesorja, si tudi to dobil. Za profesorje biologe na srednjih šolah je prirejal profesor Hadži tudi tečaje. V posebnem spominu mi je tečaj 1939 L, na katerem so se zbrali profesorji -biologi Iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Bosne. Po vojni je bilo takšnih tečajev še več. Taki tečaji so ne samo bogatili naše znanje, temveč so nam odkrivali čudovito povezavo nas nekdanjih dijakov s svojim profesorjem.
Vem, da izražam iskrene misli vseh naših biologov, njegovih nekdanjih in sedanjih dijakov, ko našemu dragemu jubilantu akademiku in profesorju dr. Jovanu Hadžiju čestitam k njegovemu visokemu življenjskemu jubileju z željo, da nam še dolgo število let ostane čil in zdrav in da nam pomaga s svojim bogatim znanjem in izkušnjami.	P. U.
Prot akademik dr. Jovan Hadži odlikovan z Redom dela I. stopnje
Ljubljana, 20. nov. Dopoldne je bila na rektoratu Univerze počastitev življenjskega jubileja akademika ln univ. profesorja dr. J. Hadžija. Pri tej priložnosti je predsednik MLO Ljubljane dr. Marijan Dermastja izročil jubilantu v imenu zveznega izvršnega sveta za njegovo izredno pomembno znanstveno delo visoko odlikovanje Red dela I. stopnje.
Predavanje dr. A. Vratuše v Ljubljani
LJUBLJANA, 20. nov. Danes popoldne je v polno zasedeni veliki unionski dvorani v Ljubljani predaval dr. Anton Vratuša, državni podtajnik v izvršnem svetu FLRJ. Predavatelj, ki ga je povabil okrajni odbor SZDL v Ljubljani, je v skoraj enoinpolurnem predavanju opisal vtise s potovanja po skandinavskih In nekaterih zahodnoevropskih državah
iazsfava sodobne koroške grafike v Ljubljani
Ljubljana, 20. nov. Danes je bila v Ljubljani v velikih razstavnih prostorih Modeme galerije odprta razstava sodobne koroške grafike. Razstavo je po dogovoru z ljubljansko Moderno galerijo organiziral in tudi izbral razstavno gradivo Deželni muzej za Koroško.
Na tej pomembni in nadvse kvalitetni razstavi so zbrana dela 30 koroških slikarjev, grafikov in risarjev. Z večjimi kolekcijami so zastopani znameniti grafik - lesorezec Werner Berg, Anton Kolig, znani fres-kant, S. Lobisser, Hans Stau-dacher in Franz Wiegele, sloveči slikar iz Čajne v Ziljski dolini. Zanimive so tudi risbe in akva-relne študije Arnolda Clemen-tschitscha in risbe Maximiliana Floriana. Pomembne so tudi umetnine Herberta Boeckla in Lndwiga Jungnickla. Izčrpen pregled sodobnega grafičnega ustvarjanja na Koroškem je ob-
javljen v razstavnem katalogu. Članek je napisala kustodinja celovškega muzeja dr. Leopol-dine Springschitz.
V zameno za to rafttavo bo prihodnjo soboto, 27. t. m. odprta v Celovcu razstava »Sodobne slovenske grafike«, kjer bo' razstavilo 14 naših grafikov 73 deL
Na otvoritvi razstave so bili prisotni dr. Edmund Krahl, gen. konzul v Zagrebu, dr. Othmar Budan, dvorni svetnik in kulturni referent, dr. Gottbert Moro, ravnatelj Deželnega muzeja v Celovcu, dr. Leopoldine Springschwitz in dr. Richard Miiesi, kustos Dež. muzeja.
Uvodno besedo na otvoritvi te za zbližanje obeh držav tako pomembne razstave je spregovoril dr. Karl Dobiđa, direktor Moderne galerije v Ljubljani, odprl pa jo je Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O razstavi bomo v kratkem prinesli daljše poročilo.
ter pojasnil nekatera vprašanja normalizacije odnosov naše države s Sovjetsko zvezo.
V uvodnik besedah Je dr. Vratuša prikazal nekatere bistvene razlike med Industrijsko visoko razvitimi zahodnoevropskimi deželami ln našo državo, zlasti v pogledu življenjskega standarda, nacionalizacije proizvajalnih sredstev, upravljanja podjetij, uporabe finančnih sredstev itd. Nekoliko obširneje se je pomudil pri vprašanju organizacije občin oziroma komun v teh deželah ter sploh organizacije njihovega oblastnega mehanizma.
Dr. Vratuša je govoril tudi o programih strank v zahodnoevropskih deželah, zlasti o stremljenjih socialnih demokratov, s katerimi so se člani naše delegacije pogovarjali o najrazličnejših vprašanjih. Naša delegacija v teh deželah je ugotovila, je dejal dr. Vratuša, da je za napore Jugoslavije vsepovsod veliko zanimanje in da zlasti institucija delavskih svetov v naši deželi močno priteguje pozornost delavskih gibanj in njihovih vodilnih ljudi v zahodnoevropskih deželah.
Predavatelj je poudaril nekatera osnovna načela naše zunanje politike, ki so našim ljudem dobro znana, tako na primer v odnosu Jugoslavije do Atlantskega pakta, vprašanja koeksistence in miroljubnega sodelovanja med narodi itd.; obširnejle se je ustavil ob spremembah v notranji in zunanji politiki Sovjetske zveze.
Politika jugoslovanske vlade uživa tudi v zunanjem svetu močan ugled prav zaradi svoje doslednosti, je ugotovil predavatelj. Njena vloga je pomembna ne samo na nolitičnem, marveč tudi na ideološkem področju, kajti politika naše vlade ne temelii na nikaklh doeroatičnih receptih. Vpliv Jngoslaviie v svetu bo tudi v prihodu le čedalje večji In pomembnejši, Je zaključil dr. Vratuša svoja zanimiva Izvajanja.
predloga družbenega plana Bosne in Hercegovine 448 milijonov dinarjev.
Nov Jeklen most čez Ibar v Kraljeva
Na Dan republike bodo izročili prometu nov jeklen most čez Ibar v Kraljevem, ki bo eden izmed najmodernejših mostov v državi. Most je dolg 180 m, izdelan pa iz jeklene konstrukcije starega beograjskega mostu čez Savo.
S tem so prihranili okrog 80 milijonov dinarjev. Načrt je izdelal inženir Jovan Simič, gradbena dela pa je opravilo beograjsko podjetje »Pionir;. Most se bo imenoval po VI. č-negorski brigadi, ki je leta 1944 osvobodila Kraljevo.
Ganljiva
skrij
Trgovsko podjetje na veliko »Rog« v Novem rnetitu je prejelo od tovarne olja »Domača« iz Vrbasa dc(pls, datiran z II.
11.	1954, naslednje vsebine:
»Vaše pismo z dne 9. t.m. smo prejeli. Sporočamo vam, da vam olja ne moremo prodati niti za prihodnje 1955. leto. Razlog je v tem, da so dobile in odkupile tovarne olja na področju vaše republike precejšnje količine sončnic za proizvodnjo olja, tako da bo v vaši republiki olja dovolj, medtem ko bo v drugih republikah pomanjkanje maščob. Da ne bi bilo pri vas maščob mnogo, v drugih republilcah pa manj, smo sklenili prodati našo proizvodnjo enakomerno, namreč, kriti potrebe republik enakomerno. Prosimo, da vzamete to na znanje. S.F.-S.N pečat, podpisi: Simendič Jovan, šef nabavnapredajnega oddelka, Pribakovič Petar, komercialni direktor.«
Podpisnika tega fenomenalnega dopisa — drugače ga ni mogoče imenovati — nam ne moreta zameriti, če pripomnimo naslednje:
Kakor nam je znano, je Pribakovič že dolga leta komercialni direktor »Domače* in ve, da slovenske oljarne ne krijejo potreb Slovenije po olju. Vsaj tega bi se moral spominjati, da je prodalo lani prav njihovo podjetje samo v Tolmin 18 vagonov olja. Mar zato, ker imamo olja v Sloveniji preveč?
Dalje, kdo je Pribakoviča ln Simendiča tpooblasttl, da določata režim preskrbe z maščobami v FLRJ? Prav gotovo nihče! Takšnih pooblastil nima niti državni sekretariat za gospodarstvo. Vsekakor diši dopis po prizadevanju vodilne, ga kadra »Domače«, vezati nase večja podjetja, to pa smatramo lahko za poskus vzpostavljanja monopolizma, seveda v korist podjetja. Kaj bi le rekla oba, če bi ju zaneslo v Ravne, pa jima tamlcajšnja železarna s podobno motivacijo ne bi hatela prodati te ali one vrste specialnega jekla?! fr.
Nevi tečaj Politične šele se bo pričet februarja 1955
Novi petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS se bo ponovno pričel 1. februarja 1955. Šola je namenjena predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu.
Interesenti naj osebno napišejo prijavo z vsemi osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter višini mesečnih prejemkov.
Prijave bomo sprejemali do
31.	decembra 1954. Interesenti naj jih pošljejo na naslov: Politična šola pri CK ZKS, Parmova 37-11 trakt, telefon 23-981 i-nt. 206.
Slušateljem bo za čas študija zagotovljena štipendija, gojencem izven Ljubljane pa tudi bivanje v internatu Politične šole. Podrobnejše informacije se dobijo pri upravi Politične šole in na okrajnih komitejih ZKS svojega okraja.
Šola nudi temeljno znanje iz osnov znanstvenega socializma in politične ekonomije, ki omogoča absolventom nadaljnji samostojni študij naših političnih in gospodarskih vprašanj, zlasti pa jih usposablja za globlje razumevanje aktualnih družbeno gospodarskih problemov v zvezi z nastajanjem komun.
Partizanska mama Marincljeva iz Kočevja umrla
KOČEVJE, 20. nov. V soboto, 20. novembra je umrla v Kočevju Neža Marincelj — Marinci jeva mama v 70. letu svoje starosti. Pokojna je bila v kočevski okolici spoštovana kot partizanska mama, saj so bili štirje člani njene družine partizanski borci. Bila .ie mati narodnega heroja Toneta Marinci ja — Janka, ki je bil bataljonski komandant v Tomšičevi brigadi in žrtvoval svoje življenje med NOB za domovino.
Tudi sama mama Marincljeva Je skozi vso vojno nesebično požrtvovalno podpirala partizane in prestala mnogo vojnih grozot.
Kočevsko ljudstvo in stari partizanski borci, pri katerih je uživala ugled in spoštovanje, Jo bodo ohranili v lepem spominu*

P'ÄÜ
cAoc/ocIkov
Problem telohov
Konec maja in v začetku junija so nekateri francoski časopisi zaidi objavljati poročila, češ da se je v Tuniziji »začela vojna*. Nihče, celo nekateri francoski naseljenci v Tuniziji niso natančno vedeli, kaj se pravzaprav dogaja. Znano je bilo samo, da je nevarno potovati v notranjost dežele, da so prometne zveze negotove in da na vsem področju delujejo »skrivnostni* oddelki upornikov, proti katerim je nastopila francoska žandamerija, oddelki tujske legije, senegalskih strelcev, skratka oborožene sile, s katerimi so razpolagali Francozi. Kmalu nato se je pojavilo ime »felagha• ali »telohi*, kar v arabščini pomeni »kmete*. Uporniki, ali kakor so jih imenovali Francozi — teroristi, so si sami nadeli to ime, nemara z namenom poudariti, da gre za kmečko gibanje in za upor proti francoskim (in drugim) priseljencem, ki so si prilaščali najboljšo zemljo, domačine pa venomer bolj odganjali v gorata in neplodna področja, če že ne na sam rob puščave.
Delovanje teh »felahov* je bilo vsekakor teroristično vsaj po sredstvih, ki so se jih posluževali zoper Francoze in njihove domače sodelavce. Toda ta »terorizem* je bil le odgovor na vrsto res terorističnih dejanj, ki so jih zlasti v zadnjih mesecih pred nastopom vlade Mendls-Francea uprizarjali francoski upravniki v Tuniziji.
Uendes-France je spoznal, da s kazenskimi ekspedicijami v notranjost Tunizije ne bo uspel. Prebivalstvo je bilo na strani gverilcev, ki so kot svoje znamenje nosili polmesec z zvezdo na zelenem poku: hranilo jih je, podpiralo, skrivalo in opozarjalo na prihod 'rancoske žandarmerije. Edina rešitev je bila v povezavi s tunizijskim bejem, ki je francosko orientiran, in z voditelji Neodesturja, stranke, ki so jo Francozi sicer zatirali, ki je pa vendarle ob določenih pogojih naklonjena nekakšni povezavi s Parizom. Samo ti Tunizijci bi lahko s svojim vplivom in s pozivom > felahom*, npj prenehajo z gverilifo, omogoči ja, da pride do pomiritve v deželi. Pariška vlada si je prizadevala, da bi čimp rej prišlo do takšnega poziva. Tunizijski voditelji pa so seveda omahovala, da bi od Francozov iztisnili kar največ pravic, zlasti pa samoupravo v notranji politiki in seveda tudi obljubo, da bo Tunizija lahko čez čas postala samostojna.
Zadnja poročila kažejo, da je med tunizijsko in pariško vlado naposled le prišlo do znosnega sporazuma in da bo v kratkem prišlo do skupnega poziva »felahom*, naj prenehajo z boji in te predajo. Vprašanje je le, ali bo tak poziv zalegel. Morda se bo del gverilcev res predal, drugi pa bodo ostali in nadaljevali »sveto vojno* proti tujcem, katerim iz slabih dosedanjih izkušenj ne morejo preveč zaupati.
Nova Japonska rtranka
Po svoji vrnitvi iz Amerike sc je znašel japonski premier Jošida pred veliko nevarnostjo za svoj položaj, kajti vsi stari njegovi nasprotniki so dobro izkoristili njegovo odsotnost ter se združili v novi konservativni stranki, ki je za 24. t. m. napovedala svoj odločilni nastop proti sedanjemu režimu.
Vodstvo nove japonske stranke
tvori triumvirat, v katerem so stari tekmec Jošide v liberalni stranki Hatojama, bivši medvojni japonski zunanji minister Mamoru Sbigemitsu in dosedanji predsednik liberalne stranke Bukihi Miki. Združitev te trojice je nekaj posebnega tudi za japonske politične razmere. Stari Hatojama je poskušal že vse mogoče, da bi v liberalni stranki zmanjšal vpliv svojega starega tekmeca ]bside, ni pa nihče niti pomislil, da bi se utegnil kdaj zvezati s politikom, kakršen je Sbigemitsu, ki jt bil več let zaprt kot vojni zločinec. Nihče tudi ni pričakoval, da te bo Miki hotel umakniti iz liberalne stranke, kjer je zavzemal predsedniško mesto, čeprav sta si on in Jošida že stara nasprotnika. Miki je seveda v novo stranko pritegnil več liberalnih poslancev.
T o je nevarna politična konstelacija, pred kakršno se je znašel stari politik Jošida. Vsi trije njegovi sedanji na videz zelo močni nasproinki so polni zvijač, zvit pa je tudi Jošida in pred 24. novembrom se utegne še marsikaj zgoditi. Voditelji nove konservativne stranke račtmajo v parlamentu celo na večino, vendar ima za ta primer jošida pripravljeno učinkovito ortdtie. Po ustavi lahko zahteva razpust parlamenta in če bi se to zgodilo, se bo gotovo precej novih konservativcev urno vrnilo v zavetje liberalne stranke.
TUNIS, 28. nov. (AFP). V operacijah 18. novembra, ki so jih Izvedle francoske čete proti upornikom v Pichonu in Galsl, Je bilo ubitih 22 ljudi. Na francoski strani so imeli 3 mrtve in 8 ranjenih.
LONDON, 20. nov. (AFP). »Za zahodne države Je največjega pomena, da bodo po podpisu london-iMh in pariških sporazumov enotne«, Je izjavil sinoči po britanskem radiu britanski minister Eden.
DOGODKI 1 EGIPTU
iw*9* I T. ■ «OMOT* >»»—
iiHa*—
st m ?rM. NovEvtBftA' pst I 8L0VEBD P0BQC&H£$D $
Kdo bo novi predsednik?
NOTICE W 9KIHI
Arabski tisk omenja Ahmeda Lulti el Sajeda — Egipt Je ratificiral sueški sporazum — Ukrepi proti muslimanskim bratom — Sudanska delegacija posreduje za Nasserja — Uradno sporočilo o nemirih v severni Afriki
Kairo, 20. nov. (AFP) Davišnji arabski časopisi napovedujejo, da bi utegnil biti 80-letni predsednik arabske akademije Ah med Lufti el Sajed v kratkem imenovan za predsednika republike. Leta 1946 je bil minister za zunanje zadeve. Iz aktivnega političnega življenja se je umaknil pred skoraj 20 leti. Imajo ga za osebnost, ki jo brez razlike spoštujejo vse egiptovske stranke.
Ukrepi proti organizaciji »Muslimanski bratje« se nadaljujejo po vsem egiptovskem ozemlju. V zadnjih 24 urah so v gornjem Egiptu v bližini Aleksandrije prijeli 9 ljudi, v severnem delu ustja reke Nila pa 2 bivša častnika, ki sta bila odpuščena iz vojske kot člana tajne organizacije. Policija je doslej odkrila 48 skladišč orožja, streliva in eksploziva ter prijela skupno okrog 900 članov organizacije »Muslimanski bratje«.
Kairo, 20. nov. (Reuter). Glavni državni tožilec na obravnavi proti atentatorju na pred3. Na-
serja je izjavil danes, da ima dokaze, da sta organizacija »Muslimanski bratje« in komunistična partija sodelovali, da bi vrgli sedanjo vlado. Kot dokaz je predložil sodišču poročilo egiptovske komunistične partije, ki poziva člane k enotnosti z »Muslimanskimi brati« za izpolnitev skupne težnje — strmoglavljenje režima in borbo proti britanskim imperialistom.
Kartum, 20. nov. (AP) —
Izvršni odbor nacionalistično-unionistične stranke je poslal v Kairo delegacijo, ki bo prosila egiptovsko vlado, naj jam-
Ukrepi proti alžirskim upornikom
Batna, 20. nov. (AFP). Danes Zaradi lepega vremena se bodo so na vsa naselja v pogorju operacije verjetno razširile in Aures metali iz letal pismene bo nastopilo tudi letalstvo. Davi opomine v francoščini, arabšči- je eskadra francoskih letal mini in jeziku sauja, naj se pre- traljirala nekatere kraje v Au-
V*»**i*5 '.T '' 3* .O m»
A dH:	»so-
bivale! pred 21. novembrom zvečer umaknejo v varnostne pasove, ki so jih zasedle francoske civilne in vojaške oblasti. V nasprotnem primeru bodo prebivalci strogo kaznovani, ker se bo po tem roku začela še hujša borba proti upornikom.
Selitev v Vietnamu
Sajgon, 20. nov. (AP) Predsednik mednarodne komisije za nadzorstvom nad premirjem v Indokini indijski veleposlanik Desa j je sporoči danes, da je Severni Vietnam dovolil evakuacijo nad 5.000 katoličanov iz delte Rdeče reke. Po poročilih časopisov, se je evakuacija že začela.
Pariz, 20. nov (AP) Južno-vietnamska vlada je danes
resu. Glavni stan generala Gll-lesa, poveljnika letalske pehote, so preselili v Batno, kamor bodo prepeljali 27 ujetnikov, katere so včeraj ujeli padalci.
čl svobodo, varnost in dostojanstvo bivšemu predsedniku Mohamedu Nagibu. V delegaciji so podpredsednik stranke in sudanski minister za javna dela Nureldim, minister trgovine El Mufti, minister za finance Teftik in druge ugledne sudanske osebnosti. Tudi več drugih sudanskih organizacij namerava objaviti izraze simpatije do Nagiba.
Egipt je ratificiral sporazum o evakuaciji britanskih čet iz Sueškega prekopa. Kakor je izjavil minister za zunanje zadeve Mahmud Favzi, je egiptovska vlada, ki Ima zakonodajno in izvršilno ob-
Gospodarska konferenca južnoameriških držav
Rio de Janeiro, 20. nov. (AP). V ponedeljek se bo začela ekonomska konferenca držav Latinske Amerike, Navzoči bodo ministri za finance 21 držav tega področja. Domnevajo, da bo konferenca proučila skupino najvažnejših vprašanj o razmerju držav Latinske Amerike do ZDA. Na konferenci bodo zavzeli samo načelno stališče do teh vprašani, strokovnjaki pa bodo na posebnih sestankih izdelali predloge za posebne ukrepe, ki bi bili potrebni za izvedbo politike, katere načela bodo določili na konferenci ministrov za finance.
Francoski sindikati niso zadovoljni z reformami
Pariz, 20. nov. (Tanjug). Zastopniki treh največjih sindikalnih organizacij Generalne konfederacije dela, Force Ouvriere in konfederacije krščanskih sindikatov so izrazili ministru Aujeoulatu nezadovoljstvo z dosedanjimi vladnimi ukrepi za zvišanje mezd in plač najslabše plačanim delavcem In uslužbencem. Večina delodajalcev ne izpolnjuje vladnih odločb.
last, ratificirala ta sporazum v imenu države. listine je podpisal predsednik vlade Gamal Abdel Naser.
Kairo, 20. nov. (Reuter) — Domnevajo, da egiptovska vlada ne bo sprejela sklepa mešane izraelsko-egiptovske komisije za premirje, da izraelska ladja »Bat Galim« ni prekršila sporazuma o premirju. Krogi, ki so blizu egiptovski vladi, izjavljajo, da je popolnoma nemogoče da bi Egipčani vrnili ladjo in Izpustili posadko, kakor je zahteval predsednik mešane komisije danski podpolkovnik Bartoldi, in da bo Egipt verjetno zahteval, naj bi Varnostni svet sklepal o tem.
Washington, 20. nov. (AFP). Egiptovsko veleposlaništvo v Washingtonu je objavilo pozno sinoči sporočilo, v katerem pravi, da je dolžnost arabskih držav podpreti svoje arabske sosede v Severni Afriki v njihovem boju za neodvisnost. Egipt je vselej in povsod podpiral stvar svobode, ker imajo po njegovem prepričanju vse države na svetu pravico do neodvisnosti in svobode. Brezpogojno podporo, ki jo daje egiptovski narod državam Severne Afrike v njihovih težnjah po svobodi, ne narekujejo sovražna čustva do Francije.
Britanski ln ameriški delegat sta Izjavila sinoči v debati o palestinskih beguncih, da bosta podprla delo agencijo za pomoč beguncem za nadaljnjih pet let. Ameriški delegat James Wads« worth pa je dejal, da bo ameriška vlada prisiljena vnovič prof učiti to vprašanje, če večina arabskih držav ne bo pospešila rM šitve begunskega vprašanja. Begunce bo mogoče učinkovito pod« preti, jim zgraditi stanovanja in najti za njih zaposlitev le, čd bodo prizadete države sodelovale z ravnateljem agencije. Ng sliki Je skupina arabskih beguncev v Jordaniji.
POLITIČNI POLOŽAJ T ZAHODNI NEMCUI
Socialni demokrati sporazumu o Posarju
OHenhower pri Theodorju Heussu —
V Giessenu hude demonstracije proti ponovni oborožitvi
Bonn, 20. nov. (Tanjug) Predsednik federalne republike Nemčije Theodor Heuss je sprejel danes dopoldne vodjo socialno demokratske opozicije Ollenhauerja. zvedelo se je, da je Ollenhauer
Sožitje used Vzbodom in labodom
je glavna tema zasedanja biroja azijske socialistične konference
Tokio, 20. nov. (AFP). Po včerajšnjem slovesnem začetku se je danes začel delovni del zasedanja biroja azijske socialistične konference. Med prvimi zunanjepolitičnimi vprašanji je na dnevnem redu vprašanje mirnega so-razrešiia dolžnosti visokega žit ja med Vzhodom in Zaho-
standarda prebivalstva v
Aziji.
Pri delu biroja sodelujejo, kakor smo že poročali, zastopniki socialističnih strank razložil predsedniku Tepubli-Japonske, Burme, Indonezije, ke stališče opozicije do pari-Izraela in Pakistana.	ških pogodb.
Erich Ollenhauer
Od prvega januarja bodo dobivali državni uslužbenci 5000 lir več — Neofašisti in monarhisti bodo tudi uradno sodelovali v parlamentu
Rim, 20. nov. (Tanjug) — Predsednik italijanske vlade Scelba in sekretar krščansko demokratskih sindikatov Pastore sta se danes dokončno sporazumela glede zvišanja plač državnim uslužbencem. Scelba je privolil na spremenjene zahteve sindikatov, tako da je s tem rešena notranja kriza v vladni koaliciji, ki je nastala zaradi grožnje nekaterih demokrščanskih poslancev, ki bodo glasovali proti vladi, če ne bo ugodila njihovim zahtevam. Po sporazumu
bodo dobili uslužbenci od 1. januarja dalje za 5.000 lir višje plače.
Neofašistično italijansko socialno gibanje in Covellijeva monarhistična stranka sta danes sklenila pogodbo o skupnem delovanju na parlamentarnem področju. Stranki bosta skupno nastopali v parlamentu in skupaj glasovali o posameznih predlogih ter zavzemali enako stališče do vlade. Kakor sta izjavila zastopnika obeh strank, stranki za sedaj ne bosta zahtevali ude-
Pogled na Tokio
v Franciji princa dom. Burmanski obrambni mi-
komisarja Bu Loka, nekdanjega predsednika vlade- Odlok je bil podpisan 8. novembra in da--nes objavljen v Parizu.
Jordanska pritožba
Damask, 20 nov, (AFP) Jordanska vlada je zahtevala od Sirije, naj v njenem imenu pošlje Varnostnemu svetu pritožbo proti Izraelu, ker je obrnil tok reke Jordan proti svojemu ozemlju- Jordan ni član Združenih narodov in pošilja pritožbe po sirijski vladi. Sirijska vlada bo v kratkem proučila to vprašanje.
Občinske volitve v Grčiji
nister je včeraj vztrajal pri tem, da bi azijske države morale imeti prijateljske zveze s Kitajsko. Menil je, da bi spet načel o sožitju, ki so jih sprejele Kitajska, Indija in Burma, utegnilo ustvariti podlago za mir v Aziji in ostalih delih sveta. Poleg tega se je odločno zavzel za to, da bi morali odpraviti nizko življenjsko raven v azijskih državah. Pozval je zahodne države, naj podpro prizadevanja za dvig življenjskega (
Atene, 20. nov. (Tanjug) Včeraj se je končala predvolilna kampanja za občinske volitve, ki bodo danes v Grčiji. Štirje milijon in 800 tisoč žensk, bo milijon ln 800 tisoč ensk, bo izvolilo 223 predsednikov mest-nh občin in 5.772 predsednikov občinskih skupnosti ter člane občinskih svetov. Kandidiralo je 125.000 ljudi, od teh 25.000 za predsednike občin in občinskih skupnosti. Za predsednika občine je lahko izvoljen kandidat, ki je dobil 40"/« glasov. Če
noben kandidat ne bo dobil tolikšnega odstotka, bodo prihodnjo nedeljo nove volitve, vendar tako, da bo predsednik eden izmed dveh kandidatov, ki sta na prvem glasovanju dobila največ glasov.
KAIRO, 20. nov. (AP) Lord Mountbatten, glavni poveljnik britanskega sredozemskega bro-dovja, je danes odpotoval lz Sueškega prekopa na Malto, od tam pa se bo odpeljal v Veliko Britanijo, kjer bo prevzel dolžnost prvega lorda britanskega pomorstva.
TELEGRAMI
SEUL, 20. nov. (ReuteT). Jnžno-korejski minister za obrambo Son Von II Je sporočil danes, da se bodo v torek začeli med ZDA ln jnžno Korejo razgovori o obrambi Južne Koreje In utrditvi Južno-korejskib oboroženih sli.
TAJPEH, 20. nov. (Reuter). Kitajska letala so danes bombardirala kuomintanški otok Pe Ju San. Kitajsko obrambno ministrstvo sporoča, da so 4 kitajska letala tipa Mig-15 včeraj hotela prestreči kuomintanška letala, dve drugi boTbeni letali pa sta leteli nad otokom Tali e u.
DUNAJ, 20. nov. (Tanjug) Več kot 10.900 delavcev v 3000 tngeth v splošno
Avstrije Je stojsäo danes stavko zaradi tega, ker
so delo-
dajalci odklonili zahteve sindikatov za povišanje mezd. Po 1946. letu je to prva splošna stavka v Avstriji.
ANKARA, 20. nov. (AFP) — Iz uradnih krogov se je zvedelo, da bo predsednik turške vlade Men-deres uradno obiskal Italijo koncem Januarja ali v začetku februarja prihodnjega leta.
BAGDAD, 20. nov. (AFP) V Bagdadu se Je davi začel kongres o prehrani živali ln kultiviranju pašnikov v državah Srednjega vzhoda, ki ga Je sklicala organizacija OZN za kmetijstvo ln prehrano (FAO). Na kongresu vse arabske države, pa zastopniki ZDA, Italije.
sodeinjejo
ISA
proti
Socialno demokratska parlamentarna skupina je danes poslala vladi interpelacijo o Posarju- Socialni demokrati zahtevajo od vlade, da zavrne francosko-nemški sporazum o Posarju in ga zamenja z začasnim sporazumom,. ki bi po eni strani priznaval nemške suverene pravice do Posarja, po drugi strani pa priznal dejstvo, da je Posarje del francoske okupacijske cone. Hkrati zahtevajo, naj vlada zajamči državljanom Posarja popolne državljanske pravice in kot edina nemška vlada, ki je bila izvoljena na svobodnih volitvah, nastopi v obrambo pravice vseh Nemcev, pa tudi Nemcev v Posarju, da smejo živeti v združeni Nemčiji. • V hesseuskem mestu Giessen so bile sinoči demonstra-stracije, ko je vodja varnostnega urada zahodnonemške vlade Theodor Blank na nekem predvolilnem zborovanju krščanskih demokratov govoril o ponovni oborožitvi Nem-
Sporazum o plačah
v Rimu
ležbe v vladi, podprli pa bi enostransko demokrščansko vlado, ki bi bila usmerjena na desno in bi se opirala na večino krščanskodemokratske, monarhistične in neofašistične stranke.
Oster komentar o Formezi
Peking, 20. nov. »Nova Kitajska« je objavila komentar pekinškega časopisa »Peoples Daily« na nedavno izjavo ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa o nekaterih azijskih vprašanjih. Časopis razglablja v glavnem o Dul-lesovih besedah o Formozi in pravi, da je njegova izjava »poskus preprečiti nedotakljivo suverenost Kitajske nad Formozo in otoki Penghu«.
Formoza je neločljivi del kitajskega ozemlja, piše časopis. »Kitajski narod hoče osvoboditi lastno ozemlje — Formozo in odstraniti z nje izdajalsko kliko Cangkajška. To je izrazito notranje vprašanje Kitajske. Na poskus tujih sil, da bi preprečile kitajskemu narodu osvoboditev Formoze, bomo gledali kot na predrzno vme-
Morda pa bo le Bo... (Karikatura
M. Bregar)
čije. Blank je namreč dejal,; da je Nemčija postala sestav-* ni del svetovne politike in dal »mora zato sodelovati v obrambi svobodnega sveta«. Nje-« gov govor so navzoči stalno prekinjali z vzkliki proti ustanovitvi nemške vojske. Policija je parkrat posredovala in prijela dva demonstranta- Po skupščini je kakih tisoč ljudi še polno uro demonstriralo pred poslopjem, kjer je bilo zborovanje.
Povabilo evropske organizacije za atomsko fiziko
Ženeva. 20. nov. (USI3). Generalni ravnatelj evropske organizacije za nuklearna raziskovanja P’elix Bloch je poslal povabilo vsem evropskim državam, ki še niso članice, med njimi tudi ZSSR, naj pristopijo k tej organizaciji. Na! tiskovni konferenci je dejal, da bi bilo mednarodno sodelovanje v tej organizaciji sorazmerno lahko, ker gre za popolnoma znanstveno raziskovanje. Doslej so pristopile k evropski organizaciji za nuklearne raziskave Belgija, Danska, Francija, Federalna republika Nemčijat Grčija, Italija, Nizozemska, Norveška, Švedska. Švica, Ve», lika Britanija in Jugoslavija»
Sestanek korejske j komisije za premirje
M orisan, 20. nov. (Reuter) Zastopnik vojaške komisije za! premirje na Koreji je izjavil,-da so severnokorejske oblasti zahtevale, da bi bil 22. novembra sestanek komisije za premirje, na katerem bi pretresali nekatera vprašanja v okviru sporazuma o premirju. Zastopnik ZN na Koreji je povedal,-da je poveljstvo Združenih narodov ugodilo tej zahtevi.
pekinškega lista
šavanje v notranje zadeve Kitajske«.	«gj
Časopis dodaja, da za vprašanje Formoze ni druge rešitve, v poštev tudi ne pridejo nesmisli, kot so nevtralizacija Formoze, skrbništvo OZN in ustanovitev neodvisne države Formoze. Na koncu piše, »da sta mir in varnost v Aziji danes resno ogrožena zaradi ameriške okupacije kitajskega ozemlja Formoze in napadalne ameriške politike proti Kitajski«.
TAJPEH, 20. nov. (AP) Kuomintanška letala so včeraj bombardirala kitajski otok Toumen, severozahodno od Tašenskih otokov.
ATENE, 20. nov. (Tanjug) — TU se je danes začela dvodnevna k on.(ere n ca šefov amerišftih gospodarskih misij Bližnjega vzhoda, Južne Azije in Afrike.
TOKIO, 20. nov. (AFP) General Max Taylor je prevzel danes poveljstvo nad kopenskimi silami na Daljnem vzhodu, nad 8. armado ln varnostnimi silami na Japonskem. General John Hull b» obdržal vrhovno poveljstvo nad vsemi ameriškimi silami na Daljnem vzhodu.
Tokio, 20. nov. (AFP). Radijska postaja Peking poroča, da j« kitajska vlada na povabilo Sovjetske zveze sporočila, da je pripravljena poslati svoje opazovalce na konferenco o evropski varnosti. Kitajska vlada sodi, da je pray sedaj primeren čas za takšno konferenco, in izjavlja, da bo v sodelovanju z ZSSR in drugimi državami skušala najti mimo rešitev za nemško vpraš^e in varnost v, vsej Evropi	j
c" i* w
ft
Q

BELEŽKE S PLENUMA
Vsebina in oblika - Bealizem, za in proti -Nova umetnost - Sklepna
Težko je prav:
rzaprav snov, o kateri je razpravljal plenum, deliti na ločena poglavja, ali se vsaj izogibati ponavljanjem. Kajti posamezni problemi oz. elementi te snovi — književnosti — so povezani med seboj kakor sestav zobatih koles. Ne samo, da je vsakteri člen ne-obhodno potreben marveč mu je tudi definitivno določena smer gibanja. — Ce hočemo torej govoriti o vsebini in obliki umetnosti, ne smemo pozabiti na vse, kar je lplo rečeno o njeni družbeni to je moralni in spoznavni funkciji-
Razumljivo je, da pisatelji, kadar se zbero, največ govore o literarni obliki in da si zaradi nje kdaj pa kdaj tudi skočijo v lase- Vsebina umetnosti je splošna, občečloveška, oblika ji daje individualnost. Ce in kadar govorimo o »konservativnih« ali »progresivnih«, o »starih« ali »novih« smereh v literaturi, se te oznake nanašajo predvsem na pojmovanje oblike. Seveda so iutlt tukaj ti izrazi relativnega pomena, čeprav vnet zagovornik te ali one »smeri« tega ziepa ne bo priznal . . .
Beseda, ki je bila poleg veznikov. predlogov in pomožnih glagolov na plenumu največkrat izgovorjena, je skoraj brez dvoma beseda »realizem«-Imela je vehementne pobornike in vehementne nasprotnike-Doživela je tudi skoraj vse možne inačice med tema dvema skrajnestima. Vendar se »nepristranskemu opazovalcu« zdi, da je večina nesporazumov iu sporov izvirala iz tega, ker je v besedi »realizem« razumel vsakdo pač nekaj svojega, obešal nanjo svoje priljubljene ali osovražene pojme ter jih zagovarjal s prepričanjem in strastjo. Slo je torej v veliki meni za besedni boj zaradi besede. Nekateri so »realizmu« priznavali pomen cbče pisateljske metode, drugi so ga prepoznavali samo kot oznako literarne šole iz XIX. stoletja, tretji so
videli v njem najdragocenejše literarno izročilo pretekle in polpretekle dobe, četrti so ga odklanjali kot diskreditiran izraz iz časov, ko je bil dekre-tiran kot edino veljavna umetnost- 'la izrazoslovnd spor tudi na plenumu ni bil dognan do kraja. Zato bo verjetno »realizem« še jabolko ^marsikate-rega prepira.
V vsej tej izčrpni debati pa so se vendarle zrcalile v glavnem tri tendence, ki imajo globlji in širši pomen. Od teh sta po vsem videzu 2 negativni in ena pozitivna. (Govorimo o literarni obliki, ki pa je »neločljivo povezana z vsebino.«)
Prvo tendenco bi imenovala konservativno- Njeni predstavniki se zavzemajo za »preizkušeno« obliko pisanja, ki naj bo »veren odraz stvarnosti« in »humanističnih idealov«, pri tem pa preprosta, »ljudska«. Zametavajo vse »novotarije«, češ da za sodobno in »soc.« literarno poslanstvo povsem zadoščajo oblikovne »pridobitve« tradicionalne umetnosti. Visoko cenijo »folklorne elemente«. Njihov glavni argument je »umetnost za ljudstvo.« Pri tem pa gredo tako rekoč po liniji najmanjšega odpora ko zahtevajo književnost, ki naj bi bila dostopna »vsakomur« in ne samo »redkim izobražencem«. Njihova misel ima oči-vidno napačno smer: namesto da bi hoteli ljudstvu, se pravi zaostalim množicam pomagati do izobrazbe do višje kulturne ravni in do »velike« umetnosti (ki ni nujno »preprosta« in »vsakomur dostopna«), bo-
sti (manjših meril ne poznajo) da ga ne presenetijo brzice; so. milo rečeno, drugačne vr- za vsakim ovinkom se mu ödste: tehnizacija življenja, fi- pre nov pogled, a nikoli ne ve, zikalni rebusi, atomska in vo- kaj pride za naslednjim; tudi dikova bomba, razdrobljenost cilj je večno neznan, a mo-indiv:dualne psihologije, gočni tok vendarle zanesljivo mračna skrivnost človeške bi- vodi k njemu . . • Dovolili ti itd- Prav radi segajo tudi v smo si to improvizirano pris-kozmos in njegove »proble- podobo, ker je bil tudi plenum me.« Vse to na j se »primerno« sam bogat na »pesniški« go-izraža tudi v umetnosti, v nje- vorici in slikovitih ponazorit-
ni obiiki. »Logična« posledica je »abstraktna« in podobne umetnosti. Njib'v najljubši citat je — likovna umetnost. Nekateri pa gredo še dlje in pričakujejo, da bo umetnost ustvarila nekakšne like ali pojme ali elemente, ki jih v naravi sploh ni . - . Njihov glavni in splošni argument je »novo«, ki se je izrodilo iz pojma razvoja, napredka. Očitajo, da so nerazumljeni tolažijo pa se s tem, da se je tako godilo vsem novatorjem, zlasti največjim . . . Pri tem pozabljajo na marsikaj:	da
njihovo »novo« ni več tako novo. dalje, da so bili »nerazumljeni avtorji« po velikanski večini slabi avtorji, in končno, da je umetnost pač vezana na neko realno človeško vsebino — in obliko-Tretji »tendenci« rajši nebi iskali posebnega imena. Zdi se nam nekako »normalna.« In ta »tendenca« predvsem ugotavlja da je razvoj evropske umetniške zavesti od renesanse dalje strnjen proces, ki ga označujeta po vsebini humanizem in po obliki realizem. Toda v obdobju socialnih re-volucioparnih kriz doživljata tudi klasični (meščanski) humanizem in realizem v literaturi krizo. Novo, drugačno življenje terja drugačnega izraza. Zato je nesmiselno oklepati se starih oblik in jim sku-
vab- Na kratko vsak pisec, ki bo iskreno sledil lastnemu umetniškemu nagonu, bo našel tudi lasten umetniški izraz; bodisi realističnega bodisi fantastičnega ali kakršnega koli (v umetnosti se ne da ničesar določati ali napovedovati), vsekakor pa. novega izvirnega. In še enkrat: naj bo njegov^ izraz tak ali drugačen, izražati bo moral človeško realnost in vse, kar je v njej pomembnega in dragocenega.
Kaj bi bilo treba še povedati o plenumu? Seveda so mimo tega, kar smo skušali povzeti v pričujočih vrsticah in česar ne bi hoteli ponavljati ali še enkrat podčrtavati, seveda so mimo tega posamezniki povedali še mnogo zanimivih podrobnosti in lepih misli. Plenum je bil na visoki ravni, spodbuden po svoji »vsebini
in obliki«. Tn res lahko vsakdo pove, kar misli — se je »šušljalo« po »kuloarjib«.
Plenum je bil koristen in
poučen še v posebnem oziru. Številnim svojim udeležencem je nudil izvrstno priložnost, da se osebno in temeljito seznanijo med seboj. Kako koristno je to za vsakogar in za celotno jugoslovansko književno kulturo, ni treba posebej poudarjati. Dalje je manifestiral enotnost jugoslovanskih književnikov, lepo in poučno pa so prišle do izraza tudi značilnosti posameznih republiških kulturnih amhir entov, kakor so se izoblikovale po zgodovinski nujnosti in kakor se kažejo danes. Te razlike je treba upoštevati in spoštovati.
Plenum je dal mnogo izkušenj za podobne prireditve v prihodnosti. S tem da je načel vso »razpoložljivo« problematiko, je utrl pot za kasnejše diskusije, ki se bodo labko z večjim pridom lotevale posameznih vprašanj. Tak, kakšen je bil, je bil beograjski plenum potreben in je dosegel svoj namen. Tit Vidmar (lonec)
Nikolaj Omerza: »Balet«
Kritik isce
v v
Pirandella
Novembrski dež. Celjsko gledališče v mokri temi, skozi katero si utirajo luč cestne svetilke. V gledališču nova premiera:	Pkandellova	dra-
ma »Šest oseb išče avtorja«.
vzročila pretep. Tepli so se v dvorani in na odra. Šest do sedemsto ljudi je čakalo Pirandella pred gledališčem. Hoteli so ga pobiti. Neznani vojak ga je strpal v avto ter
čejo zadržati književni razvoj sati na silo vliti novo vsebino, in vsiliti umetnosti nekakšno kakor
la uspeh brez rizika. Zdaj je razumel osnovni Pirandel-prevzema celjsko gledališče lov temperament, ki ga je riziko.	vročekrvni Sicilijanec razka-
V Celju se bijejo gledališke zal skoraj na sleherni strani bitke v prvih frontnih črtah svoje drame- Od joka do sme-in zato upravičeno vzbujajo ha, od jeze do ljubezni, od
»poljudnost«.
Drugo tendenco, ki meri v nasprotno skrajnost, imenujmo, recimo, »progresivno za vsako ceno« (progresivno — v dvojnem narekovaju). Ti »modernisti« se boje vsega »stairega, klasičnega«. Tudi na njihovem praporu stoji geslo »umetnost naj bo izraz stvarnosti*. Toda znamenja njihove evropske iu svetovne stvarno-
Ob Matissovi smrti
Osemdesetletni Henri Matisse, ki Je pded kratkim umrl. je bil ena osrednjih slikarskih osebnosti Francije. Kot slikar se je pojavil okoli leta 1S92. Samo dve poti si je slikarski čepič lahko takrat izbiral: ali klasicizem ali impresionizem. Matisse se je seveda vključil v slikarsko revolucijo impresionizma in šel po poti. ki jo je s tolikšno meri> slikarske genialnosti ntirai Cezanne. Pozneje je r.a Matissovo ustvarjanje vnlival tudi Gauguin in pointilist Signac.
Okoli leta 1905 pa se je Matisse pokazal kot slikar popolnoma svoje vrste. Vse značilnosti njegovega slikarstva, ki so bile doslej skrite, so postrle očitne: zdravje, veselje do življenja, veselje do sončnih, toplih in srečnih bar«% veselje do spokojnega uživanja In do umirjenosti. Sam je izjavil: »Moja sanja je sanja o umetnosti ravnovesja, čistosti in miru brez vznemirljive ali težke
Kova številka »Jugoslavije«
Te dni je izšla deveta številka naše reprezentativne revije »Jugoslavija«. Celotna številka je posvečena Jugoslovanski ljudski armadi in prinaša prispevke znanih književnikov, javnih delavcev in visokih vojaških osebnosti. Revija je, kakor doslej, zelo oknsno urejena in ilustrirana s številnimi fotografijami ter umetniškimi reprodukcijami. — »Jugoslavija« izhaja v srbohrvaščini, angleščini, francoščini in nemščini.
vsebine... nekaj podobnega kot tfüoben fotelj.«
Kljub temu pa so ga ljudje tedaj krstili za začetnika »fauvistov«, kar bi se po naše lahko reklo »beštije. Ker so bili navajeni na lažnivi akademizem slikarskih oblik, jih je veselo, sproščeno in živahno slikarstvo presenetilo tako kot preseneti nedeljske sprehajalce divja žival v gozdu. A Matisse je šel mirnp po svoji poti naprej in odkrival nova izrazna sredstva v slikarstvn in nove odnose med barvami. Kmalu je zmagal. Po prvi svetovni vojski za nikogar ni več predstavljal vprašaja, ob katerem bi se bilo treba zamisliti ali protestirati. Matisse je postal ena največjih slikarskih zmag XX. stoletja. Mir, urejenost, lepota in toplina barv — to so bile poglavitne Matissove odlike, ki so prijetno vplivale na vse. Zato so ga vsi za-zapored začeli ljubiti in ceniti. Čeprav so ga neprestano postavljati ob Picassovo ime, vendar ni z njim, ki je viharil v slikarstvn, imel nikdar nič skupnega. Matisse je bil zmeraj slikar tišine, slikar* sreče in slikar razkošne lepote. Srebrno bela barva, ^ malo črne, štiri rumene, dve rdeči in ena krvavo rdeča, dve žgani sieni, rumeni oker» dve zeleni in dve kobaltno modri... to so bile barve njegove Dalete. Malo jih je b»lo in vse spadajo v družino veselih barv. Z njimi je Matisse ustvaril nesmrtne umetnine.
Zato je Jean Cocteau upravičeno zapisal tiste dni, ko je zvedel za Matissovo smrt, da se veliki slikar samo dela, kot bi umrl.	K
je nesmiselno iskati rešitve na slučajnih stranpoteh in v zablodah, ki so zmeraj spremljale taka kritična razdobja ni nikdar pustila za seboj pomembnejših sledov. Če se hočemo izraziti posebno slikovito, lahko rečemo: literarno tok je kakor mogočna reka; nikdar ne more poteči nazaj; labko mu postavljamo jezove, toda prej ali slej vdere čeznje; na svoji poti se cepi v številne rokave nekateri se spet združijo z glavno strugo, drugi brž presahnejo ali se zamočvirijo; zdaj hiti in se peni skozi tesni, zdaj se razliva široko in mirno; posameznik, ki krmari po njem v svojem krhkem čolniču, mora skrbno paziti in tenko poslušati, da ne nasede na plitvini ali da ne potone v tolmunih ali
Oster domislek presune mo- rešil. Leta 1923 so »Sest 06eb« pozornost vseh, ki se zanimajo hudodelstva do kesanja mine zgane: leta 1921 so v gledali- uprizorili v Parizu. Režiral za gledališko omiko na Slo- pri Pirandellu le kratka se-
C Oil	l/ ni 1 A	rl 1	T) /vm O TT	"NX IAA/! A _	TA	"014	(- C	\ f	1 — n	v-«H «I — M*»	O__ 1 ^ Tit	1 Tl	1	1	T	T T .	•	VI	.w
šču Valle di Roma v Nioode- je Pitoeff. Velikanski riziko, mijevi režiji prvič uprizorili velikanski uspeh. Pred časom »Sest oseb-« Predstava je po- je Comedia FranCaise prevze-
Jfrlzor lz uprizoritve Pirandella v Celju
BOGOMIR MAGAJNA:
„Račko
Bogomir Magajna je tudi mladinski pisatelj. Znana je Magajnova pravljica o Brkonji Čeljustniku in njegova knjiga »V deželi pravljic in sanj«. Tem pravljicam pa se je pravkar pridružila nova knjiga za našo mladino, zbirka zgodbic z naslovom »Račko in Lija«, ki se bo mladim bralcem gotovo prav kmalu priljubila. Tisto, kar je v zgodbicah te drobne knjige posebno zanimivo in privlačno, je njihova pestra in razgibana vsebina in pa način Magajnovega pripovedovanja. Zgodbice so bolj ali manj resnične, tu in tam
pa so kot lepe pravljice. Med resnične lahko štejemo vse tiste, v katerih pisatelj pripoveduje o dveh otrocih, dečku Račku in deklici Liji, o njunih raznovrstnih prijetnih in veselih ter neprijetnih in žalostnih dogodivščinah, hi sta jih doživljala v njunem mladem m lepem življenju.' Ko beremo, spoznavamo otroško življenje. Tu je živahen in neugnan dečko Račko, ki ima nadvse dobro srce in bujno fantazijo in je tak kot vsak otrok; zdaj se zanima za to stvar in hoče postati zdravnik, čez nekaj dni pa doživi kaj drugega, kar
pritegne njegovo pozornost, ga navduši im. že hoče postati slikar. Tako je v mladem življenju vedno kaj novega. Nobeno hotenje in zanimanje pa ne traja dalj časa. Ne čudimo se, če Račko kmalu pozabi na slikanje in postane razbojnik, nato komedijant in gornik. Vse to je popolnoma resnično in verjetno. Toda tu so še druge zgodbe, o Račku vrvohodcu, o Račkui ki postane kralj Matjaž, o njem kot potapljaču in padalcu. Te zgodbice pa so le čudne in lepe Rackove sanje, ki so tako šive, da človek res
venskem. Srečanje Pirandella z občinstvom, ki se mu niti ne sanja o revolucionarju dramatske forme, predstavlja vsekakor dogodek, ki presega celjske meje. Kakšno je lahko danes srečanje našega občinstva s Pirandellom? Ni bilo ne pretepov, ne ovacij. -. Leta 1954 človek že lahko mimo išče Pirandela ter najde vse njegove znamenite vrline, pa tudi zastarele, omrtvičene ali suhe veje njegove gledališke umetnosti.
• Če danes kritik išče Pirandella, najde v »Šestih osebah« mehanizem umetniškega u-stvarjanja. Sreča se s šestimi postavami, ki se pehajo za nespremenljivo obliko življenja obliko umetnine. A ker jin umetnik noče zgnesti v umetniško ustvaritev, se zdaj premetavajo na odru kot novembrsko listje v vetra. — Taka je osnovna misel drame in gledalci gledajo pravzaprav naravnost v možgane, raz katere je avtor snel črepinjo z lasmi vred- V drami nam zdaj nazorno kaže možgansko funkcioniranje. A če brez groze in studa iščemo Pirandella, najdemo, da je poživil moderno dramatiko s pridobitvami enake pomembnosti kot Proust, Joyce in dragi reformatorji romanopisja. Kot so Proustova dognanja in dognanja drugih modernih romanopiscev že prešla v leposlovno pisanje, tako so tudi Pirandellova dognanja razširila izrazne možnosti moderne dramatike. Danes ni več mogpče iti mimo pirandelizma.
kunda. In Hieng je vulkanič-no naravo Pirandella — Sicilijanca ponazoril z neverjetno razgibano predstavo, v kateri se tempo in ritardando, tišina in hrup, čustvo in razum zasledujeta z brezmejno naglico. Odlika predstave je tudi v umni razpodelitvi realnega sveta in sveta fantastike. čeprav je realni svet režiserju veliko slabše uspel kakor pa svet fantastike. (Igralci! Pogovorni jezik med igralci! itd.)
In če iščemo Pirandella pri igralcih, ga bomo v vsej pristnosti našli v Pastorki, ki jo je izoblikovala Marjanca Krošljeva s silovitim ognjem in igralsko odličnostjo. Ostale tri važnejše osebe so objektivne okoliščine (na primer starost!) odvračale od tega, da bi lahko izrazile vso tisto značilno in morečo težo, ki jo nosijo s seboj Pirandeltove osebe, čeprav je Slavko Strnad kot oče pokazal, da je njegov igralski talent že vreden spoštovanja, čeprav je Klio Ma-verjeva tragiko stare žene učinkovito nadomeščala z impresivno igro, čeprav je Aleksander Krošelj dostojno in včasih pretresljivo odigral svoje iskanje in svojo izpoved-
»Sest oseb išče avtorja«, občinstvo in kritika pa Pirandella, ki nam je v marsikaterih stvareh danes tuj, vendar pa blizu zavoljo svojih koncepcij modernega gledališča, zavoljo svojih nekotmformi-stičnih možgan in zavoljo pristnega teatrskega daru, ki ga je treba poznati če hočemo s pridom zasledovati vse,
Obisk v reškem gledališču
Gledališče na Reki je stara in
Častitljiva stavba, katero so zgradili še v stari Avstriji- na nič kaj pripravnem kraju. Sezidana je^ na obsežnem nasipu, v neposredni bližini tovornega pristanišča; po sredini ceste, ki vodi mimo teatra, sopihajo lokomotive in prevažajo tovorne vagone. Obiskovalec, ki prvič vstopa skozi velika vrata v nekoliko postarano in posivelo avlo, pač nujno pomisli na prijetne občutke igralcev.
umirajo na odru
ladijskih siren in žvižganju vlakov. A vendar, prostorna dv
ob spremljavi 'okov. dva-
dvorana, dva krat večja od ljubljanske Drame, ne prepušča od zunaj niti najmanjšega šnma. čeprav je sicer nadvse akustična. Tudi najtišji šepet z odra je mogoče slišati prav na galerijo.
V stavbi gostujejo pod isto streho kar tri gledališča: dramsko, operno in gledališče italijanske narodnostne manjšine. Združena so pod isto upravo.^ ki prav na tak način orno-goča življenje slabo in nezadostno obiskovanemu italijanskemu teatru. Medtem, ko je povprečno število hrvatskih dramskih predstav za posamezno uprizoritev nekaj nad dvaj-•“* — od italijanskih predstav ob-
gledališki kulturi nič manj, žgoč problem, kot je pri nas zaverovanost v lastne, že zdavnaj zaprašene vzo-rte. Tako, kot sta v Zagreba dr. Ga-vella in četica mladih igralcev povsem radikalno prekinila z vsem, kar je na smrt obsojenega, v reškem gledališču seveda ni mogoče storiti. Vendar zato' ljudem prav nič ne primanjkuje dobre volje ter hotenja po sodobnem, času ustreznejšem gledališču.
Sem sodi prav gotovo uspela in kvalitetna uprizoritev Shakespearovega »Othella«. Režiser je poizkusil obnoviti sceno, na kakršni so nekdaj, v elizabetinskem gledališča igrali Shakespeara. A prvotna namera, da bi prizorišče dogajanja postavil p nav v sredo, t. j. v parter, zal iz tehničnih razlogov ni bila mogoča. Ker je ostal tako navezan na oder, je vsaj tu izrabil vse možnosti, ki so mn bile na razpolago. Tako se trag*»dija dogaja na nekoliko
stilizirani sceni, brez zastorov in s štirimi stopničastimi dohodi, po katerih prihajajo in odhajajo igralci ob koncu prizorov.
Vtis, katerega mi je zapustila predstava, je bil nadvse ugoden. Res, v celoti ni bila na enakomerni višini, saj so bile nekatere manjše vloge slabo, ali pa vsaj neprimerno zasedene. Režiserjeva spretnost in predvsem močna ter skrajno intenzivna igra Veljka Maričiča v nasloni vlogi, pa je takšne pomanjkljivosti skorajda povsem izgladila. Njegova interpretacija »Othella« povsem presega običajno upodobitev, katero označimo navadno kot »kvalitetno«. Podal je vseskozi dosleden, premočrten lik ljubosumnega blazneža na intenziven, skorajda nasilno prepričljiv način. Njegova igra je bila vseskozi kultivirana in prej zadržana kot patetična. Morda so prav zato drobni premori y tekstu učinkovali napeto in grozeče.
set, so
Iskane le premiere in reprize. V tretje gre nerado, kljub nenavadno visoki umetniški, ravni ansambla.
Opera je zaradi nestalnega orkestra. šibkega zbora in premajhnega števila dobrih solistov v nenehnih škrincih in težavah. A zdi se, da je vendarle našla pravo pot, ko je angažirala znanega jugoslovanskega di rigenta in komponista Borisa Papan-dopnlo. Njegov trud z orkestrom je uspešen — morda bo tako Reka navsezadnje le obnovila kvaliteto svoje Opere in tako nadaljevala z nekdanjo tradicijo dobrega opernega središča.
Nadvse zanimivo je dramsko gledališče, tako glede kvalitete uprizoritev, kot z ozirom na ^ pogum, s katerim poizkuša prekiniti z vsem, kar je obrabljeno in že preveč znano obiskovalcem. Zastarelost la ponavljanje samega sebe ni v hrvatski
gledalitt«
Jago (Miodrag Lončar) in Desde-mona (Zlata Perlič) sta po intenziteti nekoliko zaostajala za Othellonu Presenetil pa je s sproščeno in dobro igro Mitja Bitenc, nekdanji član SNG, v vlogi dobrodušnega prenape-teža Kasija.
Ko sem po predstavi poiskal Veljka Maričiča (Ljubljančani ga poznajo z gostovanja zagrebške drame leta 1948, ko je v isti drami igral vlogo Jaga) v gledališki »obrekoval-nici«, ki je obenem nekašen klubski prostor, so mi pokazali povsem navadnega meščana, kateremu sprva nisem mogel verjeti. Sele ko je spregovoril, sem spoznal, da je nekoliko nervozen gospod s klobukom in ženo istoveten s strastnim beneškim zamorcem na odru. Povprašal me je o mnenju, ki sem si ga ustvaril med predstavo.
»Mislipi, da je predstava dosegla nadpovprečen uspen. Tem bolj sem zadovoljen, ker sem imel priložnost videti »pravega« Shakespeara, brez mučnih in dolgotrajnih premorov in brez nepotrebne navlake. Prostor, kot si ga je zamislil režiser in kot ste ga ustvarili igralci, je resnično živel.«
Igralec pa Je bil prav nasprotnega mnenja. »Ne, videli ste dolgočasno in slabo predstavo. Le kako se morete veseliti praznega odra br?z zastorov, brez rekvizitov, z .vedno enim in istim prizoriščem? Same stopnice so vsepovsod, igralec pa skače po njih, da bi labko celo dušo izgubil. Ne, na takšno uprizoritev Jaz ne morem pristati!«
»Kar vas jezi, je meni ugajalo. Prostor, ki je bil res skorajda povsem prazen, je omogočil gledalcem zbranost, kakršno prenatrpanost z rekviziti le razbija. Ugajalo pa mi le tudi režiserjevo prizadevanje, do bi s pomočjo tempa dogajania izslu-ščlt vse bistveno v tragediji. Dejali ste, da na uprizoritev te vrste ne morete pristati. Ali se niste zmotili? S tem, da ste se vživeli v igro in Intenzivno podajali svojo vlogo, ste preklicali svojo lastno trditev.«
Zasmejal se je in zalila sva pogovor s čašo prvovrstnega izvoznega piva, katerega nabavlja gledališki ekonom na skrivnosten način za gledališko »obrekovalnico«.
Mirju Jeri«.
.v. w wvw	VW(,^(V , 00 A če nadalje iščemo Piran-
ne ve, ali je vse resnično ali dellat najdemo, da je njegovo kar se danes dogaja v gledane. Rackove sanje, v katerih gledališče za naše pojme liski Evropi. Zato je celjske-se je razživela pisateljeva fan- Pjrav^aPravi zelo razumarsko, mu občinstvu ^ in celjskemu tazija, so kot pravljice. Med hkrati pa klepetavo. Ce gre- gledališču v k
mo dolgo časa za njim, sp oz- je sprejelo mamo, da njegove osebe velikokrat govore zato, da zadostijo avtorjevemu filozofskemu gledanju na svet, ne pa zato, da bi govorile iz svoje notranje potrebe, da je Pirandellova dramatika prepolna razpravljanja, da se Pirandelove osebe razlagajo, ne pa definirajo in da nas ves ta pirandelovski mehanizem v vsej svoji obliki prej spominja na kemične procese, kot pa na ustvarjalno in naravno delovanje človeškega duha-
A vendar bi bilo brez smisla, če bi zavoljo tek neprijetnih, mrzlih in marsikomu tujih lastnosti Pirandella, zatisnili oči pred enim najvažnejših dejanj evropskega gledal 1-išča. Ne briga nas njegov
„	.	omrtveli idejni svet, ranima- , .	..	, ,
fST S	1° nas predvsem Pirandeltove ž^-d, “Ä Ä Š>naSk£
V celoto, nevsiljivo se vrstijo dramaturške iznajdbe. Nismo kjer je sedaj direktor opere »Ivana
norci, da bi zavrgli Pirandel-	Napisal je mnogo del za raz-
love izkušnje, saj bi bili sicer ',čne *lasbene- an5amb!e' podobni tistim, ki bi sredi našega stoletja hotel odkriti še enkrat radio, televizijo, helikopterje in še draga že odkrita odkritja. — Zato je bilo razumno, da so v Celju uvrstili »Sest oseb« v tisti del svojega repertoarja, ki skuša objektivno seznapiti občinstvo z najvažnejšimi postajami svetovne dramatike.
In če iščemo Pirandella, kot je prišel iz režiserskih rok Andreja Hienga, najdemo pravzaprav zelo izrazito pi-randelovsko predstavo, Hieng
vse te zgodbice pa je pisatelj spretno vpletel zgodbe, ki jih pripoveduje otrokom stric Jaka. Nekatere od teh so bolj pravljice, druge pa so resnične, čeprav kdaj pripovedovane kot pravljice. Tu je pravljica o lutki Lepuški, pravljica o kipcu iz porcelana, ki je imel oči iz turmalina in pravljica o morski roži. Zabavne prigode vsebujeta zgodba o Kastihrom-pu in tista o zakladu. Ostale, zgodba »Ananas«, o Sneguljčici in o mladi ter revni Japonki Izanami, so pa resnične in trpke. Zgodile so se v Trstu. To so podobe iz življenja revnih in ubogih ljudi, ki jih človek lahko sreča povsod po svetu. V njih je čutiti žalostno m grenko socialno ozadje• Čeprav so zgodbe med seboj dokaj različne, pa to ne moti
m vsaka po svoje oblikuje bralčevo srce tn razum.
Knjiga »Račko in Lija« je napisanu s tankim posluhom za otroško vrihologijo .Magajna ni tujec v svetu otroškega življenja in otroških sanj. Pran tako pa je njegovo pero spretno v pisanju za mladino. Ze tako zanimivo -pripovedovanje pa vseskozi spremlja prijeten, duhovit in živahen humor.
Lepe in zanimive ilustracije, ki prav prijetno poživljajo tekst, je narisal Maksim Sedej.
Jože Jerko
Pirandel lovo predstavo boljše, kot so jo sprejeli nekdaj v Rimu in. bolj kritično kot pozneje v Parizu.	Jože Javoršek
K DL abonmajskemu koncertu Slov. filharmonije
Kot tretji simfonični koncert za »rdeči« abonma bo v ponedeljek, 22. novembra, na vrsti koncert, orkestra Slovenske filharmonije z diri-
fentom Borisom Papandopulom iz eke in solistko pianistko Jelko Suhadolnik-Zalokarjevo. Spored navaja v prvi polovici dve pri nas še neizvedeni novejši deli, na prvem mestu Papandopulov »Preludij« za veliki orkester, na drugem pa Ravelov slavni klavirski koncert v G-duru, v drugem pa vedno zaželeno »Patetično« simfonijo P. i. Čajkovskega. Boris Papandopnlo je danes ena najvidnejših osebnosti v jugoslovanski glasbi; rojen leta 1906, so je udejstvoval doslej skoraj na vseh področjih glasbe kot skladatelj, di-
lične glasbene ansamble, tri opere, tri balete, več oratorijev in kantat
poslednjih letih »Stojana majka skih ’ * ‘
(pri nas je bila izvedena kantata Knežpolka«), več filmskih glasb in mnogo zborovskih deL Njegov »Preludij« želi v resnici biti »predigra« v smislu naziva, a kot takšen samostojno delo. — Manrice Ravel je ▼ svojih dveh koncertih za klavir (dragi je napisan za samo levo roko in ga bomo tudi slišali v tej seziji na Koncertu Slovenske filharmonije) podal sintezo svojega jasnega, občutljivega in svojstveno barvanega klavirskega sloga, s katerim se jo najmočneje uveljavil ▼ svetovni klavirski literaturi. Na tem koncertu izvajano delo ima tri kon* trastne stavke polne duhovitosti in presenetljivih postopov, a tudi — in to zlasti v 2. stavku — globoko* ga občutja. \
V neki hudi zimi se je v gozdu nenadoma pojavil velik volk, ki je že v prvih dneh zagospodaril med živalmi. Novica o krvoloku se je takoj razširila do najmanjše živali v gozda. Celo sama teta zvitorepka je s težavo rešila svojo kožo, ko ga je prvič srečala. Od tedaj pa je premišljevala, kako bi si obvarovala svoje življenje. Uvidela je namreč, da ji bo volk nekega dne nenadoma skočil za vrat, ko se ga bo naj-vtanj nadejala in še posebnega truda ga to ne bo stalo. Ali pa bo šel previdno po njeni sledi in če ji veter ne bo prinesel vonja po njegovem umazanem kožuhu, ji bodo njegovi strašni zobje zapeli pogrebno pesem.
Premišljala je zvitorepka, kaj jc potrebno ukreniti, toda v stra-!::: dolgo ni našla pametnega izhoda iz te stiske. Tedaj pa je zaslišala prepelico, kako brezskrbno kliče mladiče, ki jih je ravno tiste dni izpeljavala iz gnezda. Približala se ji je na skok, toda prepelica jo je pravočasno opazila in že je bila na veji ter je opozorila mladiče, da so se naglo poskrili in porazgubili med gostim grmovjem. Ob pogledu na

ptico se je lisici posvetilo v glavi: dobro bi bilo imeti takega zaveznika, ki lahko z drevesa opazuje, ali se odkod približuje nevarnost
in te more pravočasno opozoriti. Poklicala je prepelico ter ji predlagala, da skleneta prijateljstvo v skupni stiski: prepelica naj bi jo opozarjala na nevarnost, lisica pa ne bi zalezovala prepelice in njenih mladičev. Ker je bila prepelica dobrega srca in je hotela zaščititi pred lisico tudi ostale gozdne prebivalce, je zahtevala, da naj zvitorepka, dokler bo trajal dogovor, ne je nobenega mesa. Mislila je namreč, da se bo lisica v tem času morda privadila na drugo hrano in bo gozd varen pred njo tudi še po odhodu volka.
»Če mi daš častno besedo, da boš jedla samo tako hrano, ki jo jem sama, pa ti pomorem v stiski*, je dejala prepelica. Zvitorepki se je kar zavrtelo v glavi, ko se je spomnila na črve, polže, hrošče, ličinke, jagode in razna zelišča, s katerimi se hrani prepelica, ter je zavihala svoj nos. Toda že se je spomnila zopet na volka in njegove ostre ukrivljene čekane, že je videla njegove prežeče, krvoločne oči skoraj v vsakem grmu in ni mogla drugače, kakor sprejeti pogoje.
»Naj bo*, je dejala. Toda ni ji bilo jasno, kaj naj to pomeni častna beseda. Iz previdnosti in z namenom, da bi prepelico konč-
no vendar ukanila, je skromno pripomnila:	»Da, toda razloži
mi, kakšna stvar je to častna beseda; jaz namreč še nisem nikoli slišala v svojem rodu o čem takem.* Lisica je seveda mislila, da je častna beseda kaj podobnega kot meso ali kakšna druga poslastica, skratka nekaj takega, kar bi se moglo požreti. Pa ji je prepelica lepo obrazložila, da je častna beseda svečana obljuba, ki se je ne sme nikakor prelomiti in da kdor take obljube ne drži, ostane brez časti. Da, kdor take obljube ne drži, je brez ponosa in brez ča>sti in nihče mu ne more ničesar verjeti.
Lisica ni posebno dobro razumela te razlage. Vendar, če častna beseda le ni nekaj za pod zob, si je mislila, je že vseeno, kaj je. »Dobro, naj ti bo častna beseda*, je dejala. »Toda tudi ti mi daj častno besedo, da me boš zvesto opozarjala na volka*, je še pristavila.
Tako sta sklenili dogovor lisica in prepelica in se odslej ravnali po njem — toda kako? Prepelica se je vedno zadrževala v bližini lisice in je s primernih dreves opazovala okolico. Vsakokrat je pravočasno zagledala volka ter je nanj opozorila lisico,
Uganke
Je belo, tekoče; če vreme Je vroče, ima pa navado, da skisa se rado.
Ob lepem vremenu Je sličen korenu; v deževnati dobi podoben je gabi.
Na drevju visi, a sadje to ni; v jeseni odpade, tako — iz navade.
Dvoje oken pred očmi vrhu nosa, tam čepi.
Črne črtke, bel papir, to novic je dnevnih vir.
Znana ptica, čmo-siva, ki pri nas vse leto biva, nič ne poje, pač pa kraka; ti že veš, da to ni — —.
Križanka „Veverica"

Najprej naj se zahvalim za posie.no štirim risarjem. Pionir Kudi iz Trbovelj je spet poslal ilustracijo za Miška, katero tudi objavljam. Na Miška ni pozabila niti njegova zvesta ilustratorka Rožica Kragelj. Upam, da se ji ne bo zdelo za malo, če tokrat ne bo videla svoje lepe risbe v Najelihojci. Tretja ilustratorka je Marica Rotar iz Koza-rij, Id se je oglasila prvič. Njena risba prav nič ne zaostaja za drugimi in bi jo z veseljem objavili, toda narisana je s tako bledim svinčnikom, da je ne moremo uporabiti za tisk. Svetujem ji, naj v prihodnje raje riše s črnilom ali tušem. Posebej se moram zahvaliti Jožici Kač iz Polzele za risbico, ki jo je posvetila meni, pa tudi za pismo in uganko. Oglasila se je prvič in kot prva iz svojega kraja, zato upam, da se bo držala svoje obljube in mi spet kaj pisala.
Helena Čebela in Erna Flere, obe iz Dolenje vasi pri Zagorju sta po vsem videzu sosedi in prijateljici. Lepo je tudi, da sta se obe hkrati spomnili Najdihojce in poslali vsaka svojo pravljico, prva o »Čudežnem peresu in treh kraljevih hčerah«, druga pa o »Kraljični in treh kraljičih«.
Upam, da bo njuno prijateljstvo še dolgo trajalo in da bosta s svojimi pismi še večkrat razveselili urednika Najdihojce.
Anton Camplin je v svojem pismu na kratko opisal gimnazijo v Lendavi, katero obiskuje. Podobno piše Marinka Ste-pic z ljubljanske klasične gimnazije o delu dijaških krožkov. Pravi, da najraje obiskuje zvezdoslovni krožek. Nemara bi lahko podrobneje opisala njegove zanimivosti za vse naše bralce?
Stanko Tomazin in Jakob Kunstelj iz Gorij pri Bledu sta sestavila vsak svoj magični kvadrat. Ce bo le prilika, ju bom objaviL
Nazadnje še dvema zamudnicama iz prejšnje številke. Njuni pismi sta prišli tako pozno, da jima lahko šele danes odgovarjam, a le na kratko. Urška Schmit je obljubila risbo ali spis — no, doslej še nisem dobil ne tega ne onega. Danica Glavan pa je poslala več kratkih zgodbic, križanko in sliko Bleda. Morda bom lahko kaj objavil, a rajši naj pošlje kaj novega.
Vse vas lepo pozdravlja Urednik
Vodoravno:
1. konica,
4.	glavni števnik,
5.	kratica za opombo,
6.	nikalnica,
7.	pivo,
8.	naostren,
15.	veznik,
16.	pomanjkljivost, pogrešek,
17.	kratiea za Rdeči križ Sloveni« Je,
19.	kot,
20.	velika divja žival,
22.	ta dan,
23.	ne trden in ne plinast,
24.	preprosto orožje,
20. dam na posodo,
28. čedna, zala.
Navpično:
1.	del kolesa,
2.	žival z mnogimi nogami,
3.	nasprotno od hladen,
8.	nakana,
9.	BN,
10.	žival, ki hodi nazaj,
11.	upadanje,
12.	divje živali, ki žro mrhovino,
da je lahko brž odnesla svoj rep. Kaj pa lisica? Kadar je vedela, da jo prepelica lahko opazuje in vidi, je tu in tam pojedla kakšno res prav sladko jagodo, tudi kakšnega mastnega črva se je lotila. Na skrivaj pa je ulovila miško, zalotila mladega zajčka ter si je privoščila vse, kar si je na skrivaj mogla privoščiti.
Tako je lisica živela v prepe-ličinem varstvu, dokler je lepega dne prepelica ni zalotila, kako je planila na nič hudega slutečo veverico, ki se je ravno spustila po deblu, da bi po tleh prehodila
13.	gospodar (tujka),
14.	diktat,
15.	zemlja; đel roke,
18. ptica ujeda,
21.	majhen nos,
24. šop, kita; Prešernov prijatelj, 27. trdilnica.
Eešitsv križanko »Košarice«
Vodoravno: 1. napovedovalec, 13. Amerika, 14. omelo, 15. oko, 16. oreh, 18. ta, 19. rožen, 21. rumen,
22.	čaroben, 24. aroma, 25. Iti. Navpično: 1. na, 2. Amor, 3. pekoča, 4. orožar, 5. vi, 6. ekonom,
7.	dar, 8. vohuni, 9. Am, 10. leteti, 11. elan, 12. Co, 17. ere, 20. Ero,
23.	Ba.
Rešitev so poslali
Marjetka je šla v živalski vrt Tam je videla kenguruja, ki je nosil svojega mladiča v vreči na trebuha. Marjetki se je zdelo to ime nitno. Takoj je odšla domov In sl oblekla predpasnik, ki je imel spredaj žep. Vanj je dala svojo punčko iz cunj. Začela je tudi skakati kakor kenguru.	Napisala Anica Kumše iz Frimskovega
Martin Kovač, Anica Štiglic, Verena Zemljič, Oto Ambrožič, Aco Kranjc, Rožica Muhič. Ivko Krnc, Marica Sikošek, Alešek Tavčar, Franjo Jurman, Branko Jovanovič, Franci Drča, Bogomil Muha, Urška Schmit, Darko Romaniuk, Maja Gerželj, Nada Udovič, Jernej Kovač. Ignac Maučec, Peter Drofenik, Mirko Blagovič, Igor Kranjec, Baša Rožmane, Janez Stergar, Mija Poljanec, Andrej Hribernik, Silva Štor Marjanca Kuhar, Julijana Karlovšek, Slavica Porenta, Niko Kodrič, Petra Cilk, Anka Švigelj, Igor Košir, Milica Završnik. Janek Bleiweis, Metka Omerzu. Marija Soviozzi, Ivan Faganelj, Marjana Jakil, Tatjana Jenko, Milan Klopčič, Stojan Pate, Janko Kremžar. Jože Vidic, Jožica Cop, Adolf Coklin, Marica Rotar, Anton Camplin, Jakob Kunstelj, Stanko Tomazin, Marinka Stepic tn Jožica Kač.
Za nagrado je bil izžreban Niko Kodrič z Razdrtega. Naj sporoči, katero knjigo bi radi
Naknadno so prispele še naslednje rešitve križanke:
Andreja Baša. Marija Karalt. Bo*
ris Kuralt. Janez Kožar, Vlado Rajkovič, Milan Repovš, Andrej Pirkovič, Jožica Košak Rožica Kragelj. Franci Finžgar. JosiD Džnra, Anico Černe in Zoja SknŠek.
Ker so se oglasili prepozno, jih nismo mogli upoštevali pri nagradnem žrebanju.
za skok preveliko razdaljo do sosednjega drevesa. Silno se je razburila in je oštela lisico, ker je prelomila častno besedo. Lisica se je izgovarjala, da je prepelica preveč zahtevala od nje, ko je rekla, naj se odpove mesu. »Poglej me le, kako sem shujšala, samo kost in koža je ostala od mene, saj bi me moralo biti konec od lakote, kar je še hujše, kakor bi me zadavil volk. Daj, ne bodi tako trdosrčna! Pozabiva na ta dogodek — za v bodoče pa ponovno obljubljam, da se kaj takega ne bo več zgodilo.*
Morda bi bila lisica še preprosila dobrohotno prepelico, pa je v bližini nenadoma silno počilo. Ko sta premagali strah, sta se lisica in prepelica previdno približali mestu, od koder je počilo. Ob potoku sta zagledali volka s prestreljeno glavo in lovca, ki si ga je ves vesel ogledoval. Zdaj si je lisica šele prav oddahnila. Poskočila je proti veji, na kateri je sedela prepelica in skoraj hi jo dosegla z gebcem: »Zdaj pa se mi le izgubi, ti napihnjeni pernati cmok — če te dobim, te požrem s tvojo častno besedo vred,* ji je zabrusila ter se je izgubila med grmovjem, prešerno vihteč svoj košati rep.
Pa ni šlo tako po sreči, kot je zvitorepka mislila. Ker je vedela, da ni lovca doma, je hotela izkoristiti priliko in ukrasti nekaj kokoši iz kumika na njegovem domu. Lovec pa je ta dan pripravil pred kumikom železno past, ki je lisico zgrabila ravno tedaj, ko je hotela pri vratih povohati, koliko je kaj notri.
Ujeta za obe prednji nogi, je lisica dočakala lovca, ki se je vrnil iz gozda. »Ali te končno imam, ti moja zvitorepa ptičica? Svoji ženi sem dal častno besedo, da ne bom miroval, dokler te ne ujamem.*
Lisici sedaj ni bilo potrebno več premišljati o častni besedi. Spoznala je, da je častna beseda vendarle obljuba, ki se jo mora izpolniti, vkljub vsem težavam in da včasih pomeni celo smrt.
Napisal Milan Stubelj.
Zvezda
Zvezdica zlata, veselje očem, sveti nad mestom, nad reko* nad vsem,
sveti, miglja, se lesfceče lepo,
gleda nas kakor ljubeče oko-
Zvezdica zlata, daj sanje ljudem,
sanje o tebi, o Zemlji, o
vsem,
da bi ugledali v sanjah ves
svet,
kakor v podobah na zidu razpet,
glase daj gluhim, daj žarke za slepe,
če je kdo dober, daj sanje prelepe —
da bi se v sanjah vsaj vsi razumeli,
da bi si v mislih vsaj dobro hoteli,
kar je težilo, bi vse pozabili,
dobri zaspali, še boljši zbudili.
Zvezdica zlata, veselje očem, sveti nad mestom, nad reko, nad vsem. Branko Rudolf
Medvedek, ki ga vidite na sliki, je zdaj sicer Ljubljančan in stanuje v Živalskem vrtu, rodil pa se je v gozdu kot divja zver. Če zdaj uživa pri ljudeh gostoljubje in skrbno nego, je to zato, ker je tako rekoč med zadnjimi svojega nekdaj tako mogočnega rodu. Medvedje so postali v Evropi zelo redki, največ pa jih je v naši državi. Izkušeni lovci računajo, da jih je v Sloveniji kakšnih 25, v celi Jugoslaviji pa blizu 700. Lov nanje je prepovedan. Zato so kosmatinci ponekod spet postali prav objestni in nevarni. Vendar vse nevšečnosti, vsaj za naše oči, odtehtajo njihove dobre lastnosti: njihova godrnjava dobrodušnost, navidezna nerodnost, sladkosnednost in pa vse umetnije, ki se jih nauče. Nič pa ni bolj ljubkega, kot je takle medvedji mladič. Ni čudno, da si je med vami pridobil že mnogo prijateljev.
Misle©
2. NA POTI DOMOV
Malo čudno je videti konja, ki sam, brez gospodarja in brez voza dirja po cesti. Tako je bilo z Miškom. Ža Muki ja, ki je tekel poleg prijatelja, se ni nihče zmenil. Po cestah je dovolj psov, ki so se potepli, ki jim je tako potepanje brez cilja lin namena ljubše kot pa vama streha in čuvanje domače hiše. Konj pa takih menda ni. Konj mora živeti v hlevu in mora delati za svojega gospodarja. Ljudje so Miška gledali in se čudili Nihče ga ni poznal. Vendar pa so ga pustili v miru. Ga bo že poiskal tisti, ki mu je konj ušel!
Tako sta Miško In Muki srečno minila marsikatero nevarnost in se nekega dne znašla na travniku pred majhno vasico ob Savi. Bila sta lačna in žejna. Muki ni bil še nikoli tako daleč od svojega doma, zato je bil nekoliko vznemirjen in slabe volje. Začela se mu je oglašati vest. Kaj bodo rekli doma? Pes čuvaj ne sme zapustiti svoje domačije. Nejevoljno se je obrnil k prijatelju in rekel;
»Veš kaj... ta pot je pa le malo predolga. Sploh veš, kje si doma? Rekel si mi, da ni daleč.«
»Povedati ti ne bi mogel,« je žalostno odvrnil Miško, ki mu je bilo hudo za prijatelja. »Čutim pa, da je najina pot pravilna in če se ne motim, morava biti kmalu tam.«
Muki se je za trenutek zamislil. »Kako, tudi ti čutiš?« je rekel nato in pogledal Mišku v oči. Bilo mu je žal. Prijatelj se mu je zasmiliL Toliko dni sta bila že skupaj in zdaj, ko sta že skoraj na cilju, res ne bi bilo prav, da bi se sporekla. »Tvojega doma ne bi mogel najti, to drži,« je rekel Muki pomirljivo. »Če bi se p« zdaj obrnil, bi takoj vedel, kam mi je iti. Tudi jaz to čutim. Niti za korak se ne bi zmotil.«
Potem sta spet nadaljevala pot. Miško je tekel spredaj, tekel je vedno hitreje in občutek silne utrujenosti, ki ga je še malo prej mučil, je nenadoma izginil. Nekaj novega je šinilo vanj. Vsega je prevzela čudna nestrpnost, ki ga je silila, da je pospešil korak in da je pozabil na lakoto in na žeio. To je opazil tudi Muki. Tudi on je zdaj stekel hitreje. To je bilo dobro znamenje. Muki je precej uganil, da je Miško začutil bližino svojega doma in da se bo njuna pot vsak čas zaključila.
3. ZVONEC
Sedeli so pri večerji Na steni je tiktakala stara ura. Dremuš se je plazil ped mizo in oprezal, kdaj bo kaj priletelo z mize. Danes se ga dolgo ni nihče spomnil. Tudi če je proseče zamijavkal, ni nič pomagalo. Pritisnil se je k Jožkovi bosi nogi in se prijazno osmuknil obnjo. Spet nič. To ga je razjezilo. Kaj je le danes tem ljudem? Tedaj pa je zaslišal gospodarjev glas:
»Ne, to ni mogoče. Ukradli so ga. Miška so ukradli Nikoli več ga ne bomo videli« Gospodarjev glas ni bil srdit. Bil je zaskrbljen in bolj mehak kot po navadi. »Ce pa bi res... no, če pa bi se zgodilo res kaj takega, potem...« Ni končal. Dremuš pod mizo je nenadoma zaslišal Jožkov glas, ki je skočil v očetovega:
Mer^
swsto^f
»Bi Miško ostal doma, kaj? Ne bi ga več dali od hiše? Lepo te prosim, oče, reci mi da ga ne bi dali več od hiše. Miško... vem, da je ušel. Cisto natanko čutim, da je ušel in da se bo vrnil domov. Samo Miško je lahko tako zvest.«
In spet gospodar: »Če je to res... potem je Miško najbolj zvesta žival na svetu. Seveda... potem ga bomo obdržali pri hiši. Take živali človek ne sme prodati.«
Jožko je skočil pokonci in Dremuš, ki se je še vedno motal okoli njegovih nog, se je'dvakrat prekopicnil, preden se je spet ujel na vse štiri. To ga je do kraja razjarilo. In še Miško po vrhu! Kaj morda ni tudi on' zvest? In v zahvalo? Brce in lakota. Odšel bo. Takoj zdaj bo odšel in se ne bo nikoli več vrnil... Dremuš se je res obrnil in se z dvema skokoma pognal iz sobe.
Tedaj pa je pozvonilo. Bim, brrr bam! In potem še enkrat: Bim, brrr bam! Dremuš se je pred hišo ustavil In se oprezno ozrl proti hlevu. In to, kar je zagledal, ga je tako presenetilo, da mu je zaprlo sapo. Kaj ni tam Miško? Miško, ki drži med zobmi vrv in zvoni? Bim, brrr bam!
Bim, brr bam!	Napisal Milan Sega
Konec
'S s!r. 7 aOTSHSp fOHOj^jRLEg	MM
----------—~V ■■•»■	■	U~, .J "■*■' -'■	'I*1	‘—J»
*T—
t—*s-
’ o i1 w *>m i»w' st «fm«m

OB REFÖBTB SOLSTVÄ	FMl J* T^/j^r
Pouk tulih iezikov na srednjih 1 © tovarni i A iff
Pn na ll6J T'O'TT^rOTn lrl FA 4a Vlt»/Vr	/InVll«« T7 /V? r\r-l n	/^nVnJ
Ko bomo obravnavali reformo splošnoizobraževalnih in strokovnih šol, bcmo morali posvetiti več pozornosti pouku tujih jezikov. Dnevno čitamo v naših časopisih, da so razpisana ta in ta službena mesta in da morajo kandidati obvladati vsaj en tuji jezik. In kdo naj uči naš naraščaj tujih jezikov?
Danes imamo na naših šolah pri pouku tujih jezikov pravo anarhijo, ki ovira sistematični pouk in uspešno učenje. Ni zgolj slučaj, da se je dijak v teku svojega osemletnega študija na gimnaziji učE kar štirih tujih jezikov, ali celo na nižji gimnaziji dveh ali celo treh tujih jezikov. Kako naj tak absolvent višje gimnazije nadaljuje s študijem na univerzi, kjer mora pri študiju vsaj pasivno obvladati en tuji jezik in kako naj tak absolvent nižje gimnazije nadaljuje s poukom tujega jezika na srednji strokovni šoli?
V naši republiki poučujemo
v nižjih gimnazijah naslednje tuje jezike: nemščino, francoščino, angleščino in tudi ruščino. Na strokovnih šolah pa poučujemo predvsem nemščino in' manj angleščino. Zato nastanejo pri prehodu dijakov na strokovne šole zaradi pouka tujih jezikov velike težave. Vzemimo samo en primer: dijak se je v nižji gimnaziji uspešno učil štiri leta francoščino in je dobil tudi pri sprejemnem izpitu za višjo gimnazijo oceno prav dobro. Ker je imel veselje do geo-metrske stroke, se je vpisal na geometrski odsek Gradbene srednje šole, kjer poučujejo kot tuji jezik nemški jezik. Ali naj ta dijak sedaj opusti pouk francoskega jezika, posebno še, ker je študij na geometrskem odseku zelo težak in zahteva veliko dela v šolskem in prostem času. Ali ni škoda štirih let študija francoščine? Ali se bo dijak v štirih letih na geometrskem odseku, kjer poučujejo nemščino 3 ure tedensko, res naučil toliko nemščine, da bo sposoben s pomočjo slovarja študirati tujo strokovno literaturo? Dvomim! Pri prehodu
dijakov iz nižje gimnazije v srednje strokovne šole nastanejo prav pri pouku tujih jezikov velike težave, ki jih ni mogoče premostiti. Dijaki prihajajo na strokovne šole iz raznih nižjih gimnazij iz vseh krajev LR Slovenije, kjer so se učili kar štirih tujih _ jezikov: ali nemščine, angleščine, francoščine ali ruščine.
Tudi znanje teh tujih jezikov pri dijakih nižje gimnazije je zelo različno. Zato ni mogoče nadaljevati pouka nemščine, angleščine, francoščine ali nemščine po učnem načrtu za V. razred gimnazije, oziroma za 1. razred srednje strokovne šole, posebno še, ker so se mnogi dijaki — absolventi nižje gimnazije učili n. pr. nekateri dve leti ruski in dve leti nemški jezik, ali eno leto ruski, eno leto nemški in dve leti angleški jezik itd. Zato je znanje tujih jezikov pri dijakih — absolventih nižje gimnazije zelo neenotno. Nemogoče je na strokovni šoli nadaljevati z učno snovjo tujih jezikov, ki so se jih učili dijaki na gimnaziji, ker bi morali na zavodu poučevati
ratisttlna t§warsin
w AJdovičis! se fe osamssvofila
Lata 1349 samo 60 delavcev, letos že 252, Ista 1857 pa jih bo v tovarni 7GQ — V petih letih cd 112.008 iskočili metrov Mags na 3,165.003 tekočih metrov — Besiej je dala tovorna skupnosti 682 misijonov dinarjev akumulacije
V	počastitev Dneva republike je slavil'.delovni kolektiv tekstilne to ver ne v Ajdovščini te dni pomembno delovno zmago — osamosvojitev tovarne. Obratovati je namreč začela nova barvasna in tako je podjetje lahko' prešlo _od izdelave surove Bombažne tkanine na proizvodnjo pisanih tfcaninVJStroji itt novi obrat, ki so ga ^zgradili v ta namen, je stal tovarno okrog IGO milijonov dinarjev.
Tekstilna tovarni, v Ajdovščini ima že’ stoletno'.tradicij o. Leta 1825 so zgradEi\tu predilnico v kateri je bno zaposlenih 300 delavcev in delavk iz okolice. Do začetka prve svetovne vojne se je število zaposlenih povečalo že na 1000. Po prvi svetovni vojni so Italijani stroje demontirali, stavbo izročili vojski, delavce pa vrgli na cesto. Ljudje so bEi prisiljeni iskati si zaposlitve v tujini. Dekleta so šla v službo kot gospodinjske pomočnice pri laški gospodi, nekatera pa celo v daljni Egipt.
Razumljivo je,1 da so si po osvoboditvi vsi ljudje tega kraja vroče želeli, da bi obnovili tekstilno tovarno. Ob vsestranski podpori in pomoči vlade LRS, takratne Glavne direkcije tekstilne industrije in tudi lokalnih organov se je to zgodilo leta 1948. Popravili so razpadajoče stavbe, poslali deset mladih deklet v tekstilno tovarno v Kranju, da se priuče tkanja in prispeli so ] prvi stroji. Septembra 1943 so začele obratovati prve statve. Tovarna je zaposlila 60 ljudi, j Skoraj leto dni je obratovala samo tkalnica, brez pripravljalnice, tako da je podjetje moralo dobivati osnove iz Kranja. Zelja po osamosvojitvi se je z leti bolj in bolj izpolnjevala.
Naj navedemo nekaj številk.
V	štirih mesecih leta 1949 je 60 ljudi izdelalo 112.0C0 tekočih metrov blaga, naslednje leto (160 delavcev oziroma delavk) 1,038.000 tm, leta 1951 (182 delavcev) 1.459.000 tm, leta 1952 (206 delavcev) 2,722.000 tekočih metrov in leta 1953
(207 delavcev) 3,165.000 tm blaga. Tkalke so se bolj in bolj usposabljale, tako da je prišlo lani na posamezno delavko že 3.84 statev. V času
Sodeč po načrtih, bo tovarna med najmodernejšimi svoje vrste v državi. Predilnico bodo zgradili ob Uski poti v bližini upravnega prostora, novo večjo tkalnico pa ob sedanjih neustrezajočih prostorih v smeri proti Hublju. Stare prostore bodo uporabili v druge namene.
Nove stavbe bodo začeli graditi že prihodnjo spomlad, obratovati pa naj bi začele konec leta 1957. Predilnica bo letno izdelala 1,100.000 kg pre-

Neva barvama v tovarni
svojega obratovanja je dala je, kar bo ravno dovolj za
tovarna skupnosti v obliki potrebe tkalnice, v kateri bo akumulacije in skladov, 692 230 statev. Vsa tovarna bo te-mdijonov 240 tisoč din.	daj zaposlovala namesto se-
že v bližnji prihodnosti bo danjih 252 delavcev 700 ljudi, tovarna zgradila prostore za večinoma žensk. Proizvodnja
novo tkalnico in predilnico, v kateri bodo namestili 22.000 vreten. Izdelava potrebnih načrtov v mariborskem tekstilnem inštitutu gre h kraju.
se bo dvignila od sedanjih 3,165.000 tekočih metrov blaga na 7,616.000 tm raznih modnih, finih in polfinih tkanin za domači trg in izvoz.	-jp
vse štiri tuje jezike: nemščino, angleščino, francoščino in ruščino. Pouka kar štirih tujih jezikov ne bi mogli na zavodu vskladiti z umikom.
Da so ta dejstva resnična, nam dokazuje naslednja anketa, ki so jo izvršili na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani (gradbeni tehnikum). V I. letnik se je vpisalo 186 dijakov, cd katerih se je učilo 16 dijakov nemščino 1 leto, 12 dijakov dve leti, 54 dijakov tri leta in 17 dijakov štiri leta. Nadalje se je od teh 186 dijakov učilo angleščino: 10 dijakov eno leto, 11 dijakov 2 leti, 15 dijakov 3 leta in 5 dijakov štiri leta. Francoščine se je učilo od 186 dijakov: 14 dijakov eno leto, 4 dijaki tri leta in dva dijaka štiri leta. Ruščine pa so se učili: 6 dijakov eno leto, 9 dijakov dve leti, 15 dijakov tri leta in 42 dijakov štiri leta. Te številke nam pokažejo konkretna dejstva, kako so se učili dijaki prvih letnikov tujih jezikovna nižji gimnaziji. Priznati moramo, da je to prava anarhija pouka tujih jezikov na nižji gimnaziji v republiki Sloveniji. Kako je mogoče v taki zmešnjavi nadaljevati s snovjo tujega jezika v višji gimnaziji, oziroma srednji strokovni šoli?
Zato je razumljivo, da so na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani in drugih strokovnih šolah uvedli v vseh prvih letnikih nemščino kot tuji jezik in pričeli z začetnimi lekcijami. Res je, da se nekateri dijaki pri pouku nemščine dolgočasijo, ker snov že obvladajo, a ni pomoči. Zato bi bilo potrebno misliti, da bi uvedli fakultativni pouk za dijake, ki so se učili n. pr. angleščine tri ali štiri leta, mogoče tudi ruščine in francoščine, ker je škoda, da bi dijaki pozabili znanje tujega jezika, ki so se ga učili tri ali štiri leta v nižji gimnaziji.
Poleg tega povzroča težave pri pouku tujih jezikov tudi dejstvo, da so nekateri starši službeno premeščeni iz kraja, kjer se je njihov otrok učil n. pr. angleščine, v drug kraj, kjer poučujejo v gimnaziji n. pr. nemščino ali francoščino. Kam s takim dijakom? naj nadaljuje s šolanjem? di pri ponavljalcih nastanejo težave. Zaradi teh težav bi bilo potrebno premisliti, ali ne bi bilo umestno, če bi v vsej LR Sloveniji v vseh nižjih gimnazijah uvedli kot obvezni tuji jezik samo nemščino ali pa vsaj nemščino ali angleščino. Sele nato bi lahko v srednjih strokovnih šolah in petem razredu gimnazije nadaljevali s snovjo, ki je predpisana za peti razred gimnazije, oziroma I. razred srednje strokovna šole.
Danes, ko ni več tujega vodilnega osebja v našem gospodarstvu, je še prav posebno važna, da naš strokovnjak vsaj pasivno obvlada en tuji jezik, da bo lahko spoznal napredek v svoji stroki in ga tudi praktično uporabljal v operativk
Iz vseh teh dejstev sledi, da moramo pri reformi našega šGlstva upoštevati tudi pouk tujih jezikov.	V. M.
Po daljši razpravk ki se je v vseh obratih in delavnicah odvijala več tednov, je delavski svet na svojem nedavnem zasedanju proizvodni plan za prihodnje leto naposled spre-jek V njem je predviđeno, da bo delovni kolektiv izdelal 1800 kamionov tipa »Pionir« (nasproti 1430 letos), 200 avtobusov (80 več kot v letošnjem letu) in 1000 ton rezervnih delov (nasproti 700 tonam let£>s). Te planske postavke bordo obveljale tudi v primeru, če bodo naši zvezni forumi privolEi v sodelovanje mariborske avtomobilske tovarne iz. znano zahodnonemško firmo »Mercedes-Benz«.
Vsak peti član kolektiva tezenskega podjetja je ženska. Med približno 600 ženskimi delovnimi močmi, kolikor jih tovarna zdaj šteje, je največ računovodskih, komercialnih in administrativnih uslužbenk. Razmeroma dobro so zastopane tudi v vrstah nekvalificiranih in polkvaiificiranih delavcev ter med tehničnim osebjem brez ustrezne šolske izobrazbe, slabo v krogu kvalificiranih delavcev in tehnikov, a visokokvalificiranih delavk v tovarni sploh ni.
V komaj minulih mesecih se je številnim tovarniškim poslopjem pridružila nova velika zgradba — oblikoval-nica pločevine. Graditi so jo pričeli letos spomladi, delo v ujej pa bo steklo v prvi polovici prihodnjega leta. Gradbena dela z materialom vred bodo veljala približno 35 milijonov dinarjev, a oprema zgradbe in montaža strojnih naprav okrog 15 milijonov. Del teh sredstev je posodil mariborski ljudski odbor, drugi del so črpali iz dobička podjetja, celotna vsota pa bo
brez dvoma dobro naložena. Spričo koncentracije in pravilne razporeditve vseh stiskalnic v novem obratu bo dokaj olajšan 'transport, zboljšan nadzor nad delovnim procesom in omogočeno povečanje storilnosti za četrtino pri sedanjem številu delovnih moči. Ko pa bo tovarna zmogla še nabavo dveh novih ve-lildh stiskalnic z 200 in 320 tonami pritiska, bo kolektiv tega obrata že mnogo, mnogo bliže cilju: ročno oblikovanje pločevinastih delov kamiona naj v prid nadaljnjega dviga storilnosti in proizvodnje povsem zamenja strojno delo!
Medtem ko je lani povprečno 986 članov in članic delovnega kolektiva tovarne prejemalo otroški dodatek za skupno 1886 hčera in sinov, je ob koncu minulega tedna naraslo število mater in očetov nad 1100, otrok pa na približno 2200. Tako odpadeta zdaj dva otroka na vsake tri člane kolektiva, a roditelj je le vsak tretji — seveda če ne računamo otrok, za katere starši ne prejemajo dodatkov.
Razmeroma dokaj moderna avtomobilska tovarna ima zelo primitivno lakirnico. Spričo tega je proces lakiranja strašansko razvlečen, kakovost slaba, delo pa nečisto in nezdravo. Zato se je podjetje od-ločdo za nabavo nove lakirnice. Njen prvi del — za črno lakiranje — že obratuje, ostali del lakirniških naprav pa t>o v tovarni v decembru. Tako se bo že v začetku prihodnjega leta začelo lakiranje odvijati po tekočem traku. Vsa dela bodo mehanizirana. Posebne naprave za brizganje bodo preprečevale zdravju škodljivo pršenje laka, a naprave za sušenje barvanih delov bodo
GOSPODARSKE VESTI
»Wiener Chemikalien Handelsgesellschaft mbH — Che-rn ia« — podružnica koncerna »Bayer« iz Lewerkusena — gradi tovarno žveplene kisline v Kremsu (Spodnja Avstrija) skupaj s' tvrdko »Krems-Che-mie«. Proizvodnja se bo gibal med 70 in 80.000 ton na leto. Lani je uvozila Avstrija 72.000 ton superfosfata v vrednosti. 434 milijonov šilingov, in to v glavnem Iz Italije. Proizvodnja v novi tovarni bo krila domače potrebe, nekaj malega pa bo ostalo tudi še sa izvoz.
V mestu Paz del Rio, 280 km severovzhodno od Bogote v Kolumbiji, je začela sredi tega meseca obratovati nova železarna, za katero trdijo, da je po velikosti druga v Južni Ameriki Mesečno bo proizvajala 120.000 ton jekla, in to tračnic in železniške opreme, obročnega jekla, profilov, raznih nosilcev, litega železa in pločevine. Kemični postranski proizvodi namreč apno, amonium-sulfat in fosforni pepel bodo znašati 50.000 ton letno.
Po zadnjih podatkih v L,loy-dovem registru je gradnja novih ladij tudi v tretjem tromesečju letos nazadovala. Dne
30. septembra je bilo v gradnji ali tik pred tem, da se začno graditi, 5,449.078 ton ladij, medtem ko je znašala ta številka konec letošnjega junija še 5.848.886 ton. Število trgovskih ladij, ki so v gradnji, je .padlo za 27, tako da je bilo ob koncu tega tromesečja takih ladij 1065. Na prvem mestu je še naprej Velika Britanija (316 ladij s skupno tonažo 2,058.457). Na drugem mestu je Zahodna Nemčija (154 ladij, 668.754 ton), na tretjem pa Nizozemska (130 ladij, 469.856 ton). — Največ novih ladij, ki so bile zgrajene v tujih ladjedelnicah, so kupile Norveška (587.774 ton), Liberija (604.429 ton) in Panama (209.150 ton).
dokai skrajšale delovni proces. Skratka: storilnost dela se sicer ne bo kdo ve kako občutno dvignila, bo pa zato ob neprimerno ugodnejših delovnih pogojeh strmo porasla kakovost dela.
Poštene delavce in nameščence tezenskega podjetja dokaj vznemirjajo tatvine. Lani je tovarniško disciplinsko sodišče kaznovalo 29 tatov, letos do konca oktobra pa 44. Dvanajst med temi je moralo zapustiti tovarno, vsako tatvino, z njo vred pa tudi tatu — če je le znan — prijavijo tajništvu za notranje zadeve in konec poti je navadno pred rednim sodiščem. So pa seveda poleg kaznovanih tatov tudi takšni, ki jih še niso uspeli odkriti in privesti pred disciplinsko sodišče, ki je sklenilo prekrške te vrste dokaj streže kaznovati kot doslej.
Upravni odbor je nedavno tega posvetil eno svojih izrednih sej predvsem sklepu MLO Maribor o osnovanju mojstrske šole pri avtomobilski tovarni. Solo bo obiskovalo 60 slušateljev — 47 iz TAM in 13 iz sosedne »Metalne«. Tako si bo skupno s slušatelji mojstrske šole pri MLO Maribor v doglednem času kar 47 članov kolektiva TAM v precejšnji meri obogatilo znanje — v svojo korist in v dobro tovarne.
Se preden se je letos v juliju vselilo 16 družin v novo stanovanjsko stavbo v Maistrovi ulici, je v bližini Mariborskega dvora stekla gradnja prvega bloka, ki je zdaj že pod streho. V njegovi bližini iz gradbene jame že raste drugi blok. V obeh bodo člani kolektiva tezenskega podjetja v letu 1955 dobili 44 družinskih in 5 samskih stanovanj. Štiri družinska stanovanja bodo medtem dograjena še v enem samskih domov tovarne na Teznu, Ker pa s tem stanovanjski problem nikakor ne bo rešen, namerava podjetje — če bodo finančne možnosti povoljne — graditi naprej.	Vj.K.
Nova tovarna porcelana
Na Dan republike 29. novembra bo pričela obratovati pri Titovem Velesu nova tovarna porcelana. V začetku bo proizvajala porcelan za široko potrošnjo, prihodnje leto pa bo začela izdelovati tudi sanitarno keramiko. Ko bo delala s polno zmogljivostjo, bo dajala letno čez 6200 ton porcelanskih izdelkov za široko potrošnjo in sanitarne potrebe.
Metlika se pripravlja na občinski praznik
Metlika se tudi letos z veliko vnemo pripravlja na svoj občinski praznik, ki je 26. novembra. Praznovanje so pravzaprav začeti že v soboto dne
20.	novembra in sicer z nastopom pevskega zbora »Svobode« iz Kamnika. V nedeljo
21.	novembra bo nastopila metliška godba. 23. in 24. novembra bedo imeti posebne filmske predstave; 25. novembra ob 15 uri bo svečano zborovanje in odkritje spominske plošče padlim borcem na Suhorju; 25. novembra zvečer pa bo telovadna akademija. Na sam praznik 26. novembra bo ob 9 uri slavnostna seja občinskega odbora mestne občine, ob 10 bo zborovanje na trgu v Metliki ter odkritje spomenika in spominskih plošč padlim borcem občine Metlika, zvečer pa bodo predvajali Finžgarjavo dramo »?w«-Ves teden bo odprta razstava partizanskih fotogrun., . ... tliškem gradu.
Mlmđa	uč
mm Pohorju
Pripovedovala je in se spet zamislila. Pogledala je skozi okno v sončni jesenski popoldan. Šolarji so se podili zunaj ter povzročali živahen vrisč. Glasen veter je stresal zadnje liste z golih dreves in trkal na sipe. Od nekod so se vzele snežinke in divje zaplesale. Kako lepo so se svetlikale v soncu! V peči pa je prijazno praske-
te je še bolj zagrizla v delo. 2e dober mesec pripravlja s Skomar-jani »Glavni dobitek«. Matilda je spet režiserka in tudi igralec ob-(za ves njegov razred) v enem enem. Na vajah pomaga dekleti nevu v kombiniranem razredu le tom 'm fantom pozno v noč piliti dobre pol ure časa. Matilda je tu- slovensko besedo. Pri igralcih in ves inventar v stanovanju učite- di. “■Pratiteljica. Skrb za šolo je učiteljici je obilo volje in potrpež-Ijic. V dveh učilnicah pa je čakalo nl™a dolžnost. Preskrbeti je mo- Ipvosti, tako počasi z mnogo vaje nanje šest razredov - JO malč- rala drva, skrbeti mora za belje- dialog gladko teče. Okrog novega kov. Začeti je bilo treba. Težak n>e,.s°lese ** druge stvari. In Ifta bo ze premiera. — Učiteljica ie bil začete^ težak j» v maki roditeljski sestanki? Tjakaj pride Matilda pa trna za letošnjo zimo navadni šoli. "in kaj bi potem de- ^ nekaj staršev, zato mora mlada -v načrtu še eno igro. Saj ko gleda jali šele za šolo s kombiniranim učiteljica vzeti pot pod noge, pa nasmejane obraze puahke - kme-Voukom* Matildi sp ip začetek ^ajd ”ise do bise na pomenke tov> & pridejo z vseb planm tudi M neznosen. Dobri dve uri p* S ^	kmetije in kope Po dve uri daleč ter do zadnjega
tudi več je vsak dan posvetila pri-	so. razmetane na daleč po p la- kotička napolnijo solsko dvorano,
stvo in zanjo najvrčje plačilo za ves trud.
»Mora pač biti dolgčas tako mlademu dekletu v tej samoti na Pohorju,* bi dejal marsikdo od nas. Učiteljica Matilda bi brž odgovorila: »Ni časa za dolgčas.< Od osme do dvanajste in od tri-
tega že veseli, a obenem jo je tudi strah, kako bodo njeni otroci hodili v šolo. O vsem tem sva se dolgo pomenkovala, a tožbe ni bilo v njenih besedah.
Zato sem ob tem razgovoru nehote pomislil na tiste nase učitelje in profesorje, ki že silno tožijo^
SL07EHSKE IMSÜST8UE
Te dni je izšel Adresar slovenske industrije, ki ga je izdal glavni odbor Združenja slepili Slovenije.
Izdelavo takega adresarja je narekoval vedno večji notranji in zunanji trg.
V	njem najdemo domala vsa slovenska podjetja, ki so razvrščena po abecednem redu. Vsa pa so tudi vpisana v krajevnem spisku, kjer so razporejena po vseh okrajih naše republike. V tem delu adresarja najdemo točen naslov podjetja in kraj, kjer se nahaja. V tretjem delu knjige pa debirao vse izdelke slovenskih podjetij, ki so razporejena prav tako pa v abecednem seznamu, imena izdelkov so ohranili po večini taka, kakršna so bila, le nekatera so zamenjali z ustreznejšimi izrazi, ki so jih dobili od drugih podjetij in s tem terminologijo nekoliko poenostavili. Ker je glavni odbor Združenja slepih Slovenije dobil nekaj podatkov pozneje, so ti uvrščeni na koncu.
V	rubriki podjetij v različnih okrajih so uvrstili podjetja po pristojnih poštah, poštnih predalih in naj bližjih železniških postajah. Označen je tudi železniški tir, napisana številka telefona, brzojavnega naslova in tekočega računa pri Narodni banki.
Seveda bi bil Adresar slovenske Industrije prav gotovo lahko popolnejši, če bi se bila vsa podjetja. ki jih je glavni odbor Zveze slepih poprosil za pomoč, odzvala povabilu, da sodelujejo Upati smemo, da bo naslednja izdala močno izpopolnjena.
Adresar slovenske industrije bo lahko služil različnim uvoznim in izvoznim podjetjem, trgovskim podjetjem in drugim.
c»*. v	yt y!	j* • ****+>.	nvu* vet J c V}«« UM/* //VJI/CTi*«* y 1*~	. .	~	1	V	J }'	?
tal ogenj in vzbujal občutek to- pravim za pouk. Toda v razredu mnah. ^ jzkih grapah. V vsako poleg tega pa 'se zadovoljne obra-
plote, prijaznosti.
Druga jesen že tako teče mladi učiteljici, Matildi V alentinčičevi tu na Skomarju, skoraj 1000 m visoko na zelenem Pohorju. Drugo leto že vtepa abecedo v drobne glavice sinov in hčera delavnih pohorskih kmetov, kočarjev in gozdnih delavcev, ki vsak dan pricokljdjo v lesenih coklah po pol, pa tudi po uro daleč, da bi se naučili pisati, brati, računati in še kaj več. Vse to jih uči učiteljica Matilda. Še ko je sama sedela v učilnici tolminskega učiteljišča, si je silno želela, da bi
v začetku ni šlo nikamor.
Potem je zreška tovarna kupila pohištvo za stanovanje učiteljic. Konec lanskega leta je zasvetila na Skomarju elektrika in kmetijska zadruga je podarila šoli lep radijski aparat. Za mladi učiteljici so tako prišli bolj veseli časi.
Letošnjo jesen pa je ostala Matilda sama v šok. Njeno prijateljico so premestili nekam v 'dolino. Matildi so obljubili drugo moč. Toda čakala je zaman. Dve
vstopi učiteljica Matilda ter pogleda, kako živijo njeni malčki, se pogovori s starši o njihovi vzgoji. Pri tem so težave. Večina ljudi na Pohorju še gleda na otroke le kot na delovno silo. Komaj se mali Jožek ali Ivan skobaca 'te plenic, že mora na pašo; s petimi, sedmimi leti pa že gara od zore do mraka doma, v gozdu ali na polju. Šola pa je potem za mnoge kmete le še nepotrebna dolžnost.
z e pohorskega dekliča, ki je prvič nastopilo na deskah, je najbolj srečna. V tem je njeno zadovolj-
netjste do Šestnajste ure ima pouk. če so iz Ljubljane premeščeni na Dobre dve do tri ure na dan po- primer v Kamnik ali na Vrhniko rabi za pripravo na pouk, nekaj in če morajo poučevati še kakšno časa ji vzame gospodin jstvo, zvečer urico popoldne. Mogoče me je so vaje za igro in tako bliskovito prav to napotilo, da sem napisal mineva dan za dnem. Ob nedeljah nekaj vrstic o mladi učiteljici Ma-obiskuje kmete in tako minevajo tildi s Skomarja. Prav take besede naglo tudi tedni.	pa bi lahko zabeležil še o mla-
Ko sem obiskal te dni mlado dem učitelju na Resniku, učiteljih učiteljico, se je najavljala že zi- na Kungoti in še v drugih šolah ma. Kmalu bo sneg pokril na de- na Pohorju. Mislim, da je prav in belo vse hribe in globoko zamci da tudi zaslužijo, da se jih kdaj vse grape. Učiteljica Matilda se spomnimo.	B. Kuhar.
Učiteljici dela preglavice tudi alkohol. Nekateri starši ga na veliko dajejo otrokom. Jemljejo jih tudi s seboj v gostilno, za
učiteljici-začetnici sta prišli gle-
^	___	_ ______ _______ dat, pa sta se ustrašili nagubanih
čimprej lahko učila otroke. Bujno klancev in dveh ur hoda od želez- ................ _ _______^ _ a_________ __
fantazijo je spletala okrog svoje- n:je in avtobusa. Preskrbeli sta si zvezke in šolske knjige pa ni de-ga bodočega poklica. Videla se je zdravniška potrdila^ in namestili narja. In potem je še teže vlivati že na večji šoli v svoji rodni Pri- to ju nekje^ v dolini blizu mesta, znanje otrokom v male glavice.
Drugega učitelja niso mogli dobiti za Skomarje. Zato je Matilda ostala popolnoma sama na šoli.
Spremenilo se tu ni mnogo, le število otrok, malih drobnih šolarjev,
že na večji morski ali tudi kje drugje, v večjem kraju, kjer greš lahko vsaj enkrat na teden v kino. Na kino je bila Matilda silno navezana. Mislila si je: imela bom svoj raz-
znanje
O vsem tem pa se mlada učiteljica pogovori s starši, s kočarji in posestniki, z vsemi enako. Zato jo tudi zelo spoštujejo. Kamor koli
____™ „ ,________________ _	,	.	.	. prideš po hribih okrog Skomarja,
red, pouk samo dopoldne, popol- se je povečalo na 56 in vse je mo- zveš: »Ta naša učiteljica nekaj
dne bo prosto. Mogoče bom lahko čitala in tudi študirala. In še mnogo drugih misli je šlo Matildi po glavi.	■
Po diplomi se je glasil prvi dekret: Na Skomarje!
Lani v septembru je prišla s svojo sošolko v to prijazno pohor-
rala sedaj učiti sama: tri razrede skupaj dopoldne, tri popoldne. To pa bi bilo naporno že za starejšega, izkušenega učitelja, kaj šele za začetnico, mlado dvajsetletno dekle.
Toda sedaj je sama učiteljica
I [	_____ _ _ na Skomarju in njena dolžnost je,
sko vasico. Nad vasjo ju je pri-	da nekaj nauči otroke. Mali Fran-	^ _r w
čakala nova sola, toda v njej le	cek, ki hodi vsak dan uro^ daleč	yj	bila režiser	in tudi igrala	je,
gole stene in nekje v kotu je le-	izpod Roglje, ie mora naučiti pi-	kolegica ji	je .pomagala. Letos	pa
žald stara petrolejka. To je bil	tati. In to ni lahko, če imaš zanj	je	tudi pri	tem	ostala tarna. Zato
velja!»
In še nekaj zveš pri ljudeh: »Naša učiteljica organizira tudi igre.* Da, res je tako. Tu visoko> na Pohorju jih prirejajo. Ze lani so jih. Mladi učiteljici sta zbrali okrog sebe nekaj kmečkih fantov in deklet, pa so se naučili Finžgar-jevo »Verigo*. Učiteljica Matilda
UülteUtc« Matild« fe knjigo med rrojtml otroki
Se_ NEKÄJ_. I
Cirkus svetovnega slovesa v Ljubljani
Zaradi hude krvi pred sodišče
To ljubi junakih okrepčevalnicah se j., 27. okiobra potikal Viauiaiir P.a--,v'ič. ker se je nedostojno vedel in „'•val z velikim kuhinjskim nožem, era je nosil s seboj, so gostje o ircpčevalnic poklicali Ljudsko milico. Varnostni organi so našli 27-; tnega Rašovića v gostilni »Dolenj-t . aram«. Ko so ga hoteli legitimiral, je potegnil iz žepa velik me-e a: s k i nož in z njim napadel miiiČ-nika in njegovega tovariša ter jima r-ozil, da ju bo ubil. Z velikim tru-(• un sta miličnika obvladala podivjanega in vinjenega Rašovića ter ga c j ve' la na postajo Ljudske milice.
Ra.m vic, ki je z mesarskim nožem ogrožal miličnike in druge državlja-ter psoval vsevprek, se bo zaradi t ra moral zagovarjati pred sodi-na.	Viva
Z avtomobilom ped nasip
?o cesti med Posavcem in O točami na Gorenjskem je vozi! osebni avto-c h:i neizkušen voznik Alojz Ma-: ';č. Med vožnjo je nenadoma iz-r bi' oblast nad vozilom in zapeljal ; z cesto, kjer se je prevrnil po na-.. u 4 metre globoko. Medtem ko je nevešči voznik brez najmanjših dh poškodb, je njegov sprem-' viiicc dobil lažje poškodbe. Skoki je nastala zaradi te nezgode aa vozilu, znaša okrog 200.000 din.
♦.. in v drevo
skozi nax-ije Brsljin pri Novem :	:•* je šofer Ivan Strlič z osebnim
c • mohilom zdrknil po blatni in ki cesti čez rob ceste in se za-•1 v obcestno drevo. Pri nezgodi bila lažje poškodovana on in
•	’v sopotnik ter lastnik a v torn o-: t Mate Medvidovič. Skoda, ki je
• :h na vozilu, znaša okrog 130 t - 'č din.
. kvcc nezgode je bil šofer Ivan G 'am, ker je pri prehitevanju 'ial preveč v levo. pri čemer ni :	tl na spolzkost blatne ceste.
Maščevana pozabljivost
đni je M. L. iz Drcsine vasi v ■ jsV.cT« okraju pred neko eostil-:	Žalcu pustil kolo. na katerem
• bila aktovka z 200.000 din. U. je v gr*<tiln! dalj časa popival in se
ra kolo in denar spomnil šele •) zvečer. Spomnil pa se je pre-:r n, ker preti gostilno ni bilo več kolesa in ne aktovke z denar-Kriminalistični organi so na-!ri dan našli kolo in denar pri ’ K v ITodožu, ki je kar čez 7Toravil od ukradene vsote 50 v dinarjev.
Lažje prometne nesreče
'Ta cesti v bližini Raven na Ko-r :kem je šofer Marijan Zelezni-r povozil z avtom 13-letno Pav-Božank. Deklica, ki je opala prihajajoči vlak, je nena-m a prečkala cesto in tako pa-'i pod svto. Prepeljana je bila :oj v slovenjegraško boinišni-
":’ravko 2agar, ki je vozil . r »Unimog«, last tovarne a v Šoštanju, se je na cesti La j šah pri Šoštanju umaknil k emu vozniku tako nerodno, da le traktor prevrnil. Človeških :ev ni bilo, materialna škoda ~ je ocenjena na 40.C00 din. Na '-aktor'u so se proti predpisom vozile štiri osebe.	(mb)
Ponovno svarilo šoferjem
Na cesti Sentjur-Planina se je v bližini Nove vasi primerila Metna nesreča. Šofer je vi-r ■ vozil tovorni avtomobil, last ; :;etia »Odpad«. Na ostrih ovin-šofer zaradi vinienostl svo-r. vozila ni obvladal tako, da :? prevrnilo. V avtomobilu sta - la tudi dva delavca, ki sta le -rečnem naključju ostala ne-- rcrlovana. Vozilo pa je utrpe-1 krog 60.000 din škode. M. Č.
Zaklepajte kolesa
'• r.n Doler iz Otemne pri Smart-r *n v Rožni dolini je izučen mi-~ reki pomočnik, kateremu delo ■ diši. Živeti je hotel raje na t račun in začel krasti kolesa, --etos junija le vzel izpred Ljud-; :orra magacina v Celju moško vredno ekroe 18.000 din. Ko-e prodal za 12.0C9 din. Nekaj ' oi potem je posegel po drugem leru in zmaknil nekemu vinjenemu človeku 8.300 din gotovine.
Otroško igrišče na cesti
Kdor se vozi iz Ljubljane proti 5‘?oanji vasi, gotovo ne bo oporekal, da primer na Hradeckega cesti ni resničen.
brhko rečem, da imajo otroci *' cesto za otroško igrišče, kljub ' n. da je zelo prometna, po-rbno letos, ko dan za dnem czi1o avtomobili gramoz na r-adhišča v Ljubljano. Za vso r rvarnost pa, ki jim preti, se otroci prav malo zmenijo. S ce-
ste se umaknejo šele takrat, ko jim voznik zatrobi na uho. S kolesarji pa opravijo bolj preprosto — ne umaknejo se.
Mnogo prometnih nesreč je bilo zaradi neprevidnosti otrok, mnogo opominov naj starši in učitelji opozarjajo otroke na previdnost na cesti, toda zaman.
Hiše na Hradeckega cesti imajo dvorišča, kjer bi se otroci lahko nemoteno igrali. Na čigavi strani je tu brezbrižnost, ni težko uganiti.	B. M.
Vlak mu je odrezal nogo
Skladiščni delavec Ivan Kukovič iz Celja je pred nedavnim prišel na progi med Šentjurjem in Celjem pod vlak. Kolo mu je odrezalo nogo pod kolenom, poškodbe pa je dobil tudi na glavi. Reševalci so ga nezavestnega pripeljali v celjsko bolnišnico.
V	nevarnosti je bila vsa vas
Preteklo sredo je v opoldanskih urah nenadoma izbruhnil požar v vasi Gaber j e pri Tolminu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje kmeta Homarja. Ogenj je do tal upepelil gospodarsko poslopje in orodje, hlev, veliko količino sena in koruze ter vse vozove. Rešili so le živino. Ker je pihal • močan veter se je ogenj hitro širil in zajel tudi ostale hiše. Le takojšnji intervenciji gasilcev iz Tolmina, Mosta na Soči ter vojakov tolminske garnizije gre zahvala, da ni pogorela vsa vas. Humar trpi ogromno škodo. Kako je nastal požar še niso ugotovili.
Pojasnilo!
Jože Dobrovnik, upokojeni elektromonter iz Maribora, Streliška ul. 71 nima ničesar skupnega z upokojencem Jožetom Dobrovnikom, ki je bil omenjen v članku »Težek gospodarski kriminal v Predilnici in tkalnici v Mariboru«.
Smrtni nesreči v rudniku
Velenje in Senovo
V	rudniku Velenje sta minirala
nov odkop kopača Anton Zolger in Jože Strmole. Wed minirano en* se je utrgala plast premoga, ki Je zasula Zolgerja, da je bdi takoj mrtev. Strmole pa je dobirt le lažje pcškodtia. Po ugotovitvah komisije nista nesreče kriva kopača ter gre zgolj za nesrečno naključje.
Istega dne kot v Velenju je prišlo do nesreče tudi v rudniku Senovo. V en*em izmed oddelkov rudnlika so tesali les, pri čemer se je zrušil str^o. Zasulo je Ivana Požega šlz Leskovca, ki je poškodbam takoj podlegel. Na kraj nesreče sta takoj prišli dvje komisiji, ki še nista ugotovili vzroka nesreča.
Nezavarovana shramba
V	zadružnem demu na Ljubnem v šoštsTijsikecn okraju je zveza vojaških vojnih invalidov priredila veseliioo. Po končani zabavi so prireditelji vse jestvine, Sd so ostale, spravili v klet zadružnega doma. Sem so dali tudi ročno blagajno s 33.200 din. Za vse to so vedeli Franc P., Zdravko M. in Franc K. Na pobudo slednjega so vsi trije vlomil;! v kiefc zadružnega doma in najprej odnesli hrenovke in klobase, ki so jih v blifžnji gostilni pojedli. Med pojedeno so se dogovorili, da odnesejo še blagajno. To so res storili in ročno blagajno z denarjem vred skrili v neko drvarnico. O tatvini je bila obveščena postaja LM, ki ji je uspelo tatove takoj odkriti iji denar vrniti lastniku.
Lovčeva nepremišljenost
Ko so se vračali lovci tz Roga in okoliških vasi po lovskem pohodu proti domu, je Anton Pečnik iz Krvavapečif hotel izprazniti puško Po nerodnosti je prijel za petelina, zaradi Česar se j.e puška sprožila. Krogla je zadela blizu stoječega lovca Antona Usenika, ki mu je prebila levi bok. Usppiik je v ljubljanski bolnišnici podlegel poškodbam. Pečnik je imel v puški naboj z navrtano kroglo in je bila zaradi tega Tana toliko večja in bolj nevarna. Če bi Pečnik itak oj po lovu puško izpraznil ali pa vsaj zakočil pietelina. do te nesreče ne bi prišlo.
V	noči od 18. na 19. t. m. Je
bilo vlomljeno v prostore Adria impex na Titovi cesti. Storilec je odnesel popolnoma nov radio aparat znamke Blaupunkt, 8-cev-ni, vreden 60.000 dinarjev.
2e nekaj dni gostuje v Ljubljani
cirkus svetovnega slovesa Emil Rebernigg iz Avstrije, ki z učinkovito reklamo vabi Ljubljančane
k predstavam. 2e prvi dan gostovanja je bil cirkus, katerega arena je podobna veliki, moderno urejeni dvorani, nabito pain. V triurnem programu vidimo skupino dresiranih levov, ki so, kakor vse druge živali, odlično negovani, kar kaže na pravilen odnos in veliko ljubezen lastnika do živali. Poleg avstrijskih nastopajo tudi nemški in arabski artisti ter artisti drugih narodnosti. Občudovanja vredna je dresura levov in golobov ter drzne akrobacije po cirkuški kupoli, ob katerih zastaja gledalcem dah. — Sploh so vse točke programa zelo izbrane, njih izvedba odličng. in si jih je vredno ogledati.
Cirkus Rebernigg je v sredo povabil k popoldanski predstavi ljubljansko garnizijo, ki so si jo ogledali vojaiki brezplačno.
V veliko veselje otrok, ima cirkus tudi svoj živalski vrt. Za otroke so posebno doživetje tuje živali, ki jih doslej še niso imeli priložnost videti. Saj so tu leopardi, pume, hijene, krasen tiger, dvogrbe kamele, noriški konji, ljubki mali poniji, ki so poleg opic otrokom v posebno veselje. Direktor cirkusa Emil Rebernigg je z gostovanjem v Ljubljani zelo zadovoljen, težave ima le s konji* ^ za katere ne more v mestu najti primerne hrane, take, od katerih se konji ne bi redili. Pomaga si s tem. da kupuje primeren živež na podeželju.
Cirkus bo v Ljubljani kake tri
tedne in zato ni strahu, da bi bili ljubitelji cirkuških nastopov prikrajšani. Zaradi tega je tudi popolnoma odveč, da čakajo ljudje že ob 5. uri na vstopnice in prezebajo po nepotrebnem na ostrem jutranjem mrazu.
mWfflHRBI
DNEVNE rešit
KOLEDAR
NEDELJA, 21. novembra: Marija
s-
21. novembra 1694. leta se je
rodil velild francoski mislec, dramatik, pesnik in zgodovinar Francois Voltaire. Bil je najvplivnejši pisatelj prosvetljene dobe. Njegovemu modrovanju je prisluhnil ves evropski svet. Voltaire je nasprotoval cerkvi in duhovščini ter oznanjal svobodo in enakost. Udejstvoval se je na najrazličnejših področjih. Pisal je satire, pesmi, komedije, tragedije, romane, filozofske, politične in zgodovinske -razprave ter širil z njimi svoje nazore.
■*
Spomnimo se še angleškega skladatelja Henryja Purcela, ki je umrl na današnji dan leta 1695. Njegova opera Dido In Eneas pomeni razvet angleške nacionalne opere.
*
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva cesta 20, tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba — V sobto od 16 do po-nedljka do 6. zjutraj: nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
* <
Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi svečano proslavo 70-let-nice svojega častnega člana, akademika prof. dr. Jovana Hadžija, ki bo v ponedeljek. 22. t. m., ob 11. v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. — Vabljeni!
Obveščamo vsa šolska ravnateljstva, ki so prejela razpis Mestne hranilnice ljubljanske za najboljše šolske naloge o varčevanju, da naloge dostavijo najkasneje do 25. t. m. Mestni hranilnici ljubljanski, Čopova 3.	— Kasneje dospelih
nalog komisija za ocenjevanje ne bo upoštevala.
Pomočniška izpitna komisija pri Obrtni zbornici gl. mesta Ljubljana, Mestni trg 2/n. soba 56, poziva vse obrtne pomočnike, ki so opravili pomočniške izpite v mesecu avgustu in septembru 1954, da dvignejo pomočniška spričevala v dneh od 22. XI. do vključno 27. XI. 1954 med 7. in 14. uro.
Vsa podjetja, ki imajo industrijske termoelektrarne, naj s ponedeljkom, 22. t. m. zopet povečajo proizvodnjo električne energije na normalni obseg. — Državni .sekretariat, za gospodarstvo LRS.
.Vo znižane cene! Sporočamo cenjenim odjemalcem, da bomo dne 26. In 27. t. m. za praznik Dneva republike znižali cene 5V« za vse blago, zato pohitite z nakupom. — Bonboniera — Ljubljana, Miklošičeva 12.
Novi »Gosadov« Izdelek »Naš čaj« je odličen sadni čaj izvrstnega okusa in vas bo prav gotovo zadovoljil!
JAVNA ZAHVALA
Ob hudi nesreči, ki me je zadela na kamionu z Ostrožnega, izrekam globoko srčno zahvalo g. dr. Kosin Miloradu, kateri mi je takoj po prevozu v bolnišnico nudil pomoč ter mi s transfuzijo in srečno uspelo operacijo rešil življenje.
Hvaležna sem tudi g. docentu dr. Pompe Janku, dr. Varšku, ostalim zdravnikom, sestram, bolničarkam za ves trud, nego in zelo lep odnos, katerega so mi izkazali v času mojega dvomesečnega zdravljenja na Otološki kliniki, odd. A v Ljubljani.
Hvaležna Paplar Frančiška, Ljubljana.
»Gospodarsko razstavišče« v Ljubljani objavlja rezultate razpisanega javnega natečaja za idejne skice plakata za II. mednarodno razstavo telekomunikacij v Ljubljani. — 2irija je nagradila s prvo nagrado osnutek »1955« in s tretjo nagrado osnutek »2754«, medtem ko druge nagrade ni podelila nobenemu projektantu. — Odkupili so se osnutki »15151«, »2MN«, D. O. - 20«. in »22222«. — Nenagrajeni osnutki so avtorjem do konca t. rru na razpolago' pri »Gospodarskem razstavišču« v Ljubljani.
Društvo upokojencev sporoča, da se bodo pokojnine.ža december izplačevale že 26. in 27. novembra t. 1. — Zato prosimo, da ostanete te dni doma.
Sindikalna podružnica št. S — krojači (priv.) — obvešča člane, da bo sindikalni sestanek dne 22. nov. 1954 ob 19. uri v sindikalni pisarni Nazorjeva 3-1. Obravnava nove kolektivne pogodbe in mezdnih postavk.	Odbor
je najcenejše čistilno sredstvo, ne praska in ne maže
Ce vam ugajajo oddaje Mednega kotička, lahko dobite posebne nasvete, skice za obleke v novi Sledni posvetovalnici »EVA«, Beethovnova 18.
Novost na našem trgu je »JELA«
sol za kopeli. Osvežuje, jača in krepi živce. Dobi se v drogerijah in parfumerijah.
Cisti tvoj štedilnik samo s kromovim praškom. Z malim trudom boš imela vzorno čist štedilnik. -Zahtevaj originalen zavitek.
Gnitje krompirja preprečuje KEOSAN. Zato vsakdo svojo zimnico posipaj s KROSAN-om. Imajo ga vse drogerije, semenarne, zadruge itd.
NARTA kolonjske vode, NARTA toaletne kreme so priznano najboljše — zato ne pozabite zahtevati izrecno NARTA
DRAMA — LJUBLJANA Nedelja, XL nov. ob 20: Goldoni: Lužnik. Izven in za podeželje.
Ponedeljek. 22. nov. zaprto Torek, 23. nov. zaprto.
Sreda, 24. nov. ob 20: Irwin Shaw: Dobri ljudje. Abonma red F. Četrtek, 25. nov. ob 20: Bernard Shaw: Candida. Premiera. Izven. Petek, 28. nov. ob 15.30: Goldoni: Lažnlk. Abonma Petek I popoldanski.
Ob 20: Bernard Shaw: Candida. Abonma red B.
Sobota, 27. nov. oto 20: Bernard Show: Candida. Abonma red D.
OPERA
Nedelja, 21. nov. ob 12.20: Verdi: Rlgoletto. Izven in za podeželje
Ponedeljek, 22. nov zaprto.
Torek, 23. nov. zaprto.
Sreda, 24. nov. ob 19.30: Hristlč: Ohridska legenda Red A. Četrtek, 25. nov. ob 19.30: Musarg-sid:	Soročinški sejem. Abon-
ma red H.
Petek, 26. nov. ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammenmoorske Premiere Izven.
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 21 nov. ob 15: I. Can-kar-dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Izven. — Ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven. Torek, 23. nov. ob 20: Cristopher Fry, Gospa ne bo zgorela. Abonma TSš L (Thomas — Jože Tiran).
Četrtek, S. nov. ob 20: Norman Krasna, John v zadregi. Izven.
Premiera.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE — LJUBLJANA
Mestni dom
NEDELJA, 2i. nov. ob 16.: Spicar
—	Piši: »Naj bo stara ali pa
mlada«, spevoigra, Nejče — M.
Jesenko.
NEDELJA, 21. nov. ob 20: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom. Zala
—	Z. Bevčeva, Almira — B. Rotter jeva razprodano.
Sreda 24. nov. ob 20: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom. — Izven.
—	Frodaja vstopnic v Mest-nepi domu, rezerviranje tel. št. 32360.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Komenskega 12 Nedelja, 21. nov. ob 16: Gorinšek »Rdeča kapica« ob 20 uri Petrovič »Vozel«
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 21. nov. ob 16: Albert Husson: Srečna črta. Izven in za podeželje.
Četrtek, 25. nov. ob 16: Albert Husson: Srečna črta. Red C in izven.
Petek, 26. nov. ob 20: Albert Husson: Srečna črta. Red B in izven. Sobota, 27. nov. ob 20: Telovadna akademija TVD Partizan Kranj v počastitev proslave Dneva republike.
Nedelja, 23. nov. ob 16: Albert Husson: Srečna črta. Izven in
za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 21. nov. ob 15: Deval: Kotiček Igračk. Konec pred 18 Zveze z vlaki ugodne. Zadnjič.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 21. nov. ob 15: Deval: Roussin-Gray: Lepa Helena ali veselje do življenja. Abonma red nedelja in izven.
Torek, 23. nov. ob 20; Erskln-Roussin-Grey: Lepa Helena ali veselje do življenja. Abonma red torek in izven.
Četrtek, 25. nov. ob 2D: Erskin-Roussln-Gray: Lepa Helena ali veselje do življenja. Abonma red četrtek in izven.
Petefic, 26. nov. ob 15: Luigi Pirandello: Sest oseb Išče avtorja. II. šolski abonma.
Sobota, 27. nov. ob 20: Erskln-Roussin-Gray: Lepa Helena ali veselje do življenja. Abonma red sobota (delavski) in izven.
Prirodoslovno društvo vabi na predavanje univ. prof. dr. Srečka Brodarja: Koščeno orodje ledenodobnega človeka. Predavanje bo v torek, 23. t. m., ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod iz Gosposke ulice.
Društvo gradbenih inženirjev ln tehnikov, Ljubljana, prireja dne 22. novembra 1954 ob 20. uri v predavalnici prirodoslovne matematične fakultete, vhod iz Gosposke ulice, predavanje ing. Umek Antona: »O novih načinih sestave betonske mešanice«. Vabljeni!
OBVESTILA
Občinski ljudski odbor Radomlje — okraj Ljubljana-okolica razpisuje za nedelje, dne 5. decembra 1954, ob 9. uri v prostorih občinskega ljudskega odbora Radomlje prodaj o* stanovanjskih hiš Iz sklada splošnega ljudskega premoženja. — Prodaja bo na podlagi javne ustne licitacije. — Izklicna cena se giblje od 171.000 do 592.C00 dinarjev. — Vsak ponudnik mora pred pričetkom dražbe položiti pri občinskem ljudskem odboru jamščino, ki znaša 5•/• od ocenjene vrednosti. — Zapisniki o opisu in stanju zgradb so na vpogled med uradnimi urami na občinskem ljudskem odboru.
BÄZPIS
LOMO Idrija razpisuje mesto šefa za plan. — Pogoji za sprejem v službo:	Odgovarjajoča šolska
ali strokovna izobrazba in praksa v stroki. Prednost imajo prosilci z visoko šolsko izobrazbo. — Osnovna plača po uredbi in dopolnilna plača do 6000 dinarjev mesečno. — Ponudbe je poslati do 30. XI. 1954 na LOMO Idrija.
RAZPIS
Ljudski odbor mestne občine Idrija razpisuje mesto upravnika Mestne lekarne Idrija. — Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača cd 7000 do 10.000 din, funkcijski dodatek od 1000 do 1500 din. — Dvosobno stanovanje v neposredni bližini lekarne. — Ponudbe je poslati do 30. XI. 1954 na Ljudski odbor mestne občine Idrija.
RAZPIS
Gradbeno podjetje »Granit« — Slovenska Bistrica razpisuje mesti za:	gradbenega inženirja z
najmanj 3-letno prakso in mezdnega knjigovodjo s prakso 5 let.
—	Plača po tarifnem pravilniku.
—	Ponudbe poslati na upravo. — Nastop službe takoj ali najpozneje 1. L 1955.
RAZPIS
Kmetijska zadruga Bled razpisuje mesto upravnika zadruge. —
Pogoji: Meški, s primerno moral-no-politično kvalifikacijo, srednjo kmet. ali njej podobno šolo in organizacijske sposobnosti za vodenje kmetijske zadruge z vsemi njenimi dejavnostmi. — Nastop službe takoj, plača po dogovoru.
RAZPIS
Mestno gradbeno podjetje Postojna razpisuje mesto knjigovodje z večletno prakso za vodenje obrtnih delavnic mizarske, pleskarske in ključavničarske obrti. — Prosilci naj pošljejo ponudbe najkasneje do 30. novembra 1954*. — Plača po tarifnem pravilniku, odnosno po osebnem dogovoru. — Iščemo gradbenega tehnika in tri (3) gradbene delovodje za visoke Gradnje z večletno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. — Ponudbe je poslati do 25. decembra 1954.
B
»Kil
Umrl nam je moj ljubi mož in
oče
mr. ph. IVO KOŽELJ
bivši lekarnar
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob pol 16. izpred hiše žalosti na pokopališče na Jesenicah.
Globoko žalujoča žena Anica In sin Janez ter ostalo sorodstvo. Jesenice, 20. novembra 1954.
r*
V Celju koncertirata v ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri v Narodnem domu mezzosopranistka Cvetka Součkova in baritonist Dušan Popovič. Mlada umetnika, ki sta na mednarodnih tekmovanjih v Monako vem in Ženevi prejela prvi nagradi, sta ravnokar v Ljubljani imela izreden uspeh. Pri klavirju ju spremlja Pavel šivic. Spored koncerta obsega pesmi in operne arije. Celjane opozarjamo na ta kulturni dogodek.
Dotnpela je naša draga mama, stara mama, tašča in polsestra
ALOJZIJA CEK roj. PETELIN
Pogreb drage mame bo v nedeljo 21. novembra ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah.
Žalujoči: hčerke Štefka, Angelca por. Lunar, Marija por. Mirtič ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Zg. Kašelj, Ig.
I ' Po knjigi M. Kinnan Rawttngsöve — Riše Miki Muster
442,
Pred Jodvjem se je prikazala skodela juhe. Dvignil je glavo in se ji približal z usti. Sprva je požiral, ne da bi kaj okušal. Požiral pa je tako hlastno, da se je skoraj davil ob koscih mesa in krompirja. Možak, ki mu je stregel, je radovedno vprašal: »Kdaj si pa zadnjič jedel?« Jody je samo skomignil z rameni. Spet se je oglasil kapitan: »Le pošteno ga nakrmite, a ne dajte mu preveč naenkrat.« Prikazala se je druga skodela in z njo nekaj prepečenca. Zdaj je Jody šele začutil pravo lakoto in kot bi trenil je pospravil še tretjo. Potem se je pogreznil v globok sen.
443.
Prebudil se je, ko se je mali parnik ustavil. Začudeno si je pomel oči in odšel na palubo. Bilo je jutro in Jody je zagledal, da je v Volu-ziji. Prišel je kapitan in ga začel spraševati. Ko je slišal, da se je Jody namenil v Boston, se je zasmejal, češ da s svojim čolnom ne bi prišel tja do konca življenja. Povprašal ga je še, kje je doma in kaj da ga je spravilo na pot, in ko je Jody priznal, da je pobegnil od doma, je kapitan menil: »Če bi bil jaz takle drobcen hlačman, bi rajši ostal lepo doma.« Nato pa je ukazal mornarju: »Joe, postavi ga na suho!«
»UNION«: angl. barvni film »Melba«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30. Matineja odpade.
•SOCA«: slov.-nem. film »Greh«. Tednik. Predstave ob 15, 18 dn 20. Mladini izpod 15 let vstop prepovedan, Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9—H ter od A5 dalje.
»KOMUNA«: franc, film »Lepotica noči«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Ob 10 je matineja istega filma.
»SLOGA«: amer. barvni film »Proti vsem zastavam«. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 je matineja angl. barvnega filma »Melba«. — Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9—11 ter od 14 dalje.
DOM »JLA«:	argentinski film
»Žena mora«, ob 18. — Ob 20: angleški barvni film »Melba«.
•SISKA«; franc, film »Umor« v glavni vlogi Fernandel brez tednika. Ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—n in od 15 dalje.
»TRIGLAV«: belgijski film »Banket tihotapcev« in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja 'vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. Danes zadnjikrat!
»LITOSTROJ«:	italijanski film
»Srce«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Kinoobiskovalce obveščamo, da bomo od 27. XI. do 1. XH. predvajali amer. barvni film »V vrtincu«. Cena vstopnicam bo 40 do 60 din.
ŠENTVID »SVOBODA«: italijanski film »Za dva solda upanja«, ob 16, 18 in 20.
ZADOBROVA: Švedski film »Zaradi moje ljubezni«, ob 15, 17 In 19.
VEVČE: ameriški film »Makao«.
DOMŽALE: nemški film »Srce lažno bije«, ob 15, 17 In 19.
JARŠE »INDUPLATI«: italijanski film »Rim«, ob 11, 16 in 16.
KAMNIK:	ameriški film »Vod-
njak«.
BLED: ameriški film »Klovn«, ob 15, 18 in 20. Matineja Istega filma ob 10.
CELJE »UNION«:	švedski film
»Margit«, ob 16, 18 in 20.
CELJE »DOM«:	italijanski film
»Nevesti se mudi«, ob 16.15, 18.15 in 20.15.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »Zdravica New Orleansu«.
KRANJ »STOR2IC«: ameriški film »Rimske počitnice« in tednik, ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 »Milijonski Napolj« in tednik »Java«
KRANJ »SVOBODA«:	italijanski
film »Milijonski Napolj«, ob 16, 13 in 20.
JESENICE »RADIO«:	angleški
barvni film »Vzpon na Mont Everest«, ob 16, is in 20. Matineja istega filma ob 10.
JESENICE »PLAVŽ«:	ameriški
film »Zgodbe iz predmestja«, ob 15, 18 in 20. — Matineja istega filma ob 10.
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je po kratki in težki bolezni umrl v 55. letu starosti naš ljubljeni brat in dobri stric
MARJAN CIČMIR-VESTIC
bivši gostilničar.
Nenadomestljivi pokojnik leži v mrl. vežici sv. Krištofa na Zalah do 17. ure 21. novembra, od koder bo prepeljan v rojstni kraj Šibenik.
Žalujoči bratje: Nikola, Marko, špiro ln sestra Aneta z družinami ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Šibenik, 20. XI. 1954.
Umrla nam je v 77. letu starosti naša predobra sestra, teta ln svakinja
IVANA BAHAR •
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 21. novembra ob 16.15 iz hiše žalosti, Vodnikova c. 54/a na pokopališče v Dravljah.
Žalujoča brata:	Franc in Ma-
tija, svakinje, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Dne 18. novembra 1954 je umrl prečastiti
g. ALOJZIJ FAJDIGA župnik pri Sv. Stefanu pri Zusmn Pogreb bo v ponedeljek, dne 22. novembra 1954 ob 10. uri.
Iskreno se zahvaljujemo vsem,
ki ste spremili našega dragega očeta in brata
IVANA HABJANA
na zadnji poti, vsem darovalcem cvetja, kakor tudi onim, ki so izrekli pismeno ali ustno svoje sožalje. — Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikoma dr. Lorgerju in dr. Fiirstu za zdravniško pomoč v dolgotrajni bolezni, čč. duhovščini, zlasti g. dekanu za poslovilne besede ter šmarskemu pevskemu zboru in gasiicepi za poslovilne besede in poklonjeno cvetje, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za obilno udeležbo na njegovi zadnji poti.
Žalujoče družine: Habjan, Stupica, Gregor Habjan in ostalo sorodstvo.
Ob izgubi naše drage
FANI BRADAŠKA
računovodkinje »Elektrarne Sava« se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali trpljenje v njeni dolgi bolezni, posebno dr. Ivanu Hriberniku in ostalim za njihovo posebno prizadevanje v zadnjih urah njenega hudega trpljenja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem na njeni zadnji poti, tovarišem za poslovilne besede, ziasti pa ženskemu in moškemu pevskemu -zboru »Franca Prešeren« iz Kranja, ki se je poslovil od nje s prelepimi pesmimi. Vsem še enkrat prav iskrena hvala.
Žalujoči: bratje in sestre.
Kranj, 19. XI. 1954.
Ob bridki izgubi moje ljuba mamice', stare mamice, prababice, sestre, gospe
OLGE KAJFE2, roj. LAH
se iskreno zahvaljujem vsem. ki so nam pomagali v tej težki uri ter jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter z namj sočustvovali
Žalujoča hčerka Olga Medica in sorodstvo.
Vsem, ki ste našemu dragemu atku
ERNESTU JANŽEKOVIČU pomagali v bolezni, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami, prisrčna hvala. — Zena in hčeri.
Vsem, ki ste kakorkoli izkazali zadnjo čast našemu ljubljenemu možu, tateku. dedeku in tastu KARLU KLENOVŠEK apel. sod. v pok., ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali, iskrena hvala!
Zena Marica in otroci.
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame
MARIJE OTRIN
se najtopleje zahvaljujemo za darovano cvetje, šišenskim pevcem za žalostinke in vsem, ki so jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi dr. Spornu, doktorju Orlu ter zdravnikom in osebju Nevrološke klinike.
Žalujoče hčere in sin z družinami.
svetu ni vedel za drug kraj, kamor bi se lahko obrnil, kakor za Baxterjevo domačijo. S sklonjeno glavo se je odpravil na pot. Bil je še šibak in spet je čutil lakoto, vendar je bil od nočne južine precej okrepljen. Tako je počasi krevsal proti domu. Toda ali sploh še sme domov? Ali ga bosta oče in mati marala? Saj je v resnici samo za zgago in neumnosti pri hiši. Gotovo sta vesela, da je odšel... Take turobne misli so mu težile korak. Sonce je neusmiljeno pripekalo, mučila ga je žeja in spet ga je obhajala slabost.
UPRAVA IN DELOVNI KOLEKTIV MESTNE LEKARNE NA JESENICAH sporočata žalostno vest, da je umrl
mr. ph. Ivo Koželj
Dobrega kolega ln sodelavca bomo obranili v najlepšem spominu.
Uprava in delovni kolektiv Mestne lekarne na Jesenicah

' LT4 '
SPREJMEMO
3	GRADBENE INŽENIRJE
4	GRADBENE TEHNIKE
6 GRADBENIH DELOVODIJ ZIDARJE — neomejeno število 20 BETONERJEV 3 ŽELEZOKftlVCE
Plače vodilnega osebja se določijo sporazumno, za vse ostale možnost akordnega zaslužka In nadurnega dela. Za tehnično osebje stanovanja zagotovljena, za vse ostale pa skupno stanovanje v naselju.
Nastop službe takoj ali po sporazumu.
Ponudbe poslati na
Gradbeno podjetje »GRADBENIK« — IZOLA
•*•••• ••••*• •
]
s prakso ali začetnik*. — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten«.
7739-A
CENJENE NARQCJHKB PROJEKTOV ^VTtELŽB, PA SM[0 PRESELILI POSLOVNE IZ TTTOVfe t&tCE 1/m NA
CANKARJEVO ULICO 18/IV
Telefoni: uprava 21-316, projektanti 20-234, 20-309, 20-348, 20-320, 23-062 NAS NOVI NASLOV JE
•«n
*
«•««•• *#«••* *•*■•* »••«•• *•**•**•* *•«•••*••
ADMINISTRATIVNO
M0C
PROJEKTIVNI ATELJE
LJUBLJANA, Cankarjeva ulica 18/IV
)gOBogaiciaoioBoioioiaioioioi( Ü IZID NAGRADNEGA NATEČAJA
s popolno srednjo šolo, perfektnim znanjem stenografije In strojepisja sprejme s takojšnjim nastopom TOVARNA KLEJA, Ljubljana, Smartin-ska 50. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve dostavite na gornji naslov do 26. novembra 1954.
••••*•«*•«#• *•*••* *••••* *••••# *•■•••••• •••>••»
«•••*•» *••*«•••• ##•*•• *••*#• •♦*••• *•**•**•**•* *•■••• *•**•* *•**•*
»ELEKTROPR0JEKT«, Ljubljana,
Hajdrihova 2/m.
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE - KOMERCIALISTA
0
■
o
ZALOŽBE OBZORJA
ZA SLOVENSKE IZVIRNE PRAVLJICE
Nagradnega natečaja, ki ga je razpisala založba Obzorja v Mariboru za slovenske izvirne pravljice oz. pripovedke, se je udeležilo 53 avtorjev (61 pošiljk). Prve nagrade v višini 15.000 din žirija ni podelila, ker je bila mnenja, da noben rokopis ne odgovarja zahtevam za prvo nagrado. Zato pa je dvema avtorjema dodelila drugo nagrado, in sicer jo prejmeta:
VILKO BANKO iz Ljubljane za rokopis »PRAVLJICA O XIGRABLJENIH OTROCIH« (10.000 din) in OSKAR HUDALES iz Maribora za rokopis »VILA AT03IKA IN MLADEC MATJAŽ« (10.000 din).
Za tretjo nagrado je bilo več resnih kandidatov, zato je žirijo določiia namesto ene same štiri tretje nagrade, ki jih prejmejo:
Avtor s šifro »Zlatovranka« za zbirko zgodb iz Prekmurja »GROZDJE STARE MAGDlCKE (5000 din), MILICA KITEK iz Ljubljane *za pravljico »POMLA-DANKA IN NJENE TEI SESTRICE« (5000 din), DUŠAN MEVLJA iz Maribora za živalske zgodbe »VELIKI LOVEC BCM« (5000 din) in JANEZ IN MARIJA ŠVAJNCER iz Maribora za zbirko »POJOČA KOTLINA« (5000 din).
Razen nagrajenih rokopisov bo založba Obzorja odkupila za objavo v svoji zbirki »Pravljice« še sledeče nenagrajene rokopise: Bogomir Magajna: »O zlatem klasn, zlatem grozdu in biseru« (rokopis ni prišel v poštev za nagrado, ker ga je avtor poslal s polnim podpisom); Krista Hafner:	»Sirotica med zvezdami;
Oskar H u d a 1 e s : »Petelin z zlatim grebenom«.
Založba pa bo eventualno odkupila še dva nenagrajena rokopisa, in sicer Leopolda Suhadolčana živalske zgodbe »Sejem v deveti dolini« in Jana Baukarta rokopis »Vanek in škrat«.
Člani žirije so bili: Jože Košar, Gustav Šilih in Ivan Dolenc.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
•••••• •••»•■ ••«••• •••••»•#
LUŠČEN GRAH
po 40 din za kg nudi trgovskim podjetjem
»MOKA«
Ljubljana, Parmova 33 telefon 30-761
■ večletno prakso v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službe čimprej.
<•*••*•• •••••* *••*•••••••■ *•«■•• •••••• ••*«•• •••••••••»•**«
•••••«••••aMaMf, ••••#*	••#«•* *•*••**••••* •«•••• *•*••* ••*»•■ >•»•»••• ••••
,ET0L‘
/••••••••••••«•••e ••«•*	■
>••• •#•••• ••*••• •«•••• *
Instalacijsko podjetje
TOVARNA ESENC IN ETERIČNIH OLJ CELJE, IPAVČEVA ULICA 18 K Dnevu republike čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu!
Nudimo:
esence in likerje esence za brezalkoholne pijače pariemska olja z« kozmetiko in razne kemikalije
»TOPLOVOD«
Ljubljana, Crtomlrova6 j
sprejme takoj v službo
0
■
o
■
o
■
o
verziranega
skladiščnika
železninarske stroke in
Komisija za razpis mesta direktorja podjetja
ELEKTRO-KRŠKO — VIDEM-KRŠKO
šoferja
za vožnje .s tovornim avtomobilom.
razpisuje po členu 89. in 90. uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53)
MESTO DIREKTORJA
Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na direkcijo podjetja v Črtomirovi uL 8.
loaoaoEOBOioioaoiaioioioioia
*»..»..»..».
podjetja »Elektro-Krško v Vidmu-Krškem
Pogoj: Elektroinženir ali tehnik z vsaj 5-letno prakso, Prošnji je priložiti podroben življenjepis, dokazila o šolski izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. — Pravilno kolkovane prošnje je vložiti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško do dne SO. novembra 1954
•••*OmOmO»«hO<rOmOi •«•••• •#■••• •*•••• •«•••••
0
■
0
■
o
B
o
B
0
B
0
B
0
■
o
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
^200«0l0l010l0l0l0l010l0l0l0l01010«0p0iq
O	Podjetje SLOVENIJA-VINO Ljubljano
Frankopanska ulica 11
sporoča svojim cenjenim odjemalcem,
da nudi v svoji poslovalnici na Cankarjevi c. 6
(med slaščičarno ^Volgaa in trgovino »Dom«) po konkurenčnih cenah v nadrobni prodaji:
•	kvalitetna sortna steklenična vina v največji Izbiri,
•	najiinejše likerje, slivovko in druge alkoholne pijače,
9 nudimo vam v pletenkah proti kavciji najboljša odprta namizna vina in slivovko ali točimo v steklenice odjemalcev,
9 različne dekorativne steklenice v bogati usnjeni opremi,
•	pripravljamo darilne košarice po okusu in izbiri, na željo dekoriramo posamezne steklenice za darila.
Naročila sprejemamo po telefonu št. 20-209 ter dostavljamo blago
po želji tudi na dom.
Posredujemo prodajo na debelo!
».•«.e«.	•«••••••« .«.•••••• .«**•**•* *•*•«• •«•*«
° GRADBENO PODJETJE
„TEHNlKir v Ljubljani
sprejme
3 GRADBENE INŽENIRJE
5	GRADBENIH TEHNIKOV (3 za visoke in 2 za nizke gradnje)
6	GRADBENIH DELOVODIJ
1 SKLADIŠČNIKA — verziranega v kovinski stroki
Plače se določijo sporazumno v okviru tarifnega pravilnika podjetja. — Pismene ponudbe poslati Personalnemu oddelku »TEHNIKA«, Ljubljana, Vošnjakova 8a
0
■
o
•••••■G' ••••*• «••«••«•• ••■»•*»•• ••••»<•#« ■•*•••■•* ••*••*■•« «•*••**•**•*«•* •«*••* ••• •••«•
D ■ CD ■ CD B CD ■ CD ■ CD ■ CD S CD B CD B CD 3 H CD ■ CD ■ CD ■ CD-
»ŽELEZNINA« VELIKE LAŠČE '
0
0
B
0
B
0
VINO NAJ 80 SESTAVNI DEL PREHRANE!
SLOVENI J A-VIN0
trgovino, stalne razstave In prodaja vin
Ljubljana, Cankarjeva cesta št. 6
0
JOlOlOlOIOIOIOlOOOlOlOlOlOlOlOiOlOlOlOlOIOl
Q o
Telefon 8
Železo, cement, opeka in ostali gradbeni material, železna galanterija, elektromotorji in kmetijski stroji, steklo, porcelan
Oskrbujemo široko potrošnjo, industrijo in obrtna podjetja
Pozdravljamo vse delovne ljudi za 29. november!

Prosimo vodje potrošnike
LABORATORIJSKIH KEMIKALIJ
da nam do 15. decembra Javijo svoje orientacijske I potrebe za leto 1955 - asortiment in količino, f Na zahtevo pošljemo katalog.
»PLIVA«, tovarna farmacevtskih in kemij- I ■	skih proizvodov, Zagreb	j

PÄRKETÄRSKÄ
ZADRUGA
Ljubljana
♦
I
I
Kolodvorska 35, tel. 30-935
želi vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem k Prazniku 29. nov. mnogo uspehov pri njihovem poslovanju in se priporoča. Opravljamo: dobavo, polaganje in strnženje novih parketov.
>•«••• .a..»..«.
«••»•»»•»»•a a«aa|a •••a|a a«aa(a afaaga a« aa| aa |aa( aafaa |
Zaposlimo:
gradbenega tehnika, več strojnih tehnikov, več tehnikov kemije, več kurjačev za parne kotle, inštalaterja za parne napeljave, avtomehanika - mojstra, kvalificirane kleparje in izolaterje za terenska dela ter nekvalificirane delavce za obrate v Ljubljani. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja »IZ0LIRKA«, Ljubljana-Moste
i •»•».«•
•«•«e»	••••••
*•«•••• ••••«• *••••* ••
«a .«a.»a •••••aa«..«.
>••■••• *••••* ■••••• •••«••■•* ••**••••
! DELOVNI KOLEKTIV

čestita vsem poslovnim prijateljem za praznik j - 29. novembra - ter jim želi mnogo uspehov j pri nadaljnjem poslovanju in se priporoča še za • nadaljnje poslovne stike!
• ••«•»«••••••••••e •#••§• •«•••• •#••••	«••••••••a«a a|aa|a a|aa«a a«aa|a a|a.|aa»a •••a«
••»• ••••»• ••••#«#«•» •••«•• •«••ta •
PTT — K0MERC, BEOGRAD
IMPORT - EXPORT
PALMOTICEVA ULICA št 2/HI,
telefoni: 29-280 direktor,
30-626 uvoz-izvoz in tehnična služba,
28-288 domača poslovalnica.
Nabavlja in prodaja uvožen in domač kompleten PTT material po najnižjih cenah: žico, izolatorje TT drogove, telefonske centrale in dele, usmernike, akumulatorje, agregate, teleprinterje, stroje za frankiranje, kable, varovalke, elektronske cevi, itd.
Večji del materiala ix domače proizvodnje prodaja po tovarniških cenah. — Potrošniki, zahtevajte ponudbe za PTT material, ki Vam je potreben.

••••••e*ee«e»*ee«e •»*•••	*«•••• ••••«• »••••••«•••• •

• •••• •«•••••#
0
B
0
B
0
B
0
■
o
o
B
0
■
n
MEĐIMURSKI UGLJENOKOPI
kupijo takoj
^SLOV ELEKTRIČNI AGREGAT
dva po 800 KW, 380 do 400 V, 50 Hz, za trofazni izmenični tok,
tri po 500 KW, 380 do 400 V, 50 Hz, za trofazni izmenični tok s popolno sinhronično napravo.
ŠEPING
koristni hod 500 mm (ali 350 mm) kompleten, s potrebnimi škripci in v dobrem slanju. Ponudbe pošljite na Medjimurski ugljenokopi. Mursko Središče, kotar Čakovec, NR Hrvatska.
ICOIOIOIOIOIOIOIOIOBOIOIOIOK


• *•■«•• *••«•« *•**•« *•**•* ■•**•«*•**•* *•**•* *••*•* •••«•* ••**•* *•**•**•**•**•*••* *«•*••■•• *••*•*■•* *•*••* *••••* *••*•*••»*•*••*•**•* *•**•**••
**•* *•«••* •••«•» *••*••*••«•• •«•••• ••«»••
Trgovsko podjetje s tekstilom na veliko
99
Tekstil - Obutev44
LJUBLJANA, NAZORJEVA ULICA A
čestita k prazniku republike vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem
e »••••*••« •fMONON|t»Oi«Ot •#•••• »
••••« *•**•**•* «•«••**•* *•«*•*•••*••*••*•• »•*■•• *«•••• *•**•# •••••«
/•••• •»•••••Gi *•**•*
ZAPOSLITEV
FOTOGRAFSKI MOJSTER, sposoben za vsa dela prevzame atelje kjerkoli v Sloveniji. Pismene ponudbe v ogi. odd. pod »Atelje«.	19028-1
KVALIFICIRANA KUHARICA s 25-letno prakso Išče službo v gostinstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Najraje Gorenjska«. 19080-1 KMETIJSKA ZADRUGA z o. j., Dob pri Domžalah razpisuje mesto upravnika. Ponudbe poslati najkasneje do 30. XI. 1954 na gornji naslov z opisom dosedanje zaposlitve. Zaželena je verzirana moška moč s prakso v trgovini, odkupu in kmetijstvu. Plača po uredbi. 18942-1 KLINIČNE BOLNIŠNICE v Ljubljani sprejmejo takoj l farmacevtskega pomočnika. Prošnje vložite v personalni odd. Ljubljana, Zaloška c. 2.	19035-1
AESOLVENT(-injo) srednje ekonomske šole, po možnosti z znanjem nemščine, sprejme podjetje v Ljubljani. — Ponudbe v oglasni oddelek pod »Natančnost«.	.	19087-1
INSTITUT za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani, Parmova ul. 37, Išče sekretar j a-pravnika ali ekonomista in blagajnika, ki obvlada razen blagajniških poslov materialno knjigovodstvo in strojepisje. 19089-1 PRESIVALKO torbarske stroke za takoj iščemo. Plača po dogovoru. Usnjena galanterija, Barlič, Mestni trg 8.	19071-1
KVALIFICIRAN mlinar išče službo v valjčnem mlinu. Dvoršek Leopold, Velenje.	18975-1
ZADRUŽNA MLEKARNA. Kranj -CirČe, razpisuje mesto šefa kemijsko - mikrobiološkega laboratorija. Pogoji: ing. agronomije s ali brez prakse, ki bi se posvetil mikrobiologiji mleka. Pismene ponudbe pošljite na. Zadružno mlekarno, Kranj. 18904-1
IŠČEMO IZURJENO SAMOSTOJNO MOC
manufakturne in eno moč* galanterijske stroke. Ponudbe pošljite na Trgovsko podjetje za Gorenjsko na veliko »KOKRA«, Kranj
NATAKARICA, kvalificirana ali polkvalificirana, dobi stalno za-c :>rlitev. Nastop 1. decembra i.;5i. Javite se ali pošljite ponudbe na Gostinsko podjetje • Podgora«, Šentvid S3 — Ljubljana.	19164-1
STALNO SLUŽBO dobi meški za težaška dela. Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana. 19162-1 r.NANCNEGA ADMINISTRATORJA za razna finančna in administrativna dela z nekaj prakse sprejmemo v službo. Pismene ponudbe:	»KOTEKS«, odkupna
postaja, Celje.	19149-1
ZIDARJE in gradbene delavce sprejema v zaposlitev novoustanovljeno Stavbno obrtno podjetje Siska, Knezova 28.	19148-1
ABSOLVENT ekonomske fakultete s trgovsko akademijo pred zaključkom išče takojšnjo zaposlitev v Ljubljani. — Dopise pod »Komerciala« v ogl. odd. 19131-1 FPIDXO IN POŠTENO ZENSKO iščem za pomoč v gospodinjstvu in za varstvo otrok. Stanovanje in hrana preskrbljena. Naslov v oglasnem oddelku. 19144-1 K J U C A VNlC ARSKEG A POMOČNIKA, samostojnega, z znanjem avtogenskega varjenja, poštenega in solidnega, sprejme takoj Vadnjal Maks. stroj, ključ, delavnica Zavetiška 6, Ljubljana, Vič.	19133-1
STROJNE KLJUČAVNIČARJE in kleparje, kvalificirane in pol-kvrlificirane, sprejme podjetje »ZlCNICA« Ljubljana, Tržaška 69. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru.	19130-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA — sprejmem, Šentvid nad Ljubljano 79.	19121-1
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO ali knjigo.vodkinjo za gost. obrat sprejmemo za Koper. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	19078-1
O.	N. P. ZADRUGA v Ljubljani razpisuje mesto poslovodje za trgovino. Plača po dogovoru. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe v ogl. oddelku pod »Usnje«.	19053-1
GRÄSSENE INŽENIRJE IH TEHNIKE Zfi PROJEKTIRANJE
sprejme
»Gradis«, Ljubljena
Zglasiti se osebno v Projektivnem biroju, Bohoričeva 24, Ljubljana.
SEDLARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem. Klešnik Viktor, Poljanska 49.	19171-1
STROJEPISKA I. razreda ln perfektna stenografka želi s 1. marcem 1955 nastopiti odgovarjajoče službeno mesto v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zanesljiva in vestna moč«. 19129-1 DELAVCA za dostavo blaga in ostala skladiščna dela sprejmemo. Prvi pogoj: stanovanje v Ljubljani. Trgovina »Livar«, Dlakovičeva 2.	19135-1
PODJETJE živilske stroke potrebuje za svojo mehanično delavnico šefa delavnice in 2 šoferja-mehanika. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.	19167-1
TKALSKI MOJSTER za volnarske stroje, starejši, z dolgoletno prakso, želi prem en j ati službo. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« v ogl. oddelek.	18949-1
OBRATOVNI KNJIGOVODJA išče mesto. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	19021-1
FARMACEVTSKO POMOČNICO in več bolničark sprejmemo takoj. Prejemki po uredbi in tarifnem pravilniku. — Celotna oskrba samskih oseb v zavodu. Prošnje z življenjepisom sprejema Zdravilišče Valdoltra pri Kopru.	19035-1
BRUSILCA za galvanizacijo sprejme Industrijska kovinarska Šola Tovarne emajlirane posode, Celje.	19063-1
STAREJŠO 2ENSKO ali upokojenko sprejmem k Štiriletni punčki dopoldne. Naslov v ogl. I oddelku.	19238-1
ZA LEPO UREJENO planinsko postdjanko v Gorjancih, ki leži ob dobro oskrbovani dovozni cesti, iščemo oženjenega oskrbnika. V hiši stanuje tudi logar-jeva družina. Primerno tudi za invalida ali za mlajšega upokojenca. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na Planinsko društvo v Kostanjevici.	19649-1
LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL, Ljubljana, sprejme v službo kemika s končano Tehnično srednjo šolo (praksa ni obvezna) in vratarja za zunanjo službo. Pismene ponudbe poslati na Ljubljansko tovarno hranil, Ljubljana.	19190-1
SNAŽILKO za čiščenje hiše sprejmemo. Celovška c. 97 (Škof).
19182-1
SPREJMEM dva čevljarska pomočnika, dobra delavca. Šmid Jožef, čevljar, Ravne na Koroškem.	19181-1
DVA PARKETARSKA POMOČNIKA, prvovrstna, sprejmem takoj. Brleč, Tavčarjeva 2-III.
19193-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Resljeva cesta 4b, stanovanje 8.	19254-1
FINANČNO KNJIGOVODKINJO z • najmanj petletno prakso v knjigovodstvu ter znanjem strojepisja išče trgovsko podjetje v Ljubljani. Nastop službe takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Marljiva«.	19197-1
SOSTANOVALCA, poštenega, za nekaj ur dela v gospodinjstvu na mesec sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prijeten dom«.
19215-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — ki zna tudi kuhati, sprejme manjša družina. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »1. december«.
19226-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Šušteršič, Titova 58.
1S227-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za vsa dela sprejmem takoj. — Naslov v ogl. odd.	19225-1
UPOKOJENKO ali gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini v Škofji Loki sprejmem. Nudim lepo sobo — ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati do 1. dec. 1954 osebno ali pismeno: Ljubljana, Tovarniška 2. 19246-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 19279-1 MESTO HIŠNICE iščem. Naslov v ogl. oddelku.	19217-1
PODJETJE AVTOOBNOVA, Ljubljana, sprejme takoj kurjača za centralno kurjavo, 2 kovača, več kovinostrugarjev, navadnega delavca. ki se želi stalno zaposliti. Nadalje 2 ali več strokovnjakov za vodstvo avtomontažnih del z večletno prakso ali s tehnično izobrazbo. Pogoj: stanujoči v Ljubljani in vojaščine prosti. Plača in nastop po dogovoru.	19320-1
DVA KROJAŠKA POMOČNIKA, dobra za večje kose, sprejme takoj »KROJASTYO«, Begunje, Gorenjsko.	19319-1
MLAJŠEGA KOMERCLALISTA sprejmemo. Prednost imajo prosilci z znanjem vsaj enega tujega jezika in poznanjem elektro-materiala. — Ponudbe na »Elektronabavo«, Resljeva Ua.	19323-1
IŠČEMO upokojenca za honorarno delo 4—5 ur dnevno pri vodenju administracije in knjigovodstva. Honorar po dogovoru. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom poslati do 1. decembra 1954 na naslov Združenje tabornikov Slovenije, Ljubljana, Tržaška 3/III. 19316-1 MESTNI ZAVOD. »SNAGA«, Ljubljana, Povšetova ulica 12, sprejme takoj v uk kovaškega in mizarskega vajenca.	19315-1
AVTOMEHANIKE, avtoelektričarje, avtokleparje — kleparje in pomožne delavce, sprejme takoj pod-jetje^ »AVTOPROMET«, Ljubljana, Savska cesta. Javite se najkasneje do 5. decembra 1954.	19313-1
VEC DELAVCEV vojaščine prostih sprejmemo v priučitev. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj. TOS, Ljubljana, Metelkova ul. 15.
19311-1
KOLARSKEGA POMOČNIKA, sprejmem. Prešeren, Radovljica. 19310-1 PEKOVSKEGA POMOČNIKA, samostojnega, z znanjem vseh pekovskih del sprejmemo v službo. Stanovanje za samca preskrbljeno. — Parne pekarne in slaščičarne, Jesenice.	19309-1
TRGOVSKO PODJETJE na debelo in drobno »Usnje«, Celje, sprejme s takojšnjim nastopom verziranega prodajalca (vojaščine prostega) ali prodajalko s prakso v manufakturi in delno v drobni železnini. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop s 1. decembrom 1954. Prošnje vložite takoj na upravo podjetja »Usnje«, Celje, Trg V. Kongresa št. 4.
19306-1
TAPETNIŠKI MOJSTER ali pomočnik, samo prvovrstno moč, sprejmemo po dogovoru. Taoetništvo Novo mesto, Komandanta Staneta 8.
19301-1
UPRAVA ZA CESTE LRS - Tehnična sekcija, Novo mesto sprejme pisarniško moč — dobrega strojepisca — sposobno za vsa administrativna dela. Pogoj je nižja strokovna izobrazba. Plača po uredbi. Nastop službe takoj.	19317-1
RAZPISUJEMO mesto računovodje s potrebno prakso v gradbeništvu. Plača po tarifnem pravilniku ali . po dogovoru. Sprejmemo tudi perfektno stenodaktilografko. Nastop službe takoj. Ponudbe na SGP »Standard«, Tolmin.	19318-1
KLAVNICA v Gor. Radgoni, išče veterinarja (upokojenca) za redne preglede mesa in mesnih izdelkov. Plača po uredbi.	19324-1
ISCEM varuhinjo k otroku v dopoldanskih urah, najraje upokojenko. Plačam po dogovoru. — Babnik Fani, Rožna dolina cesta XI. št. 3, Ljubljana. 19077-1 SPREJMEMO samostojnega referenta. Verziran v agencijskih poslih ima prednost. Trgoagen-cija, Ljubljana, Trubarjeva 17.
19083-1
STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ali mehanika s šoferskim izpitom sprejme Varšek, Domžale.
*	19147-1
ABSOLVENTKA ekonomske srednje šole z dveletno prakso v finančni stroki želi zaposlitev kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogL odd. pod »Vestna«.
19114-1
OKRAJNI ZAVOD za socialno zavarovanje na Jesenicah takoj sprejme v službo pravnega referenta in 2 moška uslužbenca s popolno srednješolsko izobrazbo, po možnosti že s prakso v državni ali privatni službi. Plača po uredbi o nazivih *jn plačah uslužbencev in državnih organov. Prošnje Je poslati na upravni odbor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, Jesenice.	19056-1
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO z daljšo prakso išče Mizarsko podjetje, Grosuplje.	18765-1
ADMINISTRATIVNO MOC s srednjo ekonomsko šolo, ki obvlada stenografijo, sprejmemo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Srednja ekonomska šola«. 19172-1 DVA KLJUČAVNIČARSKA POMOČNIKA z znanjem avtogenskega ali električnega varjenja sprejme takoj Kuk Ivan, Ljubljana, Titova 35.	19081-1
f TKALSKE MOJSTRE
* (dva ali tri),
verzirane za pisano tkalnico,* sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe z opisom dosedanjega dela poslati na: Tekstilna tovarna — Ajdovščina
VOJVODJANSKA AGENCIJA — LJUBLJANA. TAVČARJEVA S
naon omoo onnAO
telefoni: 21639, 20392, 20069, 31049 ima ugodne ponudbe za vse vrste svinj po ceni od 152 do 165 din, svinjske polovice od 232 do 240 din, hamburško slanino, suho slanino, soljeno slanino, svežo slanino, prašiče za izvoz, sladko in polsladko mjulw papriko(original. vojvodinsko), do- BSläKjS dl mači lomljen riž, jedilni domači riž gsfigij
alkoholne pijače: vino, 'žganje, de-	Rk/rS ***	** *r”l TmHBI
stilat 72°/o, čist, za industrijsko
OTROŠKO POSTELJICO, dobro ohranjeno, s predalom, prodam. Lepodvorska 33.	19113-4
TOVORNI AVTOMOBIL »Chevrolet«, generalno popravljen, nosilnost 3 tone, proda Kmetijska zadruga v Šmarju pri Jelšah.
19161-4
V SLUŽBO «prejmemo takoj pisarni ško moč za vodenje kartoteke in dva nočna čuvaja. Ponudbe na »Chemo« Import Export, Ljubljana, Titova cesta 50.	19322-1
PODJETJE »MINERAL«, industrija naravnega in umetnega kamna, Ljubljana, Titova 48, sprejme večje število vajencev za poklic izdelovalca umetnega kamna.	18228-1
INŠTRUIRAM vse . gimnazijske predmete — tudi večerno gimnazijo. Naslov v ogl. oddelku.
19248-2
PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4.
19228-2
MATEMATIKO in jezike poučujem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pedagog«.	19251-2
Z ZNANJEM angleškega, francoskega, nemškega, španskega in delno tudi italijanskega jezika iščem zaposlitev v komercialni, turistični ali pedagoški stroki. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lanenaces«. 19201-2 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v 2 urah izdela FOTO PAULI, Trubarjeva 38.	18363-2
NOGAVICE vam strokovno in hitro popravimo pri »Tekstil-promet« (bivši Železničar) v Stritarjevi ulici.	19115-2
mm	m	m	i
VAJENCA za strojno ključavničarstvo sprejmem — Kremžar Franc, delavnica kmetijskih strojev, Šentvid — Ljublj. 19074-3 FRi/.LKbKO vAjbiNKO sprejmem s primerno šolsko izobrazbo. Grošelj Milan, Titova 47a.	19266-3
FANT, vojaščine prost, se želi priučiti kovinske ali električarske stroke. Pogoj: stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimpreje«. 19270-3 VAJENCA za strojno ključavničarsko obrt sprejmem. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl.	odd.	19179-3
VAJENKO za cvetličarno sprejmemo.
Naslov v ogl. odd.	19293-3
KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme Primožič, Tržaška	2.	19295-3
PRODAM
KLAVIR dunajske znamke prodam.
Na«lov v ogl. odd.	19300-4
AVTOMOBILSKI RADIO »American Bosch« z anteno in peč »Zephir« na 6 lukenj prodam. — Dolinar Jože. Celje, Miklošičeva št. 2.	19061-4
TRAČNO 2 AGO, primemo za obrtnika, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	19044-4
CRN KRZNEN PLASC prodam. — Linhartova ulica 14.	19040-4
VPREŽNE SANI, lahke, nove — prodam. Sodnik, Klanc štev. 15, Komenda.	19026-4
Železno blagajno wertheim
in radio znamke »Radione« — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	19025-4
PRODAMO 15 m* lipovih desk 50 milim, debeline in 3—4 m dolžine po ugodni ceni. Kmetijska zadruga Rovte pri Logatcu. 19010-4 SPALNICO, kompletno, novo, prodam. Ponudbe pod »Ugodnost« v oglasni oddelek.	19137-4
ŠIVALNI STROJ, okrogli čolniček, prodam. Petkovškovo nabrežje štev. 71, pritličje, levo. 19128-4 KUHINJSKO OPRAVO prodam. -Čepeljnik Jože, mizarstvo, Viž-marje 34, Ljubljana.	19127-4
MOŠKO KOLO, športno, italijansko, v dobrem stanju, prodam. Naslov v oglasnem odd. 19126-4 PLINSKI ŠTEDILNIK s tremi grelci (pečica, možnost predelave za butan, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Kidričeva ul. štev. 8-VI, levo. — Ogled popoldne.	19118-4
KRASNO AVBO za narodno nošo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	19024-4
OTROŠKO KOPALNO KAD, emajlirano, predvojno, in posteljico, oboje dobro ohranjeno, ter skoraj nov krznen plašč (lisica) — prodam. Zajc, Cankarjeva cesta štev. 10.	19119-4
NOV KRZNEN PLASC (bizam) — prodam. Ogled: Lipušček, krznar, Trubarjeva 19.	19104-4
RADIO in moderno krzneno jopo prodam ali zamenjam za moško dvokolo. Berčič, Gubčeva ulica štev. 11.	19097-4
LESENA LOPA (7X6.60), pokrita z opeko, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	19117-4
PRAŠIČJA prodam za zakol. Milana Majcna 7.	19111-4
ŠIVALNI STROJ, dober, prodam. Verovškova 22, Spodnja šiška, Ljubljana.	19108-4
2ELEZNE STOPNICE, polžaste — naprodaj. Premer 1.54 m, višina 3.65 m. — Narodni muzej, Ljubljana.	19102-4
VOZIČEK (ciza), dvokolesen, nov, naprodaj. Vodmatski trg 5 19054-4 KLAVIRSKA HARMONIKA na 120 . bassov in s 4 registri, dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	19067-4
rabljen Železen štedilnik
in več peči (gašperčkov) različnih velikosti poceni prodam. — Pavla Kristan, Zapuže pri Be-* gunj ah.	19096-4
PRODAMO dve mladi psici (brak jazbečarki) z rodovnikom. Poizve se: C. na Brdo štev. 133, Ljubljana, tov. Rus.	19095-4
OBČINSKA MESARIJA in gostilna v likvidaciji, Šmartno ob Paki, proda stroj za rezanje mesa znamke »Wolf«. Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno pri likvidacijski komisiji. 19065-4 MLINSKI KAMNI, umetni, beli, navadni, debeli 30 cm, ugodno naprodaj. Frontini Alojz, Potok 1, pošta Šmartno pri Kamniku.	18946-4
VIOLO — dobro — ln študijsko violino prodam. Komenskega 16 11.	19082-4
KRZNEN PLASC, severna lisica, prodam. Celovška c. 207.	19086-4
PRODAM 6 metrov suhih bukovih drv. Ponudbe v ogl. odd. pod »Drva«.	19075-4
RADIO, 6-cevni, ugodno naprodaj.
Titova 71/1.	19072-4
PRODAM lep kombiniran otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku.	19070-4
R	»DMA! 2S kompletnih že-
lpznih postelj, železno blagajno (600 kg) dvokolico z gumi kolesi, 40 mrež (postelje) z železnim okvirjem. 200 flanelastih rjnh, 47 pjuh (kapne), 38 odej (koci), 90 odej (navadne) in 400 serviet (prtičkov) prodamo. Blago je v dobrem stanju, proda se le eo«po-darskim organizacijam in plačljivo po virmanu. Ogled od 25. novembra nanroj v Fesi. costinsko podjetje > TF7FPO» PIRAN.	19314-4
VENTILATOR, stenski, enofazni. Marelli 300 do 400 mm in trofazni 450 mm naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	19263-4
uporabo, poper — črn in bel, vojvodinski fižol, slamo za steljo in industrijo, zidno opeko ročne izdelave, granitne kocike, cementno betonsko železo itd. Po želji dobite tudi ocfale artikle.	19290-4
LEP KRZNEN PLASC (bizam) za srednjo postavo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	19209-4
RADIO prodam. Naslov v ogl. oddelku. ,	19189-4
KRZNEN PLASC prodam. Ogled: F. Vidic, Poljanska 20-1. 19187-4 ZAKONSKO SPALNICO — ame-ri kanski bubin go, novo, moderno, prodam. Kveder, Novi bloki 4-4.	18777-4
RABLJENO SAMSKO SPALNICO z vzmetno in trodelno žimnico, plinsko peč in kuhalnik r prodam. Naslov v ogl. odd. 19253-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Titova cesta 36-1. d.	19250-4
KLAVIRSKO HARMONIKO — »Hohner«, 120 basov, koncertno, prodam. Naslov v ogl. oddelku.
19244-4
2ELEZEN ŠTEDILNIK, otomano, otroško posteljo in črno sukno prodam. Poljanska c. St. 9.
19243-4
GENERALNO POPRAVLJEN motor »Opel-Kadet« ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 19242-4 KRASNO NOVO SUKNJO, predvojno blago, prodam. Ogled: Tekavec, Gradišče 4.	19241-4
RADIO »ORION«, 6-cevni, z ma-
tičnim očesom, ugodno prodam, orli. Celovška 128 (klet).
19236-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, z vložkom, prodam. Ogled od ponedeljka dalje. — Klemenc, strossmajerjeva 4 — dvorišče.	19235-4
KUHINJO, krasno, prodam. Pleskarstvo, Hrenova 8.	19234-4
ŠIVALNI STROJ »Grützner«, po-grezljiv, ugodno prodam. Vrhov-Čeva 12, klet, desno. 19231-4 PRODAM: psiho, omaro ln 2 postelji. Titova 124-1.	19229-4
PiiCl NA ŽAGANJE po tri in štiri-tisoč izdeluje, Hrome, Sneber.je — Ljubljana.	19223-4
NOV TRICIKEL in moško kolo prodam. Meh, delavnica, Smartinska št. 136.	19220-4
GUMI VOZ (16 col) prodam. Naslov v ogl. oddelku. *	19219-4
PRODAM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Ogled od 10. do 12. ure. Vodnikov trg 4/1..	19211-4
KRALJICA PECI prodam. Mirje 29.
19259-4
MOŠKO CRNO OBLEKO prodam. Na ogled pri krojaču, Vošnjakova št. 7.	19274-4
PRODAM: Cello, violino, citre in drsalke. Ravnikarjeva 4/1., srednja vrata.	19278-4
OGRODJE za vzidljiv štedilnik, levi, prodam. Gostilničarska 17, Vič.
19276-4
NAMIZNI ŠTEDILNIK prodam. Gornji trg 11 (Florjanska — lokal).
19275-4
ELEKTRIČNI VRTALNI STROJ do 22 mm, 4 brzine in z gibko osovino prodam ali zamenjam za stabilni stroj. Porenta, Mengeš 104. 19277-4 NOVA »BIZAM« JOPICA naprodaj pri krznarju »Baraga«, Mestni trg št. 6.	19280-4
RADIO,^ 4 cevni, poceni prodam.
Dolen iška c. 7, pri krojaču. 192S1-4 PIANINO (Hölzl-Heitzman) prodam.
Naslov v ogl. odd.	19285-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. o^J. 19257-4 RADIO, baterijski, pVenosni, mali, prodam. Rožna dolina, - Cesta V/11.
19288i4
JEDILNICO, Bidermajer, dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd.
19289-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Vodovodna 3.	19297-4
RADIO prodam. Bujolin, Emonska št. 4. dvorišče, desno. •	19299-4
VSA ZAINTERESIRANA gospodarska podjetja obveščamo, da prodamo ozir. odstopimo naslednja osnovna sredstva: pisarniški material — mize, 2 voltmetra in kompresorje z različnimi pogoni, vse v rabljenem stanju. Informacije se dobe v eko-nomatu podjetja »Vesna«, podjetje za izposojevanje filmov, Ljubljana, Zrinjskega 9.	19321-4
POCENI PRODAMO krojaški šivalni stroj »Kaiser« (glava) in težji sedlarski stroj »Singer 45 K 55. Nakup po privatnih osebah izključen. Informacije in ogled: »Planica-šport«, Ljubljana, Likozarjev* 10, telefon 32-713.	19312-4
KLAVIR, kratek, črn, prodam. Ponudbe na SP Celje pod »Železna konstrukcija«.	19305-4
KRZNEN PLAŠČ (bizam) za veliko postavo, v odličnem stanju, prodam. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. 19262-4 RADIO in globok voziček prodam. Pogačar, Igriška 6, od 1. do 3. ure.
19260-4
KANARČKE — harcerje, samce in samice, prodam. Jerše, Ljubljana, Kidričem 9 (prej Gajeva). 19258-4 SPALNICE, pleskane, orehova Imitacija, in krem kuhinje proda mizarstvo Kurnik, Ljubljana, Zg. šiška, Pod hribom 28.
18890-4
»LEICO«, »Šumar« 1-2.F., 2 rume-nid, svetlomer ter Voigtländer »Vito« Skopar 1-S.5 prodam. Ponudbe poslati podružnici Kranj pod »Najvišjemu ponudniku«.
18995-4
GABROVE SADIKE za Živo ograjo, velikosti od 0.S0—l.Om, v poljubni množini naprodaj. Gole Janez, Zasip, Bled.	19011-4
POLTONSKI TOVORNI AVTOMOBIL znamke »Fiat«, tipa 1.100, proda restavracija Delavski dom, Prešernova cesta 42.	19038-4
SVINJE, zelje, fižol, vino in žganje kupite na debelo pri »Zma-Jevac«, Novi Sad, filiala Ljubljana, Celovška 95, tel. 32-742.
19048—4
LICITACIJA! Podjetje za PTT promet v Ljubljani bo dne 23. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v svojem skladišču, Levstikov trg 2, prodalo na Javni ustni licitaciji rabljene predmete, ki za potrebe podjetja niso več uporabni, in sicer: decimalne ln pisemske tehtnice, peči, desinfektorske aparate ln pisalne stroje.	19163-4
ELEKTRIČNI HLADILNIK (Frižider) znamke »AEG«, 90-litrskl,. v brezhibnem stanju, prodam. Ponudbe pod »Hladilnik« v ogl. oddelek.	19132-4
LOVSKO PUŠKO (dvocevko), kal. 24, brezdlmnl smodnik, ln pete-llnko za 10.000 din prodam. Pušnik Jožef. Tratna 1, Slivnica pri Celju.	19159-4
TRGOVSKO PODJETJE »Umetnina«, Resljeva 16, išče za prodajo, večje število električnih sesalcev za prah in aparatov za loščenje tal. hladilnike, 4 mikroskope (Zeiss Ikon z več okularji in objektivi), več pisalnih strojev in ure stoperice (ročne) Ponudbe v Sprejemališču. Mestni trg 7.	19123-4
ŠIVALNI STROJ »Vlscontea«. skoraj nov. prodam ln parcelo 300 kvadr. metrov, primemo za vrt Pregrad Martin, Križna 30.
19101-4
PLETILNI STROJ šl. 8/50 »Popp. prodam. Buh, Šmartno pod Smarnr goro.	19286-4
RADIJSKI APARAT UKV. koncerta,, sedemcevni ugodno prodam. Naslov T ugL odd.	19240-4
GRADBEN INVENTAR ln orodje, zidarska odra, samokolnice in dve peči na žaganje kupi novoustanovljeno Stavbno obrtno podjetje Šiška, Knezova, števil-Ra 28	19173-5
MANJŠI VALJČNI MLIN za belo meljavo kupim. Prahin, Savski cnarof — kolodvor.	18957-5
KUPIMO NOTE:	Compagnoli:
Suchyjeva revidirana izdaja, Dancla op. 73, Dont op. 35» — Naslov: Srednja glasbena šola, Ljubljana, Gosposka 8,1. Ponudbe od 8. do 10. ure dnevno.	19050-5
SIV G ABERDEN za hlače kupim.
Naslov v ogl. odd.	19012-5
TRI RADIATORJE, uporabne, kupimo. Ponudbe: »Sončnica«, tovarna olja, Vir, pošta Domžale.	19151-5
DVE PISARNIŠKI MIZI, novi ali dobro ohranjeni, kupimo. Ponudbe: »Sončnica« tovarna olja, Vir, pošta Domžale.	19150-5
KMEČKI MLIN za žito, majhen, brezhiben, kupim. Ponudbe pod »Mlin« v ogl. odd.	19112-5
OKRASNE DEKORATIVNE RASTLINE v loncih, različne, kupi vrtnarstvo Berlič, Celovška cesta 301, tel.: 31-925.	19143-5
DVIGALNO NAPRAVO (lift) na ročni pogon, rabljeno, nosilnosti do 1000 kg, kupimo. Kmetijska zadruga, Rovte pri Ljubljani.	19008-5
KAMIONSKO CERADO kupimo. Kmetijska zadruga Rovte pri Logatcu.	19009-5
UNRA KAVO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Unra«. 19100-5 KUPIMO precizno stružnico od lm do 1.50 m stružne dolžine in vrtalne stroje, prosto stoječe ali namizne, do 15 mm, Pismene ponudbe poslati na Avtopo-pravljalnico, tov. Troj ar, Ljubljana, Celovška 95.	19109-5
KUPIMO 2 kompletni risalni mizi z risalnima glavama »Isiss«. Strojno podjetje, Ljubljana. Dolenjska 76.	19205-5
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j., Slovenska Bi-'rlca, potrebuje računski stroj ra električni pogon. Ponudbe pošljite na imenovano zadrugo.	19206-5
SVINEC, star, rabljen, v »vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna. Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška št. 6.	18531-5
INDUSTRIJA METALNIH OKOVOV »Bane Sekulič«, Sombor, Karadjordjeva 32, potrebuje takoj lokomobilo z agregatom ali agregat z motorjem 80 do 100 kW 220 do 380 V, 50 obratov. Takojšnje ponudbe s pogoji prodaje ln načinom plačila (plačilo ali prenos osnovnih sredstev) pošlite na gornji naslov. 18206-5 TAKOJ KUPIMO 16 mm zvočni kino-prejektor v brezhibnem stanju in originalen. Ponudbe poslati na V. D., p. Veržej Dri Ljutomeru.	18997-5
ENOOSNO PRIKOLICO za prevoz drogov kupimo. Ponudbe s ceno na Elektro-2irovnica. 19015-5 REZKAC, krožno žago (Bandsäge) ln čistilni stroj (Putzmaschine) kupimo. »Remont«, Moravče.
19037-5
KUPIMO dobro ohranjene gramofonske plošče (valčke, polke, slovenske narodne pesmi) razen »tržiških gramofonskih plošč«. Ponudbe poslati na gostinsko podjetje »Podgora«, Šentvid 93, Ljubljana.	19165-5
PibAL.M 3 TROJ, nov ali dobro ohranjen, kumm. Ponudbe na naslov: Majda Munda, Aleševčeva 8.
19272-5
VOJVODJANŠKA AGENCIJA v Ljubljani, Tavčarjeva 3, potrebuje: lesno oglje, apno, jamski les in ostali gradbeni material vseh vrst, novoletne jelke, drva za kurjavo, odpadna drva, žaganje, butare in krompir v vsaki količini ter jabolka za zimo. Podrobno v pisarni Agencije ali na telefon: 21639, 20069, 20392, 31049. Vse ostalo sprejmemo v prodajo!	19291-5
STARINSKO OGLEDALO, mizo za tenis, deske in late kupimo. Naslov v ogl. odd.	19292-5
DVODELNO OMARO, «vetlo, kupim.
Vilfan, Hrvatski trg 4.	19264-5
KUPIM dobro ohranjeni kolesi »Sachs« motorja, kompletni z osmi in zavoro, brez pnevmatike, premer obročev 19 coli. šibal, Jesenice, Kosova 1.	19308-5
KUPIMO pisalne stroje novejših kvalitet, malo rabljene. Ponudbe pod »Malo rabljen« v ogl. odd. 19326-5 AVTO, manjši, dobro ohranjen, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Gotovina« y ogl. odd. 19233-5 KNJIGOVESKE ŠKARJE, rezna dolžina od 90 do 100 cm, tudi v nerabnem stanju, kupim. Ponudb* v ogl. odd. pod »Takoj«. 19214-5 2 STISKALNICI (Spindel Presse) 2 do 5 ton pritiska kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Uporabni«. 19213-5 TRICIKEL, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tricikel«	19208-5
ROČNO BLAGAJNO kupim. Pismene ponudbe pod »Blagajna« v ogl. odd.	19203-5
PIANINO ali kratek klavir kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Boljši«.
19198-5
fcüÄWSKK!
HLODOVINO zamenjam za zidno in strešno opeko. Naslov v ogl. oddelku.	19003-8
BLiOiNbkO ŽELEZO zamenjamo za votlo opeko. Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd.	19202-6
KUPIM dvosobno komfortno stanovanje — Šiška Bežigrad. Ponudbe pod »Vseljivo« v oglasnem oddelku.	19170-7
STAVBENO PARCELO v Zg. Šiški prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »1000 m2«.	19105-7
ZEMLJIŠČE, njivo in travnik, površine cc 80 arov, v čmcih-Brežicah po ugodni ceni takoj prodam. Naslov: Dvoršek Rudolf, Velenje.	18974-7
ZAZIDLJIVO PARCELO pri tramvajski postaji Podgori ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	19013-7
PRODAM takoj vseljivo hišo z vinogradom in obdelovalno zemljo za 250.000 din. Ajdnik, Stanko, Zbelovo 25, p. Loče pri Poljčanah.	19145-7
STANOVANJSKO HIŠO v dobrem stanju, z nekaj zemlje ob cesti Dobrna v Novi cerkvi prodam. Ogrizek Alojz. Nova cerkev 62.	19062-7
PARCELO pri stadionu prodam. Vprašati od 22. XI. naprej pri Šafarič, Celovška, blok VU3, Ljubljana.	19076-7
MALO POSESTVO z gospodarskim poslopjem prodam v bližini Rogaške Slatine. Zupanec Terezija, Kanjsko 34, pošta Pristava pri Mestinju.	19033-7
LEPO STAVBNO PARCELO z delavnico prodam Kokrica št. 85 (stara številka).	19153-7
HIŠICO v bližini železnice ali stanovanje v manjši hiši kupim. P jmidba v ogl. odd. pod »Za p maje«.	09139-7
SONČNO ^PARCELO v okolici Litije zamenjam za malo hišico kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku.	19107-7
i	VALNA PISARN«, —
LJUBLJANA, TAVČARJEVA ulica št 6, tel. 21-011 proda:
HIŠO, dvodružinsko, i 2.400 m1 Trta na Rudniku pri Ljubljani za 2,500.000.
HIŠO, enodružinsko, v Zeleni jami z vrtom za 1,200.000.
HIŠO, enodružinsko, v Rožni dolini z lepim vrtom za 900.000.
HIŠO, enodružinsko, z vrtom za Bežigradom, vseljivo, za 1,200.000.
HIŠO, poslovno, z 10 sobami, podkleteno, brez kuhinje, pripravno za pisarne ali lepo obrt v bližini hotela Union. Cena po dogovoru. GRAŠČINSKO POSESTVO pri Sk. Loki, tri hiše, vseljive, podkleteno, 2.400 m1 vrta sadnega, zelenjavnega in sprehajališče. Pripravno za sindikate, podjetja in ustanove. Cena po dogovoru. Nakupni pogoji ugodni.
POSESTVO — arondirano, 25 km od Ljubljane, 3 ha travnikov in njiv, 60 sadnih dreves ln nekaj vinske trte. Vsa poslopja prenovljena, vodovod in elektrika v hiši in hlevu. Cena 1,500.000.
STAVBNO PARCELO za Bežigradom 536 m* po din 600.
NASA POSREDOVALNICA Ima
RADIO
prodaji eno- dvodružinske hiše in rile, parcele, zemljišča, posestva, gozdove r Ljubljani in nližnji oko-
lid, na Dolenjskem, Notranjskem, Gorenjskem in Štajerskem. Posredujemo tudi pri prodaji vseh ne-premičnin r drugih republikah, kakor pri nakupih. — Poslužujte se našega posredovalnega podjetja v vseh realitetnih poslih pri n roda H in nakupu.	19333-7
TRINADSTOPNO HIŠO V centru Splita s trgovino, v prvem in drugem nadstropju poslovni prostori, v tretjem pa majhno stanovanje, zelo primemo za katerokoli trgovino in artikle industrije v strogem trgovskem centru, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	19066-7
HIŠO Z VRTOM na prometni točki, zelo ugodno za upokojenca ali železničarja, blizu mesta Sevnice, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	19073-7
ENODRU2INSKO komfortno vilo v Laškem, Celju ali okolici kupim. Naslov V ogl. odd. 19204-7 Vli-O ALI HIŠO v Ljubljani ali njeni okolici do 4,000.000 din kupim taikoj. Ponudbe pod »Možnost vselitve 33« v ogl. odd.	19328-7
HIŠO, eno- ali dvostanovanjsko, v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Plačilo takoj« v ogl. odd. 19329-7 VILO NA.MIRJU ALI VRTAČI kupim takoj. — Ponudbe pod »Do
5,000.000« v ogl. odd.	19331-7
MANJŠO HIŠICO do 1,000.000 kupim v Ljubljani ali okolici. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Mala hišica«.	19330-7
PARCELO, na Mirju, zazidljivo, kupim takoj. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Mirje«.	19332-7
HIŠO ALI VILO ob morju kupim. Ponudbe pod »1 milijon« v ogl. odd.	19175-7
STAVBNI PARCELI na Ladji ob goren jski progi v izmeri po 1000 m* prodam. Bertoncelj Andrej, Ladja št. 6, Medvode.	1926-87
PARCELO, zazidljivo, lepo, v Rožni dolini prodam. Ponudbe pö£ »Ugodna cena« v ogl. odd. .	19284-7
ENOSTANOVANJSKA HIŠA v Celju (velik vrt, prosto stanovanje), ugodno naprodaj. Naslov SP Celje.
19307-7
GOZDNO PARCELO na Rožniku prodam. Dravlje, Vodnikova 287.
19256-7
DVODRUŽINSKO ali večjo enodružinsko hišo z nekaj vrta v Ljubljani takoj kupim. Za eno stanovanje možna zamenjava v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljiva«.	19294-7
NEDOZIDANO ENOSTANOVANJSKO HIŠO kupim. Ponudbe pod »Beži-grad-Siška« v ogl. odd. 19298-7 ENODRUŽINSKO HIŠO ali polovico hiše kupimo. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd.	19237-7
HIŠA z vrtom in sadonosnikom naprodaj. — Ponudbe SP Celje pod »Ugodno«.	19304-7
KOMFORTNO STANOVANJE v centra Ljubljane (dve sobi, kabinet, kuhinja, balkon, predsoba, kopalnica, shramba) naprodaj. Naslov v ogl. odd.	19303-7
POSESTVO 8 ha z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem prodam. Cena po dogovoru, Selič Jakob, Jezerce 44, Slivnica, Celje. 19302-7 KUPO-PRODAJO POSESTEV, HIS, parcel, lokalov, stanovanj (vsepovsod) ter vsakovrstnih strojev posreduje najceneje, najhitreje in napravi pogodbe Real-agencija, zastopstvo Ljubljana, Študentovska št. 2/II.	19325-7
V NAJEM
LOKAL, tudi na dvorišču, za delavnico iščem. Ponudbe v ogL odd. pod »Lokal — nagrada«.
18943-8
LOKAL v Krakovem s štirimi prostori, okrog 100 m*, oddam za mirni obrat ali pisarno. Ponudbe ped »10.000« v ogl. odd.	19221-8
LOKAL ali delavnico, primerno za opravljanje obrti, iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimpreje«. 19212-8 PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« išče v najem v Ljubljani garažo za osebni avto. Ponudbe poslati na naslov: »Telekomunikacije«, Ljubljana. Poštni predal 376.	19327-8
STANOVANJE
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večjega ali enakega. Ponudbe poslati pod »Takoj« v ogl. odd.	19166-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večjega, dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku.
USLU2BENKA Išče sobo v bližini prometnih zvez. Nudi lepo nagrado. Naslov v ogL oddelku.
19188-9
NAGRADO nudi upokojenka za prazno sobo s pečjo. Ponudbe pod »Selitev čknprej« v oglasni oddelek.	19122-9
KOMFORTNO 4-SOBNO STANOVANJE s kabinetom v centru zamenjam za enako 2-sobno s kabinetom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«.	19124-9
RESNI ZENSKI nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu hrano in opremljeno sobico. Naslov v ogl. odd.	19007-9
STANOVANJE v Ljubljani, motor »DKW« prodam ali zamenjam za hišo na deželi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prilika« 19110-9 ZA KO.YHORTNO STANOVANJE (2 spbi, kabinet) dam komfortno eno sobo. kabinet in po potrebi še posebej eno opremljeno sobo. Ponudbe pod »Zelo visoka nagrada« v ogl. odd.	19267-9
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v Šiški zamenjan^ za. komfortno trosobno stanovanje v Kopru. Naslov v ogl. odd. 19261-9 VISOKO NAGRADO nudim tistemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje. V zameno nudim sobo v centru. Ponudbe pod »Ljubljana — takoj« v ogl. odd.	19178-9
SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.05, 7.00, 1&30, 15.00*
19.00	in 22.00.
Poslušalce Radia Ljubljana obve* ščarno, da bomo predvidoma v dopoldanskem in popoldanskem času prenašali veliko zborovanje iz Kopra in otvoritev obratovanja Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. Cas pričetka prenosa bomo Javili po radiu. 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30—6.35 Pregled tiska; 7.15—7.30 Reklame; 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva, 8.00 O športu in športnikih: Doživetja v naravi; 8.15 Domača pesmi za prijetno nedeljsko jutro;
9.00	Otroška predstava — Erick Kästner, prir. J arrives Kruess: 35. maj; 9.40 Operetna in lahka glasba; 10.00 Družinski pogovori: O Američankah; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert Josef Haydn: Koncert za rog in orkester št. 2 v D-duru, Ludwig van Beethoven: Četrta simfonija; 11.00 Oddaja za Beneške Slovence; 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Pol ure za našo vas; 13.30 2eleli ste — poslušajte! 15.15 Lahka glasba; 15.30 Po naši lepi deželi — Bojan Kardelj: Po zahodnem delu Makedonije;
16.00	Javni veseli večer Radia Ljubljana; 18.00 Promenadni koncert; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.15 Večerni operni koncert; 21.00 Kulturna kronika — Janez Menart: Kaj bi in kaj ne bi (ob izrednem plenumu književnikov); 21.15 V svetu ritmov in melodij — sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana ln Ljubljanski plesni sekstet; 22.15 do 23.00 Nočni koncert sodobne simfonične glasbe (Frank Martin. Bela Bartok); 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba); 22.15—23.00 UKV orogram: V plesnem ritmu
SOBICO za pisarno trgovine z živili »Pri livarju«, Ljubljana, Djakovičeva 2, iščemo v šiški ali centru mesta.	19136-9
VELIKO DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom v Portorožu — eventualno tudi službo knjigo- * vodje — zamenjam za ustrezajočo v Ljubljani. Obrnite se: Vera Nikolič, Portorož 203, ali Jovan Nikolič, Ljubljana, Kolodvorska '22-111., desno. 19177-9 ZA rUMOC v gospodinjstvu išče sodo pošteno dekle z dežele. Rodič, Parmova 20/1.	19222-9
MIRNA ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje ali sobo. Plačata dobro.. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. PRAZNO SOBO s posebnim vhodom (iz veže), poceni, v centru zame-
njam za večjo ali malo enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Priložnost — nujno«. 19210-9
pod
STUF
DVOINPOLSOBNO komfortno stanovanje v strogem centru zamenjani za večje. Ponudbe pod »Kmalu« v ogl. odd.	19196-9
DVE SOBI ob tramvaju zamenjam za sobo v centru. Ponudbe pod »Poseben vhod« v ogl. odd. 191S6-9 VELIKO NAGRADO dam za opremljeno ali prazno sobo. Ne pijem La ne kadim, brez obiskov. Ponudbe [>od »Poklon« v ogl. odd. 191S5-9 UDENT TEHNIKE (Vojvodinec) išče opremljeno sobo, plača zelo dobro. Ponudbe pod »Vojvodinec« v ogl. odd.	191S4-9
ENOSOBNO STANOVANJE in enO posebno sobo v prizemlju ter garsonjero v visokem pritličju iigodno prodam Imformacije: Rožna dolina. Cesta XV/8.	19283-3
OPREMLJENO SOBO v bližini centra ali v bližini tramvajske postaje iščem. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd.	192S7-9
SOBO, prazno ali opremljeno potrebuje oolničarka, po možnosti v bližini Splošne bolnice. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 19177-9 GARSONJERO — veliko, v centru — zamenjani za enoinnol ali dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«.	19249-9
ENOSTANOVANJSKO trosobno hišo s pritiklinami in vrtom, sončno, zamenjam za komfortno, sončno etažno stanovanje, v novejši zgradbi. Ponudbe pod »Dve osobu v oerl. odd.	19255-9
ZAMENJAM prazno sobo s souporabo kooalnice v Kranju pod istimi pogoji v Ljubljani. Ponudbe pod »Novi blok«, v ogl. odd. 19273-9
DNE 14. XL 1954 je bilo najdeno moško kolo na Ižanski cesti. — Naslov v ogl. odd. 19141-11
PiL:), ionski	,^.lad, č:.., ... io-
rjavo pisan, se je zatekel. Proti nagradi javiti: Gostilna Slepi Janez, Celovška cesta 264.	19247-10
5.	NOVEMBRA se je našla manjša vsota denarja proti Šentvidu. Dobi se pri Košak, Preradovičeva 2, Bežigrad.	19239-11
ZENSKA SREDNJIH LET gre v skupno gospodinjstvo k samski osebi, lahko vdovec ali upokojenec. Ponudbe pod »Resno« v ogl. odd. SITUIRAN samski upokojenec želi za skupno gospodinjstvo gospodinjo od 40—50 let z lastnim stanovanjem. Ponudbe pod »Stanovanje« v ogl. odd.	1921S-11
LEPO RAZVITEGA in zdravega dveletnega fantka oddam za svojega. L* resne ponudbe pod »Bister fantek« v ogl. odd.	19252-11
SAMEC srednjih let, državni uslužbenec z novo dvostanovanjsko hišo, takoj vseljivo in vsem pohištvom, zeli spoznati dekle staro okoli 25 let — lahko brez vsakega premoženja. Pridejo v poštev samo resne ponudbe, katere poslati v ogl. odd., pod »Ljubljana — izredna prilika«.	19269-11
KER SE SIRIJO neutemeljene govorice o smrti mojega očeta, javljam, da bom proti vsakomur, ki bi kaj takega govoril, uvedel sodni postopek. Hočevar Franc, Repnje «t. 3. r». Vod;~v	i<y?oA-i i
ANGLEŠKO-AMERIŠKE ČASOPISE, ilustracije, žurnale, revije Vam dostavljamo mesečno na dom za minimalne prispevke. Razen tega ure angleško-ame-riškega jezika za začetnike ln druge — brezplačno! — Zahtevajte prospekt! Pismu priložite 30 din. English-American, Beograd, Dositejeva 3.	18208-11
FECE ROZALIJA, gospodinja iz Šoštanja, Titov trg štev. 5, preklicujem kot neresnične govorice, ki sem jih iznesla o Je-žovnik Mariji, šivilji lz Šoštanja, Partizanska pot 7, ter se zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. 19200-11
»•»•••
Za takojšnji nastop išče- j mo finančnega knjigovo- j ijo in sposobne admini- ■ strativne moči. — To- * varna pletenin Sežana '■
I SCEM O SPOSOBNO OSEBO ZA MESTO	j
Sefa poslovalnice »putnika« v kranju 1
kt bi hkrati opravljal posle tajnika Turističnega dru- • štva. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službo- • vanja in izobrazbe poslati podružnici »Slovenskega • poročevalca« Kranj pod »Nastop takoj«	j
latilo tudi po 29. novembru
če se odloži ratifikacija pariških sporazumov, je izjavil Molotov v posebnem intervjuju »Pravdi«
MOSKVA, 20. nov. (Tanjug). — »T.ahko bi se dogovorili tut*)! za drugi» drl'iam za ski’canje posvetovanja o evropskih problemih, č« se odloži ratifikacija ^ri.sfrih s^^nzumov«, je •‘zjavil danes «'»vjetakfl runami* mirIVffT Mo-lc'ov uredništvu *Pr?v'l,e<i.
Nadaljeval je, da je »irsta ev-rcrsldh držav zavzela pozitivno »v-lišče do sovjetskega predloga o konferenci, nekateife pa še ni-s~» Izrazile svojega -nnenja. Glede 7t>a, FranVie Im Velike Brif.a-rije je Molotov dejal, da te vla-f* še niso odgovorile na sovjet-5i<i predlog, vendar zaključuje iz ir;av odgovornih ffržavnikorv. da 7?.vzeensiio te dežele negativno s^oliščte do snvjetsklega predloga. P-išli smo dr» F>repr*čan.1a. Je nada1 j oval rohster. da te države r? saoio ne sprejemajo sovjetskega vabila, marveč se tudi trudijo na vsak način preprečiti posvetovanje in vtršijo pritisk na d'Mge evropske države, na njihove parlamente, politične stranic- gn posamezne polit*1*?.®.
Po mnenju Molotova sprelem sovjetskega vabila ue more škodovati uliti eni državi, nasprotno pa lahko prinese zavrnitev gkođo interesom miru v Evropi. Oboro-f’tev Zahodne Nemčije bi ustvarila v Evropi nov položaj in bi v tem slučaju miroljubne držav,e r-oral* razmišljati o novih ukTe-pih za svojo varnost. Soivjetska 7' pza Je dolžna opozoriti s svoje ftranj na tu. da služijo paTiš»1?* sporazum» pripravam nove vojne v Evroipi in da je edina pot, ki odgovarja interesom mira — organizacija evropske kolektivpe varnosti.
Molotov Je odgovoril rijltrdilno na tretjte vprašanje »Pravde«, če smatra SZ za mogoč dogovor z drugftmi državami glede nemškega vprašanja. Toda, je dodal, dogovor Je možen samo pod pogojem, da se zainteresirane držaje zedinijo v tern, da Je glavna na-l°?ra združitev Nemčtije, ne pa ob'4'ož-i^ev enega ali drugega njenega dela.
Na koncu je Molotov Izrazil mnenje, da pomenijo trditvie. da ratifiikacija parišiklh sporazumov n* bi ovirala nadaljnjih razgovorov zahodnih držav s Sovjetsko zvezo, poskus, naipraviri v javnosti zmedo. Po njegovem mnenju bi ratifikacija pariških sporazumov napravila evropski položaj Se bolj zapleten in za rešitev ne-
riegejjlh evropskih vprašanj bi bilo več težav kot jfth Je sedaj, zlasti kar se tiče Nemčije. Razgovori bi imeli svoj pomen s>a-mo tedaj, če se ZDA, Francija in Velika Britanija odfrečejo ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije in njenemu včlanj.enju v vojaške bloke, Je končal minister Molotov.
Odmev v Washing tonu
WASHINGTON, 20. nov. (AP). Tukajšnji diplomatski krogi mislijo, da ponudba Molotova o odločitvi predlož-enJe konference ne bo vplivala na zahodne države pri ratifikaciji pariških sporazumov. Isti krogi pa kažejo zanimanje za ponudbo, ki jo Je dal Molotov in se vprašujejo, kaj želi Sovjetska zveza s to diplomatsko akcijo doseči. Opazovalci so prepričani, da vrši SZ izreden, toda neuspešen poskus preprečiti po-
novno oborožitev Zahodne Nemčije. Prevladujte mnenje, da je MoskJvo posefcno pijizadejala Men-dčsova Izjava, da ratifikacija pariških sporazumov »ni stvar trgovine« v razgovorih z Vzhodom.
WASHINGTON, 20. nov. (Reuter). Zvedelo se je, da sta se Dulles In Mendčs-France zedinn-la, da zadnji sovjetski predlog o odložitvi konference evropske varnosti pod pogojem, da se odloži ratifikacija pariških sporazumov. ni vreden resnega razpravljanja.
Smrtna kazen za atentatorja
Kairo, 20. nov. (AFP) Egiptovski državni tožilec je danes predlagal smrtno kazen za Mahmuda Abdela Latifa, atentatorja na predsednika vlade Nasera. Izjavil je, da je Latif premišljeno izvršil atentat in da je duševno zdrav.
Hkrati so uradno sporočili, da se bo v ponedeljek začela obravnava proti vrhovnemu vodji organizacije »Muslimanski bratje« El Hodeibiju, ki je obtožen, da je hotel strmoglaviti vlado predsednika Nasera.
Enote» program
/aoonskih socialistov
TOKIO. M. nav. (AP). Obe Ja.
ponsW sorijaiistlčnl «tranMi sta danes objavili .skupni program, v katereen zahtevata sklenitev mirovne pogodbe in trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo in KU
Elendes le zelo zadovolfeo
WASHINGTON, 20. nov. (AFP). Mtendčs-France je izjavil, da je »zelo zadovoljen« s štiridnevnimi razgovori v Washingtons »Oba sva mnenja, da so blili razgovori zelo zadovoljujoči.« Je dodal Dulles.
Današnji razgovori uo trajali več kot 4 ure in so blH daljši kot vsi dosedanji.
WASHINGTON, 20. nov. (AFP). Evropska enotnost, francosko-aomškl odnosi, Indokina in Severna Afrika so bila glavna *pra« šanja francosko-ameriških razgovorov, fcji so bili nocoj končani. Uradni komunike pravti, da bo Ultra ratifikacija pariških sporazumov okrepila enotnost zahodnega svejfca. M en dč s-Franc e je dal optimistično poročilo o perspektivah razvijanja plodnejših odno-
TEHERAN, 20. nov. (AFP). — Šestdeset funkcionarjev iranskega pravosodnega ministrstva so danes suspendirali! pod obtožbo, da so »skiupatAzjerji KP«. V začetku tedna so odpustili že 12 univerzi-tetnilh profesorjev, med katerimi je bil tudi bivši predsednik Med-žlisa. Odpustili so jih zato, ker so podpisali manifest o »gospodarstvu brez petroleja«, kotiere g a besjedilo je bilo blizu politiki Mo-sadiika.
sov med Francijo In Zahodno Nemčijo, čemur pripisujejo ZDA velik pomen. Glede Indokine, pravi» koenuniktt, so se sporazumjeli, da se občasno prouči izvajanje francoske in amotti&e politike na tem ozemlju.
tajsko ter odstop od JoSidJfcn« pro-
amerlške zunanje politiko.
Skupni predstavnik desne in ?e-vr socialistične stranke Je Izjavil, da so pri sestavljanju programa imeli pred očmi, da bo moral predsednik vlade Jcšida prej ali slej razpustiti parlament in razpisati netve roüitve. Socialisti Imajo sedaj 133 poslanskih mesfc. Združili so se z desid,enti konservativne stranke, da bi lahko parlament sprejel resolucijo o nezaupnici vladi. V skupnem programu izražajo prav tako nasprotovanje oborož^ivi Jap-onsfc e s pomočjo anwrt4gkega programa o kolektivni varnosti.
„Pravda" o reorganizacij! centralnega aparata
MOSKVA, *0. nov. (Tanjug). — UKreipi za reorganizacijo strukture ministrstev, ki sle sedaj izvajajo, pomenijo, kot piše današnja »Pravda«, prvi korak pri zagotovitvi bistvenega zboljšanja dela državnega aparata. »Pravda« in drugi listi kažejo zaskrbljenost za nameščence, ki jih bodo zajeli novi ukrepi o zmanjšanju števila ljudi v administraciji in upravnem aparatu In v nekatlerih podjetjih. List piše, da bodo nameščenci. katere »bodo poslali na novo delo« v kolhoze, sovhoze ali MTS, dobili dve .plačd, če bodo šli na novo službeno mesto, tri plače pa, če gredo v sovhoze in' MTS na novo ob c J-lani zemlja ali v gozdno industrijo v seVer-
TSC3IC=>BC3BC3IORC3aO»OaOaOIOIC3IC3 0aOIC3IC3aOIC3aC3BC
o
■
o
■
o
■
o
■
o
a
n
o
a
o
B
o
m
o
B
o
B
o
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
JBOIOBOBOIOIOIO CD B CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CDS CZ) H CD B CD H CD H CD Bi CD ■ CD 1C
u
BS
0
B
0
B
0
B
0
B
n
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV,
LJUBLJANA, Dolenjska cesta 76, teleion 21-355 obvešča
vse cenjene odjemalce in dobavitelje o spremembi dosedanjega naslova
(»MESTNO STROJNO PODJETJE«) ter se toplo priporoča za nadaljnja naročila.
Proizvajamo: električne vrtalne stroje tipa 0-15 — namizne, tipa 0-20 in 0-23 — prosiostoječe,	.
ekscentrične stiskalnice 61 in 301, hidravlične teleskopska dvigala, patentna kurišča za parne kotle (Dvordžak), strminska dvigala, siroje za merjenje žice In razne stroje po dostavljenih načrtih.
KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU FLR JUGOSLAVIJE K PRAZNIKU — 29. N0VEMBRU1
nih predelih SlbirlJ«. Urala in Daljnega vzhoda.
Ko kritizira sedanji položaj v nekaterih oddelkih držaVnega aparata, navaja »Pravda«, da Številni oddelki v teh ustanovah še vedno bolujejo na centralizmu in uradniškem birokratskem delu. »Pravda« opozarja odgovarjajoče funkcionarje, da »e osebe iz državnega aparata, na kaiHere se nanašajo sedanji ukrepi, premeščajo v proizvodnjo, ne pa kot se je dogajalo doslej, iz enega na dTugo delovno mesto v državnem aparatu.
V NEKAJ VRSTAH
OAKRIDGE, 2«. nov. (Reuter) Izvedelo se je, da je končana graditev 2 velikanskih atomskih tovarn, ki sta v marsičem omogočili povečanje ameriške proizvodnje urana za izdelovanje atomskega in vodikovega orožja. Graditev je stala približno milijardo dolarjev.
TEL AVIV. 20. nov. (Reuter). Predsednik Izraelske komisije za atomsko energijo David Bergman je izjavil sinoči, da so izraelski znanstveniki in inženirji našli cenen in ekonomičen način za pri' dobivanje urana iz fosfatov, ki jih ima Izrael velike količine, iznašli so tndi novo metodo pridobivanje težke vode, droge važne potrebščine za pridobivanje atomske energije.
NEW DELHI, 20. nov. (US). V zadnjih nekaj dneh je nad 100 oseb zapustilo portugalsko posest Dlju in se preselilo na Indijsko ozemlje.
PEKING, 20. nov. Kot javlja Nova Kitajska, so kitajska letala danes dvakrat bombardirala kuo-mintangkl otok Pišan.
RIM, 20. nov. (Tanjug). Nocoj Je prispel v Rim na uradni obisk podpredsednik indijske iiepubliike Rada Knišnan. Na letališču sta ga sprejela Scelba in zunanji minister Martino.
SAH
Jugoslavija 6.5:2.5 (1)
Z. Nemčija
Rieselsheim, 20. nov. V L koču
Jugoslavija vodi proti Zah. Nemčiji 6.5:2.5 (1), lzidll posameznih parttßj pa so naslednji: Pirc : Unzioker remi. Schmidt : Gldgo-rič remi, Trifunovič : Pfeifer 1:0, Heinüke : Fuderer 0:1, Matano-vič : Tteschner 1.-0, Nlphaus : Ra-bar 1:0, ivlcov : Lehman 1:0, Joppen : MiMč prekinjeno. Nedeljko-vič : Gilg 1:0, Darga : Djuraše-vič remi.
SVETOVNO PRVENSTVO V STRELJANJU
Naši sedmi s precizno puško
Caracas, M. nov. Včerajšnja tekmovanja na svetovnem prvenstvu strelcev so dala tele rezultate:
s puško malega kalibra (5.6 mm) stoje na 50 m: Bogdanov S80, Borisov (oba SZ) 379, Sundberg (Sv) 378 krogov Itd. Ekipno: SZ 1863, Norveška 1848, Švedska 1842 Itd.
Streljanje na bežečega Jelena a 50 streli na 100 m: Romanenko (SZ) 224 krogov in tudi ekipno Je bila najboljša SZ z 857 krogi.
V	streljanja ■ paško malega
kalibra leže za kolajno mojstra strelca Je bil včeraj Izvršen pomemben popravek. Namesto Američana Westergarda je bil uradno razglašen za zmagovalca Rus Borisov s 899 krogi. Razen njega je še šest strelcev doseglo enako število krogov, Westergard pa Je prišel s 399 krogi na peto mesto.
V	streljanju s puško malega kalibra kleče: Bogdanov 396, Borisov 395, Itkls (vsi trije SZ) 393
DRŽAVNO PRVENSTVO V SABLJANJU
Hrvatsku rodi
Maribor, 20. nov. V Mariboru ae Je dane* začelo državno prvenstvo v sabljanju, na katerem sodelujejo najboljše republiške ^kipe. Udeležba je žal omejena simo na tri zastopstva, in sicer Hrvatske, Srbije In Slovenije. Ob url, ko to poročamo, je bilo končano tekmovanje v ženskem flo-
Mladina bo deležna še več pomoči
Pred dnevi ao tudi «mučarjt Šoštanjhkega Usnjarja podali obračun svojega dela v preteklem lfetu. Iz podrobnih poročil Je bilo razvidno, da je bilo delo kluba v preteklem letu precej plodno. Čeprav šteje le 40 registriranih članov, ima v svojih Vrstah nad 200 pionirjev, ki Jim klub posveča vso pozornost. Uspeh ni izostal. saj se Je v prete&Hem letu naučilo smučati okrog 100 pionirjev in mladincev, ki so že vključeni v klub. Vendar pa Je opaziti, da posveča klub vse preveč pozornosti skakalni disciplini, medtem Iko za teke v Šoštanju ni zanimanja. Na področju celotne Salleške doldlne, so prav za teke odlični tereni, katiere bo pogrebno v prihodnjem letu bolj izkoristiti. Klubu ni uspelo do sedaj navzlic prošnji dobiti dovoljenja za Izsek smučarske proge v Šentvidu, kar pa upajo, da bodo Izvedli v prihodnjem letu. Kot ostali kiubl, se tudi smučarji borijo z velikim finančnimi težavami. Največ podporie so bili deležni od tovarne usnja v Šoštanju ter okrajnega ljudskega odbora, ki oba kažeta mnogo razumevanja za napredek t« športne panoge.
Na občnem Zboru so po razpravi sklenili, da se bodo takoj lotili popravila skakalnice. V povezavi z drugäcü društvi to pristojnimi krogi, predvsem a društvom prijateljev mladtoie bodo tem podaril smuči, kar bo vsekakor imelo dobre posledice za razvoj množičnega smučarstva v SaleSki dolini. Prav tako so sprejeli obširen program tekmovanj v tej sezoni.
V LJUBLJANI, CELJU IN MARIBORU
Neka] točk bi moralo pasti...
Letošnja nogometna sezona je sicer res že v zatona, toda kljub temu nekateri še niso opravili za točke vsega.
Predvsem v hrvatsko-slovenskl ligi, kjer Je danes na vrsti zadnje Jesensko kolo z vsemi šestimi srečanji, od katerih bodo kar tri pri nas doma, in sicer v Ljubljani med Šibenikom In Ljubljano, v Celju med Kladivarjem in Ri-jeko ter v Mariboru med Železničarjem in Splitom. (Ljubljanska tekma bo, kakor smo žg opozorili, popoldne ob 14.30 na stadionu v Šiški.)
Nekaj točk bi že moralo ostati doma od teh šestih, ki so na voljo za naše udeležence v tej konkurenci.
Cisto poseben dogodek pa bo na nogometnem Igrišču Slovana danes ob 19. url, kjer bo ponovljena pred kratkim razveljavljena prvenstvena tekma med domačima enajstericama Krima in Slovana. Krim je najresnejši kandidat za jesenskega prvaka v zahodni skupini slovenske iige in bo hotel v tej tekmi po vsej sili zmagati, moral pa bo tudi zelo skrbno paziti, da ne bo prejel nobenega zgoditka, ker bi to utegnilo usodno vplivati na količnik golov in .seveda tudi na vrstni red v razpredelnici. Bitka bo vroča...
Tako bo torej danes po naših domačih nogometnih terenih še vedno vrvenja in ugibanja še vedno dovolj ...
*
reta z naslednjimi Izidi: Slovenija—Srbija 8:8 (tuši 44:52), Slovenija—Hrvatska 6:10, Hrvatska — Srbija 8:8 (tuši 46:46).
Končno stanje po prvi točki: Hrvatska 1.5, Srbija 1, Slovenija 0.5.
Ianed nastopajočih so najbolj ugajale Frangeševa (Sl), Markovičeva (Sr) in Segič-Gredlova (Hrv), ki so v osmih borbah pospravile po 6 zmag.
Tekmovanje se nadaljuje jutri.
KOVINARJI SE PRIPRAVLJAJO
Mestni odbor sindikata kovinarjev za mesto Ljubljana, prireja prihodnji mesec kovinarski teden, ki naj bi prikazal napredek na tem področju dela. V dneh od 4. XH. do 11. XH. bodo tudi razna športna tekmovanja med kovinarskimi podjetji. Nogometaši n. pr. bodo v predtekmovanju igrali takole: Rog—Litostroj I. (23. t. m. ob 15 na Slovanu), Telekomunikacije—Litostroj n. (25. t. m. na igrišču Litostroja), Inštitut za elektrozveze—Saturnus (26. t. m.). .
Občni zbor Zlmsko-športnega kluba Celje. Glede na to, da Je v Celju več športnih kolektivov z Imenom Kladivar, so se na zadnji skupni seji drsalci in hokejisti odločili, da bodo občnemu zboru, ki bo danes z začetkom ob 9.30 uri v vrtni dvorani hotela Evrope, predlagali preimenovanje
Prihodnje evropsko atletsko prvenstvo bo v Stockholmu. Evropska komisija mednarodne atletske federacije je predsmočnjim sklenila v Rimu, da bo prihodnje atletsko prvenstvo Evrope 1. 1958 v Stockholmu. Kandidati za to organizacijo so bili: Düsseldorf, Frankfurt, Hannover, Stuttgart, Helsinki, Budimpešta, Beograd, Stockholm ln Praga.
»Svet pod Triglavom«. Planinci z Jesenic pripravljajo samostojno planinsko edicijo z naslovom »Svet pod Triglavom«, ki bo obsegala nad 150 strani raznovrstnega planinskega čtiva. Knjiga, bo opremljena tndi s številnimi slikami, skicami in risba-ni. Svoje sodelovanje pri tej planinski izdaji so obljubili številni znani planinski pisci.
krogov itd.
L Švedska 1643, L.
... 8. Jugoslavija 1883, za njo pa
Venezuela. Izmed posameznikov so Jugoslovani dosegli tele rezultate: Cuk 383, Mašek 178, Pršu-hart 178, Bončlč 211, Ješ 171 krogov.
V tekmovanju za ekipno plasma v streljanju s puško malega kalibra leže Je Jugoslavija med 15 državami zasedla sedmo mesto. Zmagala ja Švedska s 1988, z njo pa so Norveška 1936, SZ 1986, Fin-ska 1986, ZDA 1980, Filipini 1979, Jugoslavija 1975, Mehiko 1972, Peru, Švica, Nemčija, Kuba itd. Izmed posameznikov so Jugoslovani v tem streljanju dosegli tele rezultate: Bončlč 393, Mašek 895, Cuk 394, Petrovič 334, Itd.
Prvenstvena nogometna tekma X. kola I. zvezne lige med BS K in Radničkim se je končala 0:1 (0:0) 'v korist Radirilčkega. Edini g'-’ tekmje je dal Petakovlč.
Mojstra bele žogice
Japonec Tahlta Ogimura se Jt po dveh zaporednih porazih v Zagreba vendrale revanžira. Harangozu, ki ga je premagal ž:L
Villm Harangozo sodi po Ja-pončevem mnenju na 4. mesto na svetovni vrednostni IestvioL
V E L E Ž E L E Z N I N A
MERKUR
KRANJ
K Prazniku republike Čestitamo vsem delovnim kolektivom, odjemalcem
In dobaviteljem!
★
Tudi v bodoCe vas bomo skrbno In solidno oskrbovali z vsem tehničnim
materialom.
Čudno je, kako prvi vtis zlahka premoti človeka. Se prejšnji večer jo je imel za sebično, lokavo in neumno bitje, a ni v reAici ne eno ne drugo. Kajpada je neuglajena. A kdo pride na svet že uglajen? Vse to ji je zgolj varovalna vnanja lupina. Kdo si je ne bi omislil, če bi bil prisiljen živeti takšno življenje? Pod raskavo lupino pa se skrivata bister um in dobro srce.
V dobršni meri ji je bil prirojen dar pariških pobalinov za posnemanje. Neverjetno, kako je zadela Patouja in njegov vreščavi glas. Pridržala je glavnik nad zgornjo ustnico in posnemala renčanje, ki mu je uhajalo izpod brkov. »Narednik Baltazar Patou, pododdelek policijske straže. Pri našem delu ne nosimo uniform.« Ni bilo dolgo in že se je na vse grlo krohotal njenim škratastim gibom in robati odrezavosti Klical jo je Marie. Ob bližini njenega telesa in ob zadržani nečimrnosti, s katero si je ličila ustnice in črtala trepalnice s prižgano vžigalico, ga je oblivala zona. Zbijala sta ce!6 šale na račun njegovega »delovnega klobuka«.
Ko se bo nocoj vrnila, bo imela na sebi novo obleko. O, ni je bilo lahko pregovoriti, da je vzela denarl »Saj sem ti vendar rekla, da bom tvoja brez plačila, ne?« je ugovarjala. Navsezadnje pa je le priznala, da je njena obleka že močno obnošena in njeno perilo potrebno obnove. Šalila sta se na račun njenih c u 1 o 11 e z dvoreznimi šalami, ki jih med smehom in poljubi tako radi zganjajo nežni zaljubljenci. Naposled je le vzela denar. Nikoli ne bo pozabil njenega izraza, ko je zagledala bankovec za sto frankov. »Sto frankov...« Kar jecljala je in lovila sapo. Ubogo dekle, življenje je bilo do nje tako kruto: nikoli je ni seznanilo ■z drugim razen z umazanostjo in bridkostjo. Toda on bo vse to prevrgel...
Na Boulevardu Clichy je poklical izvoščka in se peljal k
u Mlekarna. — Op. prev.
Drouantu, kjer je naročil večerjo, ki naj mu Jo dostavijo na dom. »In Le pozabite na šampanjec .MoSt et Chandon 78’. Pridcnite še nekaj steklenic konjaka!«
Potlej se je peljal v cvetličarno. Prišedšl k trgovine je izvoščka odslovil. Ko jo je mahal proti bližnji crčmerie," je zaslišal kraj sebe vesel, vreščav glas.
»Bonjour, monsieur Toulouse! Kdo bi si mislil, da se bova takole srečala? To ti je naključjel In prav, ko sem mislil priti k vam na kratek obisk!«
Bil je Patou, taisti Patou, ki je prejšnjo noč zvil Marie roko, da je zakričala od bolečine. Njegova prisrčnost je bila videti dokaj naravna; toda v njegovem nenadnem pojavljenju je vendarle bilo nekaj, kar ni moglo pomeniti nič dobrega. Naključje — resda!
»Zastran česa ste me hoteli obiskati?«
Vnovič tisti prešerni smeh. »O, nič takega, monsieur Toulouse, prav nič. Greste noter, da bi kaj prigriznili? Lačni, a? Oho, nič primernejšega za vzbujanje teka kakor malce amour! Vam ne bo neprijetno, če vstopiva skupaj?«
Cršmerie je bila ena iž dolge vrste restaurants sanitaires,” ki jim je botrovala občina zavoljo pobijanja alkoholizma in širjenja potrošnje mlečnih izdelkov med revnejšimi sloji. Obroke so sestavljali jajca, surovo maslo in sir; edina pijača, ki so jo točili, je bilo mleko. Taka podjetja so se ponašala s čistostjo, stenami iz belih ploščic in krepostnim vzdušjem. Lokal je bil ob vsakem času pičlo zaseden, a ob tej popoldanski uri je bil malodane prazen.
Sedla sta za mizo z marmornato ploščo in Henri je povedal svoje želje togi natakarici, ki je bila videti vseskozi brezmadežna.
»Bojim se, monsieur Patou, da se boste morali zadovoljiti
M Zdravstven« restavracij«. — Op. prev.
8 čašo mleka,« je dejal, prizadevajoč si, da bi bil videti neprisiljen in dobre volje.
Detektiv je sprejel ponudbo * isto toplo priljudnostjo. Lagodno si je snel ozkokrajni klobuk, ga položil na stol kraj sebe in si dalje tlačil pipo. Delal je videz, kakor da ima časa na pretek. Medtem ko je Henri pogoltno spravljal vase omleto, je Patou na dolgo in široko kramljal o vremenu in o škandalu v Panami, ki je prav tedaj jel polniti stolpce časopisov.
Lele pri posladku je nekako mimogrede pripomnil, kakor da bi mu pravkar šinilo v glavo: »Veste, monsieur Toulouse, sinoči ste mi jo pa pošteno zagodli Malce ste me povlekli za nos. Vaša domislica o tistem drugem dekletu, ki je menda smuknila v rue Fromentin, je bila res imenitna. Takrat je zvenela kar prepričevalno.«
Hudomušno se je zahihital in še naprej tlačil s palcem tobak v pipo.
»Ko pa ste vi in vaša demoiselle« — ironija v njegovem glasu je bila tolikšna, da je Henri dvignil pogled s krožnika — »odšla, sem zadevo malce premislil. ,Kako neki,* sem si dejal, ,kako vendar je mogel videti, da je dekle smuknila v rue Fromentin, ko je bila tako neprodima tema, da ne bi bil mogel opaziti na deset korakov niti slona? Prijateljček Baltazar Patou,* sem si rekel, .tale monsieur Toulouse ti je pravi prebrisanec. Dobro te je potegnil za nos. Oprostite izrazu, dal ti je ponarejen krajcar za vola!’«
Srknil je malce mleka in si jel gristi konce brkov.
»Monsieur Toulouse, vi ste še mladi, zato bi vam rad dal dober nasvet.«
V njegovem vedenju je bilo opaziti komaj opazno spremembo.
»Tega ne bi bili smel! storiti. Za nič na svetu ne. Ne zamerim vam, da ste me potegnili, čeprav dobro vem, dS Marie ni prišla z vami, kakor ste trdili, toda...«