YU ISSN 0040-1978
LETO XLI, ŠT. 24
Ptuj, 23. junija 1988
CENA 300 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Nad devet milijard škode (stran 2)
Predstavitev knjige Franca Šetinca
(Stranj)
Poslovni paket Branka Juriča (stran 4)
Tik pod stropom je nevarno (stran 5)
Komu zvoni (stran 6)
Dobrodošli
v Ptuju
Ob sobotnem prihodu dveh
muzejskih vlakov v Ptuj je
enega od okoli 600 avstrijskih
turistov igranje Mini štajerske
show godbe tako prevzelo, da
je zajuckal in zaplesal. Pozne-
je so se obema pridružili še
folkloristi iz Cirkovc in Mar-
kovec, v Ptujskih toplicah pa
so zaplesali še drugi gostje.
Več o tem na zadnji strani.
Foto: M. Ozmec
Kljub vsemu
Gaudeamus
igitur . . .
Okoli 500 učencev zaključnih raz-
redov Srednješolskega centra v Ptuju
je minuli petek, 17. junija, opravilo
svoj zadnji veseljaški pohod po uli-
cah starega mesta. Čeprav jim. ne pra-
vimo več maturanti, so med piska-
njem in vzklikanjem večkrat zapeli
staro maturantsko himno Gaudeamus
igitur...
Okoli poldneva so pred centrom
opravilo slovesno predajo ključev,
zvečer pa je bilo njihovo veselje sliša-
ti in čutiti tudi po nekaterih ptujskih
lokalih. Želimo jim srečno pot v novo
življenje.
Foto: M. Ozmec
V nedeljo pričetek
ZMDA Slovenske gorice
Medtem ko se je v naši domo-
vini ponekod brigadirsko poletje
že pričelo, bomo v ptujski občini
dočakali brigadirje zvezne mla-
dinske delovne akcije Slovenske
gorice šele to soboto. Organiza-
torji pričakujejo, da bo v dveh iz-
menah do 14. avgusta na akciji
sodelovalo okoli 400 brigadirjev
•n raznih krajev Jugoslavije, ki
hodo tudi letos opravljali svoje
humano in prostovoljno delo na
območju ptujske in lenarške ob-
čine.
V prvi izmeni bodo na akciji
sodelovali brigadirji iz Celja in
pobratenih občin Doboj ter Ču-
Pnja, iz Sanskega mosta v BiH,
'Z Pulja, Probištipa v Makedoni-
ji, iz Srbije bo sodelovala poseb-
na brigada JLA, poleg tega pa
Pričakujejo še 10 študentov iz
Gruzije, vseh skupaj bo okoli
200, nadaljevali pa bodo izkop
druge etape vodovoda na Maj-
skem Vrhu v Halozah in opra-
vljali vzdrževalna dela na melio-
["acijskih sistemih v občini. Priča-
■^"jejo, da bodo pn strojnih delih
Poinagali tudi pripadniki JLA z
f^ariborskega območja.
.. ^ drugi izmeni bodo sodelova-
" pngadirji iz Črnomlja, iz Plje-
^'Je v Črni Gori, Ludbrega v Hr-
Sente v Vojvodini, Kur-
surnlije v Srbiji ter posebna spe-
brigada Rdečega kri-
^ Slovenije. badfrii bodo -
J^g! izmen: --nef ^eiovi^čr la
Območiu obč-ie LJ r Predv-
Cn IfV ,	. ;
omrežje od Voličine do Gradišča
v Slovenskih goricah, kot rezervo
pa so v programu zapisali še de-
lovišča v Juršincih, na Polenšaku
in Destrniku.
Ce je udeležba brigadirjev za-
gotovljena, imajo organizatorji
akcije velike težave s financira-
njem. Po sedanjih cenah bo akci-
ja veljala prek 140 milijonov di-
narjev, medtem ko so podpisniki
samoupravnega 'sporazuma za-
gotovili le 103 milijone. Prepriča-
ni so, da bodo manjkajočih 40
milijonov lahko zagotovili v
okviru podpisnikov družbenega
dogovora, saj v ptujski čbčini de-
narja za to nimamo. Še to: štab
akcije in obenem bivalno naselje
brigadirjev bo tudi letos v domu
učencev v Ptuju, kar bo stroške
izvedbe akcije nedvomno v pre-
cejšnji meri povišalo.
M. Ozmec
Poroka
ptujskega para
v petek, 24. junija, gosti Ptuj na poroki ptujskega para '88 pare
ljubljanske Ohceti, ki prihajajo iz Belgije, s Cipra, iz Švice, Av-
strije, CSSR, Italije, Madžarske, Nizozemske, Francije, ZDA,
ZRN in Jugoslavije.
Program:
11.00 Postanek parov pri gostišču Kureš v Šikolah
11.30 Šranganje na trgu MDB v Ptuju
12.00 Sprejem parov v grajski restavraciji na ptujskem gradu
12.30—13.00 Ogled muzeja na ptujskem gradu
13.30 Poroka v grajski viteški dvorani
14.00 Svatovsko kosilo v grajski restavraciji
15.30 Sprevod parov skozi staro mestno jedro v vinsko klet
17.00 Tekmovanje parov v ženitovanjskih igrah in kmečkih opravi-
lih
Igre bo vodil Mito Trefalt.
Po prireditvi bo zabava s plesom; igral bo ansambel Prerod.
Pestra gostinska ponudba; njena posebnost bo vol na ražnju
Pridite in veselite se skupaj s pari z vsega sveta.
Predprodaja vstopnic v hotelu Poetovio, turističnih agencijah in tr-
govinah MlP-a z 10-odstotnim popustom — 1500 din; na dan pri-
reditve 1700 din.
UVODNIK
Dobre rešitve na pot
pospremi delavec
Pomemben je čas. v katerem živimo. Označili smo ga za prelomnega, za
odločilno leto. leto streznitve, leto opiranja na lastne moči. leto odločitve, le-
to. ko bomo dokončno pometli z vsemi slabostmi v naši družbi, gospodarstvu,
političnem sistemu, v družbenopolitičnih okoljih, za leto. ko bomo zavihali ro-
kave in z novimi, boljšimi rešitvami, predvsem pa z več dela. z več odgovorno-
sti, enotnosti, organiziranosti, koordiniranosti, s treznimi skupnimi odločitva-
mi rešili nakopičene probleme.
V ta namen smo popisali na tone papirja, bili inovativni v pripravljanju
vedno novih, a zmeraj načelnih resolucij in usmeritev. Nenehno sprejemamo
nove zakone, razlage k zakonom, spremembe h komaj sprejetim zakonom.
Rekli bi, da teče i'.?«" tako, kot si lahko le želimo, in da smo na poti resnične
ozdravitve.
Pa je res tako ? Ni!
Sprejete resolucije so načelne, neobvezujoče. usmeritve splošne, zakoni
ohlapni, včasih celo nesmiselni. Ukrepi so linearni in — blago rečeno — več-
krat nerazumljivi.
Dokler sprejemamo takšne odločitve, kot jih. bomo tudi sindikati ostaja-
li nedorečeni, naše akcije bodo premalo konkretne, zato neudarne in v končni
fazi premalo učinkovite. Zgodilo se ho tisto, kar se pri nas često zgodi: zapi-
šemo eno, storimo drugo, kot da je tisto, kar smo sklenili, sklenil nekdo drug
za nekoga tretjega, in seveda se to prav nič ne tiče nas, našega okolja, naše
OZD. naše občine, naše pokrajine in naše republike.
Res je. da smo se dogovorili za uvajanje tržnega sistema gospodarjenja:
toda ali je tržni sistem samo celo večstoodstotno dvigovanje cen?
In gre naprej: vsi ostajajo in znova vsi prisegajo na to družbo, na ta
delavski razred.
S takim ravnanjem pa se zaupanje delavskega razreda v to družbo, v
njeno moč in sposobnost krha. Odnosi se zaostrujejo, odgovornost se socigli-
zira in se razvodeni v krilatnico: Vsi smo krivi, a oni tam — v sosednji OZD.
sosednji občini, drugi pokrajini ali republiki — je bolj kriv!
kam vse to vodi. je osnovno vprašanje, ki si ga v tem trenutku postavlja-
jo naši člani. In kakšen je odgovor?
Lahko je samo en: taka pot nas vodi samo v izničenje vsega dosežene-
ga. To pa vsekakor ni v duhu delavskega razreda in tako pot naše članstvo
odklanja. Prepričan sem. da bo v Jugoslaviji najhučneje, z v^o odgovornostjo
in resnostjo dobre rešitve pospremil na pot ravno delavec. Da jih bo sprejel za
svoje, jih izvajal, vendar morajo biti te usmeritve jasne, oprijemljive, konkret-
ne. perspektivne in obvezujoče za vse. Iz njih morajo izhajati tudi konkretne
odgovornosti za uresničevanje kake usmeritve.
Sindikati Slovenije in njihovo članstvo so se opredelili za pot socialisti-
čnega .samoupravljanja, vendar so do rezultatov te poti kritičnejši; kritičnejši
smcfdo rezultatov, kijih dosega naša organizacija. Članstvo zahteva od svo-
je organizacije več aktivnosti, zavzetosti, odločnosti in prodornosti. Vse to pa
. z enim samim namenom: da nemudoma celovito, dosledno in neposredno
uresničimo socialistično samoupravljanje.
Zakaj torej še ni steklo in ne steče samoupravno odločanje tako, kot hi
moralo in kot je to predvideno v ustavi in zakonu o združenem delu? Zakaj
smo še vedno v osnovni šoli samoupravljanja, ko bi morali biti že na univer-
zi? Prepričan sem v to. da samoupravljanju damo le toliko veljave in toliko
vsebine, kot to nekdo želi. kot to nekemu okolju ustreza. V Jugoslaviji so sile.
ki želijo dokazati in dokazujejo, da samoupravni delegatski sistem ni za nas.
da zanj nismo zreli in da ga izvajamo samo formalno, dejansko pa o global-
nih problemih odloča nekdo drug. delegatskemu samoupravnemu sistemu pa
prepušča le obrobne odločitve ali pa potrjevanje zunaj delegatskega okolja
sprejetih odločitev.
Kdo nosi odgovornost za pomanjkljivosti, pa nam je vsem jasno. Prav
gotovo tudi sindikat, tudi člani ZK, odgovorni delavci v OZD, seveda pa tudi
delegati sami. Sklepamo lahko, da je mnogo nepravilnosti prav gotovo odraz
blokad samoupravnega sistema, odraz birokracije in odmaknjenosti centrov
od ustavno opredeljenih nosilcev odločanja. Različne interese je potrebno sa-
moupravno usklajevati. Tega. kar moramo zamenjati, dograditi, pa prav go-
tovo ne bomo našli s kritizerstvom, z zanikanjem uspehov in univerzalnosti
našega sistema, ampak predvsem in samo s pozitivnim, a kritičnim pristo-
pom in s široko, a usmerjeno razpravo, ki naj ima za osnovo kritično analizo
delovanja političnega in gospodarskega sistema. In prav take so bile razpra-
ve o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ v občini Ptuj. Bile so kritične, a
usmerjevalne, ostre, a demokratične, vsebinske in konkretne. Vsem pa je bil
skupen moto: Gradimo tisto, kar nas druži ali kar nas lahko še bolj združi,
odvrzimo pa tisto, kar je predmet spora in možnega razdora. V ustavo, zako-
ne, resolucije in odgovore vpišimo konkretne rešitve, rešitve, ki nas bodo po-
peljale iz krize. Učimo se v zgodovini, učimo se od uspešnejših, gradimo in
delajmo za jutri, sebi — vsem skupaj pa pokažimo luč v temi.
Ervin Hojker
Tudi v Jugoslaviji najboljši
Poročali smo, da so učenci Srednješolskega centra Branko Jurič, Marjana
Jus, Zdenka Kores in Darja Petrovič s svojimi raziskovalnimi nalogami bili naj-
uspešnejši v Sloveniji in so se z vrstniki z drugih področij uvrstili na zvezno sre-
čanje oziroma tekmovanje gibanja Znanost mladini. Tudi v Peči, kjer je minuli
konec tedna to srečanje potekalo, so bili zelo uspešni. V konkurenci štirideset
nalog s področja geografije in sociologije ter približno ravno toliko s področja
fizike, matematike in računalništva so se zelo dobro odrezali. Vsi so prejeli zlate
medalje gibanja Znanost mladini, s katerimi so nagradili najuspešnejše in naj-
boljše naloge s posameznih področij. Ptujski srednješolci so se enakovredno ko-
sali že na republiškem srečanju in so na zveznem samo potrdili kakovost in ak-
tualnost svojih nalog. Vsem štirim mladim raziskovalcem naše iskrene čestitke!
d. I.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
23. junij 1988 —
tednik
Obrt stagnira
v Ormožu se tudi letos ne morejo pohvaliti, da število obrtnikov
narašča skladno z načrti. Obrtno združenje ima trenutno 156 članov,
lani jih je bilo med 152 in 155. Rudi Iglavec, predsednik združenja —
izvolili so ga marca — je povedal, da je proizvodnih obrtnikov 109,
avtoprevoznikov 34 in zasebnih gostincev 14.
Problemi, s katerimi se srečujejo ormoški obrtniki, se v ničemer
ne razlikujejo od splošnih družbenih in tistih, ki jih imajo obrtniki v
drugih slovenskih občinah. V ospredju so likvidnostne težave in ne-
srečno dolžniško-upniško razmerje, za katerega si obrtniki že vrsto let
zaman prizadevajo.
Rudi Plaveč, vajen teh težav, neprizadeto pove, da so glavni
vzroki za stagnacijo ormoške obrtne dejavnosti v tem, da jim nihče
noče prav prisluhniti. Že v kratkem naj bi izgubili nekaj prevoznikov,
saj v sosednji Hrvaški veljajo drugačni predpisi: veliko manj bodo
plačali za registracijo, cestnino itn. Ormoška občina sodi med manj
razvita območja in bi že zaradi tega morala biti bolj strpna do razli-
čnih olajšav ter obrtnikom omogočiti, da se jim bo vlaganje v razvoj
obrestovalo. Pripravljene novosti oziroma spremembe v obrtnem in
zakonu o davkih občanov naj bi sicer odprle boljšo prihodnost, ven-
dar je vprašanje, ali bodo tudi sprejete.
Obrtniki pričakujejo, da bo v občini podobno kot drugje kljub
nekaterim pomislekom zaživel sklad za razvoj obrtništva. Bodoči raz-
voj obrti v občini pa bo razgrnila študija. Izdelali naj bi jo še letos.
Prispevek Obrtnega združenja za njeno izdelavo znaša milijon dinar-
jev.
Združenje je tudi pobudnik za ustanovitev osnovne organizacije
sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih. Obrtniki zaposlujejo
okrog 180 delavcev. Le-ti glede na to da nimajo svoje organizacije, ne
morejo organizirano nastopati. Prizadevajo pa si tudi za ustanovitev
.sklada za izobraževanje delavcev.
Že nekaj let opozarjajo na pomanjkanje ustreznih kadrov za
obrt. Pričakujejo, da bodo spremembe zakona o usmerjenem izobra-
ževanju prinesle več za obrt. Tako bo že letos pričel delati poskusni
oddelek za avtomehanike na srednji kovinarski, strojni in metalurški
šoli v Mariboru. V njem je že vpisanih 65 učencev, pri obrtnikih pa je
na voljo 58 mest. V Ormožu se je za izobraževanje v tem oddelku pri-
javilo 18 učencev, težava pa je v tem, ker nimajo nobenega obrtnika
— avtomehanika.
V	kratkem čaka združenje več pomembnih delovnih dogovorov.
Predvsem pa želijo najti skupni jezik z občinskimi organi. Pogovor je
nujen že zaradi kadrovskih sprememb v združenju in v nekaterih ob-
činskih organih. Čaka jih tudi pogovor z Obrtno zadrugo Progres. V
poletnih mesecih pa se bodo pridno pripravljali na občinsko razstavo
drobnega gospodarstva in obrtni sejem v Celju.
MG
Nad devet milijard
škode
v času, ko je vinska trta obetajoče pognala prva očesa in ko so
rane sorte sadja že vzcvetele, gozdovi pa so že bili zeleni, je v noči s
23. na 24. april zapadlo nekaj centimetrov snega in to je povzročilo
ogromno škodo. Sledili sta dve hladni noči, ko seje temperatura spu-
stila do minus 6 stopinj in že takrat je bilo jasno, da je to za kmetij-
stvo in gozdarstvo prava katastrofa.
Škodo so pričele ocenjevati komisije v krajevnih skupnostih, ko-
misije v delovnih organizacijah pa skupno z zavarovalnico. Občinska
komisija za oceno škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu je sklenila
zbiranje poročil in zbirnikov o obsegu škode na področju zasebnega
sektorja kmetijstva 30. maja. V skladu z enotno metodologijo za oce-
nitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, je občinska komisija
pripravila prvo oceno. Pred dnevi jo je obravnaval in potrdil tudi ob-
činski izvršni svet. Po tej prvi oceni znaša škoda 9 milijard 745 milijo-
nov dinarjev. To predstavlja kar 5,24 odstotka družbenega proizvoda
občine Ptuj v letu 1987. Občina lahko torej zahteva za omilitev posle-
dic škode solidarnostna sredstva republiškega sklada. Glede na to, da
je bil prizadet dobršen del slovenskega kmetijstva, je vprašanje, kolik-
šna sredstva lahko pričakuje kmetijstvo ptujske občine. Kakšnakoli že
bo višina solidarnostnih sredstev, nanje bo gotovo potrebno počakati
precej časa. Občina namreč še vedno pričakuje tretji del sredstev soli-
darnosti za omilitev posledic lanskoletnih neurij na območju Haloz.
JB
Problematika onesnaževanja
v občini Ptuj
Navedeni naslov je tudi naslov študije, ki jo je izdelal inštitut za
geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani po naročilu občin-
ske raziskovalne skupnosti. V študiji je zajeta vsa problematika ones-
naževanja okolja v občini in prav tako so temeljito obdelani vsi ones-
naževalci, ki pomagajo k bližajoči se ekološki katastrofi v Ptuju.
Raziskava je pokazala, da se mora tudi v ptujski občini vendarle
izpostaviti onesnaženost, ki jo povzročajo industrijski obrati; pri tem
je na prvem mestu vsekakor TGHA Kidričevo, zanemarljive pa tudi
niso emisije od prometa, tako da imajo pasivni uporabniki prostora
ponovno manjši pomen. Posebno težko nalogo pa je predstavljala
ocena učinkov (pozitivnih in negativnih) agromeliorativnih posegov,
saj je o tej problematiki še premalo znano, predvsem o njeni negativni
plati. Pri raziskavi so se avtorji usmerili predvsem na prostorske učin-
ke, na tehnične, agrarne dileme pa bodo odgovorili strokovnjaki.
V	raziskovalni nalogi so prav tako zajeli vprašanje, kako se člo-
vek počuti v onesnaženem okolju. Nanj so poskušali odgovoriti z
vzorčnim anketiranjem.
Vse podrobnosti, ki so zajete v nalogi, pa bodo predstavili in ob-
razložili avtorji sami na JAVNI TRIBUNI, ki jo organizirata skupaj
raziskovalna skupnost in ekološka skupina Ptuj. Javna tribuna bo 30.
junija ob 17. uri v Klubu mladih. Vsi, ki vas ta problematika zanima,
ste vabljeni!
d. 1.
OB KONCU 11. KONGRESA SLOVENSKIH GASILCEV
Več strokovnosti tudi v gasilstvu
Okoli 500 delegatov in gostov,
ki so se minuli petek, 17. junija,
zbrali v Celju na II. kongresu
Gasilske zveze Slovenije, je na
sobotnem plenarnem zasedanju
sprejelo sklepe, ki bodo nasled-
nja štiri leta do 12. kongresa ned-
vomno eno osnovnih vodil pri
delu in aktivnostih slehernega
gasilskega društva.
V naši republiki še lahko po-
hvalimo z razmeroma dobro raz-
vito mrežo gasilskih društev. Tre-
nutno jih deluje več kot 1.400, v
njih pa je včlanjenih prek
108.000 v glavnem prostovoljnih
gasilcev. Nekateri so menili, da
je društev pri nas celo preveč,
vendar je predsednik gasilske
zveze Slovenije Branko Božič te
očitke odločno zavrnil in postre-
gel z zaskrbljujočimi podatki o
požarih in požarni škodi, ki
kljub osveščanju delovnih ljudi
in občanov in vse večji aktivnosti
gasilcev iz leta v leto rastejo ter
tako težave v naši družbi samo še
povečujejo. Kongres se je zato
zavzel, da bi v prihodnjih štirih
letih ustanovili še več društev,
predvsem v urbanih okoljih, kjer
jih je na število prebivalcev naj-
manj.
Sicer pa je bil osnovni cilj
kongresa opozoriti na vse po-
membnejšo vlogo gasilstva pri
nas, na kar je v svojem govoru
posebej opozoril predsednik re-
publiške konference SZDL Jože
Smole. Poskrbeti je treba za več-
jo strokovnost v gasilskih vrstah,
saj to zahteva tehnični napredek;
k deluje potrebno pritegniti čim-
več mladine in mladih gasilskih
kadrov, gasilci pa si želijo v svo-
jih vrstah tudi več žensk.
Zvezo gasilskih društev občine
Ptuj je na kongresu zastopalo 11
delegatov, poleg tega pa še gost-
je iz pobratenega Arandelovca,
Ivanca, Zaboka in Dakovice. V
delu po komisijah sta s svojima
razpravama sodelovala tudi dva
naša predstavnika, in sicer Ciril
Murko in Alfred Mere. Ciril
Murko je opozoril na vse večjo
nevarnost, ki ogroža gasilce na
našem območju, predvsem pa na
možnosti okužbe gasilcev z nale-
zljivimi boleznimi, kot sta hepa-
titis in zloglasni aids. Naše ob-
močje je izredno tranzitno, in ker
prihaja ob magistralnih cestah
do vse več hujših prometnih ne-
sreč, so gasilci edini, ki s svojo
opremo lahko ponesrečence re-
šujejo iz objema jeklene pločevi-
ne. Ker pri tem prihaja do krva-
vitev, so brez ustrezne zaščite
možnosti okužbe zelo velike. Za-
to se je zavzel, da bi zaščitna
sredstva, ki jih pri takem delu
nedvomno potrebujejo, financi-
rali iz sklada za zatiranje teh bo-
lezni, ne pa iz gasilskega dinarja.
Opozoril je tudi na status gasil-
skih nesreč pri delu. Menil je na-
mreč, da bi morali vsakemu ga-
silcu, ki se poškoduje med gaše-
njem požara, to priznati kot de-
lovno nesrečo in bi jo zato mora-
li financirati iz solidarnostnih
sredstev — ne pa kot do sedaj iz
sredstev požarnega varstva, ki so
že tako močno okrnjena.
Magister Alfred Mere pa je
opozoril na nujnost medsebojne-
ga sodelovanja med gasilci in
enotami civilne zaščite tako y
mirnem kot v kateremkoli dru,
gem izrednem obdobju. V ptuj.
ski občini smo tudi na tem po.
dročju korak pred drugimi, saj
to sodelovanje že nekaj let zelo
uspešno. Koristi od tega pa ima.
jo tako gasilci kot člani enot ci.
vilne zaščite in nenazadnje tudi
vsi mi — občani, ki obe dejavno,
sti financiramo. Sredstva civilne
zaščite za požarno varnost so na
mreč pri nas že nekaj let v redni
uporabi gasilskih društev ali teh-
ničnih enot v okviru CZ. Tako
sredstva ne propadajo, hkrati pa
se eni in drugi usposabljajo in
urijo za najrazličnejše akcije in
posege na področje požarne pre-
ventive.
V nedeljo, 19. junija, zvečer so
delegati II. kongresa slovenskih
gasilcev odšli v svoja okolja, v
drušva, kjer bodo nadaljevali
svoje neumorno prostovoljno de-
lo pri osveščanju občanov pred
nevarnostjo požarov. Vrnili so se
tudi ptujski delegati in gostje
kongresa in okoli 200 gasilcev, ki
so sodelovali na nedeljski sklep-
ni slovesnosti v slavnostni para-
di.
In ko ob koncu tega ali onega
kongresa hvalimo idejno trdnost
in očiten napredek, še posebej pa
sklepe kongresov, ki naj bi bili
vodilo v skupno lepšo prihod-
nost, potem je brez ovinkarjenja
treba zatrditi, da bo v gasilskih
vrstah dogovorjeno zagotovo dr-
žalo, saj so tudi do sedaj uresni-
čili vse svoje sklepe in naloge ce-
lo presegli. Za nameček: vse to
delajo izključno prostovoljno
brez kakršnekoli prisile. Morda
pa so zato pri svojem delu tako
uspešni.
M. Ozmec
Gasilci in enote civilne zaščite sodelujejo v ptujski občini zelo uspešno.
Na posnetku med tekmovanjem v počastitev dneva civilne zaščite pred
14 dnevi na stadionu NK Drava v Ptuju. (Foto: M. Ozmec.)
Osem odlikovancev predsedstva SFRJ
Predsednik izvršnega sveta
skupščine občine Ptuj Jože Boto-
lin je minuli petek, 17. junija,
pripravil slovesen sprejem za
osem zaslužnih občanov, ki jih je
odlikovalo predsedstvo Sociali-
stične federativne republike Ju-
goslavije. Z redom dela s srebr-
nim vencem so bili odlikovani
Terezija Vuk, Stanko Brodnjak
in Milan Pavlica; z redom zaslug
za narod s srebrno zvezdo sta bi-
la odlikovana Lizika Vidovič in
Anton Ilec; z redom republike z
bronastim vencem sta bila odli-
kovana Radojka Cehova in Jože
Križančič, z medaljo dela pa
Mirko Horvat.
Terezija Vuk je prejela odliko-
vanje za aktivno delo v društvu
računovodskih in finančnih de-
lavcev občin Ptuj in Ormož ter za
aktivno vključevanje v delo druž-
benopolitičnih organizacij in sa-
moupravnih organov Perutnine
Ptuj, pa tudi v širšem občinskem
merilu.
Stanko Brodnjak je prejel odli-
kovanje za izredno uspešno in
požrtvovalno delo v družbeno-
političnih organizacijah in samo-
upravnih organih SO Ptuj ter za
uspehe, ki jih je dosegel pri opra-
vljanju funkcije individualnega
poslovodnega organa in pri
upravljanju funkcije podpred-
sednika izvršnega sveta SO Ptuj.
Milan Pavlica je prejel odliko-
vanje za uspehe, ki jih je dosegel
na področju urejanja cestne in-
frastrukture še posebej na manj
razvitem območju Slovenskih go-
ric in Haloz, ter za delo v samou-
pravnih organih, DPO in dru-
štvih v občini Ptuj.
Lizika Vidovič je prejela odli-
kovanje za velik prispevek k raz-
voju in utrjevanju samoupravnih
odnosov v občinski upravi ter za
aktivno vključevanje v delo sa-
moupravnih organov in DPO v
krajevni skupnosti in širšem ob-
činskem prostoru.
Anton Ilec je prejel odlikova-
nje za uspešno in požrtvovalno
delo v DPO, za izredne uspehe,
ki jih je dosegel na strokovnem
področju v gospodarstvu in pri
opravljanju funkcije individual-
nega poslovodnega organa, ter
za uspešno vodenje občinskega
komiteja za družbenoekonomski
razvoj in planiranje.
Radojka Ceh je prejela odliko-
vanje za uspešno opravljanje
funkcije veterinarskega inšpek-
torja ter za aktivno in požrtvo-
valno delo v samoupravnih orga-
nih in DPO občinske uprave ter
v širšem občinskem merilu.
Jože Križančič je prejel odliko-
vanje za aktivno in požrtvovalno
delo v samoupravnih organih in
DPO v delovni organizaciji, v
KS in v širšem občinskem meri-
lu.
Mirko Horvat pa je prejel odli-
kovanje za izredno aktivno in
požrtvovalno delo v društvu ra-
čunovodskih in finančnih delav-
cev ter za aktivno delo v samou-
pravnih organih Obdravskega
zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo v Ptuju.
Vsem dobitnikom odlikovanj
iskreno čestitamo!	-OM
Odlikovanci predsedstva SFRJ med sprejemom pri Jožetu Botolinu
(Foto: M. Ozmec.)
Škoda po spomladanski pozebi je katastrofalna
Od 3. do 8. junija so posebne
komisije — imenovala jih je ko-
misija za ocenitev škode po na-
ravnih nesrečah v občini Ormož
— ocenile škodo po krajevnih
skupnostih, v družbenem sektor-
ju kmetijstva in v gozdarstvu.
Ocenitev je potekala skladno s
predpisano enotno metodologijo
in enotnimi usmeritvami za delo
komisij. Te so pripravili v komi-
siji za ocenitev škode in v stroko-
vni službi Slovina-KK Jeruzalem
Ormož.
Ugotovili so, da je škoda kata-
strofalna in jo ocenjujejo kot ele-
mentarno nezgodo. Spomladan-
ska pozeba je prizadela vse in-
tenzivne nasade v vinogradni-
štvu in sadjarstvu. Prav tako je
udarila v gozdovih in v rastlinski
proizvodnji na celotnem območ-
ju občine.
Skupna škoda znaša po oceni
7.811.695.890 dinarjev, kar je
21,10 odstotka izpada v družbe-
nem proizvodu' občine Ormož.
Komisija za ocenitev škode po
naravnih nesrečah je 14. junija
ponovno zasedala ter sprejela
nekaj usmeritev za razpravo na
občinskem izvršnem svetu. Pred-
laga, da naj odboru podpisnikov
družbenega dogovora o načinu
uporabe in upravljanja s sredstvi
solidarnosti za odpravljanje po
sledic naravnih nesreč v SR Slo
veniji posreduje dokončno oce
no škode in zahteva dodelite^
sredstev solidarnosti. V Ormoži
namreč ocenjujejo, da je škodi
tako velika, da je ni mogoče po
kriti brez sodelovanja širše druž
benopolitične skupnosti.
Komisija je pozvala prizadet
organizacije združenega dela, di
nemudoma storijo vse, da bi bil
posledice čimmanjše. Pri tem na
si skušajo pomagati z ugodnim
bančnimi krediti, do potrebnil
sredstev naj bi prišli tudi z regre
siranjem obrestnih mer, odlogon
plačiJa za najete kredite, odpi
som obresti itn. Vsem, ki imaj'
zavarovane nasade, pa naj Zava
rovalna skupnost Triglav Mari
bor izplača akontacije za utrpel;
škodo. Uprava za družbene pri
hodke pa naj čimprej odpiš'
davčne obveznosti vsem prizade
tim kmetovalcem, če izpolnjujejo
pogoje po občinskem odloku.
S poročilom o škodi po spo
mladanski pozebi in s predlaga
nimi ukrepi se je včeraj seznani
tudi izvršni svet občine Ormož.
Mladi nadaljujejo tradicijo ...
v Klubu mladih naj bi v ponedeljek mladi kriti-
čno razpravljali o svojem delu v zadnjih dveh le-
tih, razrešili staro vodstvo in volili novega. Organi
konference, predvsem pa njeno predsedstvo v
omenjenem obdobju niso dobro delali. Večina čla-
nov je bila neaktivna, vrsto pomembnejših nalog
niso uresničili.
S takimi priporočili iz preteklosti, bolje poveda-
no z oceno nedejavnosti naj bi se mladi spopadli v
ponedeljek. Kljub zagotovilom — vodstvo občin-
ske konference je želelo sklepčnost vsaj na volilno
programski seji — da bodo prišli, delegatov ni bi-
lo. Pri tem je zanimivo, da je udeležbo obljubilo
kar 75 delegatov. Tik pred zdajci pa jim je pogu-
ma zmanjkalo. Ugibanja o tem, zakaj ni bilo veči-
ne, so različne. Nekateri celo pravijo, da se v boj-
kotu skriva odnos družbe do mladih in da so za
neudeležbo krivi zadnji dogodki. Naj bo v tem tre-
nutku vzrok takšen in drugačen — treznosti ne bi
smelo manjkati. Vse kaže, da je največ vzrokov za
neaktivnost prav v mladih samih in v neodkritosti.
S takšnim ravnanjem pa naposled škodijo sami se-
bi.
Tako bo potrebno počakati še nekaj tednov.
Novi sklic volilno-programske seje je predviden
za 10. julij.	mg
fsdnik
— 23. junij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
KAJ JE IN ZA KAJ SE BOJUJE ZVEZA KOMUNISTOV
predstavitev knjige Franca Šetinca
v petek je Franc Šetinc, član
predsedstva CK ZKJ, v Narod-
^ein domu v Ptuju predstavil
cvojo knjigo KAJ JE IN ZA KAJ
SE BOJUJE ZVEZA KOMUNI-
STOV. Gre že za četrto izdajo, ki
jo jo izdale zagrebška založba
Globus, Delavska enotnost in
iComunist v nakladi 6.000 izvo-
dov. Skupaj je bilo doslej nati-
skanih že 100.000 izvodov, kar
priča o izjemni aktualnosti knji-
ge, ki je bila napisana že pred šti-
rinajstimi leti. Avtor sam pravi,
da ne ve, od kod takšno zanima-
nje za knjigo. Res pa je, da ta
lahko služi vsakomur: komuni-
stu, ki je komaj postal član Zveze
komunistov, in onemu, ki je njen
alan že desetletja in več. Gotovo
pa kaže to zanimanje na to, da je
ZK pomembna politična sila,
brez katere ne more biti preo-
brazbe.
Prvič je izšla knjiga pri založbi
Globus, spremno besedo tej, pa
tudi naslednjima izdajama je na-
pisal Stane Dolanc. Za zadnjo,
dopolnjeno izdajo jo je napisal
Rade Kalanj. Franc Šetinc je ob
predstavitvi povedal, da je v četr-
ti izdaji marsikaj popravil; po-
pravljati je moral tudi sam sebe,
saj je bil v prejšnjih izdajah pre-
velik optimist, razvoj je prinesel
nove probleme, čas spremembe
in vse to je terjalo dopolnitve.
Rade Kalanj pravi v spremni
besedi: »Gradivo, s katerim se
Šetinc ukvarja, je dokaj nepri-
pravno in trdovratno za kolikor
toliko trdno in hkrati dovolj pro-
žno knjižno obdelavo. Tisti, ki
želijo pisati recepte ali morda si-
stematično učbenike o Zvezi ko-
munistov, se srečujejo s takšnimi
težavami, zato pa je ponavadi ve-
liko težav s takšnimi knjigami.
Šetinc nima takšnih ambicij.
Vendar pa je v nasprotju z mno-
gimi drugimi avtorji podobnega
profila izpeljal svoja razmišlja-
nja dovolj celovito in prožno in
njegovemu besedilu ni mogoče
očitati ne pretenciozne masivno-
sti (tako značilne za povprečen
funkcionarski diskurz) ne forma-
listične obsedenosti (ponavadi
značilne za slabe poznavalce em-
piričnega življenja partije).«
Knjiga ima dva dela. V prvem
Franc Šetinc obravnava in pojas-
njuje bistvena načela, na katerih
temelji Zveza komunistov. V
drugem delu, sestavljen je iz
vprašanj in odgovorov, veliko
pove o današnjih razmerah v
njej. Vprašanja pa so takšna, s
kakršnimi se danes ukvarjajo
Zveza komunistov in njeni člani
v Jugoslaviji: Zakaj sem komu-
nist, Smeri našega razvoja, Sa-
moupravno združeno delo. Člo-
vek — delo — kultura. Smo po-
trošniška družba. Delovanje ko-
munistov v SZDL, Vernik v so-
cializmu, Politika in novinarstvo.
Kako uresničujemo enakoprav-
nost žensk. Vloga osebnosti v na-
ši družbi.
Franc Šetinc, včasih sam novi-
nar, pravi o politiki in novinar-
stvu: »Prav moramo dati vsem,
ki pravijo, da se moramo v raz-
merah socialistične samoupra-
vne demokracije bojevati za
stvarno ali moralno pravico, da
pišemo o stvareh tako, kot misli-
mo o njih in kakršne objektivno
tudi so, ne pa po volji takšne ali
drugačne dnevne politike. Jav-
nost bo prej ali slej jasno pote-
gnila črto med odkrito kritiko
brez politikantstva in med prera-
čunanim karierističnim zbira-
njem točk. V tem smislu se stri-
njam, da novinarjem načelno ne
smemo očitati baje prevelike sa-
mostojnosti in >neposlušnosti<,
saj se je pokazalo, da so mnogi
novinarji v preteklosti pogumno
podirali bariere in embargo.«
Knjiga Kaj je in za kaj se boju-
je Zveza komunistov ni suha teo-
rija, pa tudi ne vulgarna praksa,
čeprav ne izgublja stika z živo
prakso, z življenjem, ki ga živijo
člani Zveze komunistov. Mogoče
je v tem skrivnost njenega uspe-
ha, njene aktualnosti, ki ni nič
obledela v štirinajstih letih. Bra-
nje, ki se ponuja v razmislek.
Franc Šetinc je na petkovem
srečanju s sekretarji osnovnih or-
ganizacij in funkcionarji družbe-
nopolitičnih organizacij ter dru-
gih govoril tudi o konferenci
Zveze komunistov Jugoslavije, ki
je dala vso podporo ekonom-
skim reformam, političnim refor-
mam in se zavzela za preobrazbo
Zveze komunistov. Odgovarjal
pa je tudi na vprašanja o aktual-
nih družbenopolitičnih dogaja-
njih pri nas.
NaV
Franc Šetinc na obisku v Ptuju.	.„ ^ «. .r^
(Foto: M. Ozmec.;
Govori se...
...da so družbene dejavnosti povsod
že v r... Kako jim pomagati? Ko so v
stiski ljudje, jim pomagajo socialni de-
lavci. Torej mora tudi za družbene de-
javnosti poskrbeti socialna služba. Po-
nekod so to potrebo zaznali pravi čas in
iedaj pričakujejo učinke. Samo da se
ne Mo družbene dejavnosti preselile iz
:e omenjene luknje v kakšno sosednjo!
.. .daso nekateri v Ptuju ob uspehih
dveh računalnikarjev iz naše občine na
zveznih tekmovanjih pričeli razmišljati,
da bi jima za nagrado in vzpodbudo
podarili kak boljši računalnik. Pa saj
veste, kako to gre: sedaj se govori, čez
kak mesec se bo šepetalo, potem pa...
Potem pa bo vse tiho.
.. .da so nekatere ptujske delovne
organizacije zelo bogate. Tako so v eni
bogatejših pred par leti kupili
drag(ocen) avtomobil pred kratkim pa.
ko so ga zamenjali z novim, so starega
namenili lastovkam. Tega sedaj upora-
bljajo kot stranišče.
... da se Radio-Tednik spravlja k se-
litvi kot LAČEN š... Te govorice so
^elo zlonamerne, kajti selitev s prebav-
nimi težavami direktorja nima nobene
zveze.
.. .da bomo kmalu dobili nov ban-
kovec — za petdeset tisoč dinarjev. Da
ie to res. govori tudi listek, ki ga izpol-
njujejo vsi, ki nosijo denar v nočni tre-
zor. Listič dobijo pri SDK-ju. Torej je
tudi SDK pred svojim časom.
■. ■ (pst, tega pa rajši ne!)
Tudi v ptujski občini o primeru Janeza Janše
1500 OBČANOV IN MLADIH
PODPISALO ZAHTEVE OD-
BORA
Pripadniki novih družbenih gi-
banj — predvsem ekologi in mi-
rovniki — so pred nedavnim na
stojnici pred Mercatorjem zbirali
podpise v podporo zahtevam od-
i5ora za zaščito pravic Janeza
Janše oziroma odbora za zaščito
človekovih pravic. Na stojnici in
v Srednješolskem centru ter v ne-
katerih osnovnih organizacijah
mladine (v Perutnini, Mip-u ...)
so tako skupno zbrali okoli 1500
podpisov. Kakor kaže^ je vsa slo-
venska, pa tudi tuja javnost za-
skrbljena nad skrivnostnostjo
postopka in nad spornimi po-
stopki, ljudje pa zahtevajo izčrp-
ne informacije o priprtju in sod-
nem procesu.
Še posebej si za resnično ob-
veščanje prizadevajo mladi, saj
ima Janez Janša kot kandidat za
predsednika slovenske mladine
veliko podporo.
d. 1.
Že veste, kam na počitnice?
Mlade pestijo finančne težave, še
posebej takrat, kadar želimo na zani-
miv način preživeti počitnice in videti'
tudi kak košček še nepoznane domo-
vine ali tujine. Ceneje je to mogoče z
udeležbo na katerem od delovnih ali
raziskovalnih taborov; hkrati pa si na
tak način lahko pridobimo tudi veli-
ko prijateljev.
Ptujska mladinska delovna brigada
bo letos odšla na republiški delovni
tabor Bela krajina '88. Brigadirji bo-
do prebivali na Loki pri Črnomlju,
skupaj s še dvema brigadama pa bo-
do gradili vodovod.
Mednarodni mladinski delovni ta-
bori bodo letos v Gruziji (5 tednov),
na Slovaškem in Češkem (3 tedne),
ogromno pa je tudi še različnih izme-
njav prostovoljcev — tabori imajo ra-
zlično vsebino in so skoraj povsod po
Evropi, Ameriki, na Daljnem vzhodu
in v severni Afriki. Vse podrobnejše
informacije o navedenih oblikah lah-
ko dobite na OK ZSMS Ptuj (v Klu-
bu mladih).
Še seznam raziskovalnih in drugih
taborov v Sloveniji:
—	antifašistični tabor Stare Žage
pri Crmošnjicah — od 3. 7. do 14. 8.
—	socialni tabor Dva topola Izola
- od 24. 6. do 2. 9.
—	socialno-raziskovalni tabor
Hrastovec - od 29. 8. do 17. 9.
—	fototabor Ljubljana — od 20. 6.
do 1. 7.
—	spominski park Krumperk,
Domžale — od 25. 6. do 9. 7.
—	kmetijski tabor Sevnica — julij
—	kmetijsko-veterinarski tabor
Šentjur pri Celju — julij
—	videotabor Nova Gorica — od
25. 7. do 5. 8.
—	akcijski tabor višje šole za soci-
alne delavce
—	kmetijsko-raziskovalni tabor
Brežice - od 26. 6. do 15. 7.
—	gradnja male hidroelektrarne
Bača pri Podbrdu
—	raziskovalni projekt Drava '88
(Ormož-Ptuj - od 20. 6. do 4. 7.
Tudi o teh taborih dobite informa-
cije na O K ZSMS, tam pa dobite tudi
prijavnice za katerokoli izmed našte-
tih oblik prostovoljnega dela ali razi-
skovanja.
MANICA IN MILAN - PTUJSKI PAR '88
»Srečna sva...((
Manica Copak in Milan Vinko se bosta jutri, 24. junija, poročila na
kmečki gostiji, prireditvi v okviru Ohceti v Ljubljani. Na poroki ptujskega
para bodo sodelovali tudi pari iz Belgije, s Cipra, iz Švice, Avstrije, Če-
škoslovaške. Madžarske. Nizozemske, Francije. ZDA. Zvezne republike
Nemčije in Jugoslavije. Ti bodo svoj »da« izrekli v soboto. 25. junija, v
Ljubljani. Ptujski par pa bo poročna priča madžarskemu paru.
Manica in Milan se poznata že
iz osnovne šole. Par sta postala
pred štirimi leti — na pohodu v
Mostje. Poroko sta načrtovala že
dalj časa, čisto odločeno pa še ni
bilo, da bo to letos. Razpis za
ptujski par '88 je priprave pospe-
šil. Za to, da se prijavita, so v
glavnem navijali doma ...; in še
prav so imeli.
Skupaj živita že dobri dve leti.
Prav toliko pa bo moralo še pre-
teči, da bo končan njun dom. Hi-
ša je že pod streho. Manica, ki je
bolj zgovorna, pove, daje zdaj še
vse lepo, kaj pa bo prinesla bo-
dočnost, pa je težko povedati.
Manico v tem trenutku bolj
kot poroka muči, kaj bo z njeno
zaposlitvijo. Do decembra jo še
ima, potem pa ne ve, kako bo.
Dela v fakturnem oddelku Mipo-
ve Maloprodaje, po poklicu je
komercialni tehnik, z računi pa
polni računalnik. Delo s tipkami
jo je vedno veselilo.
Milan je terenski človek. Za-
poslen je v IMP — Montaža Ma-
ribor. Usposobljen je za serviser-
ja centralnih in vodovodnih na-
peljav. Vsaj s tem v hiši ne bo te-
žav, če se bodo pojavile drugje.
Kaj pričakujeta od življenja?
Oba sta se nasmehnila. Nasmeh
je že nič kolikokrat izdal njuno
mladost. V njem ni pričakovane
zadrege. Po tem, kako načrtujeta
svojo bodočnost, lahko v njunem
imenu zatrdimo, da jo v glavnem
poznata. Tudi glede otrok sta
enotna: imela naj bi jih čez kak-
šni dve leti, ko bo hiša pripra-
vljena sprejeti mlado družino.
Popoldnevi in proste urice so
vezane na delo na kmetiji, za za-
bavo je v zadnjem času malo ča-
sa, saj se morata zaradi urejanja
bodočega doma marsičemu od-
povedati.
Zadnje dni pred poroko sta
preživela v veliki napetosti in ne-
strpnosti . .. Poroka pred toliko
očmi vendar ni enostavna zade-
va. Na radovednost, spremljala
ju je od izbire, sta medtem že po-
zabila. Njuna želja pred jutriš-
njim najlepšim življenjskim tre-
nutkom je skromna, da bi le bilo
vse v redu . .. Veselje z družin-
skimi člani in prijatelji pa bosta
delila na poroki 26. junija. Na
ptujski bosta imela le štiri goste.
Manica in Milan, srečno tudi
v imenu velike družine bralcev
Tednika!
MG
Manica Copak in Milan Vinko.	(Posnetek: M. Ozmec.)
Uveljaviti domicilni princip
Tem, ki so jih te dni obravnavali na različnih sestankih
v Socialistični zvezi, je veliko. Ce bi hoteli potegniti rdečo
nit, pa bi najbrž lahko zapisali, da je med ljudmi vedno
več nepotrpežljivosti, hkrati pa tudi vedno več umnih
predlogov in celo jasnih zahtev, kako urediti nakatera
področja in zmanjšati razmetavanje denarja. Največ hu-
dih besed vedo ljudje povedati na račun melioracij in ko-
masacij, nato pa ravnanja sisov — predvsem materialne
proizvodnje.
Glede sisov so predsedniki krajevnih konferenc menili,
da je nujno potrebno odločanje v njih, pa tudi njihovo or-
ganiziranost racionalizirati. Tudi z delom strokovnih
služb niso zadovoljni, saj prepogosto ne dobivajo pravih
odgovorov ali so njihova mnenja le streli v prazno, ker jih
nihče ne upošteva. Menijo tudi, da je v sisih že vse vna-
prej odločeno in da nimajo o čem odločati, tisti, ki so svo-
je dobili, pa tudi niti ne pošiljajo več delegatov in ovirajo
tiste, ki se želijo že boriti za svoje interese.
Glede republiških ustavnih sprememb, o katerih je
razpravljalo predsedstvo, je najpomembnejšeto, da tudi
znotraj Slovenije ne pustimo, da se uveljavi centralizem
in razvoj centrov najačun manjših občin. Župan Gorazd
Žmavc je na seji še posebej poudaril, da se bo skupaj s
predstavniki ostalih manjših občin zavzemal, da vloge ob-
čin ne bodo omejili, še bolj pa za to, da se bo uveljavil do-
micilni princip plačevanje prispevkov za.sise. Strinjajo se
namreč, daje nepravično, da veliki centri gradijo in izpo-
polnjujejo svojo infrastrukturo, manjši pa soodvisni od fi-
nančne pomoči pri pomembnih stvareh, kot je šolstvo in
zdravstvo. Na tem področju je potrebno najti enakopra-
ven način financiranja, hkrati pa tudi omogočiti, da denar
za družbene in materialne sise plačujejo delavci v krajih,
kjer bivajo, saj bo drugače nerazviti del Slovenije še bolj
zaostal.
Na seji predsedstva so poudarili tudi, da je potrebno
uveljaviti večji red pri urejanju prostora, s čimer bi se
izognili marsikateremu konfliktu. Opozorili pa so tudi, da
ugodnejši kazalci rasti fizičnega obsega proizvodnje, ki je
v Sloveniji padel za pet odsotkov, v ptujski občini pa na-
raste! za 16 odstotkov, ne bi smeli zavesti, saj imamo po-
leg nekaj velikih in uspešnih delovnih organizacij številne
manjše, ki so na robu obstoja in si z vsemi močmi priza-
devajo obstoj.
d. I.
Zapoznela informacija
Mnogi ptujski občani so bili presenečeni, ko so v pone-
deljek (13. junija) v Delu pod rubriko »Iz jugoslovanske-
ga časopisja« zasledili kar dvakrat omenjen fizični napad
na pripadnike JLA v Ptuju. Nič niso o tem prej slišali, za-
to so spraševali tiste, za katere so smatrali, da bi »po po-
ložaju« morali vedeti, ali je res to, kar pišejo o nas. Slišali
smo tudi očitke, zakaj o tem ni bilo nič zapisano v Tedni-
ku, saj objavljamo mnogo manj pomembne vesti, če se
npr. stepeta dva soseda. Splošno znano je tudi, da so v
ptujski občini med prebivalstvom in pripadniki JLA ved-
no bili dobri odnosi in da že dobrih 15 let ni bilo nobene-
ga izgreda med civilisti in vojaki.
Obrnili smo se na Franca Horvata, komandirja PM
Ptuj, ki je ponovil tisto, kar je že izjavil za Delo in je bilo
objavljeno 16. junija.
Dne 16. maja je v Ptuju skupina objestnežev, med njimi
tudi par mladoletnikov, pod vodstvom Franja Ošlovnika
želela pokazati svoje pretepaške sposobnosti. Slučajno je
takrat prišla mimo skupina vojakov, ki služijo kadrovski
rok v ftuju, napadli so jih in jih začeli pretepati. Ce bi bil
prej prišel mimo kdo drugi, bi bil žrtev objestnikov pač ti-
sti iii ne vojaki.
Delavci PM Ptuj so zadevo podrobneje raziskali, zbrali
vse dokaze in ovadili pet oseb: dva storilca sta obdolžena
za prizadejanje telesnih poškodb, eden za napeljevanje in
dva za pomoč pri izgredu.
Franjo Ošlovnik služi kadrovski rok in je bil takrat do-
ma na dopustu. Že prej je bil znan po huliganskih izpadih
in pogosto v obravnavi pri sodniku za prekrške. Zaradi te-
ga bo za tokratna svoja dejanja odgovarjal pred sodiščem
tam, kjer služi vojaški rok, saj je pravno šlo za pretep med
vojaki, ki služijo v enotni armadi.
Šlo je torej izključno za huliganski izpad. To je bilo v
preizkavi ob sodelovanju predstavnikov JLA tudi enotno
ugotovljeno, zato ni imel nobenega političnega obeležja
ali ozadja. Taka ugotovitev je bila tudi za priporočilo, da
o tem ne bi obveščali javnosti, saj bi lahko kdo to povezo-
val z napadi na JLA v tisku, zlasti mladinskem.
Praksa je pokazala, da takšna odločitev ni bila najbolj-,
ša in je potrdila staro resnico, da je »zamolčana informa-
cija najslabša informacija«. Tudi na tiskovnem svetu pri
predsedstvu RK SZDL Slovenije so o tem in o podobnih
primerih kritično spregovorili. Pravočasno, celovito, ne-
pristransko in resnično obveščanje je tudi najučinkovitej-
še orožje proti vsem poskusom širjenja dezinformacij,
polresnic in manipulacij.
FF
SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
Še nekaj časa brez predsednika
Ob tretjem sklicu je bilo delegatov v zboru upo-
rabnikov skupščine občinske kulturne skupnosti
končno dovolj, da je skupščina lahko zasedala, se-
seda ob dodatnih prizadevanjih delavcev stroko-
vne službe. Ta prizadevanja so sicer hvalevredna,
Vendar pa naj ne bi postala običajna praksa, saj
delegatski sistem ni bil tako zamišljen, in navse-
zadnje bi moral biti interes delegatov, da se spora-
zumejo in odločajo, kaj in kako na področju kul-
turnih dejavnosti.
Največ časa so delegati obeh zborov — skupšči-
je bila minuli četrtek — namenili volitvam svo-
jega predsednika skupščine. Prejšnji je odstopil.
Vendar se ne delavcem strokovne službe ne funk-
cionarjem skupnosti ni zdelo vredno o tem obve-
stiti delegatov. Ti tudi vprašati ne bi smeli, zakaj je
Pfejšnji predsednik odstopil, kajti po besedah vo-
dje strokovne službe tega nimajo pravice vprašati,
o tem niso nič vedeli in delegacija o tem ni
"^ogla razpravljati!? O tako poenostavljenem ra-
zumevanju delegatskega sistema ne gre izgubljati
®esed, vendar bi se kdo od odgovornih le lahko
zamislil nad tem.
Predlagani kandijdat ni dobil v zboru izvajalcev
obenega glasu, v zboru uporabnikov pa je dobil
iz r^'	nihče od prisotnih nI -vedel, ali je
Voljen ali ni. Kandidat sam je delegate obvestil.
da ni izvoljen; no, po dodatnem posvetovanju, na
katerega je odšla vodja službe, je bilo ob koncu
skupščine jasno, da ostaja ta še naprej brez pred-
sednika. Samo mimogrede: strokovna služba pre-
more pravnika, ki je sedel na skupščini brez besed.
Lahko bi rekli: skupščina je bila nepripravljena,
kar je do delegatov neodgovorno in daje misliti,
da delegati ne prihajajo na skupščino tudi zaradi
takih zadev. Vprašanje je tudi, kaj dela odbor sa-
moupravne kontrole te skupnosti.
Naslednje točke dnevnega reda ~ poročilo o
delu skupnosti v lanskem letu, program dela in fi-
nančni načrt za letošnje leto, kriterije za vrednote-
nje ljubiteljske kulture, imenovanje vodje stroko-
vne službe — so delegati, naveličani več kot eno-
urne razprave poprej, sprejeli brez pripomb.
Zadnja seja skupščine občinske kulturne skup-
nosti bi lahko bila dober poduk vsem, ki želijo na
takšen ali drugačen način, zaradi tega ali onega in-
teresa za vsako ceno v imenu delegatskega sistema
uveljaviti ozke, včasih tudi subjektivne interese,
tudi za ceno »prevare« oziroma'neupoštevanja sa-
moupravnih aktov skupnosti. Da je v teh igricah
izigran kakšen posameznik pa tudi kakšna skupi-
na, jim je kot je videti — malo mar.
NaV
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
23. junij 1988 - jednir
TUDI MED NAMI SO MLADI RAZISKOVALCI
Poslovni paket Branka Juriča
Ne vem, zakaj sem si ga predstavljala drugače. Branko Jurič. do-
mači ga kličejo Matjaž, je zelo simpatičen štirinajstletnik. Ni pa običajen
fant. Vsak dan namreč ne srečaš fanta, ki hi šel s šestimi leti v šolo, pa
potem preskočil četrti razred in v prvem letniku naravoslovne usmeritve
naredil raziskovalno nalogo, kije povrhu vsega izmed enainštiridesetih v
republiki izbrana med sedem najboljših. Njegovo področje je računalni-
štvo.
Tednik: Najprej iskrene čestit-
ke mlademu raziskovalcu. Bran-
ko, od kod želja po raziskova-
nju? Kakšna je bila tvoja naloga,
kako je potekalo delo, kje si do-
bil potrebno literaturo, so bile
kakšne težave pri delu?
Branko Jurič: Naslov moje na-
loge je Poslovni paket. Problem,
ki ga razrešuje naloga, pa je, ka-
ko dobiti pregled nad pet tisoč
strankami v odvetniški pisarni,
kjer ima moj stric Branko Mayer,
ki se ukvarja z gospodarskim
svetovanjem, prostore. S stricem
sva se tako odločila, da bova za-
čela razvijati program, s katerim
bo mogoče računalniško obvla-
dovati vse delovne operacije, do
katerih prihaja pri delu s stran-
kami, s tem pa zagotoviti učinko-
vit pregled nad množico poda-
tkov, ki pri tem delu nastaja. Ta
poslovni paket obsega devet pro-
gramskih modulov: glavno knji-
go, blagajniško knjigo, saldakon-
te, fakturiranje, materialno knji-
govodstvo, osnovna sredstva,
osebni dohodki in knjiga prome-
ta. Glavna knjiga je jedro tega
poslovnega paketa, nanjo se ve-
žejo vsi drugi deli, ki tudi med
seboj komunicirajo na nivoju
daototek, s čimer smo se izognili,
da bi dvakrat vnašali iste podat-
ke. (Navodila za uporabo po-
slovnega paketa obsegajo kar
150 tipkanih strani, pa pravi
Branko, da bi lahko bila še ob-
sežnejša. Pa tudi v našem časopi-
su imamo na voljo premalo pro-
stora, da bi lahko predstavili vse
prednosti poslovnega paketa.)
Tednik: Kdaj pa si se prvič
srečal z računalnikom?
Branko Jurič: Ko sem bil star
devet let, sem dobil računalnik
ZX Spectrum. Delo z njim meje
izredno navdušilo in pred njim
sem presedel ves svoj prosti čas,
kar počnem še tudi danes. Nalo-
go Poslovni paket, mentona sta
mi bila profesor Stanislav Senve-
ter in moj stric Branko Mayer,'
sem končal in zdaj se pripra-
vljam že za drugo raziskovalno
nalogo.
Tednik: S kakšnimi težavami
pa se srečuješ pri svojem delu?
Branko Jurič: Težav ne manj-
ka. Literature je zelo malo. Pri
Poslovnem paketu je bil največji
problem, kako zagotoviti dovolj
hiterdostop do vseh pet tisoč po-
datkov. Z velikimi težavami smo
problem uspeli rešiti. Naloga je v
treh programskih jezikih, kar je
bilo pri programiranju zopet po-
membno. In še bi lahko našteval.
Tednik: Koliko pa se seznaniš
in naučiš ravnati z računalnikom
v šoli?
Branko Jurič: Sodeluješ lahko
v krožku in se seznaniš z računal-
nikom, njegovim delovanjem,
kakšnim programskim jezikom,
kaj več pa ne. Ce hočeš več, mo-
raš veliko delati sam.
Tednik: Meniš, da imaš pred-
nost pred drugimi, ker se tvoj
stric ukvarja z računalništvom in
je pripravljen delati tudi s teboj? ^
Branko Jurič: To je gotovo
prednost. Stric mi je v veliko po-
moč, dejansko me je prav on
vpeljal v svet računalnikov. Brez
njega tudi moje raziskovalne na-
loge ne bi bilo, saj mi je on po-
stavil organizacijo, brez te pa ne
bi mogel nič. Ce njega ne bi bilo,
ne vem, kaj bi delal; verjetno bi
dobil zdaj idejo v šoli, prej, v os-
novni šoli, pa gotovo ne bi bilo
nič.
Tednik: Kakšni pa so bili tvoji
občutki, da si poslal svojo nalo-
go na 12. republiško tekmovanje,
ki ga organizirata Zveza organi-
zacij za tehnično kulturo Slove-
nije in gibanje Znanosti mladini
— sekcija za računalništvo?
Branko Jurič: S pomočjo svo-
jih mentorjev sem nalogo dolgo
razvijal, cilj je bil dosežen, in ko
sem nalogo poslal, sem mislil:
Bo, kar bo.
Tednik: Kaj pa počneš, ko
opraviš šolske obveznosti in vsta-
neš izza računalnika?
Branko Jurič: Ukvarjam se s
športom, tekam, ko je bil še pla-
valni klub, sem plaval, veliko se
družim s prijatelji, hodim na ple-
se, v kino .. . Seveda se moram
zaradi računalnika marsičemu
odpovedati, pa vendar se še ved-
no najde kakšna prosta urica.
Nobenega dvoma ni, da bo po-
klicna pot Branka Juriča vezana
na računalništvo in upamo, da bo
lahko svoje želje na tem področju
tudi uresničil.
Tednik: Brez dvoma ima veli-
ke zasluge za uspeh Branka Juri-
ča njegov stric Branko Mayer.
Kaj menite, tovariš Mayer, o
možnostih mladih na področju
mlade vede, kot je računalni-
štvo?
Branko Mayer: Na šolah je
verjetno precej težko. Finančna
sredstva so omejena. Tisti mladi,
ki pa imajo interes, bodo poiska-
li kakšno delovno organizacijo
ali kakšnega zasebnika, ki se
ukvarja s tem. Midva sva začela
in bova še nadaljevala. Rad pa bi
poudaril, da tu ne gre za nikakr-
šen ekonomski interes, čeprav je
Poslovni paket tržno zanimiva
naloga. Gre izključno za izobra-
ževanje, razvijanja nečesa, česar
še ni. Rad bi še opozoril na iz-
redno konkurenco, ki je bila na
republiškem tekmovanju. Edina
izbrana naloga s tega konca Slo-
venije je bila prav naloga Poslo-
vni paket, vse druge so iz Lju-
bljane ali bližnje okolice. Za nji-
mi pa stojijo velike delovne orga-
nizacije, kot so Inštitut Jožef Šte-
fan, Iskra in druge, zato je uspeh
Branka še toliko večji.
Tej ugotovitvi se pridružujemo
tudi mi.' Še enkrat bomo zapisali
tisto že tolikokrat povedano, da se
na tak način vzgajajo strokovni
kadri. Koliko možnosti imajo mla-
di v Ptuju? Ne veliko, zakaj stri-
cev. tistih ta pravih in tistih v pre-
nesenem pomenu besede, ni veli-
ko. Pa še nekaj nas muči: kako so
obravnavani nadarjeni učenci v
šolah? Ali lahko svoje posebne
sposobnosti na posameznem po-
dročju razvijajo zgolj v krožkih?
Bojimo se, da v okviru obstoječega
sistema da. Zakaj spoznanje, da
je proces izobraževanja podaljša-
na roka gospodarstva oziroma
njegov sestavni del. še ni prodrlo v
vsa okolja. Če bi namreč to bilo
tako. potem tudi denar za takšne
in podobne dejavnosti na .šolah ne
bi bil problem. Tako pa zgolj govo-
rimo o tem, da je treba lačnega
naučiti loviti ribe. v življenju pa
' prepogosto in prevečkrat lačne-
ga samo nahranimo. Branko Jurič
je dokazal, da hoče in zmore,
vprašanje pa je, ali bo to njegovo
hotenje ostalo zgolj družinska za-
deva ali pa potreba družbe. Nalo-
ga Branka Juriča Poslovni paket
je bila izbrana tudi za zvezno tek-
movanje. ki je bilo od 16. do 20.
junija v Prištini.	Na V
Foto: Martin Ozmec
Branko Jurič, največ prostih ur pred računalnikom
Branko IVlayr
Kdaj tako tudi v Ptuju?
Društvo kadrovskih delavcev in Društvo sociologov in
politologov Ptuj sta za svoje člane in vse F^ujčane, ki jih
tb zanima,- organizirala javno predstavitev projekta OCE-
NA KADROVSKIH MOŽNOSTI ZA PRESTRUKTO-
RIRANJE CELJSKE INDUSTRIJE. V Celju so se na-
mreč zavedli, da pri iskanju poti za uspešno poslovanje
delovnih organizacij vedno znova trčijo ob problem ka-
drov v najširšem smislu.Postavili so si vprašanje, kako
vzpostaviti inovativno družbeno klimo v občini skozi
vzvode, ki jih vidijo v vodenju, v inovativno-razvojnem
delu ter v reguliranju ponudbe in povpraševanja po ka-
drih.
Da bi dobili odgovore na postavljena vprašanja, so
združili svoje strokovne moči ter pripravili omenjeni pro-
jekt. Sam projekt predstavlja neke vrste pionirsko delo,
saj niti v Celju niti v drugih občinah v Sloveniji nimajo
institucij, ki bi se profesionalno ukvarjale z raziskoval-
nim-razvojnim delom za področje kadrov. Projekt so iz-
vedli v okviru raziskovalnega konzorcija pod okriljem
razvojnega centra Celje, sodelovale pa so naslednje insti-
tucije: strokovna služba SIS družbenih dejavnosti, stro-
kovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje, center
za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Ce-
lje, kadrovska služba izvršnega sveta SO Celje in občinski
komite družbenih dejavnosti. Strokovnjaki teh institucij
so sestavljali raziskovalno skupino, ki je v sodelovanju z
obema slovenskima univerzama in Inštitutom za sociolo-
gijo iz Ljubljane približno eno leto pripravljala omenjeni
projekt.	,
Dosedanja spoznanja in možnosti za naprej lahko kori-
stno uporabijo pri svojem delu strokovne institucije s'
področja zaposlovanja, izobraževanja in socialnega skrb-
stva. Rezultati pomenijo tudi pomemben strokovni pri-
spevek v procesu kadrovskega preporoda, ki ga je vključi-
la v napore za uspešnejše gospodarjenje občinska skup-
ščina. Tudi za posamezne delovne organizacije, v katerih
so raziskovali, so rezultati koristni, vendar bodo nepo-
sredno uporabni v naslednji fazi, ko se bodo nekatere
med njimi odločile za nadaljevaje raziskave.
IZVLEČKI IZ VSEBINE PROJEKTA
• Članice strokovne skupine, ki so prišle v Ptuj — Kar-
men GORIŠEK, Alenka GAJŠEK-KRANJC, Tatjana
DOLINŠEK in Astrid PEŠEC — so na zanimiv način
predstavile rezultate raziskave. Raziskovalna naloga je bi-
la sestavljena iz treh delov, ki pa tvorijo celoto:
I.	Vodenje poslov v organizacijah združenega dela celj-
ske industrije:
Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljajo pomembno
vlogo poslovodnega delavca za uspešno poslovanje. Na-
loga daje usrtieritev, ki jo je lahko doseči: najpomembnej-
ši pečat organizaciji dajejo tisti njeni vodilni kadri, ki
svojo funkcijo »dajati vzor in voditi« razumejo tako v
strokovnem kot v osebnem pogledu in ki stalno izboljšu-
jejo svoje znanje, metode dela in način razmišlanja.
II.	Inovativno-razvojna dejavnost v OZD celjske indu-
strije
Vedno več strokovnjakov trdi, da naš glavni problem
ni odplačevanje dolgov tujini, temveč rešitev problema
inovacij in ustvarjalnosti. Tako postaja vedno aktualnejše
vprašanje strokovnjakov (inteligence), od katere je odvi-
sen družbeni in ekonomski napredek. Ugotovili so, da je
profesionalna etika celjskih strokovnjakov dovolj visoka
in kaže na odgovoren odnos do lastnega dela, ki bi ga bi-
lo potrebno ob boljših razmerah dosledneje usmerjati in
vzpodbujati.
III.	Sistem zaposlovanja in izobraževanja kot blokada
ali neizkoriščena možnost
Ob proučevanju procesov zaposlovanja in izobraževa-
nja so v sklopu projekta ugotavlajali kadrovsko podpr-
tost za uresničevanje procesov prestrukturiranja industri-
je Celja do leta 2000 in iskali najboljše možnosti za zago-
tavljanje potrebnih kadrov. Razmere v industriji kažejo
na skromne možnosti obvladovanja tehnoloških spre-
memb. V prihodnje ne morejo računati na večji priliv
mladih iz šol, saj trendi kažejo, da bo teh na višji in visoki
stopnji strokovne usposobljenosti premalo za pokrivanje
potreb. Nemogoče se je zanašati na možnosti pridobiva-
nja kadrov od drugod, saj je pomanjkanje visokoizobra-
ženih kadrov danes in v perspektivi značilno za celotno
Slovenijo. Naloga opozarja, da je potrebno razvijati svoj
kadrovski potencial z dodatnim izobraževanjem in uspo-
sabljanjem ter s planiranjem profesionalnega razvoja.
CELJSKI NAUKI
In kaj se lahko Ptujčani, ki se srečujemo z vedno večjo
brezposelnostjo, z vedno večjim deležgm osnovnošolcev,
ki ne nadaljujejo šolanja, z boljšo kvalifikacijsko struktu-
ro nezaposlenih od tiste v gospodarstvu, . . . naučimo iz
celjskega primera? V primerih, ko združita svoje ambicije
in cilje politika in stroka, ko je v ospredju blaginja neke-
ga okolja, ki se o problemih razmišlja strateško, dolgoro-
čno ter se združijo razdrobljene strokovne moči, so velike
možnosti, da se problemi rešijo. Takšna skupnost ima
večje možnosti za realizacijo razvojnih ciljev, saj ve, na
kakšen način naj se jih loteva, da ne bodo le spisek neu-
resničljivih želja. Njen cilj ni zgolj preživetje, temveč kva-
liteten razvojni skok.
Vsi prisotni na predstavitvi projekta verjamemo, da bo-
do Celjani zmogli postavljene cilje, česar za svojo občino
na žalost ne moremo reči. Na predstavitvi smo močno po-
grešali tiste, ki bi to predavanje (m še mnoga druga) mo-
rali večkrat slišati. Stroka je pripravljena; le kje so ovire?
PA ŠE TO
Predstavitve raziskovalnega projekta simpatičnih Ce-
Ijank se je udeležila tudi velika skupina kadrovskih de-
lavcev, članov Društva kadrovskih delavcev Maribor.
Mogoče tudi to nekaj pomeni!
Božo Glazar
2. nadaljevanje
Po odpoklicu sovjetskih strokovnjakov je marca 1948 Tito poslal
v Moskvo pismo z željo, da Sovjeti obrazložijo svoje ukrepe. Odgovor
je dobil 27. marca. Ton v pismu je bil zelo oster in obtožujoč. Zapisa-
no je bilo, da rdečo armado v Jugoslaviji diskreditirajo, da se ustvarja
protisovjetsko ozračje, da v KPJ ni demokracije in razrednega boja,
da se v,Jugoslaviji krepijo kapitalistični elementi, da v Partiji prevla-
duje gnila oportunistična teorija mirnega vraščanja kapitalističnih
elementov v socializem itd. Trdili so, da je vse to podobno teorijam
odpadnikov, kot je bil Trocki, katerih politična kariera je dovolj pou-
čna (Trockega je Stalinov agent ubil v Mehiki leta 1940). Torej — sa-
me težke obtožbe in odkrite grožnje.
Kot je povedal Hruščov v znamenitem referatu na XX. kongresu
KPSZ leta 1956, mu je Stalin takrat pokazal kopijo pisma z obtožba-
mi na račun KPJ in samozavestno dejal: »Samo z mezincem mi je tre-
ba migniti, pa Tita ne bo več. Padel bo!«
Zgodovina je potrdila, &a seje tu krepko uštel. Res je Stalin naj-
prej pomigal z mezincem, potem je migal z vsemi prsti, tolkel s pest-
mi, a zaman ...
Po prejemu pisma je Tito sklical najožje sodelavce kar po telefo-
nu, sedel, vzel papir in napisal dolg odgovor. Ko so sodelavci prišli,
so odgovor preučili, soglašali, le tu in tam kako besedo omilili. Tito je
o tem kasneje zapisal: »Ni se bilo lahko odločiti za odločen odpor
Stalinu. Dobro je bilo treba oceniti, kakšne posledice bi moglo vse to
imeti, in misliti tudi na najhujše. Toda ne glede na to da je bilo tako
malo možnosti za uspeh, drugega izhoda ni bilo, morali smo se odlo-
čiti za odpor.«
Medtem je Stalin poslal v akcijo tudi KP Madžarske, Češkoslo-
vaške, Romunije in Bolgarije, ki so v svojih pismih soglašale s stališ-
čem CK VKP(b) in obsojale KPJ oziroma ponavljale Stalinove obtož-
be.
Zaradi tega je bila 12. in 13. aprila v Beogradu plenarna seja C K
KPJ, sprejeli so besedilo odgovora in v njem dokumentirano zavrnili
vse trditve in obtožbe.
V	začetku maja je prišlo novo pismo CK VKP(b), ki sta ga podpi-
sala Stalin in Molotov. To je bila skrbno sestavljena obtožnica, ki naj
bi spodbudila široko kampanjo proti KPJ v mednarodnem delavskem
gibanju. V pismu so napovedali, da bodo o stanju v KPJ razpravljali
na prvem sestanku informbiroja. Ta sestanek je Stalin že pospešeno
in skrbno pripravljal.
V	novem pismu z dne 19. maja so KPJ pozvali na sestanek in-
formbiroja, na katerem je Stalin hotel tudi javno prekleti KPJ. 20. ma-
ja seje sestal CK KPJ in tudi tretjič sklenil, da ne bo poslal delegacije
KPJ na.sestanek kominforma. Dva dni zatem je iz Moskve spet prišlo
pismo, v katerem so ostro kritizirali sklepe CK KPJ in ga obtožili, da
prehaja na pozicije nacionalizma.
Ko je CK KPJ dobil obvestilo, da se bo kominform sejtal konec
junija v Bukarešti, je tja poslal izjavo, da na ta sestanek ne bo naših
predstavnikov.
Ob tem je Stalin že moral aktivirati ljudi, ki so bili v skrbnih ka-
drovskih pripravah izbrani, da podprejo akcijo Moskve proti Titu. Pr-
va sta nastopila člana politbiroja C K KPJ Sretan Žujovič in Andrija
Hebrang. Po navedbah Draga Markoviča (odlomki fz njegove knjige
so bili objavljeni 1987 v NlN-u in 7D) je bilo že pred resolucijo in-
formbiroja na območju Jugoslavije 8.445 organiziranih agentov, ki so
bili kasneje odkriti, ti naj bi po Stalinovih računih predstavljali bo-
dočo vodstveno strukturo v partiji in državi. Marsikoga so pridobili
še kasneje. Grožnje s silo in zastrašujoča propaganda so pozneje pre-
plašili še omahljive posameznike v državi, ki so bili pripravljeni po-
slušati Stalina.
Izjemna osebnost Tita, ki ga je obdajala skupina zvestih in pre-
danih sodelavcev, enotna podpora večine v KPJ in vseh naših ljudi —
vse to je pripomoglo, da Stalinova peta kolona v Jugoslaviji ni uspela.
Pri tem so imele posebno pomembno vlogo varnostne sile, ki so ob
podpori ljudstva preprečile vse nakane ne le z vzhoda, temveč tudi z
zahoda.
Ni odveč omeniti, da so bili prav v letu 1948 tudi na ptujskem
območju likvidirani ostanki raznih tolp, konec leta tudi zadnja v Ge-
rečji vasi, ki so računale, da je ob sporu s Sovjetsko zvezo prišel tudi
njihov čas. To je še zlasti veljalo za skrajno sovražno ustaško organi-
zacijo, ki je začela v Jugoslavijo ilegalno pošiljati svoje voditelje. Med
zadnjimi je 3. julija 1948 prišel iz Avstrije namestnik poglavnika Boži-
dar Kavran. Vsi so takoj padli v roke Udbi in bili kmalu postavljeni
pred sodišče v Zagrebu. To je bil velik uspeh naših varnostnih sil in
veliko presenečenje tudi za tuje obveščevalne službe.
Vse navedeno je treba upoštevati za boljše razumevanje tistega,
kar seje dogajalo takrat tudi na ptujskem območju. Upoštevati pa je
treba staro primerjavo, ki se v zgodovini vedno znova potrjuje: »Če
na zapleveljeni njivi populiš dračje, izpuliš z njim tudi kako lepo sadi-
ko, nekaj pa jih tudi pohodiš.«
RESOLUCIJA IN ODGOVOR
V sredo, 30. junija, sem bil službeno v Ptuju. Imel sem opravek
na poverjeništvu za trgovino in preskrbo glede živilskih in tekstilnih
nakaznic, na planski komisiji pa je bilo treba oddati popis skupnih in
zasejanih površin. Že zjutraj pred sedmo, ko je prispel avtobus, sem
opazil, da ljudje, pretežno so bili to nameščenci, kupujejo časopise in
jih kar med potjo v službo čitajo. Iz radovednosti sem še sam kupil
Poročevalca, kajti Pravico sem imel naročeno na dom.
Na prvi strani je bilo v polkrepkem tisku poročilo, da je informa-
cijski biro 28. junija v Bukarešti sprejel »resolucijo o stanju v KPJ«.
Ta resolucija je bila v celoti objavljena z našim odgovorom, v katerem
je C K KPJ argumentirano in bralcu razumljivo zavrnil vse obtožbe in
obrekovanja.
Nič novega se mi ni zdelo v tem, skoraj vse to sem že slišal na za-
upnem sestanku, sedaj je bilo le javno napisano in o tem ne bo treba
več molčati. Močno me je le prizadel poziv na koncu resolucije, da
naj »zdravi člani KPJ prisilijo svoje današnje voditelje, da bodo od-
krito in pošteno priznali svoje napake in jih popravili«. Končali pa so
z odkritim pozivom na upor; če današnji voditelji KPJ tega ne bi upo-
števali, »naj jih zamenjajo in postavijo na oblast novo, internacionali-
stično vodstvo!«
»Kaj bo iz tega?« seje tu in tam kdo zaskrbljeno vprašal. Večina
ljudi s podeželja, ki jih je bilo na tržnici in Titovem trgu precej, saj je
bila tam tudi avtobusna postaja, pa se za časopise ni zmenila. Imeli so
svoje opravke in svoje skrbi. Zato pa so v vsakem uradu, kamor sem
tisto jutro prišel, govorili o tem. Zlasti za nekamuniste in kandidate je
bila to komaj verjetna novica, saj niso prej ničesar vedeli o kakih ne-
soglasjih.
Mimogrede sem se oglasil še pri referentki za ljudsko prosvetc
Miji Štefe, ki mi je pred dnevi naročila, naj ji prinesem na vpogled ne
kaj svojih pesmi. Povedala je, da pripravljajo okrajni časopis, v kate
rem bo prostora tudi za pesmi, le kakovost mora biti boljša kot ni
stenčasih (takrat povsod uveljavljenih stenskih časopisih). Oddal seff
ji le tri pesmi, druge sem sam izločil, da ne bo razloga za očitek, da s:
o nekaterih zadevah ideološko še nisem na jasnem.
Nadaljevanje prihodnji
tednik
- 23. junij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Tik pod stropom je nevarno
Modelarji ptujskega aerokluba
Oton Velunšek, Iztok Žagar in
IViatjaž Praprotnik ter ( eljan Mi-
lan Mastnak in Zagrebčan Vili
iCmoch so se udeležili svetovne-
ga prvenstva sobnih modelov v
ameriški zvezni državi Tennes-
see. Na tridnevnem tekmovanju
so se ekipno uvrstili na odlično
šesto mesto. O pripetljajih na po-
ti in na tekmovanju nam pripo-
veduje Iztok Žagar, sicer tudi ja-
dralni in motorni pilot Aeroklu-
ba Ptuj.
—	Potovati čez lužo s četrtku-
bičnega metra velikim zabojem v
rokah, v katerem so skrbno spra-
vljeni zelo občutljivi modeli, za
izdelavo katerih ste porabili sko-
raj ves zimski prosti čas in ki ste
jih morali nepoškodovane prine-
sti na tekmovanje, ni tako pre-
prosto. Kako vam je uspelo?
IZTOK: »Saj nam ni. Potovali
smo z letalom iz Zagreba prek
Beograda v Nevv York. Zaboje
oziroma škatle za modele smo
obložili s peno in skoraj nepro-
dušno zaprli, vendar jih med na-
vadno prtljago nismo upali dati.
V letalo pa seveda ni dovoljeno
vnašati prtljage. Tako smo vselej
poiskali kapitana letala, mu ra-
zložili, kdo smo, kam gremo in
kaj želimo, nato smo smeli imeti
škatle pri sebi. DC-IO na srečo ni
bil povsem zaseden. V New Yor-
ku smo potem kar nekaj ur iskali
kombi, saj tudi v ameriške avto-
mobile, ki so v primerjavi z naši-
mi zelo veliki, vsa prtljaga ni šla.
Pri tem sta nam pomagala ameri-
ška modelarja, ki sta nas priča-
kala na letališču. Ko pa smo
škatle po 1200 kilometrih v John-
son Cityju končno odprli, smo se
zgrozili. Modeli so se, kot smo
ugotovili kasneje, zaradi velike
temperaturne spremembe defor-
mirali. Ker je bilo tekmovanje
šele čez dva dni, smo jih pravo-
časno popravili.«
—	Kakšen je,bil vaš prvi stik z
Ameriko?
IZTOK: »Odlična osempaso-
vna avtocesta, po kateri smo se
peljali skozi države New Jersey,
Maryland in Virginijo po na vi-
dez nedotaknjeni pokrajini, po-
dobni naši Dolenjski. Ob poti
smo pojedli obvezni ameriški
hamburger; napolnjen z dodatki
stane približno dolar.«
Tekmovanje je bilo organi-
zirano v enem od dveh univerzi-
tetnih centrov zvezne države
Tennessee v Johnson Cityju, me-
stu ob zahodnem robu pogorja
Apalači. Kje ste se zadrževali, ko
niste bili v tekmovalni dvorani?
IZTOK: »Stanovali smo v štu-
dentskem domu, saj so bili štu-
dentje že na počitnicah. Njihove
sobe so zelo podobne sobam v
naših študentskih domovih. V
Ameriko smo odpotovali z ome-
jenimi sredstvi, tako da smo
zmerno živeli, hrano smo kupo-
vali predvsem v trgovinah, nismo
se spuščali v nočno življenje, si-
cer pa za kaj takšnega ni bilo ča-
sa. Veliko smo imeli opraviti z
modeli, ko pa smo tekmovali.
smo dvanajst ur na dan preživlja-
li v dvorani.«
- Tekmovanje je potekalo v
skoraj dva hektarja veliki dvora-
ni, namenjeni igranju ameriške-
ga nogometa. Vsak prostor zah-
teva drugačno taktiko letenja, pa
tudi spoznati ga je potrebno, za-
čutiti njegovo >dihanje<, saj lah-
ko pomeni že najmanjše gibanje
zraka za sobni, le en gram težki
model pomoč pri letenju ali pa
katastrofo. Ti je dvorana ustreza-
la?
IZTOK: »Zrak v dvorani je bil
precej vroč z majhno vlažnostjo.
Na treningu so Otonovi modeli
leteli daleč najbolje, šele na tek-
movanju smo opazili, da .Ameri-
čani preizkušajo modele in treni-
rajo drugače, kot potem tekmuje-
jo. Svoj prvi model sem polomil
že na treningu, ko je trčil z nizo-
zemskim modelom petindvajset
metrov visoko. Sicer smo modele
varovali z vrvicami, ki jih je dr-
žal pokonci s helijem napolnjen
balon. To je bila za nas novost,
saj smo v nižjih dvoranah pri nas
usmerjali modele z ribiškimi pa-
licami. Da bi dosegel čim daljši
let, si moral model spustiti čim
višje, da ga je topel zrak pod
stropom zadrževal na isti višini.
To je bilo hkrati zelo nevarno,
saj ga je ta zrak lahko sunil nav-
zgor in model je obvisel pod
stropom. Tako so se meni do
konca tekmovanja vsi modeli po-
škodovali. In tudi mnogim dru-
gim.«
—	Pri konstruiranju modelov
je potrebno veliko razmišljati,
inovirati, biti zelo natančen. Je
prihajalo pri tem do velikih ra-
!zlik med tekmovalci iz tako razli-
čnih držav, kot so recimo Japon-
ska, ZDA in Jugoslavija?
IZTOK: »Ne bi rekel. Mislim,
da se okoli modelov zbiramo po-
dobni ljudje. Kar se konstrukcij
tiče, sta velikost modela in teža
določeni, vsi pa vemo, kakšno je
najugodnejše razmerje med težo
in površino. Veliko boljši od
vseh nas so bili Američani, ki
uporabljajo za izdelavo najso-
dobnejše materiale, ki jih mi ni-
mamo kje kupiti, uvedli pa so tu-
di zelo zanimive konstrukcijske
novosti. Tako so zmagovalčevi
modeli leteli s propelerjem, ki se
je med letom zložil, propeler
drugouvrščenega pa je med le-
tom spreminjal število vrtljajev.
Za Švicarje bi lahko rekel, da so
res natančni kot njihove ure. Pri
letenju je pomembno, da smo vsi
čimbolj mirni, saj so naši modeli
izredno občutljivi. Na tekmova-
nju se gibamo upočasnjeno, pre-
povedano je bilo glasno govorje-
nje, pa tudi uporaba fleša pri fo-
tografiranju.«
—	Si zadovoljen z rezultati?
IZTOK: »Še nekaj dni pred
odhodom nismo vedeli, ali bomo
odpotovali ali ne. Letalska zveza
Jugoslavije ni mogla finančno
podpreti naše odprave, tako da
se brez pomoči Aeroklilba sve-
tovnega prvenstva ne bi udeleži-
li. Precejšen delež smo prispevali
tudi iz svojega žepa. Tako smo
imeli nekoliko premalo časa za
same priprave na tekmovanje.
Kljub temu se nismo ravno slabo
odrezali. Ekipno smo se uvrstili
bolje kot pred dvema letoma v
Angliji, pa tudi posamezno smo
imeli nekaj zelo dobrih letov.
Najbolje je šlo Otonu, nosilcu
državnega rekorda v kategoriji
šobnih modelov.«
Milena Cestnik
Oton Velunšek čaka z navito gumo na vzlet modela. Ne ve še, da bo to
najdaljši jugoslovanski let na svetovnem prvenstvu v ZDA.
Reprezentanta Milan Mastnak iz Celja in Ptujčan iztok Žagar z en
gram težkima sobnima modeloma, ki lahko letita vsak po več kot pol
V vrtu
v OKRASNEM VRTU dozo-
revajo čebulice najzgodnejšega
spomladanskega cvetja: žafrani,
zvončki, norice, hijacinte, carski
tulipani, tulipani in drugi. V li-
stih je prenehala asimilacija, za-
to je čas, da čebulice izkopljemo-
in vskladiščimo do jeseni, ko bo
ponovno čas za sajenje. Medtem
ko čebulice zvončkov, narcis, ža-
franov pa tudi tulipanov lahko
pustimo v tleh in bodo tako kot
trajnice zopet polno zacveteli v
prihodnjem letu, pa moramo car-
ske tulipane, čebulice žafranov
in zahtevnejše sorte tulipanov
obvezno izkopati in jih v jeseni
ponovno saditi. Cime čebulicam
ne odstranimo, niti z njih ne
oddrgnemo zemlje, temveč jih
položimo v enojni plasti v lesene
sadne zabojčke in vložimo na
suh sončen prostor, kjer se bodo
osušile in dozorevale. Ko bo ci-
ma in zemlja na čebulicah suha,
jo odtrgamo oz. oddrgnemo in
čebulice bodo pripravljene za
skladiščenje. Koristno jih je po-
sipati z razkužilom, da čebulice
hkrati zavarujemo pred gnilobo.
Ko jih shranimo, ne pozabimo
označiti sorte, bdrve in drugih bi-
stvenih podatkov cvetlične vrste,
kajti le tako bomo lahko obliko-
vali novi nasad.
V ZELENJAVNEM VRTU je
fižol dorastel toliko, da mu je že
potrebno zagotoviti in postaviti
oporo ter ga nanjo usmeriti.
Ko je bob v polnem razcvetu,
mu pinciramo — odščipnemo vr-
šičke, zaradi česar se bo razrastel
v grmičasto rastlino in tako dajal
obilnejši pridelek.
Krompir okopavamo in osipa-
vamo, hkrati pa smo pozorni na
koloradskega hrošča. In,ko se
pojavijo njegove ličinke, nemu-
doma poškropimo nasad z
0,1-odstotnim ekaluksom ali po-
dobnim insekticidom.
Kumare na prostem pinciramo
za petim do šestim listom, enako
počnemo s poganjki drugega in
tretjega reda.
Paradižnike privezujemo na
oporo in sproti odstranjujemo
zalistnike. Ko bo napoved za
okužbo krompirja s krompirjevo
plesnijo ali fitoftoro, velja to tu-
di za plesen na paradižniku. Pro-
ti njej rastline zavarujemo z enim
od fungicidov, kot so ridomil,
dithane,bakreni preparati in
mnogi drugi.
V	juniju najuspešnejše ra-
zmnožujemo rožmarin, in sicer s
potaknjenci.
Pri rabarbari moramo odstra-
niti cvetna stebla, če želimo čim-
večji prirast listov in pecljev, za-
radi katerih jo pridelujemo.
Kdor ceni liste pehtrana, je
pravi čas, da jih do začetka julija
obere, ker so sedaj najboljši za
sušenje.
V	SADNEM VRTU se bo pri-
čela diferenciacija — tvorba
cvetnega nastavka za prihodnjo
sadno letino -— v avgustu. Nanjo
lahko še v tem času vplivamo ta-
ko, da posvečamo vso pozornost
negi sadnega drevja: ustrezno
naj bo prehranjeno, zaščiteno
pred boleznimi in škodljivci in
ima naj normalno razvito listno
površino.
Drevesa, ki smo jih sadili le-
tos, v tem mesecu še enkrat do-
gnojimo s 30 do 50 g nitrofoska-
la na kvadratni meter, da bi se
razvili in dozoreli čimmočnejši
poganjki.
Obiramo češnje in višnje. Pri
tem smo pozorni, da ne lomimo
rodnega lesa, saj moramo z njim
ravnati tako, da bomo na njem
obirali žlahtno sadje tudi v na-
slednjih letih. Koščičasto sadno
drevje dobro prenaša letno rez,
zato veje, ki v drevesno krošnjo
ne sodijo več, tiste, ki so nepra-
vilno usmerjene, rastejo navzno-
ter, ki zasenčujejo ali so nalom-
Ijene, pa tudi če so izrojene,
odrežemo, ko plodovi dozorijo
ali neposredno po obiranju. Če
so bile veje debelejše in so zato
rane večje, je priporočljivo rezno
ploskev razkužiti z enim od fun-
gicidov in premazati s cepilno
smolo, da je ne bo zalila smoli-
ka.
Miran Glušič, ing. agr.
Ircili — živlienie v znaku islama
1. nadaljevanje _ _
PRVI STIK Z DOMAČINI
V Maku sem takoj našel hotel,
kajti na srečo sem imel s seboj
neko angleško knjigo za popotni-
ke, v kateri je precej informacij,
kako najceneje preživeti in kaj
videti v deželah, kakršna je tudi
Iran. Ta knjiga je bila zame pra-
va biblija, saj nikjer ni mogoče
najti informacijskega urada za
tujce, kar je tudi razumljivo, kajti
po revoluciji^e tukaj le-teh bolj
malo.
Bil sem že pošteno lačen, ven-
dar sem brez uspeha iskal resta-
vracijo po dveh edinih ulicah, ki
sestavljata mesto, stisnjeno v oz-
ki soteski. Ob cesti je tekla mot-
na voda in tudi drugače je bilo
vsenaokrog mokro, kar je prav
^udno za ta del sveta, ki ga obda-
jajo le puščave. Na ograjah ob
cesti so posedali ljudje, večino-
ma moški, in zdolgočaseno preži-
vljali večer. Čeprav niso znali an-
gleško, so hoteli navezati stik z
nienoj, vendar nisem znal farsko,
tako da dlje od »hello« nismo
prišli.
Ko sem tako zaman iskal ka-
kršnokoli hrano, me je v angle-
^cmi nagovoril kakšnih trideset
'^t star fant in mi ponudil po-
Peljal me je v neko smrde-
lo restavracijo in povedal, da
tukaj ob tej uri dobim
sendvič s kebabom — to je ovčje
meso, ki ti ga s polno peteršilja
zavijejo v palačinki podoben
kruh, in če si res sestradan, to
lahko tudi poješ. V »restavraciji«
se nisem hotel zadrževati, bila je
namreč polna muh in vonja po
postanem mesu, zato sva tudi
sedla na ograjo ob cesti. Med
mojim prežvekovanjem me je
Ali, kot seje predstavil, prosil, če
sem lahko njegov gost, ker že
dolgo ni govoril z nobenim tuj-
cem. Takoj sem pristal, da odide-
va na njegov dom, kjer je živel z
bolno materjo, saj ravno zato
sem prišel v Iran, da spoznam
ljudi. S seboj je vzel še dva prija-
telja, od katerih je ^den imel tak-
si, tako da smo kmalu prišli do
njegove hiše na obrobju mesta.
Čeprav je bila videti dokaj zane-
marjena, je bila v notranjosti
prekrita s preprogami in vse je
bilo zelo čisto in urejeno. Ker
sem bil kasneije večkrat gost po
raznih domovih, sem spoznal, da
ljudje posvečajo več pozornosti
notranji opremi in udobnosti ka-
kor pa zunanjosti hiše, kajti
gradbeni material je precej drag
in škoda je težko prisluženi de-
nar dajati za zunanji videz.
Po njihovem običaju smo se
na vhodu sezuli ter se bosi po-
sedli na blazine v eni od sob. Ali
je vključil kasetofon in med po-
slušanjem njihove etične glasbe
sem zvedel precej o njem in o
razmerah v Iranu, kar je bil moj
prvi neposredni stik z resničnim
življenjem, pa tudi šok.
Ali je bil pred leti zelo uspešen
boksar: bil je na dveh olimpia-
dah in sobo ima napolnjeno z
medaljami, slikami in izrezki iz
časopisov, na kar je izredno go-
nosen. Neprestano mi je pona-^
vljal, da je športni človek, vendar
je sedaj le senca osebe izpred de-
setih let, kajti po revoluciji je
Homeini proglasil boks za ne-
zdrav šport (to je pomenilo nje-
govo ukinitev) in Ali se je vdal
alkoholu, drogi ter sedaj uživa le
v pretepih kot večina fantov v
mestu. Celo telo ima v brazgoti-
nah, ravno tako obraz, vendar ne
od boksa, temveč od urezov z no-
ži, kajti pri njih je časten pretep
le z noži, pri čemer.vseeno pazi-
jo, da udarci niso smrtni.
Ko sem vprašal, kako se preži-
vljajo, omenil sem jim namreč
ljudi na cesti, ki brez dela pose-
dajo, so mi povedali, da je delo
skoraj nemogoče dobiti, ker se v
tem predelu nič ne gradi, indu-
strije v mestu pa pravzaprav ni in
tako jim preostane le tihotaplje-
nje droge, preprog in vodenje be-
guncev prek gora v Turčijo, s či-
mer precej zaslužijo. Toda kje
denar porabiti, ko pa v državi ra-
zen osnovnih življenjskih potreb-
ščin skorajda ni mogoče nič ku-
piti. Tako denar zapravijo za na-
kup drog in alkohola, ki ga preti-
hotapijo iz Turčije in Sovjetske
zveze. Na vprašanje, ali so že bili
v zaporu, so mi vsi trije pritrdil-
no odgovorili in dejali, da ravno
tako večina domačinov s tega ob-
močja ob meji, kajti ker je tihota-
pljenje edini vir zaslužka, te se-
veda prej ali slej odkrijejo. Ali je
bil v zaporu dve leti, ker je pro-
dal nekemu mlademu Nemcu
heroin, da ga pretihotapi v Turči-
jo, vendar je bil fant odvisnež in
se je na carini precej čudno ob-
našal, zato je postal sumljiv in so
mu v dvojnem dnu potovalke od-
krili heroin. Ali je takoj priznal,
da mu je on prodal drogo, in oba
sta bila zaprta za dve leti, kar se
mi je zdelo malo, kajti pričako-
val sem strožje kazni. Vendar so
za drugačne prekrške kazni ne-
mogoče, o čemer bom pisal kas-
neje, ko sem se lahko v to prepri-
čal na svoje oči. Pokazal mi je tu-
di izrezke iz časopisov, ko je Ho-
meinijeva policija vdrla v njegov
dom, ga pretepla in naredila pra-
vo propagando o tem, kam pelje
takšno življenje človeka, ki ga je
cel Iran poznal in spoštoval.
Naj tukaj povem, da v državi
delujeta dve ločeni skupini poli-
cistov. Prvi so t. i. navadni poli-
caji, ki skrbijo za red, promet in
druge nepomembnejše zadeve,
drugi pa so posebna Homeinije-
va policija — homeinisti, ki so
oblečeni v civilne obleke, to je
obvezno v črne srajce in ravno
tako v črne hlače ter nosijo bra-
do, kajti Homeini priporoča tak-
šno obleko za vse državljane. Za-
to je tudi na ulici težko spoznati
homeiniste. Le-ti imajo neomeje-
no pravico in sploh ne odgovar-
jajo za svoje postopke ter lahko
počnejo z ljudmi, kar se jim zlju-
bi. So pravzaprav steber Homei-
nijeve politike in ljudje skušajo
imeti čimmanj opravka z njimi,
kajti pripadniki te policije so še
vedno pripravljeni izvrševati fa-
natična načela islamskega zako-
na, zato so tudi neizmerno oso-
vraženi s strani ljudstva, ravno
tako kot Homeini sam. Homeini
tudi ženskam predlaga obvezno
nošenje črne uniforme — ta po-
kriva gležnje — in črno ruto, ovi-
to okoli las in obraza, kar je po
islamskem zakonu pravzaprav
ukaz. In res: med popotovanjem
sem srečal ženske, vse v enakih
uniformah, pa naj so to še tako
majhna dekleta, ki morajo po šti-
rinajstem rojstnem dnevu spošto-
vati ta zakon. Pri moških pa sem
naletel na neupoštevanje teh pra-
vil, vendar so vseeno kljub vroči-
ni nosili srajce z dolgimi rokavi
in dolge hlače. Te ljudi je Ali
označil za »demokrate«, h kate-
rim se tudi sam prišteva. S tem
hočejo vsaj simbolično nasproto-
vati režimu, vendar dosti lažje
padejo v oči homeinistom. Nje-
gova dva prijatelja na domu sta
ravno tako nosila črni srajci; to
pa predvsem zato, da ne bi bila
preveč vpadljiva homeinistom, ki
jih že imajo v svoji evidenci.
Vprašal sem jih, kaj menijo o
življenju po revoluciji, in vsi po
vrsti so mi zatrjevali, da je bilo
življenje pred revolucijo znosnej-
še, tudi standard je bil višji, prav
tako tudi osebna svoboda. Zlasti
mladi prav boleče prenašajo se-
danjo diktaturo, kajti počutijo se
ovirani pri svojem odraščanju in
pri omejitvi spolne svobode, saj
je ta v islamskih zakonih precej
podrobno zapisana, kar zelo de-
presivno deluje na njih. Ali in
oba prijatelja upajo, da bodo lju-
dje, zlasti mladi, kmalu poizku-
šali zrušiti režim, ter se nadejajo,
da bo na oblast prišel šahov sin,
ki živi v tujini. Zdi se, da drugih
idej o političnem sistemu nima-
jo, kajti poznajo le prejšnji režim
in Homeinijevo diktaturo, zato
vidijo spremembo edinole v ob-
novitvi starega režima, pod-kate-
rim ravno tako niso živeli najbo-
lje, je pa po njihovem zatrjeva-
nju boljši kot sedanji. Za njihovo
nerazgledanost je prav gotovo
kriva blokada informacij, ki je v
sedanjem trenutku še posebno
močna.
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
23. junij 1988 - TEDNIK
Komu zvoni
Po predlokacijski razpravi letos spomladi, ki je krajane krajevne
skupnosti Trnovska vas postavila pred dejstvo, da jim bo Kmetijski .
kombinat Ptuj postavil farmo za 1300 govejih pitancev v samem sre-
dišču kraja, so predstavniki krajevne skupnosti v imenu krajanov se-
znanili javnost z IZJAVO, v kateri nasprotujejo nameravanemu pose-
gu v svoj kraj in predlagajo sprejemljivejšo lokacijo, katere vsestran-
sko upravičenost pa naj ugotovijo, zagotovijo, podpišejo in zanjo od-
govarjajo strokovnjaki (če pojem odgovornosti še obstaja).
Bistvene dele IZJAVE navajamo:
»K nameravani gradnji v nobenem primeru NE DAJEMO SO-
GLASJA in je torej naše mnenje odločno ODKLONILNO iz nasled-
njih razlogov:
Hlevi bi bili postavljeni 50 m od najbližje stanovanjske hiše, 70
m novozgrajene osnovne šole in igrišč, dvorane za kulturne prireditve
ter letnega prireditvenega prostora, 100 m od mlina, stanovanjskega
bloka Kmetijskega kombinata ter igrišča krajevne skupnosti. V na-
slednjem pasu — od 100 do 200 m dalje — pa je že glavni del naselja,
vključno z avtobusno postajo, gostilno, cerkvijo, trgovino ter namera-
vanim novozgrajenim zdravstvenim domom.
Iz izkušenj (slabih!) podobnih primerov vemo, da koncentracija
takšnega števila živine, hlevskega gnoja, gnojnice in silosa povzroči
zaradi onesnaženja zraka, smradu, povečanja števila insektov in ones-
naženja voda življenje v okolici neznosno (kar seveda ne skrbi načrto-
valcev, ki ne živijo v našem kraju!).
V	gradnji objektov družbenega pomena smo s svojim delom in
pomočjo širše družbene skupnosti v zadnjih letih dosegli vidne uspe-
he. Pravkar začenjamo zidati zdravstveni dom, v kraju še vedno raste-
jo hiše. Po desetletjih nazadovanja je zadnje desetletje čas napredka
kraja, ki pa bo .nedvomno moten s postavitvijo hleva — giganta v sa-
mem središču kraja.
^ Na podobo kraja ter videz »trga Trnovska vas bi omenjeni poseg
deloval dokončno uničujoče!« (Konec citata.)
Izjava, podpisana od predstavnikov skupščine KS Trnovska vas,
KK SZDL, 00 ZKS, OO ZSMS in osnovne šole, je dobila v sredstvih
javnega obveščanja v slovenskem prostoru vzpodbudno podporo in
priznanje ekološke ter naravovarstvene obveščenosti. Podobno je iz-
venela javna tribuna v organizaciji ekološke skupine v občinski kon-
ferenci ZSMS Ptuj.
Bob ob steno ali pogovor gluhih!
Krajani, predstavniki krajevne skupnosti, krajevna zgodovina,
kraj s sedanjostjo in bodočnostjo je NIČELNA POSTAVKA v igri in-
stitucije in administracije-Kmetijskega kombinata in predstavnika, ki
je izjavil, da stavi golf za to, da bodo gradili hleve.
Ne lokacija, 2,5 km oddaljena od središča vasi in slab km od pr-
ve hiše, predlagana s strani krajanov, ne predlogi, da se predvideni
denar vloži v razvoj kmetij, temveč gradnja v središču kraja!
Nevpleteni strokovnjaki, veterinarji in ekonomisti odsvetujejo
takšne gradnje, a investitor »govedorejske tovarne« (po novinarju
Bracu Zavrniku) ima, kot zatrjuje, za seboj vse strokovne službe in in-
špekcije.
V	krajevni skupnosti Trnovska vas ni kmetij z družinsko bodo-
čnostjo za prste ene roke! Voditelj ekološke tribune je želel imeti po-
datke o rasti in padanju razvoja kmetij po vojni. Kdo bi mu jih dal?
Ves povojni čas je trnovski kmet na dnu družbenega in gmotnega po-
ložaja in le korenine rodov so najvztrajnejše priklenile, da še vztraja-
jo. Omogočiti tridesetim ali petdesetim kmetom in njihovim družinam
rejo petdesetih spornih pitancev bi bil prelomni dogodek in korist, ki
je v denarju ni mogoče izmeriti (kot končuje reportažo v tedniku 7D
novinar Braco Zavrnik)!
Najstarejši zapis omenja vas Črmljo v petnajstem stoletju, pribli-
žno območje današnje krajevne skupnosti je zajeto v cesarskem odlo-
ku o ustanovitvi kolonije Biš iz leta 1765, pred dvesto leti je nastal s
šolo in cerkvijo zametek današnjega »trga«. Na prirodnih bivalnih te-
rasah, tik pod krotkimi griči Slovenskih goric, ob starodavni cesti, ki
povezuje nerazviti občini Ptuj in Lenart, so se stisnile hiše naselja, ki
ima svojo naravno arhitektonsko ravnotežje in skladnost značilnega
slovenskega podeželja. Ob njem skladno nastaja novo naselje, ki s
starimi zgradbami sestavlja krog s premerom 500 m, v sredini katere-
ga bi postavili hleve.
»Že sedanja poslopja kmetijskega kombinata v Trnovski vasi —
vsi jim priznavamo vzorno vzdževanje — so bila zgrajena ter dograje-
vana v preteklosti le po načelih uporabnosti, nikakor pa ne v skladu z
urejanjem in varovanjem krajine! Zadnji poseg bi bil katastrofalen in
po njem ne bi več pri Trnovski vasi stali hlevi, temveč Tnovska vas pri
hlevih!« (Iz Izjave.)
To je rekviem za malo vasico,pozabljeno in bogu za hrbtom, tako
zabito in sramežljivo, da noče v zakon s tako imenitnim ženinom, pri-
poročenim od strokovnih služb in inšpekcij, s hlevom s 1300 biki v
naročju . . .
Ne vprašujte se, vpleteni in mimoidoči, komu zvoni . . .^Stavimo:
kup cenene in brezvredne pločevine proti obrazu in ljudem slovenske
vasice!
Zvoni vsem nam! In našim potomcem!
Delavci osnovne šole Toneta Žnidariča Ptuj,
podružnica Trnovska vas
Strelsko tekmovanje pri Tomažu
člani krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin od Tomaža
pri Ormožu so v počastitev krajevnega praznika pripravili in ob pomoči občin-
skega štaba za TO ter OK ZRVS Ormož izvedli tekmovanje v streljanju z voja-
ško pištolo. Tako'se je v nedeljo, 12." junija, zbralo pri Tomažu šest tekmovalnih
ekip: iz Ormoža, Središča ob Dravi, Ivanjkovec in od Tomaža ter ekipa narod-
ne zaščite od Tomaža. Tekmovanje, ki ga je vodil rez. major Franjo Lorenčič, je
potekalo hitro in brez zapletov. Kot najboljši strelci so se pokazali domačini od
Tomaža, za en sam krog so jim sledili strelci iz KO ZRVS Ormož (1. ekipa), tre-
tje mesto pa so osvojili tekmovalci ekipe narodne zaščite.
Med posamezniki je bil najmimejše roke Marjan Petek (ZRVS Tomaž), sle-
dil mu je Aleksander Štampar (ZRVS Tomaž).
Po tekmovanju sta bila v prostorih krajevne skupnosti Tomaž krajše tovari-
ško srečanje članov ZRVS in razglasitev rezultatov. Zmagovalna ekipa je preje-
la lični pokal in diplomo, druge ekipe pa diplome; prvim trem posameznikom
so podelili medalje.
Fi M
PTUJSKA GIMNASTIKA - KJE SI
Prve medalje
Gimnastika, ta druga ali tretja
kraljica športov (poleg atletike in
plavanja), ima na sedanjem ptuj-
skem območju domovinsko pra-
vico že izpred vojnih let. Sokol-
ska društva, zlasti v Markovcih
pri Ruju, imajo še posebno me-
sto v tej zvrsti športa. Po vojni so
TVD Partizan prevzela- ta lepi,
pa vendarle zelo zahtevni šport.
Zal so se TVD Partizan postopo-
ma oddaljevala od programskih
usmeritev, bolje rečeno od gim-
nastike.
Starejši se še spomnimo telo-
vadnih prireditev v petdesetih in
šestdesetih letih na nogometnem
stadionu Drave v Ptuju. Še zlasti
so bile atraktivne vaje na bradlji,
drogu, konju z ročaji, gredi, v
preskoku . . . Počasi je vse to izu-
mrlo.
Čas je prinesel svoje. Vedno
zahtevnejši elementi v tej zvrsti
telesne kulture so zahtevali tudi
posebne razmere: prostor, čas,
pripomočke. Na volilni skupšči-
ni Gimnastičnega društva Ptuj,
ki je bila minuli četrtek, je bilo
posebej opozorjeno, da so se
prave, sodobnejše razmere poja-
vile šele z otvoritvijo športne
dvorane Center v sklopu SSC, ko
smo z drugim občinskim samo-
prispevkom pridobili sodobno
telovadnico s trimskimi kabineti.
Z rezultati, ki smo jih dosegli v
Gimnastičnem društvu Ptuj v
dveh letih obstoja, smo se vsaj
delno oddolžili vsem glasoval-
cem za 11. občinski samoprispe-
vek.
Pred nekaj več kot dvema leto-
ma je dvanajst bivših teLovadcev
in simpatizerjev gimnastike usta-
novilo Gimnastično društvo
Ptuj. V članstvo je bilo pritegnje-
nih kar 250 mladih in 20 vadite-
ljev, na letošnji volilni skupščini
pa smo ugotovili, da se je po se-
lekciji obdržalo kar 150 telovad-
cev in telovadk ter 14 vaditeljev.
Ocenili smo, daje to velik uspeh,
saj se marsikatero športno dru-
štvo ne more pohvaliti s takim
številom aktivnih članov. Vsi se
še spomnimo svečane otvoritve
športne dvorane Center, saj so
na njej sodelovali znani jugoslo-
vanski telovadci. Za Ptuj je bil to
nepozaben dogodek za hvaležno
publiko. Prav to je moralno še
bolj obvezalo ptujsko gimnasti-
čno društvo, da je potrebno nje-
govo ustanovitev tudi upravičiti.
Zal smo v tem obdobju premalo
povedali o sebi, o svojem delu, o
uspehih. Če že sredstva javnega
obveščanja niso utegnila zapisati
o vseh ,naporih in uspehih, bi
lahko to storili sami, v vsej svoji
skromnosti, je bilo rečeno na
skupščini.
Iz poročil dosedanjega pred-
sednika društva dr. Janeza Mr-
ška (odslej bo vodil društvo
Stanko Lepej) in predsednika
strokovnega sveta Rada Ačimo-
viča lahko povzamemo, da so re-
zultati dveletnega dela pri preno-
vi gimnastike v Ptuju uspešni.
V sezoni 1986/87 smo na repu-
bliškem tekmovanju v množični
gimnastiki pri mlajših pionirkah
dosegli ekipno 8. mesto med 22
ekipami, v sezoni 1987/88 pa kar
6. mesto med več kot 40 ekipami.
Priznati moramo, da je to velik
uspeh. Še več! Med več kot 240
tekmovalkami je Branka Sagadin
dosegla kar drugo mesto v repu-
bliki, v konkurenci starejših pio-
nirk pa so naše tekmovalke dose-
gle ekipno 13. mesto. Uspehi, ki
so jih dekleta dosegla, so nedv-
omno zasluga njihove vodnice
Barbare Lepej.
Tudi fantje so bili uspešni. V
sezoni 1986/87 so mlajši pionirji
dosegli med 24 ekipami 4. mesto,
v letošnji sezoni pa celo 2. mesto
med 20 ekipami. Posebno smo
veseli tretjega mesta Davorina
Gabrovca in četrtega Mihe Zele-
nika med posamezniki. Mislimo,
da gre pri tem veliko zaslug tre-
nerju Radu Ačimoviču in vadite-
ljema Marjanu Vidoviču in Oto-
nu Mesariču. Za dosego teh re-
zultatov smo vsekakor dolžni ja-
vno zahvalo trenerjem in vadite-
ljem, ki so vložili velike napore.
In kar je najpomembnejše: pio-
nirji in pionirke jih imajo radi
kljub strogemu delu, kar se je
pokazalo tudi na sami skupščini.
Pri tem je potrebno še posebej
poudariti, da Gimnastično dru-
štvo Ptuj vključuje v" svoje vrste
skoraj vse starostne skupine ob-
čanov: od cicibanov, mlajših in
starejših pionirjev, interne selek-
cije starejših in mlajših pionirk,
selekcijo pionirjev, starejših in
mlajših pionirk, kot tudi vetera-
ne in veteranke, medtem ko mla-
dink in mladincev še nimajo, kar
je dokaz, da so pred dvema leto-
ma začeli znova. Že sedaj pa je
jasno, da bodo nekateri pionirji
in pionirke v naslednjem tekmo-
valnem obdobju prešli v višji sta-
rostni in tekmovalni razred.
Da je tako, dokazujejo tudi iz-
jave strokovnjakov Gimnastične
zveze Slovenije, ki so potrdili vi-
den napredek naših telovadk in
telovadcev, češ da so že prešli
okvire amaterskega trenmga, in
če želimo preiti v naslednji kvali-
tetni razred,' to je v selekcijsko
tekmovanje, bo potrebna ka-
drovska okrepitev, pri čemer je
mišljena okrepitev trenerskega ti-
ma.
Ni torej naključje, da je skup-
ščina razpravljala tudi o tej pro-
blematiki. Zavzela seje za to, da
je potrebno v naslednjem obdob-
ju izšolati trenerje tako za mo-
ško, žensko kot tudi veterinarsko
ekipo. Še več, je bilo rečeno! V
celoti je članstvo podprlo projekt
Gimnastika 2000. Posebno so
podprli tiste zamisli iz programa,
ki govorijo v prid množičnosti,
in kar je še posebej vzpodbudno
— v vrstah GID Ptuj je prostor
za nadpovprečne, povprečne ter
podpovprečne od najmlajših pa
do najstarejših občanov. Društvo
bo odprto za vsa okolja — od
raznih društfev do šol in vrtcev
ter delovnih or^nizacij, kjer bi
morali v prihodnje storiti korak
naprej, saj zlasti tekoči trak na-
pravi iz našega delavca pravega
robota.
Kljub temu da ni bilo na skup-
ščini predstavnikov ZTKO in
TKS občine Ptuj, je društvo ime-
lo v teh institucijah od ustanovi-
tve do danes veliko razumeva-
nja. Upamo, da bo tako tudi v
bodoče. Volilne skupščine Gim-
nastičnega društva sta se udeleži-
la še sekretar POK ZKS Ptuj
Janko Bezjak in predsednik OK
SZDL Ptuj Janez Belšak — oba
tudi člana društva. Z vzpodbud-
nimi besedami sta našla potrdi-
tev, da je zdravemu duhu potreb-
no zdravo telo in obratno.
In tega smo prav veseli. Še na-
prej obljubljamo, da ne bomo
razočarali naših delovnih ljudi in
občanov, ki so tako plebiscitarno
sprejeli na referendumu obvez-
nosti do telovanice, do kabine-
tov, do mladih .. .
Lestan
foto: L. Cajnko
Vadba v parterju
Na dvovišinski bradlji
Branka Sagadin in Davorin Gabrovec
Razgibajmo življenje
v sodobnem in razvitem svetu je
športna rekreacija normalna po-
treba in želja širšega kroga prebi-
valstva. Hiter in izčrpavajoč tem-
po življenja in dela od ljudi vse
bolj zahteva, da obnavljajo svoje
umske in delovne potenciale.
Najprej je torej treba živeti, biti,
obstojati. Biti zdrav, imeti psihi-
čno in fizično kondicijo, da lah-
ko razmišljaš, ustvarjaš, in delaš.
To je neizpodbitna zakonitost.
In ker športna aktivnost to omo-
goča in pospešuje, je tako zelo
pomembna.
Telesna kultura je potreba so-
dobnega človeka. Tam, kjer ni-
majo razvite telesne kulture, kjer
nimajo razvite športne rekreaci-
je, kjer nimajo kvalitetnih špor-
tnikov in športnih ekip ter tek-
movanj, so prikrajšani in siro-
mašnejši v družbenem in družab-
nem živlenju. Pomen in učinki
športne rekreacije so zanimivi tu-
di z vidika zdravstvene preventi-
ve in vzgoje. Danes ima pri nas
kar polovica šoloobvezne mladi-
ne takšne ali drugačne težave z
zdravjem. Vzroki za to so pred-
vsem v premajhni telesni aktiv-
nosti, preveliki telesni teži, soci-
alni neprilagodljivosti, psihični
napetosti, kajenju, uživanju alko-
hola, celo mamil itd. Ugotovlje-
no je, da je najbolj ogrožena
mlada populacija usmerjenega
izobraževanja /45 odstotkov
srednješolcev ima bolezni dihal,
50 odstotkov slabo držo, 7 odsto-
tkov težave s hrbtenico, 10 odsto-
tkov jih ima poškodbe na okost-
ju ... Vse več je poklicnih obo-
lenj. Za takšno stanje je v pre-
cejšnji meri kriva izredno slaba
telesna aktivnost od rane mlado-
sti, ki se vleče in še potencira
med srednješolsko in študentsko
mladino. Seveda pa pri tem ne
smemo pozabiti na starejši del
naše družbe, ki najraje proste
trenutke preživi ob televizorju,
kavi in cigareti, potem pa se
sprašujemo, zakaj nas boli križ.
zakaj se slabo počutimo in po-
dobno.
V srednjeročnem in,dolgoro-
čnem planu razvoja telesne kul-
ture do leta 2000 smo si pri TKS
in ZTKO Slovenije kot eno naj-
pomembnejših nalog postaviti:
vzpodbujati in načrtno razvijati
telesno kulturo mladih in pove-
čati število delovnih ljudi, ki se
bodo kar se da redno ukvarjali s
športno rekreacijo. Dolgoročni
cilj omenjene usmeritve naj bi
nas postopoma približal športno
razvitim narodom.
Postati želimo športen narod.
To pa seveda pomeni, da naj bi
postala telesna kultura resničen
in nepogrešljiv dejavnik človeko-
vega in narodnega ustvarjanja,
njegov družbeni kulturni izraz.
Športno razvit narod bomo
postali predvsem z množičnostjo
ter usmerjeno in organizirano
športno rekreacijo. To pa je tudi
osnoni namen akcije »RAZGI-
BAJMO ŽIVLJENJE«.Akcija
naj bi postopoma preraščala v
stalnico, v potrebo po gibanju in
po zdravem, z naravo poveza-
nem življenju. Akcija je zamišlje-
na kot prizadevanje, da poveča-
mo krog tistih občanov, ki se bo-
do bodisi organizrano, usmerje-
no ali individualno ukvarjali s
športno rekreacijo.To pomeni,
da bi več hodili v naravo in pla-
nine, da bi več tekali, kolesarili,
plavali, telovadili itd., da pri tem
kar se da izkoristimo naravo kot
najbolj bogat rekreacijski pro-
stor.
Ob vsem tem pa se mora naj-
prej prebuditi zavest ljudi in ti se
morajo sami odločiti, kakšno bo
njihovo življenje vnaprej. Torej
poglejmo skozi okno v naravo,
sonce, vodo, zrak ter okusimo
svobodo v tem prijetnem okolju.
Pri ZTKO Ptuj je komisija za
množičnost-vodi jo Branko Zu-
pani<f-že v letu 1987 poskrbela za
bogat športnorekreativni koledar
prireditev za letošnje leto. V
njem so zajete vse športne disci-
pline, za katere velja, da izhajajo
prav iz množičnosti. Stari in novi
ljubitelji športne rekreacije, ude-
ležite se številnih športno-rekrea-
tivnih akcij v občini Ptuj, saj smo
jih pripravili za vas in za vaše
zdravje, ne pa zato, da bi vse
ostalo na papirju.
ZB
fednik - 23. junij 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Letošnji pohod bo
9. septembra
v krajevni skupnosti Olge Meglič v Ptuju so se že dogo-
vorili o nekaterih podrobnostih v zvezi z letošnjim pohodom
pO POTEH KOZJANSKE CETE IN KURIRJEV NOB. Zbi-
rališče pohodnikov bo 9. septembra ob 9. uri pred domom
krajanov na Vičavi, nakar se bodo prek Drave napotili na
okrog 27 kilometrov dolgo pot do Jelovic. Že tradicionalno
t)odo tudi letos sodelovali s krajani KS Hajdina, Dolena in
Majšperk. Iz OŠ v Majšperku se bo v manifestacijo vključil še
pionirski odred kozjanske čete z okrog 130 učenci višjih razre-
dov. Na Jelovicah bodo imeli uro zgodovine, seznanili se bo-
do z oborožitvijo JLA, z zgodovinskimi dogodki in zbiranjem
gradiva, delovanjem specialne čete na terenu in podobno.
Llredili pa bodo tudi tabor in taborni ogenj.
Organizatorji računajo, da se bo na Jelovicah zbralo
okrog 300 pohodnikov.	mš
Nagrajeni s knjigami
v okviru prireditev ob I. Tednu upokojencev občine Ptuj so
učenci osnovnih šol pisali tudi no\inarske zvrsti na temo o skrbi za
starejše občane upokojence. Največ prispevkov je bilo v obliki ra-
zgovorov (intervjujev) z znanimi starejšimi krajani na svojem območ-
ju. Na razpis odbora pri OK SZDL Ptuj je prispelo skupno 21 pri-
spevkov iz osno\nih šol: I ranja Žgeča Dornava, Ivana Spolenaka
Ptuj, Maksa Bračiča Cirkulane, Toneta Žnidariča I^uj in Videm pri
Ptuju ter iz aktiva mladih iz KS bratje Reš. Nekaj teh prispevkov je
bilo na strani »mladi dopisniki« v Tedniku že objavljenih, po oceni
komisije najboljšega (Ob pomladnem dnevu v preteklost) objavljamo
danes, druge pa bomo še objavili.
Komisija pri Zvezi društev upokojencev občine Ruj, ki jo vodi
Mimica Korpar, je sklenila vse a\torje prispe\kov nagraditi s knjiga-
mi, ki sta jih \ ta namen prispevala občinski komite ZKS Ptuj in ob-
činski svet ZSS Ptuj. V" torek, 14. junija, so bili na Zvezo upokojencev
občine Ptuj povabljeni mentorji iz vseh navedenih šol, da sta se jim
zahvalila za pomoč in sodelovanje Miha Kolarič, predsednik Zi)U
občine Ptuj, in Mimica Korpar. Izročila sta jim tudi knjige, ki naj jih
razdelijo med učence — avtorje prispevkov.
F F
Kdaj nova
knjižnica
z lopato in samokolnico so pospremili knjižničarski delavci svo-
jo razstavo Dragocenosti ptujske knjižnice, ki je te dni na ogled v raz-
stavnem paviljonu Dušana Kvedra. Poleg dragocenosti so namreč
razstavili tudi idejne načrte nove knjižnice, ki naj bi dobila svoje pro-
store v Malem gradu v Prešernovi ulici.
Da bi prostorsko stisko in iz nje izhajajočo potrebo po novih
prostorih kar najbolj približali vsem, ki bodo o tej investiciji odločali
v prihodnjem srednjeročnem obdobju, so v gramoz vtaknili tudi knji-
go Ivana C ankarja z zelo zgovornim naslovom ZA NARODOV BLA-
GOR; lopata pa je tudi povabilo na kakšno prostovoljno udarniško
uro.
NaV
Za narodov blagor — knjižnica. (Foto: S. Kosi.)
Po sledeh slovenske državnosti
člani Zgodovinskega društva Ptuj so letoš-
nji prvi študijski izlet namenili Koroški, ki je
nekoč bila zibelka slovenstva in kjer so še da-
nes, sredi potujčene zemlje, sledovi sloven-
ske državnosti. Izlet je bil v soboto, I I. juni-
ja. Do zadnjega sedeža napolnjen avtobus je
odpeljal s Trga svobode nekaj po 6. uri.
Cas za klepet med vožnjo je bil le do Mari-
bora, od tam naprej pa sta izmenično prof.
Ljubica Šuligojeva in predsednik društva
Ivan Lovrenčič poljudno govorila o zgodovi-
ni krajev, skozi katere smo se vozili. To velja
enako za dravsko in mežiško dolino na jugo-
s\ovanski strani kot za nekdaj slovensko Ko-
roško, ki danes pripada Avstriji.
Mejo smo prestopili na prehodu Holmec.
Vljudni cariniki so svoje delo opravili kar pri
vratih avtobusa, ker so pač ljubiteljem zgodo-
vine zaupali. Kma.^i po prehodu meje smo
bili priča prometni nezgodi, čelnemu trčenju
dveh osebnih vozil. Avtobus je ustavil in ne-
kateri izletniki so pomagali izvleči nezave-
stno voznico iz enega od poškodovanih vozil
in jo položili na travo ob cesti. Potem smo se
odpeljali in čez čas srečali policijsko in reše-
valno vozilo, ki sta hiteli na kraj nezgode.
Obmejno mestece Pliberk je bila naša prva
postaja. Za ogled krajevnih značilnosti ni bi-
lo dosti časa. Ustavili smo se pred nadstrop-
no samopostrežno trgovino slovenske Kme-
tijske gospodarske zadruge Pliberk in večino
časa porabili za nakupe raznih spominkov,
kozmetike in kave. Plačati je bilo moč v di-
narjih po še kar ugodnem tečaju 175 din za
šiling (uradni tečaj je bij 168,64 din), medtem
ko so trgovci v Celovcu hoteli za šiling po
190 do 210 din. Še zanimivost iz te slovenske
trgovine. Stroj pri blagajni obračunava v novi
valuti, ki se ji pravi J U R. Gre za našega jurja,
ki pa ni ne stari in ne novi, temveč nekaj
srednjega, vreden 100 novih dinarjev. Če si
npr. kupil blaga za okroglo 400 šilingov, je to
uradno 7.000 din, na blagajni je bilo blokira-
no 700 JUR, prodajalka pa ti je prijazno po-
vedala, da je treba plačati 7 milijonov! Naj
dodam, da zaradi tega ni bilo nobenih nespo-
razumov.
Celovec smo si lahko ogledali bolj iz avto-
busa, saj ni bilo časa za daljše ustavljanje.
Postanek je bil pri Minimundusu; to je svet v
malem, zgrajen pred 30 leti ob Vrbskem jeze-
ru v predmestju Celovca. V njem je doslej
postavljenih 142 miniaturnih svetovnih zna-
menitosti. Ob moderni operni hiši iz Sydneya
in kitajski pagodi je tudi koroški kmečki mlin
in hiša z dimnico. Iz Jugoslavije je prikazan
samo samostan Studenica, južno od Kraljeva
v SR Srbiji. Tudi v katalogu so temu samo-
stanu, zgrajenem v drugi polovici 12. stoletja,
namenili precej prostora, povezano z umetni-
ško šolo iz Raške, to je iz obdobja Štefana
Nemanje.
Po ogledu teh svetovnih znamenitosti smo
z avtobusom obkrožili Vrbsko jezero, ki so ga
znali polno izkoristiti za turizem, saj pravijo,
da prinaša toliko kot cel naš Jadran.
Glavni cilj našega izleta je bilo Gosposvet-
sko polje, vendar zanj ni posebne turistične
propagande. Avstrijci že vedo, zakaj ne. Sme-
ri so bolj slabo označene, zato je voznik avto-
busa imel nekoliko težav, da je našel pravo
cesto.
Knežnji kamen, eden od simbolov sloven-
ske državnosti, je v celovškem muzeju, ki je
bil ta'dan zaprt, zato si ga nismo mogli ogle-
dati. Ustavili smo se pri vojaškem prestolu,
kjer so leta 1414 zadnjič ustoličili kneza po
slovenskem običaju. Do sem so leta 1919
prodrli Maistrovi borci z enotami takratne
srbske vojske, tu so maja 1945 borci 14. divi-
zije postavili častno stražo in jo držali vse do
takrat, ko so se pod pritiskom zaveznikov na-
še enote morale umakniti iz teh krajev, ki so
jih naselili Slovenci v 6. stoletju z vzhoda po
dolini Drave navzgor in s severa od Češke
navzdol. Ogledali smo si tudi znamenito cer-
kev Gospa sveta (Maria Saal), kjer so opra-
vljali verski del ustoličenja karantanskih kne-
zov.
Pot domov nas je peljala nekoliko severne-
je do slikovite trdnjave Visoka Ojstrca
(Hochosterwitz) iz 16. stoletja. Dohod do
gradu na strmi skali je branilo kar 14 vrat z
obrambnimi stolpi. Nato smo potovali skozi
Velikovec do Laboda. Tu pa nismo zavili na
jugoslovansko stran proti Dravogradu, tem-
več smo obšli Kozjak po avstrijski strani, po
cesti, ki je bila zgrajena do leta 1974. Takoj
od Laboda se začne cesta strmo dvigati do vi-
šine 1356 m in je od tam čudovit pogled na
Labodsko dolino. Pri naselju Soboth se Ko-
roška končuje in prehaja v Štajersko. Na pre-
hodu Jurij nad Zg. Kungoto smo prestopili
mejo, spet brez vsakih zapletov na carini.
Za vse udeležence izleta je bilo to potova-
nje nadvse poučno. Obnovili smo lahko šol-
sko znanje o tem lepem delu slovenskega
ozemlja, videli po vsej Koroški ljudska zna-
menja, ki jih je nekoč postavil veren sloven-
ski človek in ki jih še danes, ne glede na na-
rodnost, skrbno vzdržujejo. Videli pa smo tu-
di kraje, kjer so se in za katere so se bojevali
Maistrovi borci, kjer so se bojevali slovenski
partizani. Zaradi spleta mednarodnih dogod-
kov smo te kraje izgubili, toda zaradi dobrih
meddržavnih in sosedskih odnosov jih lahko
nemoteno obiskujemo. S pametno politiko
uveljavljanja enotnega slovenskega kulturne-
ga prostora pa bomo prispevali, da slovenski
živelj na ozemlju, ki je ostalo zunaj meja ma-
tične domovine, ne bo izginil.
FF
OB DNEVU SAMOUPRAVUALCEV
V TGA KIDRIČEVO
Prva razstava
v upravnih prostorih Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič
Kidričevo bodo v ponedeljek, 27. junija, odprli razstavo likovnih del
z motivi hiš in tihožitja Branka Gajšta. Razstavo je omogočila tovar-
niška konferenca sindikata.
Branko Gajšt dela kot pomočnik livarja, z likovnim delom pa se
ukvarja že od osnovne šole. Na ra/stavi, ki bo odprta štirinajst dni, bo
na ogled dvajset njegovih del. Ustvaril jih je v obdobju 1978/88.
Za mladega likovnega amaterja je razstava pomemben dogodek,
saj se javnosti predstavlja prvič.	mg
Brezpogojno za pogojno
»v časopisju sem v zadnjem času večkrat bral, da smo z Medna-
rodnim denarnim skladom sklenili stand-by sporazum in da bomo do-
bili stand-by posojilo. Ker gre za stvari, ki so za nas življenjsko po-
membne, se sprašujem, ali nam politiki in časnikarji ne bi mogli po
slovensko povedati, kakšen sporazum je bil sklenjen in kakšno posoji-
lo bomo dobili. Zvezi sem skušal poiskati v raznih domačih slovarjih
in leksikonih, pa ju nisem našel. Ali res ni domačih ustreznikov za
zdaj tako aktualno vrsto pogodb in posojil?«	j. M.
Pri prevajanju novih tujih izrazov, ki jih nenadoma prinese v na-
še življenje, sta navadno dve nevarnosti: ali jih stroka pusti v izvirni-
ku, češ da so neprevedljivi, ali pa jih prevede, ne da bi se posvetovala
s slavisti, tako da je prevod pogosto slab ali vsaj neustrezen (izraz
stand by sporazum ni samo nerazumljiv, temveč tudi ne ustreza pravi-
lom o slovenskem besednem redu). Zato smo se z vprašanjem obrnili
na Ekonomsko fakulteto Borisa Kidriča v Ljubljani. Dekan dr. Ivan
Ribnikar nam je odgovoril takole:
»Stand-by arrangement, po naše sporazum stand-by je eden od
dveh načinov, kako daje Mednarodni denarni sklad (MDS) >posojila<
državam članicam. Posojilo sem dal v narekovaje, ker fomralno ne
gre za posojilo, ampak za pravico do nakupa tujega denarja s svojim
denarjem (na primer Jugoslavija dobi pravico do nakupa ameriških
dolarjev, nemških mark in tako naprej z dinarji).
Pri navadnem >posojilu< (>outright<) dobi država >posojiIojemal-
ka< takoj denar v znesku posojila — torej lahko izčrpa vse. Pri spora-
zumu stand~-by dobi možnost črpati sredstva MDS, to je nacionalne
valute drugih držav, do dogovorjenega zneska v določenem obdobju,
ne da bi MDS nadalje pregledoval, kaj država dosega na ekonom-
skem področju,, in ne da bi pregledoval njeno gospodarsko politiko
— in sicer vse dotlej, dokler se država drži dogovorjenih meril narod-
nogospodarske uspešnosti in drugih pogojev, ki so sestavni del spora-
zuma. Pri sporazumu stand-by gre torej za odobreno posojilo (ali >po-
sojilo<), ki ga država pogostoma črpa do dogovorjenega zneska, če se
drži dogovorjene politike ter dosega dogovorjene narodnogospodar-
ske cilje. Sporazum stand-by je podoben kreditu na tekoči račun (ki
pa ga ljudje na splošno ne poznajo — ne vedo, v čem se v bistvu razli-
kuje od navadnega posojila), vendar z omejitvijo, da je črpanje poso-
jila omejeno z uresničevanjem dogovorjene gospodarske politike, do-
seganjem dogovorjenih narodnogospodarskih ciljev in morda še s
čim.
Slovenskega izraza še ne poznam in tudi sam ga še nisem našel,
vsaj popolnoma ustreznega ne, čeprav sem po vašem pismu o tem raz-
mišljal. Blizu angleškemu izrazu bi bila morda izraza sporazum o po-
gojnem posojilu, pogojno posojilo. Tudi nemška (Bereitschaftkredit) in
francoska beseda (accord de confirmation) nam ne pomagata.«
Rešitev, ki jo omenja dr. Ivan Ribnikar, se nam zdi ustrezna, zato
jo predlagamo vsaj politikom in časnikarjem, verjetno pa se bodo na-
njo navadili tudi strokovnjaki.
Dan šole v Cirkulanah
in Majšperku
Od ponedeljka, 6. junija, do petka, 10. junija, so v osnovni šoli
Maksa Bračiča v Cirkulanah tekle slovesnosti v počastitev 6. DNEVA
ŠOLE. Pripravili so turnir v malem nogometu za prehodni pokal šole,
predavanje za starše o aidsu ter osrednjo slovesnost, na kateri je rav-
natelj Valter Pliberšek govoril o pomenu te izobraževalne ustanove za
ta predel Haloz in o njenem razvoju skozi nekaj desetletij. Ob tem pa
je poudaril tudi potrebe za naslednje generacije otrok, ki se že sedaj
šolajo v neenakih pogojih — brez telovadnice in drugih prepotrebnih
prostorov. Uspešno pot v življenje pa je zaželel vsem tistim, ki letos
šolo zapuščajo.
V kulturnem programu so nato nastopili učenci, nakar so naj-
boljšim v tem šolskem letu podelili priznanja in vse prisotne povabili
na ogled razstave likovnih in ročnih del šolarjev ter otrok iz cirkulan-
ske enote VVO Ptuj.
Slovesno pa je bilo v petek tudi v Majšperku, ko so ob dnevu šo-
le pionirji razvili svoj prapor in pripravili še prikupen kulturni pro-
gram.
Samo v zgodnjem jutru in v poznem večeru lahko najdemo starše
doma. In pa seveda v nedeljo, ko pridejo od maše ali od večernic.
Dan se komaj zaznava, ko stopava s Čehovo Maliko po rosni tra-
ti proti viničariji. Iz dimnika nad slamnato streho se vrtinči belkast
dim, slama je malone črna. Okenca so zaprta, skozi šipe se rdečijo
cvetovi pelargonij. Preden se spustiva do koče, me Malika prime za
roko:
»Sen še ne greva . . . Tii je dece kak listja pa trove . . . Može dela
"a ekonomiji, nasilen je . . . rad ga popije. Greva dale.«
Kot listja in trave . . . premlevam v mislih. Toliko otrok v tako
■Majhni hišici! Ali ni to tudi iz nagona samoohranitve, saj je tako malo
^erjetno, da bi samo dva ali trije v taJcšnih razmerah lahko preživeli,
fa vendar! . . .
Vrata lesene viničarije so zaprta, prav tako okna, ki so samo
okenca. Od koče se je odtrgal psiček in laja proti nama. Ob laježu se
^ežna vrata počasi odpro in v odprtini se zariše mlada, rdečelična go-
spodinja. Lahova. Izza njenega hrbta radovedno pogleda sivolasa
starka, njena mati. Preden utegneva pozdraviti, mlada zavpije:
»Proč od mojih dveri! Za svojega fačoka bon že sama skrbela!«
'i s treskom zapre vrata.
Fačok ... Pri srcu me stisne. V kakšnem mraku se je začelo ži-
vljenje tudi temu otroku . . . Kako ga bomo izbezali izmed teh trhlih
sten, kjer bo v mraku, sam ob babici preždel do večera!
Slutim otroke za zaprtimi okenci koč, a ne morem še seči do njih.
yd kod ta strah staršev, da so njihovi otroci v nevarnosti? Po viničari-
J^h šušljajo: Zdaj jih popisujejo, potem jih bodo pobrali ... Ne dajte
trok! Otroci so njihove korenine, iz njih jim pritekajo življenjski so-
ovi, brez otrok bi tudi sami usahnili. Včasih mi preblisne pred očmi
potuhnjen obraz, lahko bi s prstom pokazala nanj: Ta jim prišepeta-
Tudi od naslednje viničarije zalaja pes. Hlevček, svinjak, drvarni-
^ ~~ vse nizko, pokvečeno, od vseh plati podprto, popravljano,
io ^^htarjem v roki stopi iz hleva zelo mlada gospodinja. Rada bi
narisano v olju: zagorel obraz, ustnice pobešene, nabrekle,
te' krvave, izpod tesne bluze silijo močne dojke, izpod brezbarvne ru-
skuštrani temni lasje. Ali pa je pravkar stopila iz okvira sli-
sem jo nekje že videla? Bose noge so ploske, kratko in tesno kri-
J^ zadaj daljše kot spredaj.
6. nadaljevanje
Na najin pozdrav naju molče pogleda. Stopim bliže k njej:
»Dobro jutro, Trezika! . . . Zgodaj sva prišli na obisk.«
Od listnjaka sem se primaje Japec, njen mož, s košem prek rame.
Tudi njega bi rada videla naslikanega ob Treziki: prezgodaj postaran
obraz razmeroma mladega moškega - ustnice malo pobešene, veke
ohlapne, na čelu pramen svetlih las . . . Klobuk potisnjen nazaj, srajca
odpeta, v pasu uhaja iz hlač; čevlji močno pošvedrani, razvezani; hla-
čnice ozke, kratke, zbledele . . .
Ujel je bil moje »zgodaj«, in že od daleč pravi:
»Kak pa te!... mi ne ftegnemo poležovati.«
Nasmehnem se mu:
»Še pregovor pravi: Rana ura, zlata ura! Nekaj se bom le naučila
pri vas.«
»Kak pa te! . . .« pribije Trezika. »Zaron je treba začeti z delon.«
Na vežni prag je stopil otrok, star nemara tri leta. Krmežljav je in
skuštran, srajčka mu sega do popka.
»O, vaš sinek! . . . Tudi ta je že pokonci!«
Trezika me prizanesljivo pouči:
»Mi vsi zaron stanemo. Poležovanje nan nič ne prinese.«
Malika mora na delo. Pokaže mi gosposko zidanico na vrhu gri-
ča:
»Tan so Tušekovi. Tan bote lehko sami opravili. Jas moren iti.«
Ko odide, se znova obrnem k Treziki:
»Vidva z možem bosta zdaj šla v gorice, kaj pa vaši otroci, Trezi-
ka? Kam boste z njimi?«
»Kaj bi te . . . notri jih bon zaprla!«
Pokažem ji nekdanjo Furstovo zidanico na griču:
»Poglejte, Trezika, zdaj to ni več potrebno. Pošljite otroke v vr-
tec, ne zapirajte jih v hišo, ko je zunaj toliko zlatega sonca, mehka tra-
ta, dišeč zrak. Kako bi se prileglo tudi vašima dvema prebiti dan zu-
naj, da bi se naskakala in naigrala, se podila za metulji.«
Trezika me nejeverno gleda. Približno dvajset let — veliko več
jih gotovo nima — že ve, da to ni mogoče. Tudi njo so zapirali samo;
ko sta bila še dojenčka, ju je jemala s seboj v gorico, jima nalomila
vej, da sta ležala v senci na trati. Ko je prišel čas, ju je v naglici podo-
jila, muh jima ni utegnila odganjati. V vsaki viničariji ni bilo babice,
da bi popazila na otroka. In če ga je mati vzela s seboj, mu je zavezala
v culico sladkorja, namočenega v žganici, da je sesal in zaspal ...
Zdaj pa — kaj seje zgodilo takšnega, da bi na vsem lepem lahko
odprli viničarije in vse otroke spustili iz njih? Da bi skakali po gori-
cah .. . Trezika še ni začutila, da se je čas prelomil, da bodo njeni
otroci živeli drugačno otroštvo, drugačno mladost, kot je bila njena.
»To je vendar otrokov svet, Trezika!« skušam odbiti tisto njeno:
Kak pa te .. . Kaj pa še ... »Trata pod drevjem, potoček v gozdičku,
potka med goricami — to je otrokov svet, ki ga čaka in vabi. Dovolite
mi, da zapišem oba vaša, v vrtcu bomo jaz in druge tovarišice pazile
na vaše otroke, da ne bodo delali škode po goricah.«
Trezika se ozre po možu, ki je medtem odložil koš in počasi sto-
pa k nama:
»Un naj pove! Kak un misli, jas se zavolo vrteča nen kregala
žnjim.« In svojo žensko vdanost v usodo izpove še z besedami: »Te
sen jas tiidi brez vrteča zrosla!«
Obrnem se torej k možu, ki odloča zase, za ženo, pa tudi za otro-
ka, kakor je tu navada od pamtiveka:
»No, Japec, smem zapisati oba vaša?«
Nekaj časa me gleda, kakor da bi rad do kraja pretehtal nekaj za-
pletenega, nato počasi dvigne roko do klobuka, ga potisne še malo
nazaj in komaj zaznavno zgane z ustnicami. Nazadnje pa vendarle
pove na glas in neodločno privoli:
»Hja ... te pa jedva ali zapišite, če že more biti... Toti je Fran-
ček, ovi, te vekši, je Nacek.«	Nadaljevanje prihodnjič
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
23. junij 1988 - tednik
Številnim botrom novega zvona so se pri dvigovanju > stolp morali pri-
družiti še drugi vaščani ...
Se o velikem dogodku
v Kungoti
že v prejšnjem Tedniku smo pisali o pomembni pridobitvi vašča-
nov Kungote in Gerečje vasi, ki so z enotno akcijo popolnoma preno-
vili notranjost in zunanjost vaške cerkve v Kungoti ter kupili in name-
stili nov 400-kilogramski bronasti zvon. Za vse skupaj so s prostovolj-
nimi prispevki zbrali prek 12 milijonov dinarjev, poleg tega pa so vsa
dela opravili sami s prostovoljnim delom pod nadzorstvom Viktorja
Gojkoviča iz Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Ker ob omenje-
nem sestavku ni bilo prostora za fotografije, jih objavljamo tokrat.
O M
... in več kot 7 milijonov vreden bronasti glasnik je bil kmalu pred lino,
od tam pa so ga po tračnici potegnili na pravo mesto. Na posnetku je le-
po vidna tudi prenovljena fasada.
(Foto: M. Ozmec.)
O članku »Kubični
meter vode ne stane
158, ampak 858 din«
Franjo Hovnik je v 19. številki Tednika, ki je izšla dne 29. maja
1988, objavil članek »Komunalnih prispevkov nikoli konec«, v 23.
številki Tednika z dne 16. junija pa pod naslovom »Kubični meter vo-
de ne stane 158, ampak 858 din« nadaljuje polemiko okrog plačeva-
nja komunalnih prispevkov; pojasnjuje, kako je prišlo do objave na-
pačnega podatka o ceni vode in tudi očita nestrokovnost naši temeljni
organizaciji; menimo, da očitki niso utemeljeni. Glede na navedeno
dajemo odgovor na del člankov, ki se nanašajo na naše področje dela,
za katere menimo, da ne dajejo točne informacije.
Pisec članka med drugim navaja, da je žalostno, da komunalci
oz. TOZD Vodovod in kanalizacija »bojda« niso sposobni, da bi
vgradili ločena števca za hišni svet in delovno organizacijo. Dejansko
gre za hišo, v kateri stanujejo stanovalci, v njej pa ima delovne pro-
store tudi delovna organizacija in se poraba vode meri na enem skup-
nem števcu. Za stari del mesta Ptuja tak sistem ni nobena posebnost,
saj imamo več primerov, da koristijo iz enega odjemnega mesta vodo
posamezniki in delovne organizacije. S polno odgovornostjo trdimo
da je v sposobnostih delavcev naše temeljne organizacije in tudi teh-
nično izvedljivo praviloma v vseh primerih urediti odmerjanje pora-
bljene vode za posamezne odjemnike po ločenem števcu. Pri tem pa
je potrebno poudariti, da nastajajo stroški, ki gredo na račun odjem-
nega mesta, torej v konkretnem primeru na račun stanovalcev in delo-
vne organizacije, ki ima v tej hiši delovne prostore. Očitno je, da od
števca vode na odjemnem mestu vodi vodovodna cev še nekaj časa
skupno za oba porabnika in se šele kasneje deli. V konkretnem prime-
ru to pomeni, da bi bilo potrebno napraviti dodatno vodovodno na-
peljavo.
Pri vsem navedenem še pojasnjujejo, da bi moral v konkretnem
primeru hišni svet v dogovoru z delovno organizacijo, ki ima prostore
v navedeni hiši, dati zgraditi ustrezno vodovodno instalacijo, ki bi
omogočala priključitev in merjenje odjema vode ločeno. Namestitev
števcev pa je delo naše temeljne organizacije — seveda proti ustrezne-
mu plačilu. Naša temeljna organizacija brez dvoma ne more na eno
dovodno in odvodno vodovodno napeljavo namestiti dveh števcev,
od katerih bi eden meril porabljeno vodo stanovalcev, drugi pa pora-
bljeno vodo delovne organizacije.
Pisec članka po našem ni prepričljiv, ko utemeljuje, zakaj je v pr-
vem svojem članku navedel, da znaša kubični meter vode 158 din in
ne 858,50 din. Navaja namreč, da je imel pred seboj račun, izstavljen
hišnemu svetu, ki plačuje le četrtino porabljene vode. Iz tega se torej
da sklepati, da naj bi ceno vode z vsemi prispevki, to je 858,50 din,
delil na "štiri dele. Kakšna je to računska napaka, ker ena četrtina od
858,50 din ni 158 din, temveč 215 din /zaokroženo navzgor/, nam pi-
sec ne pojasnjuje. Verjetno pa gre vseeno za tiskarskega škrata, saj je
v sporni številki potrebno zamenjati samo osmico z enko in pridemo
do točne cene porabljene vode s prispevki za kubični meter. Do tak-
šne logične ugotovitve pridemo kljub temu, da pisec članka poudarja,
da v konkretnem primeru ne gre za večnega tiskarskega škrata.
Ta odgovor dajemo v upanju, da bodo bralci Tednika o proble-
matični zadevi pravilno informirani, ne spuščamo pa se v druga nje-
gova obravnavana področja, saj menimo, da mora dobiti odgovor od
drugih prizadetih.
Vodstvo TOZD KGP Ptuj,
TOZD Vodovod in kanalizacija
Uvedba novega prispevka za kanalščino
KGP Ptuj-TOZD Vodovod
in kanalizacija dobiva v zad-
njem času veliko vprašanj,, ki
se nanašajo na povečanje
plačila stroškov kanalščine.
Članek s to vsebino smo pre-
brali tudi v Tedniku. Zaradi
tega obveščamo javnost in se
tako izognemo vprašanjem
posameznikov, pojasnjujemo
to občutno povečanje pristoj-
bine za kanalščino.
Splošno je znano in o tem
se je veliko govorilo, da ima-
mo v ptujski občini ves čas
probleme s čistilno napravo,
da praktično od samega za-
četka ni dobro delovala, kar
nujno zahteva rekonstrukci-
jo. Aktivnosti za začetek re-
konstrukcije čistilne naprave
mesta Ptuja so v sklepni fazi.
Glede na navedeno je po-
trebno zagotoviti ustrezna fi-
nančna sredstva. Po osnovni
pogodbi za gradnjo hidro-
centrale Formin oz. zajetja v
Markovcih je bila predvide-
na gradnja čistilne naprave
mesta Ptuja, pri čemer so pla-
čnik gradnje do dveh tretjin
Dravske elektrarne, eno tret-
jino pa prispeva občina Ptuj
prek samoupravne komunal-
ne skupnosti. Dravske elek-
trarne imajo praktično zago-
tovljena sredstva za financi-
ranje svojega dela prispevka.
Občina Ptuj oz. samoupra-
vna komunalna skupnost
svojega dela sredstev za re-
konstrukcijo čistilne naprave
mesta Ptuja nima zagotovlje-
nega, zato je bil sprejet sklep
o uvedbi novega prispevka
za razširjeno reprodukcijo;
skrajšano ga imenujemo
RR2. Na novo uvedeni pri-
spevek znihša 427 din za vsak
porabljeni m' vode za vse
uporabnike javne kanalizaci-
je.
Uvedba novega prispevka
za razširjeno reprodukcijo je
bila objavljena v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj
štev. 9 dne 24. 3. 1988.in s
tem dnem velja tudi obvez-
nost plačevanja tega prispev-
ka. Z uvedenim prispevkom
za razširjeno reprodukcijo
bodo porabniki vode zagoto-
vili 13% sredstev za rekon-
strukcijo čistilne naprave,
manjkajoči del sredstev do
1/3 predračunske vrednosti
pa Območna vodna skupnost
Drava.
Glede na uveljavljeni si-
stem plačevanja vodarine in
kanalščine plačujejo uporab-
niki tudi novo uvedeni pri-
spevek za rekonstrukcijo či-
stilne naprave mesta I^uja na
žiro račun KGP Ptuj-TOZD
Vodovod in kanalizacija, ta
pa plačani prispevek odvede
samoupravni komunalni
skupnosti, pri kateri se zbira-
jo ta sredstva. Naša temeljna
organizacija ima namreč evi-
denco o porabljeni vodi, ki je
osnova za plačevanje teh pri-
spevkov.
Naš namen je, da javnost
na kratko seznanimo o uved-
bi prispevka, zato se ne spuš-
čamo v polemike o proble-
matiki čistilne naprave, ki je
bila zgrajena pred 10 leti in
ne opravlja svoje funkcije.
Na kratko lahko omenimo le
to, da si tudi strokovnjaki s
tega področja niso enotni, za-
kaj nova čistilna naprava ni
delovala.
Upamo, da smo z navede-
nim pojasnili uvedbo novega
prispevka za kanalščino in
da bo na osnovi tega veliko
manj vprašanj posamezni-
kov.
TOZD Vodovod in kanaliza-
cija
Gasilsko tekmovanje v Moškanjcih
Kljub deževnemu dnevu je gasilski center
Gorišnica izvedel v nedeljo, 5. junija, eno od
nalog za leto 1988. Na igrišču v Moškanjcih.
so se ob 9. uri zbrale desetine vseh 8 gasil-
skih društev na centrskem tekmovanju.
Po uvodnih slovesnostih se je na tekmo-
valnih progah pomerilo 39 desetin v 9 kate-
gorijah. Doseženi so bili naslednji rezultati:
v kategoriji pionirjev A je prvo mesto osvoji-
la desetina GC Gorišnica, med pionirkami A
pa desetina GD Gajevci; v kategoriji pionir-
jev B in pionirk B sta ponovno zmagali dese-
tini iz GD Moškanjci; v mladinski konku-
renci je zmagala desetina iz G D Zagojiči, v
kategoriji mladink pa desetina GD Moškani-
ci; med člani A je zmagala desetina iz GD
Moškanjci, med člani B pa desetina GD Za-
mušani, v kategoriji članic B pa je prvo me-
sto osvojila desetina iz GD Moškanjci.
Na razglasitvi rezultatov je vsem zmago-
valnim desetinam podelila pokale predsedni-
ca KK SZDL Gorišnica Zalika Obran.
Glede na slabe tekmovalne razmere (zara-
di dežja) in ker za večino desetin letos ni več
tekmovanj, so bili doseženi dobri rezultati.
Štab operative GC Gorišnica se ob tej pri-
liki zahvaljuje pokrovitelju — KS Gorišnica
— in G D Moškanjci za vso pomoč pri izved-
bi tekmovanja.
Janko BRATUŠA.
PRVI POHOD PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE
i. ■ ■ . ■ ■« . ^
K Miklošičevi in Vrazovi domačiji
Prizadevno 160-člansko Turistično društvo
Železne Dveri v občini Ljutomer organizira
skupno z ZTKO, ZKO, Planinskim društvom
Ljutomer in DO Radenska prvi pohod po po-
teh kulturne dediščine v nedeljo, 26. junija.
Start pohoda bo ob 10. uri dopoldne na
Miklošičevem trgu v Ljutomeru. Udeležence
pohoda bo vodila pot čez Glavni trg mimo
spominske plošče prvemu filmskemu ustvar-
jalcu na jugoslovanskih tleh rojaka dr. Karo-
lu Grosmanu in nato v Radomerje, kjer bo
krajši postanek. Pohod bodo nadaljevali pro-
ti Radomerščaku do rojstne hiše jezikoslovca
svetovnega slovesa dr. Frana Miklošiča. Tu
bo krajša slovesnost v spomin na 175-letnico
njegovega rojstva. Iz Radomerščaka bodo
udeleženci pohoda nadaljevali pot med gori-
cami v Cerovec k rojstni hiši pesnika Stanka
Vraza in se ob krajšem postanku spomnili na
njegova pomembna dela ter velik prispevek h
kulturni dediščini. Po obeh krajših spomin-
skih slovesnostih ob poteh kulturne dedišči-
ne bodo udeleženci pohoda pot nadaljevali
po vinski cesti prek Jeruzalema do vinskega
hrama s postankom za krajši počitek in
okrepčila, sicer pa bodo tudi med potjo na
voljo okrepčila.
Vračali se bodo med goricami v Radomer-
je, kjer bo cilj pohoda in sprejem udeležen-
cev ter osrednja kulturno-zabavna turistična
prireditev v okviru praznika KS Železne
Dveri. V programu bodo sodelovali pihalni
orkester KUD Ivana Kaučiča Ljutomer, lju-
tomerska folklorna skupina, člani KUD Vil-
ko Jurec iz Varteksa Varaždin in ansambel
Rž. Za popestritev bodo organizirane tudi va-
ške igre.
Glede na pomembnost ohranjanja kultur-
ne dediščine Ljutomerčani pričakujejo"veliko
sodelovanje kulturnih organizacij, planinskih
in turističnih društev, kakor tudi šolske in
druge mladine iz občine Ormož in od dru-
god. Občinska »meja« med občinama Ljuto-
mer in Ormož ne sme razdvajati tako po-
membnih, ustvarjalnih kulturnih mož, kot sta
bila jezikoslovec Fran Miklošič in pesnik
Stanko Vraz iz vinorodnih gričev lepe prleške
pokrajine.
Besedilo in posnetka:
Stane Feuš
Rojstna hiša jezikoslovca dr. Frana Miklošiča v Radomerščaku.
Rojstna hiša pesnika Stanka Vraza v Cerovcu.
Zagnanost krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce
Prečudovit sončen dan sredi delovnega
tedna. Ljudje sušijo seno v največjem razma-
hu, okopavajo poljščine. Veter hladi prepote-
na čela ljudi in jim daje nove moči za delo.
Delajo v tovarnah, raznih ustanovah, na po-
ljih, delajo pa tudi v krajevnih skupnostih.
Ena takšnih zelo delovnih organizacij je KO
RK Cirkovce, saj so napisani na prvih stra-
neh javnih občil. Na proslavi, ki je bila orga-
nizirana v Ptuju, so podelili zlata znaka Fran-
cu Pišku iz Starega Loga in Antonu Dolencu
iz Jablan za več kot 50 odvzemov krvi. Za
aktivnost na področju krvodajalstva in hu-
manosti pa sta prejela srebrni znak Pavla Ve-
ler, predsednica KO RK, in Franc Trčko,
predsednik komisije za krvodajalstvo. Ravno
tema dvema se imajo Cirkovčani zahvaliti,
da njihova KO RK dela tako uspešno in da
tudi v lepem vremenu ni razloga za počiva-
nje. Na tej skupščini so podelili priznanja 21
najbolj aktivnim krvodajalcem, nekaterim za-
služnim ustanovam ter humanim ljudem.
V preteklem letu so Cirkovčani imeli štiri
organizirane odvzeme krvi, in sicer: .
—	prva akcija je bila 5. januarja, udeležilo
se je je 47 krvodajalcev,
—	druga akcija je bila 14. aprila, udeležilo
se je je 36 krvodajalcev, odklonjena sta bila
dva,
—	tretja akcija je bila 21. julija, udeležilo
se je je 41 krvodajalcev,
—	zadnja — četrta akcija je bila 12. no-
vembra, prisotnih je bilo 40 krvodajalcev .
Na organiziranih akcijah je bilo skupno
164 odvzemov krvi. Omeniti je potrebno še
60 odvzemov krvi, ki so se jim krvodajalci
odzvali v sami bolnišnici; torej skupno 224.
Razveseljivo je tudi to, da je članstvo v vr-
stah RK iz leta v leto mlajše. Tako je v letu
1987 kar 29,4 odstotka mladincev. V lanskem
letuje v njihove vrste vstopilo tudi 14 novih
članov.
Predsednica KO RKS Cirkovce je podala
obširno poročilo dela skupščine v obdobju
enega leta. Poudarila je, da je ena najpo-
membnejših in tudi najaktivnejših dejavnosti
krvodajalstvo. Druga večja je pomoč socialni
komisiji pri prireditvi ob srečanju starejših
krajanov. Ob takšni priliki jim podelijo razna
skromna darila (same spletejo šale, nogavi-
ce .. .) Obenem jih pogostijo s kosilom, fi-
nančno pa jim pri tem pomaga KS. Ob pogo-
stitvi so ogromen delež prispevali pionirji in
mladinci OŠ Cirkovce, gasilci ter domači an-
sambel, ki je poskrbel za boljše razpoloženje.
Tudi letošnji program je bil pripravljen tako,
da ostane človeku dolgo v spominu. Tov. Ve-
lerjeva se je prisrčno zahvalila za pomoč in
odziv na skupščini vsem udeležencem.
Akcija zbiranja rabljenih oblačil je bila
uspešna. Vsa oblačila so odnesli v 00 RK
I*tuj, od tam pa v Leskovec. Organizirani sta
bili tudi dve predavanji o AIDS-u. Na prvem
je predavala dr. Vrečkova, na drugem pa tov.
Velerjeva sama. Obisk je bil izredno dober.
Teče akcija »OLEPŠAJMO OKOLJE«. Raz-
pisana je celo nagrada za najlepše urejeno
okolje. Razglasitev in podelitev nagrade bo v
avgustu.
Obstajajo tudi postaje RK in delo v njih
napreduje. Vse tri postaje (Cirkovce, Staro-
šince in Sikole) obišče mesečno okrog 50 lju-
di. Nekaj je že kar rednih obiskovalcev, ne-
kaj pa samo občasnih. Delo postaj je merje-
nje RR in dajanje nasvetov ter prinašanje
zdravil bolnikom, ki imajo stalno predpisana
zdravila. V preteklem obdobju so nekajkrat
snemali srce in odčitani izvid so krajani od-
nesli k lečečemu zdravniku v nadalnjo obde-
lavo. Pri tem jim pomagajo zdravniki ZC dr.
Žlebnik, dr. Jokhaendar, dr. Hromiš, dr.
Unuk in dr. Petek, katerim se je tov. Veler v
svojem imenu in v imenu krajanov najlepše
zahvalila za pomoč.
Kot sino lahko razbrali iz poročila pred-
sednice, je njihova aktivnost takšna, da zaslu-
ži samo pohvalo, drugim KO RKS pa so lah-
ko za vzgled.
Na koncu vsem krvodajalcem in tistim, ki
komaj vstopate v njihove vrste, ob skupni
obletnici — 125-letnici RK in 36-letnici pro-
stovoljnega krvodajalstva — pa tudi vsem
humanim ljudem in osebju po transfuzijskih
oddelkih iskrene čestitke ter hvala za nena-
domestljivi prispevek k zdravju in pomoči
sočloveku.
Mira TRIFUNAC
61 •!§ rnid ni zovi-ao ni;)eo minisha mav^in pli kv^ls
"8861 "Hunf
A 88/Z.9 Rl^afojd is pod JoquEi/\i uj3ziut;qjn
rz poARz IRRpz! af >|3inuso (13-11 d a^joiu
-qo) rfnjd ojpaf oujsaiu ojrjs rz AsfoSod mu3A
-lip3jn qi>jsjojsojd >|3jnuso sujSzrj as ouABf
U9|? l
bfnjj ojpaf oujsaui ojttjs bz AdfoSod ifiu
-dA)!pajn qj>|SJ0)<«0Jd e>|)nuso jAijUjSzBJ jUABf o
IMS
13f3jds 8861-9/Sl if^s 7.11 f^Jd 3U!?qo
3ui3sdn:iS lusjAZj 3f (38/2 8Z,/S 'fnid
ui zoiujo uiDqo ^iujS3A lupRJfi) fnJd
RjnjRjs RU9I? 661 "! (98/63 "! >8/81 JS
'SyS isii Jfi) Jojsojd A AoSasod qiSnjp ui fijas
-m nfuRlajn o ruo>|rz ru3|? 'H iŽKipod rm
rnid 3Ni3ao HNi^^dHMS
13AS IN§>1AZ1
m
■J '>i3N>ini ppfRhi
ZOl\>JO os VlHAS VOHNS^AZI
V^INClHSClH^d
8861 9 'ZZ :ujnjR(]
88/3-OSe :R^1!A9J§
•fnij UI ZOIUJO
-qo n>iiujs3A aiaupRjfi a iARrqo as dai^^s rx
"t-
•ijsoudn)(s UI afp
-rziurSjo 3Žnjp jai Rpp RŽauaznjpz afpBziuRS
-jo 'iuRDqo ui afpnfi jUAopp aSojpajd ui 3quJod
-ud ajOAs ofrpod AsjoSod qiu3Aiip3jn o^sjojs
-ojd n>)jnuso y[ o>mR| 9A)iujSzrj auARf nsR? \
i
•RARjdzRj RUARf rurj|ziur3jo qnsoudn^s qiu
-A3fRJ>| qiU3p3ARU A Oq SAJjUJ^ZRJ 3UARf nSR?
•Rf|3p31sj R>|ipA jjsoudn^s 3UA3fRJ>l ui nzouiJQ
ud ZRUJOx nsoudn>|s 3UA9fRj>j 'pjoSpoj IJS
-OUdn>lS 3UA3fRJ>| 'ZOUJJO !JSOUdn>|S 3UA3fRJ>J
'nzouuo iJd zARi)|!^\j ijsoudn>)s 3UA3fRj>j 'So^j
IJS0Udn>|S 3UA3rRJ>| 'pAO^lfURAJ lJSOUdn>|S 3UA
-3rRJ>J 'ZOUJJO 3U!?qO 3A3pRZ 3>(SJRpOdSOS UI
foAZRj 'afuRJiuRid ou3qznjp rz Rfajiuio)) qiJOjs
-ojd A fnjd ui ZOUJJO n>iiujs3A uiaupRjf)
A 3ARfqO RA3Up pO lUp 0€ USfUjSzRJ OUARf
oq AsfoSod qiu9Ajip3jn qi^sjojsojd ^jajnuso
T '
"8861
RludR '>lO/dn-/.8/0£ IS ui yo/dn-£8/63 IS
pod Rjoqos R)jsjniAj UJ3ziuRqjn u| o^jiuiouo^ja
RZ poAR7 iRppzi af q!f \y[ 'zoujjo 3upqo ppajd
JRUA9DUS lUpOqRZ ui lUpOqZA RZ ASfoSod qiu3a
-jfpajn qi>)Sjoisojd ^jajnuso 3uj3zrj as ouARf
1
zoujjQ aupqo |ap
-ajd iBUAaauS lupo^sz ui mpoijzA ez AafoSod qju
^ -aA)!pajn qj>|SJ0)S0jd B^ijnuso iA|jUJ<izBJ mArf o
d J IMS
pfajds 8g6i Rfiunf 'zz aup
ifas Ru ZOUJJO 9U!?§dn^S laAS iusjazi af
liS/iZ IS 'fnid ui ZOUJJO upqo >l!ujsaA mpRjfi)
ZOUJJO auiPRO RjnjRjs nuap sCI "! (^^8/81
■js 'SyS isji lupRjfi) JOjsojd A AoSasod qiSnjp
ui fipsRU nfuRfajn 6 ruo)|rz nuap 'H oj
tZl
■J s '>l3N>im ^Pf^lM
ZOPN^O OS V13AS V03N§>1AZI
>!INa3Sa3>ld
8861 "9 "8 :iumRCl
•fnjj ui zouijo ui?qo n^fiujsaA uiaupRjfj a
iARfqo od uRp luiso ijRfjaA au?Rz Rqpajpo rx
■J 'NHOlOa 3?or
fnid OS V13AS V03N§yAZl
>llNC13SC13>ld
886i-9/bl :iunjRci
■fnjd ui ZOUJJO upqo n>)iujsaA
•jfl A i\Rlqo as R>iinuso AaiiujžzRj ruARf
uajo s
•un ei 8861-9/e: >i^lJl
-aa A Raiu|ipaf 'RAaajjod 'luuiaa ri?auaA»SArjp7
quojsojd a r>|jnuso oaruarjqo ouarI' aaapnz
auiRunuio>( ui auaqpiuS 'uiaziuRqjn rz aiiuio>i
i>lsupqo rjiziurSjo aAjiujSzRj aiiARl' nsRa
u^l? t
•n|isRiS LuauARf A aARrqo po lup o^- '9
R>lsuRjprf 'S^J qzn|S qiudn>|S quojsojd a j3J Ra
-iu|ipar TAaajuvi "RJUiao rSauaAjSAiupz qiJOis
-ojti A 'qRjn qiupRjn qo 'i; js Rqos 1 Šjj !'i^qjs
■fnjd os q!iO)sojd a uafujiSzpj oq >|ajnuso
uai? i
"•ajsaa
aAaajK\l "PP M*^^ ai>|alqo a>|sluRAOURis ui RJioq
-zo AS Aa>ijaa 'Aaauaj'o>|odn uioo 'aajjA 'jajuaa
luaAisARjpz RuiafiTz a|:)ouiqo •R!'jaqSiRj>i {j p
-i||-j qo aARpizRZ uioqoj ui olprasoid OAOijaqiz
'oaiin OAaljaui>||OA ui OAaaiauRdnz 'OAaaJloj
s nšauafauio nlboujqo R3a>ii|aA Rq afoSod
auaAjipajn a>|sjojsojd RARUARjqo >|a]nuso
•SS6i n!!""!" A 1(1/cin-88/()l RJ>|3!"ojd
"IS pod Rjoqos r>|sjni,\ LuaziuRqjn ui o>iiuiou
-o>|a RZ poARZ jRppzi >iainuso (ir-lld ^l^oui
-qo) fnjd jauiaa luaAjsARjpz Rz AafoSod qiuaA
-jipajn qi>isjojsoj(j >(ajnuso aujSzRj as ouARf
fihd J3)uaa juaAjsAKjpz bz AafoSod q!u
-aAjipajii q!>jsjojsoj,{ B^ijnuso lAjmjSzBJ mABf o
d3 IMS
pfajds 9/g i aup jfas 71 1 ru fnid au
-Pqo aupsdn>(<^ jaAS iusjazj af (^K/c 8£/S 15?
'fnjd u; ZOUJJO 'Jiaqo >(!uisaA jfi) fnid 3upqo
RinjRjs Ruap '661 (98/6c i;8//.t >8/8! '15?
'S>1S isij jn) Jojsojd A AoSasod q!3njp u; fips
-ru nfuRfajn o ruo>|rz Ruap 'li ižr|pod r^j
rnid 3Ni.:)90 3Nij§dn>is
13ASINS^AZl
iZl
J s 'Nlioio« 3?or
rnid os V13AS V03NSyAZI
>llNC]3SCI3yd
8861-9/SM :iunjRcl
17-88/1"ASJ^
•fnjd ui zouiJO up
-qo n>|iujsaA jfi a iARfqo as AajiujSzRj RUARf
■ uap
M" "81 qo 8861-9/83
-OAp Rufas ~ js Rqos '1 pR§uq qi>(sujpR|uj
§JX 'fnjd aupqo aupsdn>i5 qjjojsojd a R>{jnuso
RARUARjqO RUARf Oq aA}iuj§zrj aUARf nSRD \
uap -p
'8861-/./173 op 9/173 po RURJOAp Rufas — ee
•JS Rqos '1 pR§ijq qi>(suipR|ui §jx 'fny aupqo
aupsdiDjs quojsoJcl a uafujSzRj oq )(ajnus(3
uap f
•ZOUIJO
' —JoquRj/\[ ojsaa ou|rjjsi§ruj ui oojin 0a05(rfu
-ajsjx 'ODfin OAaajR^ 'ofjod o)(sar?ia 'oarjo
paui araoujqo RuiafRz Rfnij Rjpaf r§aujsaui rS
-ajRjs Rf?ouiqo R§a>(ipA Bq ££ ouziiqijd afoSod
auaAjipajn a^jsjojsojd RARUARjqo ^jajnuso
U3I? 3
«
-a|>|s 'aqpogod zi Ao-s^uiafajd po oaisjra ouaAjs
-ARjpz RZ >|aAadsud ofafnaR|d 'ijsoudn>|s nfaouj
-qo RU ujazapas s muRf[ARZjp qifnj ud !qznis
a os ijR qiAisiUARjspajd qiujRinzuo>| ui qi>isjRUi
-0|dip qifnj 'qRAOUR]sn ui qRj"pRziuRŽJO q|upoj
-Rupaui ui q!fnj ud luajsodRZ os i>i •iuRaqo
uap •g
•RU
-Rp R§a>|suiznjp RŽauzauiRSod ru ouaasaui uip
0()6'()3 t^sRuz OAjsjRA ouaAjSARjpz RZ >|aAadsu<j
•Rfnjd Rjsaui nf5ouiqo ru aasqRAiqajd oujRjs of
-RUJi q 'AOUR|a qi>isuiznjp oajsjra ouaAjsARjpz
!pnj ouafjAOjoSRz lu luifnj a uiafuRAOjRARz ujia
-oqifu z aa 'iuirs aiuRAOJRARz ouaAjsARjpz uiou
-Rp UU>lSUlZnjp UllfOAS uiaojosrz OfRJOLU 'Rfu
-RAOJRARZ RŽauaAjSARjpz qp|isou q!fn) ud iura
-ojRARz os ui luifni A iu9|sodRz os i>i 'iaar|a(;]
u3p •f
afURAOJRARZ 0>iSpi[ra
-ui UI o>isuiufo>iod rz i>jAadsijd olafnanid as r3
-ajR>) po '>|apoqop iuqaso oajsjra ouaAjSARjpz
rz ao>(Aadsijd oipRjd rz raouso af'nfuRAafu|od
-odzi ujauao>iOJjs ru luifnj a os i>( 'uiaDAR|aQ
•afu
-RAOJRARZ 0>(SpilRAUl UI 0>|SUluf0>|0d RZ l>|AadS
-ud ofafnaR|d as R3ajajR>i po '>(apoqop, iuqaso
af 'R|ap R§auaznjpz ofpRziuRgjo oaRuiop z nf
-jaiuzRj uiauAopp a os ui luifnj a Rpp RŽnjp ui
R>lsfpiJSaAUl OfRf|ARjdO 1>1 'aaARpp RZ AO>lAadS
-ud afuRAaaRjci ui afuRARunaRjqo rz raouso
uap •c
A0URaq0 q!§njp •()[
Aaauafo>iodn •s
Aojuapnjs qifnj
AOjauj>i •/_
qRqaso qiUARjd qiu[iAp ui qRqaso qiuaizij
'qapnfi qiUAopp ud qiua|sodRz 'AaaARpp 9
JSOUARfap 0UDl|>10d OfRfjARjdO
oufojsoujRS ulopp ujiuqaso z i>i zo 'jsouARfap
OJSJRpodSoSaU !|R O^jSJRpOdsoS OfRf|ARjdO lAJS
-pajs luiiujsR] ui uJOjap ujiuqaso z oufoisouiRS
ijsoudn>is nfaoujqo ru i>i 'ipnji qiuAopp •g
ijsoudn>|s auaAjSARjpz
aj nfaoujqo ru uiazapas s qiuRf^ARZjp qifnj
i|R qiAjsiUARjspajd qiujRinzuo>| ui qi)|SjRUJO|d
-ip qifni 'qRAOURjsn ui qRfpRziuRŠjo qiupojRU
-paui ui qifnj ud luajsodRZ os i>i 'AOURoqo -p
RfURAOJRARZ RŽauaAJS
-ARjpz qiaiisou q!fni ud iuraojrarz ouzaAqo
osiu ui luifnj A luajsodRz os i>( 'AOURDqo
nfuRAafu|odod
-zi ujauAO>(OJjs RU luifnj a os 'aaoarpp 'z
luifnj
A Rpp RfRAZl l>( 'Rpp Rgauaznjpz qRfpRZlURg
-jo a nfjauizRj uiauAopp a os i>| 'aaoarfap [
:OAJSJRA ouaAjSARjpz RZ AO>(Aadsud
auisiA ui aAouso auaao|op os ujoda|>js ujaj 5
uap -1
8861 nj.31 A OAIS
-aVA OM3AXSAVMaZ VZ AOMA3dSiad
arNVA35vid ni arNVAVNn^viiao o
d31MS
Rpfajds 8861 '17 '53 sup if
-as ifoAS RU ijsoudn)|s auaAjSARjpz Rupsdn^js af
0661—9861 3fqopqo rz fni<j ijsoudn>|s auaAjs
-ARjpz a:>jsuiDqo rub|d qifpuiaj o BuinzRJods
rgauarjdnolurs ui (gg/čt' 't8/e3 '08/ee "!§
's'hs 1 'jn) iJsouARfap qiuaqznjp nfaojpod ru
qajjod qiudn>(s afuRAaf|0A0pRz rz AO>|Aadsijd
nfuRAajRjd ui nfuRARunaRjqo o ruo>(rz '(O8/SI
'r'a3s "1 ■-•n) a AOURfjARZjp qi>[s
-URAOjSoSnf nAJSJRA o RUO>jRZ '(8/./S >/./3 "J?
'fy3S i -ti) ifiARisoSnf a Aaafnj hajsjra
uiauaAjSARjpz O Ruo^lRZ '(i/./83 'Js 'Š^S "1 "JH)
ifiuaAOis A Aaafnj uajsjba uiauaAjSARjpz
b'RU05|RZ '(S8/317 '38/St' '08/1 "js 'SHS '! '^n)
nAJSJRA UjauaAJSARjpZ o RUO>|rz iŽRlpod R|s[
•9ri
SZ.1 nvyis fnid ni ^oin^io ni;)oo >iin±s3a iNav>in 6i is
-pos op aaiARjd ipnj i|aojoSrz ijsoudn>|s luaAjs
-ARjpz A oq IS Rp 'poipo jauj>i luaznjpz as a^
"01
■iuzaioq auai|)iod ui npp ud aqpo)isod
jaujud RZ AO>|SOJJS afURAIJ>10d OUJSOUJBpi|OS ip
-nj ouaonf|>ia af >|aAadsijd rj \ •jauj^) jo>i uraoj
-rarz o^ISpijRAUI ui 0>(suiuf0>10d af 'RURp rS
-a>isuiznjp RSa>|rsa oajsjra ouaAjSARjpz rz u|p
003'63 !U!§!A a ^jaAadsud ui R>(poqop R9a>(sjjs
-RjR)] po % lUisiA a >|aAadsijd oajsjra ouaAjs
-ARjpz rz ofafnaR|d afjaui^ jSnjp ui luaznjpz
uai? ^6
•oqaso ouARjd oujiAp ijR ouaizij s
afjaujzRj ouAopp !i!uai->|s os i>i 'qpARiap ud ip
-lij iqRJodn as raouso r>(ru3 "(npp ud aqpo>is
-od rz) o/y 5['o rz RaaAod as Rd R)|poqop zi Rfu
-dojs 'qRrudojs qiUAadsud qiuA'RfpA od uauipo
as >iaAadsud RfjaujzRj RSauAopp lAjiuaj^js o
oqpo§od š uaaojop ')iapoqop ouqaso AO^jAads
-ud afuRAaaR|d rz raouso af 'iujpnf| iujiuaoi
-ap z nfjaujzRj ujauAopp a os i>i 'aaARpp rz
uap "8
•(iuza[oq auai|>iod
ui npp ud aqpo>isod njaujud a aAjuojs auaAjs
-ARjpz rz ao>(SOJJS afURAjJ^JOd OUJSOUJRpi|OS
Bz) % s To R?aAod as Rd R>ipoqop zi Rfudojs
'qRfudojs qiuAadsud qjUARfpA od uauipo as
>|aAadsu<j •afuRAOJRARZ o^jSpijRAUi UI o>|Suiufo>|
-od RZ >iaAadsud afnaRid as ajajR-sj po 'aAOuso
auaaojop qR auRjqzi po oajsjra ouaAjSARjpz
rz '^jaAadsud 'ofafnaRjd 'i5(iuj.fods i>jsunqjA
ui jsouARfajD ouaij^od oSnjp i|r o^jsiujaApo 'ou
-jnjin>| ošnjp ous>|r->( jiR o>js!ujauin ofRfjARjdo
aij^iod jo>i oufojsouiRS i>i 'afpnfi lUAopp 'aou
-RDqo ijSRi a lAjspajs s ujopp ujiuqaso z jsouarI"
-ap ofRf|ARjdo oufojsouiRS 'afpnfi lUAopa
uap -i
•>iasauz ojnjq a auRU
-naRjajd 'aAOuso auRjqzi po ifudojs lUAadsud
lUARfpA od afnjRjd as >iaAadsuj •ifiuaAOjs ys
A RfURAOJRARZ Rga^JSpURAUI UI Rga>{SUlufO)|Od
IJSOUdn^lS njjA>10 a afURAOJRARZ 0)lSpi|RAUl UI
o){suiufo>iod rz ofpolpo as a? 'oajsjra ouaAjs
-ARjpz rz ^aAadsud ofafnaRjd 'RfuRAOJRARz rS
-auaAjSARjpz nojisou ujafnj ud iuraojrarz ouz
-aAqo os ui luifnj a luajsodRZ os i>i 'iuRaqo
uap ^9
•R[pR|dA URp BU
Ijsij jufR^aj od afjBuip a RunoBjajd AO>iaadsud
afuRAaoRid bz aAOuso AajiAOjoSn rz bj as 'ijnj
-BA ifnj A a>]uiafajd aj uB?qo BAiqop •aqaso
zo ofpBziuRŽJO ofnj ui uiouR?qo paui auafu
-rarz B3a>|sp||raui ui rsa>isuiufo>(od rajlsou r§
-afnj po ouDnfi>(zi aajARjd ofRAizn '!URaqo
uap^si
•RfURAOJRARZ R3a>lSpllRAUI ui B§a>lSUlU
-fo>iod ZI AajBfBp qiuR3R|dz! po o/^ 1 ifudojs
od OAJSJRA OU3AJSARjpZ RZ >13A3dSljd AOpijRA
-UI UI A33U3rO>(Odn qifOAS OAJSJRA ouaAjSARjpz
RZ ofafn3Rid afiuaAOis fRunz RfuRAOJRA
-RZ RŽ3>ispi|RAUi UI Rg3>isuiufo>|od ijsoudn>is
U3P Pi
•Oq3SO ru
uip 006'03 ksruz oajsjra ouaAjSARjpz rz >|aA3ds
-ud iua3S3i^ •iŽRlpod iSnjp !us>|r->i ru iuraoj
-rarz osiu 33 'aURp a^JSUjZnjp 3fZO afOAS IJRAOJ
-RARZ ouaAjSARjpz OfRJOUJ 0>|RJ ARJJ •jUlRS IJRA
-OJRARZ OU3AJSARjpZ ofRJOUI aS 'afuRA013p0S OU
-jnjin>| UI oujSASOjd 'ou3iuq3j 'ouaAjsuRuz ou
-pOJRUpaUI BZ 3f!U3A0IS RpOABZ RfURAOpSJS
-od Z3jq njoquRiAl a ozjSAfUfl RU 3fuRA3fuiod
-odzi ijR fipnjš RU of3pud i>( '3fju3pnjs ifnx
U3P •£!
uip 003'i" l^jjsla a OAJSJRA ouaAjSARjpz
RZ )|aAadsijd iu33S3uj 'ouiuAjpjd 3fn3R|dzi
'ijsij zo R3Slf|U13Z >|IUJSR| afn3R|d 'ofjsouARfap
O^SriJ3UJ>t s BfjRA^in n5SlflUJ3Z UiaAaaURAOJRARZ
RU as i>| 'R3URzaARZ ijsoudn^js 3>isfuipodso3 ui
3uiznjp 3URp 'uiuAizajd qi)pauj>j qiu|Rjs a3|ra
-izn BZ 'RfuBAOJBARz Ra|isou RURp RŽa^jsuiznjp
jjŠoUJSR] OfRUIlU 'afjR^JlZAajd a>|33UI>l RZ
U3p^cl
•iuz3|oq
au3ii)(od !|R npp ud 3qpo^sod 3J3uiud rz ao>is
-OJjŠ 3fURAIj:>10d OUJSOUJRpijOS ipnj OU33nfl>(a
3f >(3A3dSUd rj A ■AOUR3qO ijsrj a lAjspajs s UJOl
-ap uJiuqaso z jsouARfap ofRfjARjdo oufojsoui
-RS iy[ Mpnfi 3UAOpp RZ ofRfpA 'qRfudojs qiu
-Aadsud od afURAOJRARZ O^ISpijRAUl ojjsuiufo^i
-od rz ^3Aadsijd ofafnaRid 3J3jr>| po 'saouso
po OAJSJRA OUSAJSARJpZ rz >(3A3dSIjd Of3fn3Bld
(ouqopod UI ifjBpq33 'ifjBqo3 'suiaiz 'A3aun>j
'3UIUjnj3d pfSJ Jd u) 3SlflUJ3Z OARppqO ru
BURzaA n33Šqo ui3sfuRui a 3f Rd IIR 'lU 1>1 'ofu
-poAziojd O^sfijauj^ ouRjizijRiaads ouajoiop
z ofažssop rS '5)3poqop i^isuRfsp RfiARjoSn
ujif'3Š '3fj3ui?i — ^laAadsud rz purzaarz
uap • 11
■oaouso 0JJJ3D bz fUBUI
-fBu ijpolpo Rjouj as jRpuaA 'a>is3uz ojnjq a
auBun?Rjajd 'ifiuaAOis 'HS a bCuraojbabz b33>is
-pi|BAUi ui bg3>(SUiufo>jod ijsoudnijs njiA>(0 a
ipolpo af as 0J3JB->1 bz 'saouso po o/„ ifudojs
od )J3A3CiSljd OUJBpOp 3fn5B]d 'IJSOUJRA 3u|R
•j s ' 330 idip 'nv^mmm ourjj •Sruj
fnjj ijsoudn>is
3U3AJSARjpZ 3>lSUpqO
3upsdn>|s >llUp3Sp3Jd
886i-f/S3 :uinjRci
8-/.8/19-0e "A3J§
•fnjd usoudn>|S lusAjsARjpz i^supqo a
RAjsjRA RŽsuaAjSARjpz nf?ojpod RU qajjod qiu
-dn:>(S afURAafjOAOpRZ rz A0>(A3dSUd 3fURA33Bld
UI afuRARunjRjqo rz qRAOuso o da|))s ijRfpA
Rq3U3jd 'd3|>|S RJ IJBfpA 3U?RZ 0>( 'U13Up Z
uap oz
•all^^p 8861-1/1 po 3s Rd Rfiq
-Rjodn 'ZOUJJO "! f"ld upqo n^iiujsaA uiaupRJfi
A IARfqO od URp lUlSO IJRfpA 3U?BZ d3|>(S BI
U3P 61 '
•8861
nj3i a ao)(poqop qiuqaso BjSBJod rsa^suRf
-ap iŽRjpod BU Buap -/,1 ui •gi '•fi '•t; zi R:iA3ds
-ud R9au?asauj ouisia rirjizuoira uiojsi psui
oq fnj(i ijsoudn>is au3AjSARjpz Bupsdn^jg
uap 81
•ou?as3iu uip 000's1 i^isia a oajsjba
ouaAjSARjpz rz ^laAadsud ofsfn^Rid is 'ijraoj
-RARZ ouaAjSARjpz lUIBS OfipZ 3S UI RfURfjAIZajd
JIA uafiAOjoŽRZ ofBuii Bd 'jgBipod iSnjp iuaqou
bu luraojbarz OU3AJSARjpZ osiu 'RfnjJ RJS3UJ
nf?ouiqo ru uj3?siiRA!q3jd uiiuiRjs s !ub?qo
uap-/.i
Bpp z
jsoujospo RiRjsRU af uiajsjR^ A 'ui333sau] pajd
aasaui bz b)ipoqop b§3uqaso BfpBjuo>|b jojj
uB?Bidzi '^apoqop iuq3SO bz AO)iA3dsijd afuRA
-ajRjd ui afuRARun?Rjqo rz raouso •R->ipoqop
zi Rpp RSŠuaznjpz afpRziuB§Jo ofafn^Bid of
i^i 'ifudojs lUAsdsud lUABfpA od 'R>ipoqop B§3U
-qaš'o BjijsšiuopBU op aaiABjd zajq Bpp z lujos
-po ouajiABjdoau hb ouajiABjdo os 'asABpp
rz oajsjra ouaAjSABjpz bz :>iaA3dsud !JB?B|d jUZ
-lOp os AO^lAadSud afuBAa?B|d bz pUBZ3ABZ
U3P 91
•ou?asaui uip 006 03 !U!§?a a oajs
-JBA ouaAjSABjpz RZ jjaAadsud ofafnjRid iuirs
IS 'RfURAOJRARZ RŽauaAJSARjpZ R311SOU BŠafnj
a^jfOJjs BU luinzRjods luiiupojRupaui z ou3fiA
-0J03rZ oajsjra 0U3AJSARjpZ Ullf Bd 'BfUBOJ
•joque|/\| e>|sezii 'JOoaA ofiorpod ouoiiejB
ousfdosep B>is!i 'i^i Bjj !)|sqjs »fnid eA^siupajn zapas '^lINpOlOd 3NVUd >l!upajn luJOAoBpo — Joqpo iiisiupajn efnr
-ajn '9 BAOiefusoA 'fn^ >|iupax-0!peu fiaiefepzi -luoiiiupai s redn)|s a| ed )||!Aa)s muzauiesod !)|iuoojeu 'ouoe|dzajq
orauifajd e6 eifiupa^ i^iiugojeN -iidviiao a o| ui *ouoasaui )ej)|ua euioiiaejd efeqz! fn^ ui zouijo u!9qo >i!U}saA lupejn
61 -8861 Bfjunr 'fnJd _ AXX =0131
8ao-zw)o NSSI n^i ^niid '■I fOm-^O "I?*!®
VNieasA
Ejn)j ojpar oujsaui ojbjs
Bz AaroSod mudAjipajn m^sjoisojd B>|)nuso lA^jUiSzej lUABf o dai^js -pzi
rnxd os 13ASiM§aAzi
zouljo au!3qo ppsjd iupoi(ez ui iupoqzA
Bz AaroSod i{jU3A)!pajn m^sjojsojd B^^nuso iaiiujŠzbj lUABr o daf^s
zoiujo !U!9qo a uio>|d|ui z ^duiojd bz BfuafioAop
UI 9pd|SdJd duJBijUBS o?|SJBUiJ3)3A 3uz9Aqo BZ qBU!qro)sud o Bqpdjpo 'ZZl
ZOIMMO OS 13AS IN[§MAZI
8861 mai OAjs
-JBA OUaAlSABJp/ BZ AO^Addsud nfUBAa3B|d UI nrUBABUI13BJqO o dai^is •931
iisosidIMS 3nŠ3«3xn:i 3SiAvadrioi\vs
fnjj !U3A)SABJP7
BZ Aafotiud mudA^ipajn m^sjoisojd B>|inuso iaiiujSzbj lUABf o da^s -gjl
-JBd UI A9fjBl!l|io>j >(ri!§od ip
-3|§3jd lUJBJlUBS 05JSJt;UU3J3A 11
-•/.Ot^T
-sid lUllJRJS URp z UOlUlB^f —
pulujnjad (o
-e
-pBdpo ui apoAZlOjd 3)(siba
-IZ 9URAOU9UJpU 9|BJSO BZ —
—po 3)||3pZl aUDfBf BZ —
—	"I U10>| po ROfRf BZ —
—	'L B5i3|ai
I l|B §>| po 3>lI3pZl 3UD31UJ BZ —
—	•5^ §>( po 9Z|Od '3>(KJ '9qu —
-■Z\ S^PO
OUIUjnjgd Ul A9rjB|->|JBd 'A9f
-JBJldO>l OUlAOqOjp Ul JSBUI
'9>119pzi 3US9UJ 'OS9U1 BZ —
—	'ligi oujznjp of|9q95 bz —
-•9^8'I " iuo>| osqn9?
-BZ qi>|BSA BZ OUlUjnj9d OAIZ —
—	g^S"! B19|9] Ul BDIUqOJp 'iDjSBjd —
—	■ZLVV Op9AO§ MfjBjido^ —
0UA0S0>i (q
-•m-s , pq
-3? 1 z UOSBA IjB U01UJB>( —
—	J ^ pBU UOSBA 1|B U0IUJB>1 —
—'m'« J^OpUOlUJB^I — (B
:AO>|pBdpO Ul UlAOJnS 'AOpOAZIOjd m>(SIBAlZ
'IIBAIZ nfUBpBl>|9jd UI nfuBpBI^JZBJ 'nfUBpB|>|BU
ud >|fi!Sod ipgjSajd iujbjiubs 0>{sjbuu9J9a
:9u
-iqfojsjjd 9fup9|SBU of9rnDBid zouiJO !U!?tlo a
9S ofušojjod OUABf BZ !>119pZj IUJIUD9|UI Ul UJO>(
-9|UJ z lauiojd BZ J9J UlAOjnS qi){SIBAIZ U| AOp
-OAZjOJd qi>|S|BAlZ 9p9|Š9jd 9UJBJIUBS 0>|SJBUU
-9J9A BZ 'A9DUn>| UI 3UlUjnj9d 'A9fjBl)|JBd 'A9fjBJ
-ldO>l qiUABl>J 9p9|§9jd 9UZ3AqO BZ J9J AO)|pBd
-po qi>)siBA|z UI uiAOjns qi>isiBAiz 'ubaiz >lfi!Sod
9p9|Š3jd 3UJB11UBS 0>1SJBUU9J9A 9UZ3AqO B7
ZOUIJQ lUjS
-qo A uio>|a|iu z lauiojd bz BruafioAop ui apa|3ajd
aujBijUBS o^isjBUjjaiaA auzaAqo bz qBU!qro)sijd o
oaa3aao
19f9jds 8861 "9 "8 if^s Bu zooi
-JO 3UiDqo 9ui?sdn>|s }9as iusjaz] 9f "I?
'fnjd Ul ZOUIJO >|!Ujs9a lupBJfi) ?ouiJO
9ui?qo BjnjBjs BU91D "sei jaj (98/9t7 ui g^/if "J?
'sys JSjl lUpBJfl) Bfu9f|OAOp UI 9p9|§9Jd 9UJBJ
-lUBS 05JSJBUU9J9A BZ UiqfOJSUd A9JI50|0p BZ qif
-IJ91!J)( o J9J Bjipjiod Ul B|BA9?ljdS BU9A}SABJpZ
BZ qBuiqro}Sijd o B)|oipo 9>{?oj g '(S8//.£
•}S 's>lS Jsij lupBJfi) !uiiuz9ioq iuiiuzn>| pajd
llBAlZ nAJSJBA o BUOijBZ nU910 Ul oj
ZZl
-ud 95fSUI?qO BU 9p9ApO qif Ul B>J911U 9rBpOjd
lABfud 1U191 qO B)|9JU1 BdlDJpO JOJBZIUB§JO AOJ
-UBJsdoo^l po 9J9qz afugfjOAop bz 9uiqfojs|Jd
—-OOO C lABj^i od nfu
-3?jozA ui9uiBnpiA|pui ud —
—'OOO^ nA9|qod —
:0fuS0J}0d OUABf BZ !>(|9pzi lUIlUD
-9IUi Ul UJO)J9|UJ z jauiojd bz Bfu9f|OAOQ JJA
—	T^ Sl BSBD B§9U9fiq
-BJOd Ojn 0190BZ 0>|BSA BZ —
BUJZUnj B§9>(?9U1>I Ul 9UBjq9jd
9U9qznjp qijBjqo qi)isui}soS a jozpBu
lUJBJlUBS 0)1SJBUU9J9A BZ — A9Jip9JUd
qiuABf qi9njp ui ab]Szbj 'AOuoSop 'osiui
-fas JOZpBU lUJBJIUBS 0>|SJBUU919A BZ —
ouqopod uj qBZ 'A9Z|od 'guoBfAip 9a
-B19p9jd JOZpBU lUJBJIUBS 0>(SJBUU9J9A B^ JA
OJ" OJ9DBZ O^JBSA BZ
BDIUqOJp Ul IDjSBjd 'BJ9|9J --
:oqBJodn ODBUJop oujs
-B] BZ OU9fU9UlBU OS9UJ 9f 9? 'ii:z9|oq 9uzn>i
nABfod qo jp9|39jd iujbiiubs o>)SJBuij9j9A A
—	'fp po OjBJSO UI 9qij -
—	cl	UJO>j po BDfBf —
—	'98	[ po IIB S^H po l>||9pzi 1UD9|UJ —
—	"16	o>|9|Ui —
—	■98	3:>( po OS9UJ —
J9UJ
-ojd A Op9jS U9p9jd IDIUZJJ BU (q
—	OC^ lUO)| po pBfj9d BfAip —
—	OfZ UJO>| po pfBZ |fAjp —
—	p9Ap9UJ MOlSBjd ifAip —
—	7_0ri UJO>| po pBfAip 0)J0SjA —
—	po !>|19pzi 1US9UI —
—	'i po OS9UJ —
:Bfu95Sip
-B1>|S 1|B 9fupOAZIOjd nfBJ>| BU (B
ipnfi ouBjq BZ qiu3fu9uiBU
qBZ Ul A9Z|0d '^flO^S 'AO>|BJ 'np9UJ J9} AO>|
-ppzi qiAoqifu Ul qu 'B^iajui 'ofBf 'ipBfAip
'A3DUn>J '9UlU]nj3d 'A9fjB|>(JBd Ul ASfjBJ
-ldO)| BS9UI ip91§9jd lUJBJIUBS 05)SJBUU9J9A Al
—	•1961 C U PBU UOjUlB^I (9
—	■e98'81 J ^ op uoluiB)! (p
-■SLcZ ipt^r^ip 3>l!l
-9A UlO^l I !1B ipBfAip 91BUJ UJO>(
oz qiuf|BpBU q!J9?BZ qi5iBSA BZ (D
—	ipBfAip 9>11|9A UIO>( 1
l|B ipBfAip 91BU1 UJO>| oz op AOJS
-unj qi){SAOi 9>|fiisod 9uaoso>| (d
—	•599 $ OTlfllSOd OUAOSO^l BZ (q
—'S99'S BU9U19S >{fi!Sod (B
:A9rjB|>|
-JBd Ul A9fjBJld0>| 9fUBA9fU9UI9SO OUJ9Uin
bz BU9U19S J9j ^jfifsod qiuzoAn UI qiuzoAzi
nfUBpBl>|9jd UI 'nfuBpBl^lZBJ 'nfUBpBJ^IBU
ud >lf|!SOd ip9|§9jd lUJBJIUBS 0)|SJBUIJ9J9A 111
—	■8t'r£ BpBUIO)J po — 9Ul5qO BfjOUI
-qO U9AZI of9U9Z 9S I>| 'A9fjBl>f
■(L8/SZ JS 'fnjd UI ZOUIJO ui?qo
5(iujs9A jfi) ZOUIJO ^ ui05|3iuj z jauiojd
BZ BfuaffOAOp Ul 9p9|S9jd 3UJBJIUBS 05JSJBUU
-3J9A 9UZ3AqO BZ qBUiqfOJSUd o Bqp3JpO IJBf|9A
Bq3U9jd Bqp9jpO BJ IJBfpA 9U?BZ O^ 'UJ9Up Z
uai? "8
•|BA9jqBZ
p91Ž9jd 9f iy[ 'nuB?qo i[B Bpp B39U9znjpz ifp
-BZIUbSjO ud 'B|lABjdO p31§9jd 9f I)| 'B|9p B§9U
-9?njpz BfjDBZlUBSjO B)(SJBUU9J9A OUpSJSOdSU
Bun?Bjqo IS ouiupnuiBz ui 95isojjs 9uq9sod
•u|qfojsud nii?B|d o uiod
-9|^s s ou?9S9in ofBABun?Ejqo 9S Bd ijB Bfugfi
-OAop ofBpzi zo np9|S9jd uj9U3f|ABjdo od f05(
.-BJ Bj9uiojd B33U|i?B|d lAjspsjs iuji9njp z l|B lU
-IAOJo9 a OfBJBld 9S 9qp9jpO 9J Z1 9UiqfOJSUd
U3|? z.
•Bf|ABjdO 9p9|S9jd 91 iy[ 'B|9p
B§9U9ZnjpZ afpBZlUBŽJO 9^SJBUU9J9A BŠo|p9Jd
iŽBJpod BU ZOUIJO os SI OfBfjABjdO !P9[Ž
-9jd lUJBJIUBS 0>1SJBUU9J9A 9S 1J9JB>1 ud 'B|9p B§
-9U9ZnjpZ BfpBZIUBŽJO BjpO|Op OUUJnZBJOdS B§
1)1 'njBSABd 11I9UJ91 A ofB?B|d 0)|qBi 9S 9qp9jpo
9J nu9|? -g Ul ' I A 9U9P9ABU 9UjqroJSUd
U9|? "9
•Bp9l39jd B39UJBJIUBS 051SJBUU9J
-9A jap IUABJS9S OS 'zi|BUB qi)isfuojBJoqBi l^S
-ojjs ipnj ofB?B|d 9S f9q9SOd •AOSidp9Jd q!UBp
-zi i^Bipod iAo39fu BU u; nijdojsod ui9UABjdn
UI9USOldS o BU0)JBZ IlpO|Op Z npB|^S A !>lSOJJS
IUq9SO ISA UI BZOA9jd 15JSOJJS ofB^Bid f9q9sod 9S
9qp9jpO 9J BU9|? Ul I ZI uiqfojsud 39^0d
U9P ■ ■
•a^fflisod 9)|suo9BA ijB
95fSuoiuJB)j BZ Buiqfojsud Bun5Bjqo 9S huoSba
jlF nuoiujB^ od 9uiqfojsud ouisia qB5ifiisod qiu
-Aoso^j ud uiqfojsud un5Bjqo azgsop JBpB->i
U9I? p
■o/g os BZ 0rB?9A0d BU9|? 1 ZI 9Uiq
-fojsud 9S 'BSB? BSaUAOpp B39Up9J U3AZI l|B 9f|
-9p9U 'B^jUZBjd BŽaUABZjp UBp BU pgjSSjd lUJBJ
-lUBS 0:ilSJBUU9J9A lABJdO BfpBZlUBŽJO BUAOpp
BU9?§B|qOOd Bp 'BA9jqBZ OU39JZ1 B^fUBJJS 9^
U31? e
•U9fU9UI9jdS9U 9UBJSO
uiqfojsud 9ui§iA 0qui9uj9jds bz :>(9dojsoj
•BfjBUU9J9A BSaUBJIUlOjdip 9jri 9)(SflZ9J IJSOU
-p9JA uiafuBfuiuiajds s afnfBi^jSA zouuo
A BlualjOAOp Ul 9p9lS9jd 9UJBJIUBS 0)1SJBUU9J9A
9UZ9AqO BZ UiqfOJSUd BUISIA 9S UJOJ91 P9l/\1
'U3|? -z
•ZOUl
"JO os OAJSJBA OU9AJSABJpZ BZ 9UiqfOJS
NTK Petovio gostoval v Stuttgartu
Moški del namiznoteniškega kluba Petovio
je bil na gostovanju pri igralcih Sportbunda
iz Stuttgarta. Gostovanje je bilo vračanje obi-
ska, saj so bili tamkajšnji igralci v Ptuju v za-
četku aprila.
Seznanitev in vzpostavitev stikov je pote-
kalo prek zdomca tov. Rožencveta; njegov
sin igra namizni tenis in je eden najboljših
pionirjev v Stuttgartu.
Sam sprejem v Stuttgartu in bivanje sta bi-
la odlično organizirana. Nastanjeni smo bili
pri igralcih in ti niso vedeli, na kak način bi
nam ustregli in nam vrnili po njihovih trdit-
vah odličen sprejem in počutje pri nas. Seve-
da so glavno breme in organizacijo zopet no-
sili tov. Valter, njegova žena Vera ter Robi
Rožencvet.
Zelo nas je presenetil predsednik kluba dr.
Walter, saj je bil venomer z nami. On je usta-
novitelj in predsednik kluba že štirideset let.
Največji uspeh je bilo nastopanje v prvi zve-
zni ligi, imeli pa so tudi reprezentanta. Sedaj
se trudijo za vrnitev stare slave pod njegovim
vodstvom ter z igralcem in trenerjem, njego-
vim sinom Tomasom.
Na izlet smo šli z občinskim avtobusom,
imeli pa smo tudi turistično vodnico po Stutt-
gartu. Ogledali smo si znamenitosti mesta s
petsto štirideset tisoč prebivalci, sicer glavne-
ga mesta pokrajine Baden Wurtenberg. Bili
smo na najvišjem televizijskem stolpu, viso-
kem prek dvesto metrov. Samo mesto je pol-
no zelenja in dreves, in kar preseneča, zelo
čisto. Čeravno je bilo v drugi svetovni vojni
opustošeno več kot osemdesetodstotno, je se-
daj to novo moderno in lepo mesto.
Prvi dan smo po ogledu mesta igrali že tu-
di prvo tekmo proti jugoslovanski reprezen-
tanci pionirjev, otrok naših zdomcev. Ker
smo potovali celo noč in nato tudi precej ho-
dili, niso bili naši igralci dovolj sveži za to
tekmo in smo jo izgubili z 8:1. Predvsem so
dobro igrali pionirji izseljeniškega kluba Žar-
ko Dolinar in so zasluženo zmagali.
Naslednji dan smo namenili za tekmova-
nie z domačini, našimi odličnimi gostitelji.
Člani so zasluženo premagali naše člane v se-
stavu Samojlenko, Džankič, Novak z 9:0; pet
dvobojev se je končalo z zmago domačinov z
2:1.
Pionirji in mladinci (za domačine sta na-
stopila dva pionirja in trije mladinci) so igra-
li z našimi pionirji. Gostitelje smo premagali
s 14:11. Naši pionirji so igrali v sestavi:
Brodnjak, Janžekovič, Strašek, Križe in Daj-
čman. Presenečenje za domačine so bile odli-
čne in borbene igre našega najmlajšega igral-
ca Urha Straška, ki se je enakovredno kosal
tudi z njihovimi mladinci. Po štirikrat sta
zmagala Brodnjak in Janžekovič. Po odličnih
igrah sta izgubila prc^i njihovemu najboljše-
mu mladincu Knoblauchu. Po dvakrat pa so
zmagali Strašek, Dajčman ter Križe. Z igro
najmlajših sem za.dovljen, starejši pa bodo
morali več trenirati, daj samo borbenost ni
dovolj . .. Najbolši igralec pri gostiteljih je
bil Tomas Walter.
S trenerjem Tomasom smo se dogovorili
da bodo njihovi trije najboljši člani, najboljši
mladinec ter najbolši pionir na pripravah v
Ptuju kar .štirinajst dni.
Prijateljstvo je vzpostavljeno; menim da ga
je potrebno negovati, saj dostojno predsta-
vljamo Petovio in Ptuj, gostitelji pa Stuttgart.
Uresničitev zbližanja je v prvi vrsti zasluga
tov. Rožencveta ter gospoda VValterja, ki nas
je tudi pogostil v svoji hiši, kjer je vladalo
pravo tovariško vzdušje.
Samo gostovanje so nam omogočili obrtni-
ki Ptuja, s prospekti in značkami pa nas je
oskrbelo Turistično društvo Ptuj, za kar jim
gre iskrena zahvala. NTK sta vodila predsed-
nik tov. Novak in član 10 tov. Janžekovič.
Ivo Pšajd
Zakaj mačehovski odnos?
Brez težav in strahu pred zmoto lahko zapišemo, da je namizno-
teniški klub Petovia eden najboljših klubov v občini tako po strokov-
nosti dela kot tudi po rezultatih v mlajših kategorijah in edini klub —
poleg atletskega in aerokluba — ki dosega lepe rezultate v zvezni
konkurenci.
V soboto 11. junija, so v klubu pripravili obračun letošnje sezo-
ne, hkrati pa so se svečano poslovili tudi od dolgoletne namiznoteni-
ške igralke, državne mladinske reprezentantkc, igralke Olimpije in
ključne igralke Petovie v drugi zvezni ligi Sanje Džankič.
Z rezultati so v klubu zadovoljni, saj so s pionirkami peti v drža-
vi, s pionirji pa šesti, v dvojicah pionirk so šesti, v drugi zvezni ligi
članic pa peti ... in še bi lahko naštevali. V klubu pa so upravičeno
ogorčeni zaradi mačehovskega odnosa funkcionarjev Zveze telesno-
kulturnih organizacij ptujske občine do njihovih prizadevanj in rezul-
tatov. Nikomur od funkcionarjev se ni zdelo vredno - kljub povabi-
lu — priti na zaključek sezone, se pogovoriti o težavah in načrtih, kaj
šele da bi se dostojno poslovili od požrtvovalne dolgoletne igralke.
Vsi delavci in športniki namiznoteniškega kluba so ogorčeni nad ta-
kim odnosom ...
Sicer pa naaaljujejo svoje delo še naprej požrtvovalno in pred-
vsem strokovno. Po julijskih počitnicah bodo ves avgust imeli klub-
ske priprave, nato pa se pričnejo tekmovanja.
Ob tem, ko človek vidi, kak odnos imajo funkcionarji ZTKO
ftuj, najbrž prične razmišljati, kako je pravzaprav s temi funkcionarji
in profesionalci v ZTKO. So sami svoji gospodarji ali pa so vendarle
odvisni od kakovostnega dela in rezultatov v klubih?
Pionirji karateisti
so tekmovali
Skorajda neopazno je bil v os-
novni šoli Olge Meglič v Ptuju
prvi turnir medobčinske lige
kungfu med pionirji Ormoža in
Ptuja, ki se ga je udeležilo kar 41
tekmovalcev, med njimi tudi de-
kleta, kar je še toliko bolj razve-
seljivo, ker je bil še do nedavne-
ga karate le bolj domena mo-
čnejšega spola.
V kategoriji do 25 kg je bil naj-
boljši Tonček Topolovec, druga
Barbara Murat in tretji Predrag
Dobrotič, vsi iz Ptuja, v kategori-
ji do 30 kg Boštjan Murat, Dejan
Kolmanič iz Ormoža in Nenad
Dobrotič; v kategoriji do 40 kg
Robi Bezjak, Ptuj, Ognejen Mili-
čič in .Aleš Lesar, oba iz Ormoža.
V kategoriji do 50 kg je bil prvi
Leon Fekonja iz Ormoža, sledita
Edi Cibula in Robert Fošnarič,
oba iz Ptuja. V zadnji kategoriji,
nad 50 kg, so zasedli Marcel Fe-
konja prvo mesto, Boštjan Leva-
nič drugo in Andrej Ropič tretje
mesto.
Žal je bilo gledalcev malo. Za-
nimivo tekmovanje so si ogledali
starši tekmovalcev. Kot nam je
povedal Vladimir Sitar, ki je še
vedno alfa in ornega karateja v
Ptuju, bo drugi turnir v jeseni v
Ormožu. Razumljivo, da tekmo-
valci tudi v tem času ne bodo po-
vsem mirovali, saj je, če hočejo
zmagovati, potrebna vsaj obča-
sna vadba in tega se brez dvoma
zavedajo.
f. hovnik
Kljub prvemu mestu
zmagovalec še ni znan!
Letošnja nogometna sezona se je končala tudi za nogometaše
NK DRAVA iz Ptuja. Po dobrih igrah in rezultatih, ki so jih ptujski
nogometaši dosegli, jim je bilo prvo mesto v ligi že nekaj kol pred
koncem sezone zagotovljeno.
Kljub težavam, ki so nastajale občasno v klubu samem in ob
manjših nesoglasjih med upravo kluba, so mladinci in člani z dobro
timsko igro uspeli zadržati prva mesta na lestvici. Tako se je mladin-
ska selekcija NK DRAVE že uvrstila v višji tekmovalni razred, člane
pa čakajo še igre v kvalifikacijah za uvrstitev v drugo republiško ligo
B. Nasprotniki so znani in po besedah nogometnih strokovnjakov jih
vsekakor ne gre podcenjevati, saj so tudi te nogometne enajsterice pr-
vaki v svojih območnih občinskih ligah in je njihova želja prav tako
napredovati in se uvrstiti v višji tekmovalni razred.
Priprave in pogostejši treningi za kvalifikacije so se že pričele,
načrtovano je nekaj prijateljskih tekem z močnejšimi nasprotniki.
Med igralci prevladuje vzpodbudni optimizem, daje nasprotnike mo-
žno premagati le z dobro kolektivno igro in dobrimi medsebojnimi
odnosi v moštvu samem.
Tekme v kvalifikacijah so predvidene za konec junija in to prav v
, času, ko bo nekaj članov moralo na služenje vojnega roka. Vodstvo
kluba bo moralo vrzel zapolniti z novimi igralci iz mladinskega mo-
štva, ki so že med tekmovalno sezono v mladinski ekipi pokazali iz-
redno dobro igro in bodo svojo športno pot dostojno nadaljevali v
članski selekciji.
Tudi tokrat igralci in vodstvo kluba objektivno računajo na po-
moč ptujskega športnega občinstva, ki se je v odločilnem trenutku
vedno odzvalo in v velikem številu prišlo bodrit svojo ekipo, kar je
dodatna vzpodbuda za igralce in razvoj boljše igre na terenu.
Verjetno ni pretirana trditev, da Ptujčani prav tako kot igralci
NK DRAVE želimo kvaliteten no|;omet in uvrstitev v širšislovenski
nogometni prostor ter v Ptuju pozdraviti nogometna moštva, ki uspe-
šno igrajo dober nogomet, kakršnega si želimo tudi v našem obdrav-
skem mestu.
Ob uvrstitvi v višji tekmovalni razred v klubu razmišljajo že na-
prej. Vsekakor bo potrebno razširiti upravni odbor kluba, več pozor-
nosti posvetiti strokovnemu kadru, saj se bodo razmere za trenerje
morale bistveno izboljšati, več pozornosti pa bo vsekakor treba posve-
titi podmladku, ki mu do sedaj ni bila dana možnost pokazati svoje
športno znanje in so nekako v ozadju ob vzpodbudi svojih trenerjev
kljub temu dosegali dobre rezultate, kar je vsekakor vzpodbudno za
nadaljnji razvoj našega nogometa.
O vsem tem se bodo izčrpno pogovorili na letni skupščini NK, ki
jo bodo imeli v kratkem. Vendar zaenkrat dajejo prednost v tekmo-
valnemu delu v kvalifikacijah in uvrstitvi v višji tekmovalni razred.
Seveda pa pričakujejo tudi pomoč od svojih navijačev in ljubiteljev
nogometa, da jih pri teh prizadevanjih s športnim vzpodbujanjem in
udeležbo na telcmah podprejo, igralci pa se jim bodo z dobro in kvali-
tetno igro za njihovo pomoč oddolžili.
O skupščini NK DRAVA in morebitnih drugih spremembah v
klubu ter o nadaljnjem delu bomo ob pomoči lokalnih sredstev javne-
ga obveščanja še poročali.	Viki Par
Letos tabor v Logarski dolini
Letošnji planinski tabor so v ptujskem Planin-
skem društvu pripravili v Logarski dolini. Tabor
bo od 4. do 9. julija. Na taboru bodo izvajali tudi
program planinske šole.
Cena tabora je 90 tisoč dinarjev in še okoli 10 ti-
soč za prevoz. Stroške je mogoče poravnati v dveh
delih — prvi obrok do 15. junija, drugega pa do I.
julija.
Na tabor se lahko prijavijo vsi planinci (pionir-
ji, mladinci in odrasli) — cena pa je za vse enaka.
Obvezna je visokogorska planinska oprema in ne-
kaj planinskih izkušenj. Vse podrobnosti o taboru
lahko izveste vsak torek in petek od 16. do 18. ure
v prostorih Planinskega društva Ptuj.	d. I.
tednik - junij 1988
NAŠI DOPISNIKI — 11
intervju z marijo rajšp
—	Kje in kdaj ste se rodili?
Rodila sem se 8. decembra
1909 v Slavšini.
—	So bili vaši starši premo-
žni?
Ne, nismo bili premožni, pa
tudi revni ne. Imeli smo dve kra-
vi in konja.
—	Koliko ste bili stari, ko ste
šli prvič v šolo? Katere predmete
ste imeli?
Stara sem bila 7 let. Imeli smo
lepopis, računstvo, risanje, petje,
naravoslovje.
—	Kakšne pripomočke, šol-
ske potrebščine ste imeli takrat?
Imeli smo čitanko, zvezek za
lepopis, tablico, kamenček.
—	Ste se šolali še potem, ko
ste končali osnovno šolo?
Ne, takrat še ni bilo tako kot
danes, da bi si vsak mlad človek
izbral poklic. Dela je bilo dovolj
doma.
Kako pa je bilo z zabavo?
Ste hodili na zabave?
Zabav je bilo bolj malo, redko
sem zahajala nanje.
—	Kakšne so bile in kakšni
ljudje so hodili nanje?
Bili sta društvi Sokol in Dru-
štveno društvo. Pri Sokolu so pe-
li, plesali, deklamirali pesmi, se
ukvarjali s športom. Društveno
društvo je bilo bolj versko
usmerjeno. V jeseni, ko je bilo
končano veliko delo ličkanje —
»cajzanje«, so kakšno zapeli ali
pa tudi zaplesali. To so bile za
nas edine zabave.
—	Kako se spominjate I. sve-
tovne vojne?
Naš oče so morali na fronto
proti Italijanom. Vas je bila pra-
zna, kajti vsi moški, ki so bili
sposobni, so morali na vojsko. K
hiši so prišli in hočeš-nočeš si
. moral dati živež, včasih celo go-
vedo.
Kakšne so bile razmere
med obema vojnama? S čim ste
se preživljali?
Razmere so bile slabe. Preži-
vljali smo se z delom. Kar si pri-
delal, to si imel; nismo hodili v
službe.	__
—	Kakšen je bil vaš jedilnik?
V glavnem smo jedli krompir,
ajdove ali koruzne žgance, prose-
no kašo. Meso smo jedli le ob
nedeljah in velikih praznikih; la-
kote pa tudi nismo trpeli.
—	So bili v vaši bližini kaki
reveži, ki so živeli v pomanjka-
nju'.'
Ja, bili so reveži, ampak preve-
like lakote niso trpeli, saj jim je
ta in ona gospodinja dala kaj za
pod zob.
—	Kako pa se spominjate
Hitlerjevega napada na Jugosla-
vijo?
Zjutraj 6. aprila je nešteto letal
letelo nad našo vasjo. Bila je
cvetna nedelja, odpravljali smo
se k nedeljski maši. Nismo vede-
li, da je to začetek vojne. Sredi
pridige smo slišali eksplozijo, ko
so minirali most čez Pesn-ico. Kaj'
hitro smo dojeli, kam pes taco
moli.
—	Kakšno mnenje ste imeli o
Hitlerju na začetku vojne?
Hitlerja smo najprej hvalili:
zdaj bo vse lepše, boljše nam bo
šlo kot prej. Ko pa nam je Hitler
začel vsiljevati nemščino in je su-
rovo ravnal z nami, naše fante
pošiljal na vojsko, se je naše
mnenje takoj spremenilo.
—	Ste bili vi ali vaši domači v
partizanih?
Ne, v partizanih ni bil nihče,
oba brata sta bila v nemški voj-
ski. Franc se je boril z Nemci
proti Američanom, Tone proti
Rusom.
—	Kaj sta pripovedovala o
vojni?
Franca so ujeli Amerikanci in
ga zaprli v Franciji. Tam je ostal
do konca vojne. Amerikanci v ta-
boriščih niso delali takih strahot
kot Nemci. Domov je prišel šele
avgusta 45, vojna pa se je konča-
la maja. Dolgo je potoval iz
Francije. Čeprav je na papirjih
vojna že bila končana, je še ved-
no vrelo. Ko je prišel domov,
smo ga komaj prepoznali.
—	Kaj pa Tone? Bi mi pove-
dali še o njem kaj zanimivega?
O, seveda! Bil je ranjen v no-
go, dolgo se je zdravil v bolnišni-
ci v Nemčiji. Potem so ga poslali
domov na dopust. Ko mu je rok
potekel, je odšel nazaj. Iz Grad-
ca nam je poslal razglednico.
Sredi poti na Poljskem so jjh
pregovorili, naj se vrnejo, sa je v
Rusiji vojna končana. Vrnil se je
domov in šele doma je ugotovil,
da so v Rusiji še vedno boji. Mo-
ral bi nazaj. Nikomur ni bilo do
^ega, da bi se boril za švabe, pa
še vojne je bil sit do ušes. Odlo-
mil se je, da se bo doma skril.
Okrogle 3 mesece je bil skrit v
krmi. Medtem so k nam redno
prihajali žandarji, nas silili, naj
Povemo po pravici, kje je brat.
^eiskovali so hišo, pa tudi kr-
mo. Našli ga niso nikoli. Imeli
smo razglednico iz Gradca, ki
nam je bila edino orožje. Proti
koncu so izdali celo nalog za are-
tacijo; izmazali smo se z velikimi
mukami. Na svetlo seje prikazal
šele nekaj mesecev po osvobodi-
tvi.
Spraševala: Jožica Vršič,
7. C,
OŠ T. Žnidariča
»sledi težkih dm so
ostale
Predstavila bi vam rada ne-
kdanjo kuharico na osnovni šoli
Franca Osojnika Tilčko Veselič-s
partizanskim imenom MILA.
Rodila se je 22. 2.-1926 v
kmečki Cvetkovi družini v Novi
vasi pri Markovcih. V hiši je bilo
pet otrok: štiri dekleta in fant.
Osnovno šolo je obiskovala v
Markovcih, v prostem času pa
kot otrok pasla živino ter okopa-
vala krompir in koruzo na doma-
čem polju.
—	Tov. Mila, pa mi povejte še
kaj o svojih starših.
»Kaj naj povem? Da je" oče
prijateljeval z Jožetom Lackom
in njegovo skupino, da so"se več-
krat sestali pri nas in da je mati
skrbno gospodinjila številni dru-
žini.«
Kako pa je bilo pri vas ta-
krat, ko so k nam prišli Nemci?
»Nič lepo, hudo. Oče seje že v
začetku vojne vključil v napred-
no gibanje, pa tudi nas otroke je
pošiljal z raznimi sporočili v bliž-
njo in daljno okolico. Vidiš,
Mojca, tako sem postala parti-
zanska kurirka na ožjem območ-
ju bivšega ptujskega okraja. V
domači hiši pa je bila partizan-
ska postojanka.«
—	Prosim, povejte mi še kaj
več o vaši družini.
»V borbi so sodelovali oče,
hčerka Tilčka in Julčka, vsa dru-
žina, ker je bila v domači hiši
partizanska postojanka. Hudo
pa nam je bilo, ker je bil brat
Franc prisilno mobiliziran v
nemško vojsko. Tam je bil tudi
ranjen. Zdravil se je v bolnišnici
blizu Gradca. Od tam je pobe-
gnil v domovino in se leta 1944
priključil partizanom.«
—	So vaši sosedje tudi sodelo-
vali s partizani?
»Nekateri da, drugi ne. Naša
hiša je bila celo izdana in napa-
dena. Del družine je gestapo od-
peljal in jih interniral v Stern-
tal.«
—	Vas tudi?
»Mene pa ne, ker sem bila v
tem času na kurirski poti po Po-
horju. Veš, kako mi je bilo hudo,
ko sem zvedela, kaj se je doma
zgodilo. Vsa hiša je bila izropana
in predana v oskrbo njihovim
pomagačem.«
—	Kako ste se pa znašli tedaj?
»Hitro sem poiskala drugo
zvezo s partizani v Halozah in
brv. Zagorju. Tu sem bila avgu-
sta 1944. leta sprejeta v zagorsko
brigado, ki je bila ustanovljena v
Trakoščanu.
—	Torej niste bile več v doma-
čem okolju.
»Kje pa. Naša brigada je delo-
vala na področju Varaždina, Za-
greba in Koprivnice. Tam sem
bila tudi ranjena v prsi.«
—	Ste imeli svojo bolnišnico?
Kje ste se zdravili?
»Bila sem pripeljana v parti-
zansko bolnišnico Podgorič, od
tu pa premeščena v Vučane pri
Čazmi. Veš, bilo je hudo, a ker
sem bila vedno dobre volje, sem
kar hitro ozdravela in se zopet
vrnila v svojo brigado.«
—	Kako pa ste tedaj dobili
stik z brigado?
»Po kurirskih zvezah. Brigada
se je v tem času gibala na po-
dročju Moslavine in Podravine.«
—	Kje ste dočakali svobodo?
»Naša brigada je sodelovala
pri osvoboditvi Zagreba in nje-
gove okolice. Po končani vojni
sem bila po svoji želji premešče-
na v Ptuj, kamor se je srečno vr-
nila vsa naša družina. Veš, Moj-
ca, na nas vseh so ostale sledi
težke borbe.
Mojca Žohar, KS bratov Reš
naša družina
V naši družini smo štirje člani.
Očka Dragan, mama Svetlana,
sestra Saška in jaz, Nikola. Moji
•starši so doma iz Srbije. Sestra in
jaz sva rojena v Ptuju. Moja teta
Zorica živi s svojo družino v
Majšperku. Drugi naši sorodniki
živijo v Srbiji. Vsaj enkrat na leto
jih gremo obiskat. Očetovi starši
— dedek Mida in babica Stojan-
ka — živijo v Kraljevu. Mamini
starši — dedek Mile in babica
Milovanka — živijo v Nišu. V Sr-
biji imam še dosti sorodnikov.
Rad jih grem obiskat.
Nikola Seničič, l.a,
OŠ OLGA Meglič.
ob pomladnem dnevu v preteklost
Sedim ob oknu in opazujem prelep pomladni dan. Sonce, ki smo
ga že komaj čakali po-sivih, meglenih zimskih dneh, modro nebo z be-
limi oblački, ki se razigrano podijo drug za drugim, kot da hočejo na-
domestiti vse izgubljene zimske ure; pa zvončki in trobentice in dre-
vje, ki se bo zdaj zdaj odelo v prelepe obleke, katerih mojstrica je ma-
ti narava. Nehote začnem sebe primerjati z dogajanjem v pomladnem
dnevu. Tudi jaz svoje življenje šele prav začenjam. In že na začetku ga
zajemam z veliko žlico, neučakano, radovedno in razigrano kot oblač-
ki na nebu. Imam vse, kar želim, kot drevo v najlepši obleki; in svo-
bodna sem - kot sonce, ki pretrga sivi zastor neba. Da, svobodna v
svobodni deželi. Kaj če ne bi bilo tako? In vedno ni bilo! Koliko lju-
di, takšnih kot sem jaz, se je moralo odpovedati svoji mladosti, da
sem lahko jaz svobodna? In kaj vse so morali prestati! Že misel na to
je strašna. Ampak vseeno bi rada vedela, kaj so delali takrat mladi; v
tistih časih, ko se je rojevala svoboda za mene, za tebe, za nas? Odlo-
čila sem se, da o tem povprašam svojo sosedo Rozino Ritonja. Rade
volje mi je ustregla in začeli sva se pogovarjati.
—	Mi lahko najprej nekaj poveste o svojem otroštvu, o družini?
»Rojena sem bila 2. 3. 1919 v Cvetkovcih. Poleg mene so bili v
družini še štirje otroci. Oče Franc je že v stari Jugoslaviji aktivno so-
deloval v napredni sokolski stranki. Mati Matilda pa je doma gospo-
dinjila številni družini.«
~ Kaj pa šolanje? Verjetno takrat ni bilo poceni, denarja pa tu-
di ne preveč.
»Res je. Za izobraževanje ni bilo dovolj denarja za vse. Zato sem
le jaz bila deležna šolanja v meščanski šoli, nato pa sem nadaljevala v
gimnaziji in jo tudi uspešno končala. Želja po razširjenem znanju me
je privedla še v trgovsko šolo v Maribor.«
—	Kaj pa potem? Zaposlitev?
»Zaradi naprednih idej nisem dobila zaposlitve več kot leto dni.
Po posredovanju očeta in njegovih prijateljev sem končno dobila delo
v odvetniški pisarni v Ormožu, aprila 1938/1939 leta pa na sodišču v
Ormožu, kjer sem dočakala vojno.«
—	Vojna je vse temeljito spremenila, kajne? Takrat ste bili stari
22 let; kako ste vse to doživljali? Verjetno je bilo grozno.-
»Da, že začelo se je tako. Takoj na začetku mi je grozilo izgnan-
stvo v Srbijo, a sem se pravočasno preselila v Maribor. Da sem ostala
manj sumljiva, sem si v Ptuju poiskala >prijateljico< nemškega rodu.
Ves ta čas pa sem že bila povezana z NOB in z njimi po svojih močeh
sodelovala.«
~ Ali je z NOB sodelovala tudi vaša družina?
»Seveda, saj je bila v naši hiši v Cvetkovcih št. 36 postojanka
partizanskih aktivistov.«
—	Pa vas okupator ni izsledil?
»Starši in jaz smo bili leta 1944 zaradi zasledovanja prisiljeni
oditi v ilegalo. Sestri in brata pa je presenetil okupator, in odpeljali so
jih najprej v ptujske zapore, od tam pa v taborišče Ravensbruck in
Stendhal. Domačijo pa so popolnoma upostošili.«
—	Kaj pa vi v ilegali?
»Bila sem aktivistka-politična delavka na območju ormoške ob-
čine. Starša sta zaradi starosti odšla na takrat osvobojeno ozemlje Pla-
nino-Bohor. Tako smo tudi dočakali svobodo.«
—	In kaj ste delali po osvoboditvi, v novoustanovljeni domovi-
ni?
»Takoj po vojni sem delala na okrajnem ljudskem odboru v Or-
možu, nato pa sem bila premeščena na sodišče v Gornjo Radgono.
Zaradi službene potrebe sem bila leta 1947 premeščena na sodišče v
Sežano, od tam v Solkan, iz Solkana v Maribor in končno iz Maribora
v Ptuj, kjer sem leta 1971 dočakala upokojitev.«
—	Ali so vam vojne grozote pustile kakšne posledice na zdrav-
ju?
»Zaradi razmer med vojno se je zelo zrahljalo moje zdravje; tri-
krat sem bila operirana in verjetno več v bolnišnici kot doma. Zdrav-
stveno stanje še vedno kontrolirajo zdravniki.«
—	Kakšne posledice pa je vojna pustila na družini?
»Ko razmišljam zdaj o času NOB, me zaboli srce, zakaj je ravno
naša družina bila tako prizadeta. Brat Franc je padel kot kurir v Pol-
skavi (v Halozah); kmalu po osvoboditvi je zaradi vsega trpljenja
med vojno umrla mati, pa tudi očetovo zdravje je bilo močno nače-
to.«
—	Kaj pa sedaj, ko je vojna že daleč, čeprav spomini še niso za-
mrli in verjetno nikoli ne bodo?
»Sedaj uživam pokoj skupaj z možem Ivanom v najini hiši. Kot
upokojenka sem razočarana nad današnjim časom, saj se borci v
NOB nismo borili za takšno življenje, kot ga živimo sedaj. Za delo, ki
smo ga opravljali med vojno in po njej, ko smo gradili novo domovi-
no, pa smo krivično ocenjeni in milostno nagrajeni.«
Tako sem končala pogovor s svojo sogovornico Rozino Ritonja,
ki jo vsi otroci, pa tudi drugi v soseščini najraje kličemo kar teta Rozi-
na. Kajti čeprav nima svojih otrok, je pri njej za vsakega vedno lepa
beseda, prijazen pogled in nasmeh. Nikoli nikogar ne pričaka »praz-
nih rok«. Aktivna je v organizaciji ZZB ter kljub svojemu razočaranju
nad današnjim časom verjame v lepši jutri in v mladino, ki odrašča v
syobodi, za katero je ona darovala svojo mladost. In ko bom spet
opazovala pomladni dan in v njem videla svojo mladost, bom še sre-
čnejša, saj bom znala ceniti njegovo svobodo!
Darija Črešnjevec, mladinka bratov Reš
dan iz mladosti moje
prababice
Moja prababica se bliža že 94.
letu, zatp je v svojem življenju
doživela veliko, veliko lepih do-
živetij. Najlepšo je bilo takrat,
ko so nekega pomladnega večera
pekli domači kruh v krušni peči.
Bil je pomladni večer. Takrat
je bila moja prababica stara pri-
bližno 16 let. Njena mama je re-
kla tisti večer: »Marija (tako je
moji prababici ime), prinesi mo-
ko, da bomo lahko spekli kruh,
saj je jutri praznik!« Prababica
je seveda takoj ubogala svojo
mamo in hitro stekla po moko.
Ker je bilo pri hiši veliko otrok,
je vsak izmed njih dobil svojo
nalogo. Eden je prinesel drva,
drugi skledo, v kateri so pripra-
vljali testo za kruh ... Tedaj je
mama rekla: »Otroci, sedite na
peč in počakajte, da bo kruh spe-
čen.« Otroci so sedli na toplo
peč in nestrpno čakali. Medtem
so si pripovedovali razne zgod-
be. Vsako minutko so spraševali
mater: »Mati, ali ste že spekli
kruh?« Samo malo še,« je kar
naprej odgovarjala mati. Čez pri-
bližno eno uro so bili otroci že
pošteno lačni. Tedaj je mati za-
klicala: »Kruh je pečen!« Otroci
so od samega veselja takoj skoči-
li s tople peči in hitro stekli k
materi, samo da bi poskusili do-
ber domači kruh, kot ga zna spe-
či samo njihova mama. Toda
kruh je bil vroč. Spet bo treba ča-
kati. Čakati so in čakali, dokler
se kruh ni ohladil.
Vsak izmed njih je dobil velik
kos. Moja prababica pa je še re-
kla: »Mati, saj me boste naučili
peči kruh, kajne?« »Seveda, lju-
bi otrok,« je z veseljem rekla ma-
ma in veselo gledala otroke.
»Tega dne ne bom nikoli po-
zabila,« je rekla prababica meni.
Mislim, da ima prav, saj ga jaz
tudi ne bi. Svoji prababici želim
še veliko, veliko lepih dni.
Minja Fabjan, 6. c,
OŠ Dornava
moj dedek
Moj dedek živi na kmetih.
Vas, v kateri je doma, se imenuje
Mala vas. V svoji hiši prebiva z
babico, dvema vnukinjama ter s
svojo hčerko.
Dedkovo življenje je težko.
Rodil se je pred 67 leti v kmečki
družini Prelog. Njegova starša
sta bila stroga. Že od rane mla-
dosti je moral opravljati vsa
kmečka dela in vstajati zelo zgo-
daj. A vendar mu ni bilo težko
delati, ker mu delo ni bilo tuje.
Pasel je krave, opravljal živino in
delal na polju. Preživel je drugo
svetovno vojno. Dobil je kroglo
v nogo. Bil je na operaciji. Še da-
nes mu noga oteka in ga boli.
Rad se spominja tistih dni, če-
prav so bili hudi. Pravi, da so se
v vojni naučili pravo tovarištvo.
Včaih mi govori, da sem lahko
srečna, ker imam oba starša, ži-
vim v svobodi in mi ni treba toli-
ko delati kot je moral on.
Danes ima dedek ženo, hčerki
in štiri vnukinje: Damjano, Moj-
co, Janjo in mene. Kadar ga kdo
obišče, reče veselega obraza:
»Poglejte moje vnukinje, kako so
že velike! Vse vnukinje ima ena-
ko rad. Tudi me imamo rade nje-
ga-
Moj dedek je delaven, saj je
na kmetih veliko opravil. Ima ve-
liko strojev; od traktorja do raz-
novrstnih priključkov. Vedno mi-
sli le na delo, še ponoči ne spi od
misli, kaj bo delal jutri. Le malo-
krat si odpočije. Vedno grem ra-
da k njemu med zimskimi in po-
letnimi počitnicami. Čeprav ne-
kateri pravijo, da na deželi ni le-
po in da smrdi po gnoju, je pri
dedku vedno zanimivo in prijet-
no.
Dedka spoštujem, saj je veliko
storil za mojo mamo in nam po-
magal pri vgradnji hiše. Rada se
vračam k njemu, saj sem pri
njem preživela zanimivo in pri-
jetno otroštvo.
Tanja Galun,
5. r., OŠ Dornava
ded pripoveduje
Moj ded je železniški upokoje-
nec. Najrajši pripoveduje o svoji
mladosti, ko je bil toliko star kot
zdaj jaz. Živel je težko, saj ni bi-
lo tako lepo, kot je nam danes.
Doma je bil na veliki kmetiji kot
edini sin. zato so ga po končani
osnovni šoli. vpisali v ptujsko
gimnazijo. Po končanem drugem
letniku, med počitnicami (avgu-
sta 1928. leta) jim je do tal pogo-
rela celotna domačija. Ker v ti-
stih časih ni bilo denarja, da bi
študiral naprej, je moral ostati na
kmetiji ter opravljati vsa poljska
dela. Takrat v kmetijstvu ni bilo
prihodnosti, zato se je zaposlil
na železnici in se kasneje poro-
čil. Prišli so še hujši časi, ko je
aprila 1941. leta izbruhnila vojna
in je sovražnik prišel v našo lepo
domovino. Med prvimi je bil
moj ded premeščen na železnico
v Nemčijo. Edina sreča je bila v
tem, da nikdar ni bil v boju. Veli-
kokrat se mu je stožilo po domu,
ženi in dvema majhnima hčerka-
ma.
Ko se je med vojno vrnil iz
Nemčije, je pomagal partiza-
nom, jim dajal obleke in hrano.
Na srečo se je vse dobro končalo
in napočil je dan svobode, ki so
ga vsi ljudje z vsem srcem priča-
kovali. Nato se je spet zaposlil
na železnici in bil nadzornik pro-
ge. Ker je delo zelo dobro opra-
vljal, je bil odlikovan od maršala
Tita.
Po dolgih letih službovanja je
začel bolehati in so ga invalidsko
upokojili. Tudi sedaj še vedno
boleha in nas kratkočasi s svojim
pripovedovanjem. Želim mu, da
bi bil še dolgo med nami.
Sonja Brodnjak, 6. a
OŠ Dornava
obiskal nas je eranček
bohanec
Učenci krožka za ohranjanje
in negovanje tradicij NOB na šo-
li Ormož vsako leto ob praznova-
nju OF, 1. in 9. maja povabimo
na obisk nekdanje udeležence
NOB.
Letos smo povabili našega ro-
jaka, pedagoga in pisatelja Fran-
čka Bohanca. Rodil se je v naši
občini, v Miklavžu, sedaj pa živi
in dela v Ljubljani. Tovariš Fran-
ček se je ljubeznivo odzval naše-
mu vabilu in prišel k nam. Govo-
ril nam je na vseh proslavah, naj-
prej za učence nižje stopnje, nato
pa še za učence višje. Veliko nas
je in nimamo vsi skupaj prostora
v domu kulture. Učenci nižje
stopnje smo z veseljem prisluhni-
li, kako je bilo v šoli takrat, ko jo
je obiskoval mali Franček. Pove-
dal nam je tudi resnično zgodbo
o pištoli. Kot mlad fant je med
vojno našel pištolo. Bila je velika
dragocenost, zato ja je skril. Za-
kopal jo je pod slivo in nikdar
ko se vrača v naše kraje, ne zbere
toliko poguma, da bi^pištolo od-
kopal. O tej pištoli ni povedal ni-
komur, niti svojim najbližjim. To
zgodbo smo poslušali z odprtimi
očmi in ušesi. Vtisnila se nam je
globoko v spomin.
Učencem višje stopnje je govo-
ril o vrednotah NOB, na katere
ne smemo nikoli pozabiti. Veliko
vzpodbudnih misli nam je napi-
sal tudi v knjigo spominov.
Tovarišu Bohancu smo se na
koncu prisrčno zahvalili za obisk
z željo, da se še večkrat srečamo.
Učenci krožka za ohranjanje in
negovanje tradicij NOB na šoli
ORMOŽ
pek bom postal
Letos imam poleg pouka tudi
prakso. Učil se bom za peka.
Vstati bom moral že .ob štirih.
Svoj poklic imam rad. Čeprav je"
naporen.
V	pekarni se s sodelavci dobro
razumem. Pripovedujemo si šale
in vmes se sladkamo. Jaz sem
posebno velik ljubitelj sladkih
dobrot. Pri peki peciva sem ved-
no prvi.
Zjutraj najprej pečemo kruh in
žemlje. Ob desetih so na vrsti
torte in drobno pecivo.
Proti dvanajsti uri že pričnemo
čiščenje in pomivanje posode.
Po vsej pekarni pomijem tla.
Če bom svojo učno dobo do-
bro končal, bom pomočnik. Ta-
krat bom že precej zaslužil. De-
nar bom varčeval, da si bom v
Sloveniji zgradil svojo pekarno.
Zelo bom srečen.	'
Severin Mella, Darmstadt
anketa o vtisih z obiska
v arandjelovcu
Srbski gostitelji so bili zelo go-
stoljubni in prijazni z nami.
Tina
Vedno mi bo ostala v spominu
njihova gostoljubnost. Zdi se, da
v tem kar tekmujejo. Trudijo se
ne samo gostitelji, temveč celo
njihovi sorodniki, prijatelji in so-
sedje. Mislim, da se Slovenci v
tem ne moremo meriti z njimi.
Mica
Občudovala sem njihovo pre-
prostost, željo, da bi ustregli, da
bi šel domov poln lepih vtisov.
Trudili so se, da bi čimbolj spo-
znali njihov način življenja, nji-
hove običaje, jedi...
Polona
Vsi so zelo gostoljubni. Med
seboj se imajo radi. Pozdravljajo
se dosti bolj prisrčno kot mi. Do-
bila sem vtis, da se med seboj vsi
poznajo.
Barbara
Bila sem prijetno presenečena
nad njihovimi običaji ob poro-
kah.
Natalija
Spoznala sem se z drugimi pri-
jatelji iz Arandjelovca in njihovi-
mi starši. Videla sem veliko zani-
mivih in lepih stvari. Presunila
me je hiša cvetja.
Mateja
Moj gostitelj mi je prestavil
veliko svojih prijateljev, pripove-
doval mi je o zgodovini dinastije
Karadordevičev. Pokazal mi je
njihovo grobnico na Topoli.
Renato
V	hiši svetja mi je zastal dih.
Obiskati to hišo je bilo zame ve-
liko doživetje in posebna čast.
Mojca
Najbolj sem si zapomnil Kala-
megdan, cerkev na Topoli in
arandjelovski park. Boštjan
Občudoval sem hišo cvetja in
muzej 25. maja v Beogradu.
Nikola
Prevzel me je njihov park, ker
je v njem veliko rož in spomin-
kov, ki so izdelani iz tamkajšnje-
ga marmorja. Ogledal sem si tudi
izvir tople vode.	Gorazd
Bila sem presenečena, ko sem
zvedela, da je družina, ki me je
gostila, povezana v vlakom brat-
stva in enotnosti.	Alenka
Prišel sem ravno na rojstni
dan svojega gostitelja. Zadnji
dan sem bil v hiši cvetja. Bilo je
prelepo.	Miha
Učenec, ki me je vzel na svoj
dom, je med mojim obiskom
zbolel. Ker me ni mogel pospre-
miti, ko smo odhajali, je jokal.
Dmir
Zelo sem vesela, da mi je šola
omogočila srečanje s prijatelji v
ArandljelovCu, da sem lahko obi-
skala Topolo, si ogledala Beo-
grad in se posebej, da sem se lah-
ko v hiši cvetja poklnila spominu,
tovariša Tita.	, , Sabina
12 — ZA KRATEK ČAS
23. junij 1988 - tednik
Dober den. Najprej lop po vremeni. Nemre in nemre se prav
sunce prikozati. Trebalo bi toplo biti, da bi si malo segreli riti.
Toto leto bpde pa tok minolo, ke niti ne bomo vedli kak in kdaj.
Junij je itak že na kunci, julija bomo tak z žetvijo zaposleni, ke
sploh nede cajta dnevov šteti, avgusta pa se leto že itak začne
fkuper vlečti, dnevi krajšati in noči dukšati.
Pisala je hčer Jula iz Dojčlanda, ke pride z družino malo
domu na počitnice. Malo bodo pomogali duma delati, malo pa
bodo na našen lepem plovem Jadrani marke vtopljali in jih vičili
plavati. Marke še kar dobro plavajo, samo naš dinar je boj slab
plavalec in je več pod vodo kak pa nad gladino. Jula provi, ke bi
šla z Mico poleg njiju malo na morje na tisto nudi plažo. Saj ve-
te, to je tan, kak vsi nogi kak Adami in Eve hodijo in se kopljejo.
Moja Mica za to gHh neje preveč navdušena, saj una že od negi
negda upoštevle tisti stori rek, ki provi, da je treba denar in rit
skrivati pred radovednimi očmi. Denar lehko zaproviš, rit pa za-
kurvaš, so včosih rekli stori Udje ... Gnes sen pač mah boj di-
rekten in mi toga ne zamerte. Jaz pač poven tak, kak mislin, sa-
mo da to včosik boj vulgarno izpodne. Jaz ven, da se rit boj po
slovensko reče zadnjica. Po toti logiki bi morah rečti tistin žen-
skin zadevam sprednjica, moškin zadevan pa spredjak. Kak bi se
to čulo, če bi jaz reka moji Mici: »Tvoja zadnjica in sprednjica
me več čista nič ne mikata ...«
Joj,joj, hejajmo rajši, drgačik bomo si še kaj preveč zgučali.
Zaj pa zaresen: če bi mija z Mico resen šla s hčero na morje za
enih deset dni, te išema nekoga, ki bi v tisten cajti kravo posa,
kure fojtra in nasploh za hišo skrbeja. T^unka bo odprta in polov-
jok v kleti tudi. Samo ne do podna, to moren povedati, drgačik
bi me tota najemnina predrogo prišla. Sprejeman prijove do 15.
julija na naslov Uredništvo Tednika v Ptuju. Te pa srečno in do-
bro se mejte. Vaš Lujzek.	\
tednik
- 23. junij 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA — 13
Program
aktivnosti
v počitni-
cah
1988
Počitnice so pred vrati, le še jutri
bodo morali v šolo tisti, ki še niso
končali osemletke, saj so njihovi naj-
starejši kolegi — osmošolci bili v šoli
zadnjič 15. junija. Tisti, ki tudi osme-
ga razreda niso vzeli dovolj resno, bo-
do prišli še enkrat - na popravni iz-
pit.
S počitnicami pa seveda odgovor-
nost šole oziroma njenega kolektiva
ne preneha. Iz leta v leto govorimo,
da je potrebno tudi v tem času orga-
nizirati različne aktivnosti, da je po-
trebno šolarje zaposliti z igro, špor-
tom ali tudi kakšno manjšo delovno
akcijo. To pa zato, da ne bodo preveč
na cesti, na kolesih in mopedih. Sled-
njim pogosto rečemo, d!i so zlo da-
našnjega časa. Niti toliko nesreč in
poškodb, tudi invalidov med mladimi
nas ni spravilo k pameti. §e vedno
kupujemo mopede in popuščamo
pod pritiski svojih otrok, ki "so v svoji
mladostni nespameti neprevidni, pre-
več »pogumni« in premalo izkušeni
za cesto in promet.
Na eni strani govorimo, da so ta
dva meseca preveč prepuščeni cesti in
ulici, če pa le poskrbimo za organizi-
rano preživljanje prostega časa, potlej
je malo takih, ki jih pri urah športa,
filmov in pravljic, na izletih in podob-
nem tudi vidimo.
Zveza društev prijateljev mladine
iz Ptuja, ptujske osnovne šole, vzgoj-
novarstvene organizacije, 00 RK,
Ljudska in študijska knjižnica ter
Zveza telesnokulturnih organizacij
občine Ptuj so že pripravili letošnji
program.aktivnosti med počitnicami.
Tako bo v OŠ Franca Osojnika 5. juli-
ja ob 9. uri zborno mesto za IZLET V
NEZNANO, 19. julija bodo v OŠ To-
neta Žnidariča med 9. in 12. uro vrteli
filme, v šoli Ivana Spolenaka bodo 2.
avgusta spet organizirali izlet v ne-"
znano z zbornim mestom ob 9. uri ter
v šoli Olge Meglič 17. avgusta ob 9.
uri. V tej šoli bodo od 27. junija do 1.
julija od 9. ure dalje vrteli videofilme,
v vrtcu pa bosta vsak četrtek v juliju
in avgustu uri pravljic od 9. do II.
ure. V mladinskem oddelku knjižnice
bodo v juliju in avgustu med 8. in 1)5.
uro, v soboto pa do dvanajstih na vo-
ljo knjige, kasete in didaktične igrice;
otroci bodo lahko risali, v oddelku za
odrasle pa bodo sposojali videokase-
te.
Tudi iz Zveze telesnokulturnih or-
pnizacij nam sporočajo, da bo v juli-
ju in avgustu v.sak ponedeljek od 9.
do 12. ure mali nogomet, v četrtek ko-
šarka in v sredo akcija Na teku se do-
bimo. Vse to se bo dogajalo na sta-
dionu Drava v Ruju.
Organizatorji pričakujejo, da bo le-
tos odziv šolarjev večji in da bodo k
temu deloma pripomogli tudi starši.
Zelo uspešno državno atletsko prvenstvo
v Mariboru je bilo 18. in 19.
junija državno prvenstvo SFRJ
za mlajše mladince in mladinke,
na katerem so sodelovali tudi at-
leti Atletskega kluba Ptuj. Dose-
gli so zelo dobre rezultate, med
tekmovalci pa se je posebej izka-
zal Milenko Potočnik, ki je po-
stal državni prvak v teku na
1500 m z ovirami z novim rekor-
dom SRS s časom 4:19.21, zra-
ven tega pa je osvojil tudi 3. me-
sto v teku na 3.000 m s časom
8:56.14, kar je tudi njegov osebni
rekord. Tako je postal najuspeš-
nejši mlajši mladinec na držav-
nem prvenstvu.
Zelo uspešni so bili tudi drugi
tekmovalci, saj je Dejan Doki os-
vojil bronasto kolajno v metu
krogle z novim slovenskim rekor-
dom 15.78 m, enako uspešen pa
je bil tudi Franci Jerenko v teku
na 300 m z ovirami z rezultatom
40.24; Franci je še pionir in se je
uvrstil tudi v finale B na 100 m s
časom 11.69.
Ob tem so dosegli tekmovalci
Atletskega kluba Ptuj še nekaj iz-
redno dobrih rezultatov. Robi
Prelog je kot pionir zasedel odli-
čno 5. mesto v teku na 3.000 m s
časom 9:05.7, k temu pa je dodal
še 7. mesto v teku na 1.000 m z
osebnim rekordom 2,37.71. Mat-
jaž Iskra se je uvrstil v finale te-
ka na 100 m in zasedel 8. mesto s
časom 11.60, Lidija Vrabl je za-
sedla v metu diska 9. mesto, Ta-
nja Rozman je dosegla z uvrstit-
vijo v finale B na 100 m in 12.
mestom ter odličnim rezultatom
na 300 m (43.56) izreden uspeh,
saj je tudi ona še pionirka. Izka-
zali sta se tudi pionirski štafeti,
ki sta s časom 45.74 na
4 X 100 m ter 5. mestom in ča-
som 2:29.0 na 4. x 300 m posta-
vili republiška rekorda za pionir-
je in potrdili, da jima pri nas ni
enakovrednih nasprotnikov.
Z dobrimi rezultati in spod-
budnim napredkom so uspešno
nastopili tudi drugi tekmovalci:
Niko Kokot v skoku v daljavo,
Janez Planine v teku na 1000 m,
Marjan Ostroško v teku na
100 m ter Uroš Žlebnik v metu
diska. Ker je večina tekmovalcev
?e pionirjev, a dosegajo vidne re-
zultate že v starejši kategoriji, se
nam za perspektivno ptujske at-
letike ni bati.
Na osnovi doseženih rezulta-
tov v letošnji sezoni pred držav-
nim prvenstvom so bili atleti De-
jan Doki, Franci Jerenko in Mat-
jaž Iskra povabljeni v reprezen-
tanco SR Slovenije za mlajše
mladince za igre Alpe-Jadran v
Trentu v Italiji.
LJUBO ČUČEK
Uspešni miaai atleti s svojimi trenerji
KONČANO 26. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU„m
Maraž, Bezjak in Berčič najboljši
Na letališču Aerokluba Ptuj v Mo-
škanjcih so minulo nedeljo, 19. juni-
ja, svečano končali 26. republiško pr-
venstvo v jadralnem letenju, na kate-
rem je devet dni merilo svoje znanje
in letalne sposobnosti 23 jadralnih pi-
lotov in njihovih pomočnikov iz 11
slovenskih aeroklubov. Kot je na
sklepni slovesnosti povedal neumorni
predsednik sodniške komisije Stane
Bizilj, tekmovalci niso imeli preveč
ugodnega vremena,,saj so od 1(). juni-
ja lahko izvedli le 3 tekmovalne disci-
pline. Pa so kljub vsemu mladi in
sposobni jadralni piloti preleteli
19.304 km, v glavnem v smereh proti
Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti
in Koprivnici..
Republiški prvak v jadralnem lete-
nju je postal Aleš Maraž iz Nove Go-
rice. Na odlično drugo mesto se je
uvrstil debitant prvenstva Ptujčan
Dean Bezjak, na tretjo stopničko je
stopil Ljubljančan Maks Berčič, četr-
to mesto si je priboril Celjan Aleš
Krajnc, peto pa edina udeleženka —
Ptujčanka Milena Cestnik.
Predsednik Zveze letalskih organi-
zacij Slovenije Alojz Gojčič je najbo-
lje uvrščenim izročil pokale in meda-
lje, vsem skupaj pa je za dokazano
znanje in sposobnosti tudi čestital.
Pokale Aerokluba Ptuj je izročil pred-
sednik Janko Bezjak.
-OM
Najboljši slovenski jadralni piloti: Maraž, Bezjak in Berčič.
(Foto: M. Ozmec)
Uspešni tudi na mednarodnem turnirju
Minulo soboto so se judoisti
ptujske Drave udeležili medna-
rodnega turnirja v Mariboru.
Člani so nastopili v sedmih kate-
gorijah. V kategoriji do 60 kg je
Krepek po porazu z Vivodom za-
sedel 2. mesto. Enako uvrstitev
je dosegel Mernik v kategoriji do
65 kg. V borbi za I. mesto je iz-
gubil s Šenvetrom. V predhodnih
borbah je Krepek premagal Sal-
mana in Keiserja iz ZRN, Mer-
nik pa Hubra in Grosmanna,
prav tako iz ZRN. V borbi za 3.
mesto so zmagali v kategoriji do
78 kg Ribič, ki je premagal
Schnucha; v kategoriji do 86 kg
Letonja (premagal je Kramarja)
in v kategoriji nad 95 kg Štabcer
— premagal je Čepa iz Maribor-
skega Železničarja.
Odlično 2. mesto so osvojili
pionorji ptujske Drave, ki so po
tehničnih 'točkah (rezultat 11:11)
izgubili z vrstniki iz Miinchna.
Pionirji so imeli ekipno tekmo-
vanje v enajstih kategorijah, pri
tem pa velja omeniti, da so na-
stopili z najmlajšo postavo med
vsemi ekipami.
GLEDALIŠKA TRADICIJA JE ŠE VEDNO ŽIVA
Uspeh ptujskega gledališča v Avstriji
čeprav so leta 1958 zaprli poklicno gledališče v
Ptuju, pa je gledališka tradicija še vedno živa. Ka-
ko tudi ne, saj je ptujski Talijin hram star že več
kot dvesto let. Vzponi in padci, veseli in žalostni
dogodki, imena, ki so postala slavna, pa tista, ki so
z leti utonila v pozabo, to in še marsikaj je sprem-
ljajo teater, ki stoji v senci mestnega zvonika in ni-
koli ne veš, ali njegov zvon ne bije zadnje ure tudi
za gledališče.
Zadnji dve leti kaže, da je ptujsko gledališče da-
leč od tega, da bi mu bili plat zvona. Da jim pri-
manjkuje denarja, sodobne opreme, te in one gle-
dališke tehnike, ni treba posebej omenjati, saj je to
postala že stalnica, skoraj zaščitni znak. Vendar je
navkljub vsemu ali pa prav zaradi tega gledališče,
ki deluje pod okriljem Delavskega prosvetnega
društva Svoboda iz Ptuja, doseglo zavidljive uspe-
he.
V lanski sezoni so igrali delo Petra Božiča Člo-
vek v šipi; kar šestindvajsetkrat so nastopili po
odrih v Sloveniji, z njo so gostovali v avstrijski
Radgoni na srečanju mladih gledališč Evrope,
predstavljali pa so tudi Slovenijo na srečanju ama-
terskih gledališč v Prizrenu. Letos so izbrali delo iz
svoje neposredne okolice, zgodbo o mitološkem
kurentu, pustni maski, demonu, ki vsako leto po
ptujskem polju preganja zimo in napoveduje po-
'eg pomladi tudi letino. Koža megle Frančka Ru-
dolfa v izvedbi ptujskega gledališča je navdušila
^se, ki so predstavo videli, tudi avtorja samega,
'^ožo megle so igrali petnajstkrat, največkrat na
<iomačem odru, sicer pa so še gostovali na obmo-
čnem srečanju gledaliških skupin v Ljutomeru, v
gledališkem abonmaju v Ormožu in pred dnevi v
okviru prireditev Alpe — Jadran na srečanju mla-
dinskih gledališč v avstrijskem Wiesu. Čeprav v te-
lovadnici, kjer pač ni mogoče dobiti vseh tistih
razsežnosti, ki jih ponuja gledališki oder, so s svo-
jo odlično igro v tej predstavi nadigrali same sebe
in vse pomanjkljivosti scene potisnili v ozadje.
Kljub jezikovni pregradi je bilo navdušenje občin-
stva nčpopisno. Lik kurenta, Ptujčanom tako
znan, za vse druge pa neznano demonsko bitje, je
očaral gledalce v Wiesu, ki so napolnili dvorano
do zadnjega kotička.
Pretežno mlada skupina pod vodstvom režiser-
ke Branke Bezeljak-Glazer je s sodelovanjem na
evropskem srečanju mladinskih gledališč več kot
uspešno končala letošnjo sezono. Iz Jugoslavije so
na tem srečanju sodelovali še: študentsko gledališ-
če iz Siska, Lutkovno gledališče Kulturno-umetni-
škega društva Kobanci in Lutkovna skupina du-
najskih študentov s Koroške.
Brez dvoma ima za uspeh največ zaslug režiser,
ka Branka Bezeljak-Glazer, ki zna prisluhniti tre-
nutnim tokovom gledališke igre, jih združiti s spo-
sobnostmi igralcev, enostavno in prav zato več kot
zgovorno sceno, kostumi... Sicer pa je Branka
doma na odru, pred in za njim kot malokdo. Velik
uspeh skupine je znova pokazal na to, da sloni na
nekaj posameznikih, da se tudi v skromnih razme-
rah z veliko dobre volje in še več ljubezni do gle-
dališča da narediti veliko, pa četudi gre samo za
ljubiteljsko kulturno dejavnost. Ptujsko gledališče
je dokaz za to.
N. V.
V nedeljo prva
tekma v Ptuju
Nogometaši Drave so si kot
prvaki medobčinske lige ptujske-
ga območja priigrali pravico na-
stopa v kvalifikacijah za uvrsti-
tev v vzhodno območno nogo-
metno ligo. Novega člana lige
bosta določHi tekmi s Papirničar-
jem iz Radeč. Prva bo to nedeljo
ob 18. uri v Ptuju. Nasprotnikp-
tujskih nogometašev je zmagova-
lec celjske medobčinske lige, ki
ga je Drava pred časom izločila
šele po streljanju enajstmetrovk.
Takrat sta se obe tekmi končali s
4:1 za domačine. Drava želi to
priložnost izkoristiti in pri tem
pričakuje tudi podporo svojih
privržencev.
Pred članskim srečanjem bo
kvalifikacijska tekma mladincev
za nastop v OML med domačini
in Partizanom iz Žalca; začeli jo
bodo ob 16.30.	I k
Mladi ne mirujejo
Poletje se približuje vrhuncu, saj topli večeri vabijo, da čini dlje
časa ostanemo zunaj. Na to so razmišljali tudi v Klubu mladih Ptuj,
zato bodo svoje prireditve — predvsem zabavne — prestavili iz kluba.
Menijo, da bodo tudi s tem poživili mestno jedro, ki je sedaj zaprto za
promet in počasi umira v dolgočasju.
Tako bodo v soboto, 25. junija, ob 16. uri organizirali koncert za-
bavne skupine Klan in še koga, kar je presenečenje za vse obiskoval-
ce.
Naj svetujemo tudi mi: vsi, ki se želite ceneje zabavati, pridite
pred Klub mladih in ne bo vam žal.	'
d. I.
14 - ZA RAZVEDRILO
23. junij 1988 - tednik
tednik - 23. junij 1988
OGLASI IN OBJAVE — 15
Prvi muzejski vlak je prisopihal na železniško postajo natanko po voz-
nem redu — 20 minut čez enajsto.
Navdušena množica Ptujčanov je med sprejemom gostov iz sosednje Av-
strije peron napolnila do zadnjega kotička.
Muzejski vlaki odpirajo turizmu
nove možnosti
Ce je res, da nas iz vsesplošne go-
spodarske krize lahko v veliki meri
reši tudi naš turizem, potem smo v
ptujski občini na pravi poti, saj smo
začeli že tudi z dejanji. Za nekoga
morda bolj skromno, za mnoge, ki ve-
do, kako težko se je premakniti z mr-
tve točke, pa že kar krepko. Poleg te-
ga, da je v naših muzejskih zbirkah iz
dneva v dan več turistov, da smo se
vključili v prireditve letošnje ohceti v
Ljubljani, da so Ptujske toplice vse
bolj obiskane tudi z psti z one strani
naših meja, smo bili minulo soboto,
18. junija, priča zares uspeli prireditvi
ob prihodu muzejskih vlakov iz so-
sednje Avstrije. S tem smo se vključili
v proslavo il^-letnice koroških želez-
nic in mnogi so pri tem ugotovili, da
se odpirajo nove možnosti turistične
in narodne povezave ljudi z obeh
strani meje.
Iz Gradca in Celovca sta zgodaj
zjutraj krenila dva prenovljena mu-
zejska vlaka s parnima lokomotivama
z okoli 600 avstrijskimi turisti in naj-
vi.šjimi predstavniki družbenopoliti-
čnega življenja Avstrije: na poti proti
Ptuju so se ustavili tudi v Mariboru.
Na železniški postaji v Ptuju je bilo
čutiti, kot da je pravi ljudski praznik.
Poleg množice Ptujčanov so čakali na
prihod vlakov tudi Miran Potrč, pred-
sednik slovenske skupščine, pa pred-
stavniki družbenopolitičnih organiza-
cij in SO Ptuj, folkloristi iz Cirkovc in
Markove; pravo vzdušje pa so dodali
fantje Mini štajerske show godbe.
Teh so bili avstrijski gostje verjetno
še najbolj veseli.
Z avtobusi so jih po zares prisr-
čnem sprejemu popeljali skozi staro
mestno jedro, zatem pa v naše topli-
ce, kjer so zanje pripravili velik pik-
nik z osrednjo slovesnostjo.
Na njen je avstrijskim gostom zaže-
lel dobrodošlico predsednik Miran
Potrč in izrazil željo, da bi podravski
in avstrijski turistični delavci s takšni-
mi in podobnimi skupnimi prireditva-
mi lahko poživili turistično ponudbo,
hkrati pa pripomogli, da bi postala
meja med državama trden most prija-
teljstva in sodelovanja. Podobne misli
so prežemale tudi govore predsedni-
ka občine Ptuj Gorazda Žmavca ter
predsednika avstrijsko-jugoslovan-
skega združenja v Celovcu Vilija Se-
rainika.
Visoki avstrijski in slovenski gostje
so si zatem ogledali tudi Srednješol-
ski center v Ptuju in se z vodstvom za-
držali v krajšem razgovoru. Ptujski
župan Gorazd Žmavc je povedal, da
se s sodelovanjem v skupnosti Alpe-
Jadran sicer zares odpirajo nove mož-
nosti razvoja turizma, vendar pa je bi-
lo do sedaj na področju takšnega in
podobnega sodelovanja storjeno pre-
malo, da bi lahko čez noč govorili o
konkretnih rezultatih.
Celovški župan
Leopold Guggenberg pa je z veseljem
ugotovil, da lahko takšno srečanje
(pri tem je mislil na turistični vlak)
prispeva več, kot to zmore katerokoli
meddržavna delegacija, saj so na tak
način vspostavljeni neposredni stiki
med ljudmi.
Po lepo preživetem popoldnevu in
po ogledu muzejske zbirke ter ptujske
vinske kleti so se gostje iz sosednje
Avstrije zadovoljni poslovili. Izmuče-
ne in prenovljene parne lepotice so
spet zapuhale in ob značilnem pisku
so se v daljavi skozi okna vagonov še
dolgo videle mahajoče roke navduše-
nih turistov. Ali bo tudi v prihodnje
tako?
Besedilo in posnetki:
M. Ozmec
Železniški sprevodniki so bili cdeti v noše izpred nekaj desetletij...
V Ptujskih toplicah je zadišalo po jedeh na žaru, zadonela je narodna
glasba ansambla Pomlad, zapeli so pevci noneta Obrtnega združenja,
zaplesali folkloristi iz Cirkovc, skratka — bilo je luštno.
Tudi ogled ptujske kleti in vinska pokušina sta naše goste navdušila.
Zlati par iz
Štukov-popravek
Svojci zlatoporočencev so nas
opozorili, da rojstni podatki za
zlatoporočenca COH, objavljeni
v prejšnji št. Tednika, niso točni.
Ker smo zapisali podatke, ki smo
jih dobili na matičnem uradu v
Ptuju, smo se tam tudi pozanima-
li, kako in kaj.
Skupno smo ugotovili, da so
svojci imeli prav. Zlati ženin Av-
gust Coh je bil rojen 3. 8. 1912,
zlata nevesta Marija Coh, roj. Ha-
meršak, pa 18. 4. 1919. Napačne
podatke, ki so tudi nas zavedli, je
v poročno knjigo leta 1938, ko sta
se današnja zlatoporočenca poro-
čila, zapisala takrat odgovorna
oseba za matično službo, ki so jo
tedaj vodili v župniščih. Take na-
pake so zelo redke, vendar -- tu-
di to se zgodi
FF
Rodile so:
Anica Fras, Zg. Ključarovci 17
—	deklico; Anica Šamperl, Dr-
betinci 63 ^ Denisa; Sonja Faj-
far. Mali Brebrovnik 20 — dekli-
co; Terezija Cvetko, Dornava 22
—	dečka; Darja Kolar, Oplotni-
ca, Prešernova 23 — Mojco; Bri-
gita Gajšek, Žetale 59 — dekli-
co; Cvetka Muršec, Zg. Hajdina
48 — Anjo; Gabrijela Golob,
Žgečeva 6 — Tomaža; Darinka
Žgeč, Žamenci 13/a ~ deklico;
Štefanija Novak, Rucmanci 15
—	Mihaelo; Majda Cep, Sp.
Hajdina 93 — deklico; Barbara
Fabjan, Mlinska 2/a — dečka;
Mihaela Knehtl, Ilčeva 5 — Ro-
ka; Brigita Draškovič, Cankarje-
va 2 — Dorotejo; Darinka Kosi,
Pavlovci 15/ c — Saro; Darja
Korošak, Sp. Velovlek 18 — dve
deklic; Marija Cafuta, Belavšek
1 — deklico; Vesna Brunčič, Tr-
novski Vrh 30 — dečka.
Poroke:
Boris Kosednar, Trubarjeva
11, in Zdenka Kokol, Trubarjeva
11; Boris Roškar, Rače, Ob Že-
leznici 19, in Silvestra Majcen,
Rucmanci 17; Franc Brunčič,
Destrnik 40, in Ema Kumer, De-
strnik 40; Zlatko Kolarič, Wil-
helmova 2, in Viktorija Skok, Še-
ronova 1; Branko Spo lenak.
Mejna c. 2, in Ingrid Stermšek,
Mejna c. 2.
Umrli so :
Elizabeta Žličar, Libanja 19,
roj. 1905, umrla 11. junija 1988;
Janez Drevenšek, Repišče 24,
roj. 1922, umrl 12. junija 1988;
Martin Horvat, Krambergerjeva
pot 9, roj. 1908, umrl J 2. junija
1988; Roza Simonič, Pacinje 12,
roj. 1897, umrla 13. junija 1988;
Ivan Gnilšek, Dolane 30, roj.
1907, umrl 11.
junija 1988; Ivana Ljubeč, Spuh-
Ija 94, roj. 1912, umrla 16. junija
1988; Jožef Vidovič, Trdobojci
38, roj. 1928, umrl 16. junija
1988; Milan Kirbiš, Kungota
150, roj. 22. jan. 1981, umrl 18.
junija 1988; Terezija Ivančič, Tr-
novska vas 6, roj. 1922, umrla 18.
junija 1988; Marjeta Šolar, Skor-
ba 20, roj. 1902, umrla 19. junija
1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
šn;akova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-281 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.