Or^iuistvo • oprav«! LJubljana, ,. ICopltajJev« 4. Teleron 13-61-23 6«. Mosočna naročnina 19 Ur. n Cek. ra6. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.39« ta tnserate. Izključno ta-(topstvo za oglase U Italije ln Inozemstva! UPI S. A. M liano. U okopi« ič » m o. SLOVENEC DECEMBER-1944 17 NEDELJA aan Beabsiehtigten FeinddurcKrucifo an die Ror verhindert Erneute britisehe Durchbruchsversuche \vestlich Fnenza geseheitert Ziilic dcutsche Vertcidigung an der Front vor Budupcst DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 16. Dezember. Das Oberkommando der ,Wehrmacht gibt bekannt: Die feindlichen Angriffe am Riir-Abschnitt vvestlich und siidlich von D U -r c n haben gestern Vormittag an Heftigkeit nachgelasscn. Erst in den Mittags-stiniilen trat die 1. amerikanisrhe Armee mit starken Verbiinden erneut zum Angriff an. In heissen Abvvehrkampfen haben unsere Truppen den beahsichtigten Purchstoss an die R o r verhindert. Mchrere hundert Gefangene hlieben in unserer Iland. Die Orts- und Wal(lkiimpfo nordiistlich M o 11 s c h a u halten an. Im Kampfgebict von D i 11 i n g c n und S a a r 1 a 111 c r 11 sctzte der Feind seine hartniickigcn Angriffe gegen einzelno Bunkergruppen fort. Zwischen der S a a r und B i t s c h konnte der Gegner nur nordostlich S a a r g e 111 U 11 d gering-iiisig Boden gevvinnen. Anf B i t s c h liegt stiirkstes feindliches Artilleriefeuer. An der clsiissischcn Nordost-Grenze haben unsere Truppen ncuo Stellungen im Vorfeld des W c s t w a 11 o s bezogen. lin Oberelsass hat sich die Lage nicht vvesentlich veriindert, obwohl der Feind den ganzen Tag iiber seine Angriffe in der Rhcinebene, bei Selilo tt-stadt und in den Hochvogesen fnrtsctzte. Auf den linken Fliigcl unserer Front In Mittelitalien setzte der Feind nach Zufiihrung neuer Kriifte seine Gross-nngriffo fort. Nach blutigen Kiimpfen wurden erneute Durchbruchsversuche bri-tiseher Divisionen vvestlich F a e n z a von unseren tapforcn Verhiinden. zum Teil im Gegenstoss, vcreitelt. Am N a v i g I i o kam der Feind nur in einetn schmalen Abschnitt einige hundert Meter vorvviirts; nn den Fliigein wurden seine Angriffe zerschlagen. An der Front vor Bud a pes t und in den feindlichen Einbruchsraumen in Nordostungarn verteidigen sich unsere Truppen zali gegen dio weiter an-greifenden Bolschcvvisten. 0 Bei der Abwehr sowjetischer Luft-angriffe am 14. und 15. Dezember auf Lihau srhossen deutsche Jiiger und Flakartillerie der Luftwa!fe nach bi9 jetzt vorliegenden Meldungen 87 feindliche Flugzeuge ab. Damit crhiiht sich dio Gesamtzahl der an diesen beiden Tagen durch Ijuftverteidigungskriifte der Luftvvaffe und Kriegsmarino abgeschos-senen Flugzeuge der Bolschevvisten auf 100. Nordameriknnische Tcrrorhomber griffen am gestrigen Tage K a s s e I und Hannover sowie einige Orte in S ii d -und Siidostdeutschland, darunter R o s e n h e i m , an. Es entstanden Schii-den vonviegend in Wohngebieten. In den friihen Abendstunden flogen die Briten einen Torrorangriff nuf M n n n -h e i m - L u d w i g s h n f e n. Gleichzeitig vvarfen britisehe KampffluRzeuge Bomben auf Hannover und Osnabriick. Nameravani sovražni prodor proti Roru preprečen Ponovni britanski prebijalni poskusi zahodno od Faenze izjalovljeni Žilava nemška obramba na bojišču pred Budimpešto Poljska debata v spodnji zbornici Churchill potvarja zgodovino — Dokončna izdaja nad Poljsko ^ Berlin, 16. 12. Churchill je govoril včeraj v Spodnji zbornici o poljskem vprašanju. Svojo izjavo je otvoril s konč-noveljavno umikalno bitko vlade, ki je, sklicujoč se na britanske garancije za poljske meje povzročila izbruh druge svetovne vojne in ki je, ko je bila Poljska v Teheranu prodana Sovjetom, skozi mesece žonglirala med poljsko begunsko vlado v Londonu in Sovjetsko zvezo; sedaj pa, ko vztraja Moskva na priznanju lublinskega odbora kot zasilni poljski vladi, da je Churchill londonskim Pol jakom nasvet, naj se podrede Moskvi in da bo Anglija v nasprotnem primeru umila svoje roke v nedolžnosti. To je smisel Churchillovih izvajanj pred parlamentarnimi zastopniki Anglije. Negotovo je, ali je molk Moskve k dogodkom na Grškem, to je tiho priznanje gotovih angleških zahtevkov na tem področju privedel Churchilla, da sedaj potrjuje v konkretni obliki moskovske zahteve po Poljski. Njegova trditev, da ni Anglija v preteklosti nikoli garantirala kakih posebnih poljskih meja, je pač največja nesramnost, ki jo je doslej kak angleški državnik vrgel v svet. Da ni Anglija dovolila maijhne spremembe meja, ki bi se dale izvesti ined Nemčijo in Poljsko bTez težav in da je Anglija svečano izjavila, da garantira integriteto 1'oljske, je zgodovinsko ugotovljeno dejstvo. Churchillova trditev je po tem takem navadna zgodovinska potvorba. Bilo bi pošleneje, če bi sedaj dejal, da Velika Britanija mora v sili delati po želji Sovjetske zveze in da ni več v položaju, da garantira stare poljske meje, zato pa da bo izvedla kompenzacijo z odločitvijo nemških področij, ki jih bo priključila novi, pod sovjetsko kontrolo stoječi Poljski. Churchill je izrecno govoril o Cur-zonovi orli ter jo je označil znosno za Poljsko. En dam pred tem je Archiszew-ski, predsednik poljske begunske vlade v Londonu, izjavil ameriškim novinarjem, da je Curzonova črta kot rešitev poljskega obmejnega problema nesprejemljiva. Churchillova izvajanja je treba torej smatrati za odgovor Archiszevvske mu, ki ga je žrtvoval britanski politiki koncesij napram Moskvi. Nemških političnih krogov ta razvoj prav nič ne preseneča, ker so ga že me-scce predvidevali in prerokovali. Tudi predlog, da bi priključili gotova nemška področja na vzhodu sovjetsko-poljski republiki, je že dalje časa znan. V oči pade edino, da govori Churchill o vzhodni Prusiji s priključitvijo .Gdanska, medtem" ko je lublinski odbor postavil svoje cilje mnogo dalje proti zapadu. Da ume Churchill žonglirati s številkami, na katerih lepi kri milijonov, jo splošno znano in nihče se ne čudi fešitvi, ki jo je on predlagal, da bi se namreč milijone vzhodnonemškega prebivalstva prepodilo z njihovih domov. Vsekakor, tako izjavljajo danes odločujoči nemški krogi, je tu govor le o pobožnih željah, ki jih je treba šele prej izpolniti. Tudi tukaj je možno odgovoriti Churchillu z znanim angleškirri pregovorom: »It is a long \vay to Tipperaryl« Zunanji minister Eden,, ki je včeraj pri poljski debati imel zaključno besedo, je izjavil, kakor poroča Reuter, da je pač težko soditi, če ne bo dosežen sporazum v sovjetsko-poljskem problemu, kako bo možno doseči v vzhodni Evropi zaupanje, zadovoljstvo In mir, če bo vojna enkrat končana On še ni izgubil upanja na re- Išitev, toda spričo bodočnosti mora »v vsej poštenosti izjaviti, da so sedaj izgledi a jako majhni«, če ne bo možno najti re-,||šitve, bo moral ta problem čakati do mirovne konferbnee, katere se bodo ude-ežile vse sile. Fiihrerjev glavni stan tfi. 12. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Silovitost sovražnih napadov na odseku ob Roeru zapadno in južno nd D ii r e n a jo včeraj dopoldne popustila. Šele okrog poldneva je prva ameriška armada znova napadla z močnimi oddelki. V hudih obrambnih bojih so preprečile naše čete nameravani prodor do R o o r a. V naših rokah je ostalo več sto ujetnikov. Krajevni in gozdni boji scver-novzhodno od Ki o 11 s c h a u a trajajo dalje. Na bojišču pri D i 11 i n g e n u in S a a r 11111 i s u je sovražnik še nadalje žilavo napadal posamezne skupine bunkerjev. Med S a a r o in B i t s c h e m se mu jo le severnovzhodno od S a r r e -g u c 111 i n c s a posrečilo malenkostno napredovati. B i t s c h leži pod najmočnejšim sovražnim ognjem. Ob severno-vzliodni meji A 1 z a c i j e so zasedle naše čete nove postojanke v prednjih črtah zapadnega branika. V zgornji A 1 z a c i j i so položaj ni bistveno spremenil, črprav je sovražnik ves dan nadaljeval svojo napade v dolini Rena, pri Selestatu in v Visokih V o g o z i h. Na levem krilil našega bojišča v srednji Italiji je sovražnik po dovozu novih sil nadaljeval svoje velcnapade. Po krvavih bojih so naši junaški oddelki deloma s protisunki preprečili ponovno pro-hijalne poskuse britanskih divizij zapadno od Faenze. Ob N a v i g i i j u je napredoval sovražnik le na nekem ozkem odseku za nekaj sto metrov; ob krilih smo njegove napade razbili. Na bojišču pred Budimpešto in v sovražnih vdornjh področjih v sevorno-vzhodni Madžarski se naše Čete žilavo branijo pred nadalje napadajočimi boljševiki. Pri obrambi sovjetskih letalskih napadov dne 14 in 15. decembra na Lie-pajo so sestrelili nemški lovci in proti letalsko topništvo po dosedaj dospelih vesteh 87 sovražnih letal. S tem se je zvišalo skupno število boljševiških letal, ki so jih zbila obrambna sredstva letalstva in vojne mornarico na sto. Severnoameriški strahovalni bombniki so napadli včeraj podnevi Kassel in Hannover ter nekatere kraje v južni in jugovzhodni Nemčiji, med njimi U o s c n h c i m. Zlasti v stanovanjskih predelih je nastala škoda. V zgodnjih večernih urah so Britanci stra-hovalno napadli M a n n h e i m - L u d -w i g s h a f c n. Istočasno so vrgla britanska bojna letala bombe na Hannover in Osnabriick. Vedno silnejši boji v Atenah Amsterdam 16. decembra. V debati pred Spodnjo zbornico o Churchillovem govoru o poljskem vprašanju je dejal Lawrence, glavni govornik laburistične 6tranke, da ne verjame, da bi odstranitev problema imela za posledico mir, razen če bi Poljska in Sovjet?ka zveza iz lastnih nagibov skrbela za odstranitev problema. Najvažnejši faktor jo ta, da je ministrski predsednik, kakor se zdi, izgubil vse nade na sporazumno pogodbo. Ker je znano, kako sta se ministrski predsednik in zunanji minister zelo trudila za sporazumno rešitev, mora biti ta zadeva predmet najtežje skrbi in kalnih domnevanj. V zvezi s Churchillovimi preselitve-nimi načrti je dejal govornik med drugim, da se zavezniki ne smejo igrati s področji, ki so nemška in na katerih prebivajo milijoni Nemcev. Če bodo priključeni veliki deli Nemčije z nemškimi prebivalci k Poljski, ali če bodo Nemci izgnani, potem bodo zavezniki s tem ustvarili za bodočnost položaj, ki ne bo doprinesel niti k poljskemu miru niti k miru v svetu. »Le dve osebi sta bili na diplomatski tribuni med poljsko debato pred Spodnjo zbornico v petek,« poroča »Stockholms Tidningen« iz Londona. To sta bila sovjetski in poljski poslanik. Sedela sta vsak sebi ln med jima je bilo osem praznih stolov; pogledala se nista nikoli ter zrla neprestano v Spodnjo zbornico, kjer je Churchill razkladal stališče britanske vlade k politiki londonskih Poljakov. »Churchillova izvajanja so bila prijetna glasba ušesom sovjetskega poslanika, neprijetno grenka pa poljskemu poslaniku.« Obema pa je uspelo, da sta med debato obdržala »svoje diplomatsko-poker lice, kakor da se jih vsa zadeva prav nič ne tiče«. »Anglija se sedaj v poljskem vprašanju postavlja popolnoma na stran Sovjetske zveze«, ugotavlja poročilo ob koncu. To lahko služi Združenim državam kot opomin, da pričenja Anglija voditi določeno evropsko politiko brez pristanka Washingtona, kot doslej. Amsterdam. Britanski parlamentarni dopisnik John Bedford poroča o poljski debati v Spodnji zbornici, da je to bila »zelo žalostna, grenka, majhna debata«. Churchill je bil resnejši kot ponavadi. V vsej debati ni napravil niti enega dovti-pa. Nad vsem je ležalo čustvo žalosti. »Bilo je ko rodbinski posvet ob dneh, ko je treba rešiti težko nalogo, spraviti dva člana rodbine, ki 6ta si hudo v laseh,« konča poročilo. M M M S časnikarskega kongresa Berlin. Španski časnikar Rodriguez Castillio je govoril na kongresu narodnih časnikarskih združenj o doživetjih in izkustvih z boljševizmom v Španiji, ki je bila »prvo veliko zapadno poskusno torišče izvoznega boljševizma«. Nato je govoril glavni urednik italijanskega lista »Reppublica Fascista« dr. Enze Pez-zati o sedanjem svetovno zgodovinskem sporu, o katerem je rekel: »Evropa proti anti-Evropi, zveza barbarstva proti kulturi.« Dunaj. »V teh dneh kongresa ni bila samo izrečena obtožba, ni bila samo strgana svetovnim goljufom krinka z obraza, marveč v teh dneh je bila glasno izrečena beseda o nacionalizmu in socializmu, tako da je vsakemu jasno, kakšno notranjo vrednost imajo te Meje.« S temi besedami je označil štabni vodja Slindermann v svojem govoru na zaključnem kongresu mednarodnega delovnega zborovanja Zvezo narodnih časnikarskih združenj uspeh tega sestanka vodilnih časnikajev iz 22 evropskih narodov. Ženeva, 15. 12. Kakor poroča agencija Reuter, se je razširila splošna stavka, ki je vladala doslej le v Atenah in Solunu, v četrtek na vsa večja grška mesta. Po bojnem odmoru so se v četrtek popoldne v Atenah zopet razplamteli boji. ELAS-ove čete so napadle britanske in grške oddelke ki so izpraznili neko policijsko postajo na skrajnem koncu britanskih obrambnih_ črt v notranjosti mesta. V boje so posegli tanki, da bi krili umik. Ob mraku so pričele ELAS-ove čete v velikem obsegu napadati barikade ob vznožju velikega griča na vzhodnem delu mesta. V kasnejših večernih urah so nastopili britanski bombniki ter so v svitu odvrženih svetilnih bomb bombardirali upornike. Kakor javlja londonska poročevalska služba, jo boj ponoči še trajal. VEDNO HUJŠI BOJI Bern, 15. dec. Kakor poroča »Exchan-ge Telegraph« iz Aten, se niso izpolnila optimistična upanja, da so bo v kratkem posrečilo pomiriti nasprotni stranki. Iz nekega radijskega sporočila, ki so ga oddali ob 23.30 iz Aten, jo razvidno, da se jo položaj britansko-grških čet poslabšal. Kaže, da se jo ELAS-ovim četam posrečilo zavzeti eno glavnih oporišč britanskega letalstva pred Atenami. V mestnem središču Aten jo poslal general Scobie sedaj v boj oklepnike. Med včerajšnjimi večernimi urami je prišlo nepričakovano do izredno silovitih bojev. ELAS-ove čete so pričele z bistvenim delom svojih v Atenah združenih sil z velenapadom na višinske postojanke na vzhodnem delu Aten, ki jih držijo britanske čete. General Sco- bie jo poslal v boj oklepnike, ki pa so jih ELAS-ove četo z višin, ki imajo ob-vladajoč položaj, odbile. Britanska letala so posegla v boje ter obstreljujejo s strojnicami sovražne edinice. Kakor javlja atenski radio, ki je pod nadzorstvom EAM-a, so zasedli uporniki po neki vesti iz Kaira obedve letališči Tatoi in Eleusis pri Atenah. Amsterdam. V Atenah je prišlo včeraj do daljših pogovorov med grškim ministrskim predsednikom Pnpandreu-iom in generalom Soobicjora, Ilarold Mc. Millanom in Lea,perjem, britanskim poslanikom v Grčiji. Bern, 16. dec. Položaj na Grškem ie v znaku britanskih prizadevanj, da najdejo politično rešitev konflikta, medtem ko so uporniki prijavili, kakor pravi vest agencijo >Exchnnge«, svoje zahtevke za ukinitev boja v ulti-mativni obliki ter so pri odklonitvi pogojev odločeni, da nadaljujejo z bojem do skrajnosti. Sprejetje ultimata bi pomenilo popolno uresničenje sporeda EAMa. Vsako nadaljnje britansko vmešavanje naj bi po pogojih tega ultimata takoj prenehalo. Papandreujevo vlado naj bi zamenjala »resnično demokratska vlada«. Švicarski časopis »Tribuno de Genove« piše, da se položaj na Grškem poostruje od ure do ure. Kakor se zdi, ni imelo potovanje Mc. Millana in Alexandra zaželjenega uspeha. V nekem članku švicarske poročevalske službe Nation je rečeno, da so krvavi dogodki na Gr.šfkem žalostna častitka k Churchillovemu 70. rojstnemu dnevu. Pospešena boljševizacija Finske Stockholm, 15. dec. Kakor poroča »Associated Press« iz Moskve, je sovjetski list »Pravda« v sredo v velikem članku izredno ostro napadel finski kongres socialdemokratske stranke ter posebno Tannerja. »Pravda« ga označuje kot »bojevitega bobnarja lie-lofinskega šovinizma«. S tem v zvezi so se ponovno pojavile krilatice o »potrebnem čiščenju«, ki da ni bilo dovolj ostro izvedeno. Medtem ko Moskva tukaj ponovno kritizira ukrepe Paasikivijcvc vlade, je pa tembolj zadovoljna z delom so-vjetsko-finskega društva za zbližanje, ki pripravlja deželo na popolno bolj-ševizacijo. to zadovoljstvo Moskve je prišlo do izraza pri nekem govoru sovjetskega mogočnika na Finskem /.članova ob priliki sprejema predstavni- kov tega društva. Pri tej priliki je brez nadaljnjega priznal, da to ni sa 111 o kulturno združenje. Društvo jc raz širilo svoj program na vso državno politično socialno, gospodarsko in kultu pno življenje. Postalo bo vplivna javna moč na Finskem. Stockholm, 15 .dec. V okviru poročila o položaju na Finskem izjavlja dopisnik lista »Dagens Nvheter«, da je moskovski opolnomočenec za Finsko, Ždanov, tipični predstavnik svoje boijševiške mcntalitete, ki je označena z občutkom gneva ali čistega sovraštva proti bivšemu soVražniku. V Helsinkih se ne udajajo nobenim iluzijam, da bo postopal vodja sovjetske nadzorne komisije mordu sentimentalno proti potolčenemu nasprotniku. Neomajno zaupanje v zmago sil trojne zveze Berlin, 15. dec. Ob priliki tretje obletnice nemško-japonsko-italijanske vojaške zveze so si izmenjali telegrame Fiihrer, Tenno, Duce ter cesarski ministrski predsednik Koiso. Prav tako so si izmenjali telegrame nemški zunanji minister von Ribbentrop, Duce, cesarski japonski zunanji minister si-gemicu ter državni podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Mazzo- lini. .. V teh telegramih se ponovno zrcali neomajno zaupanje v zmago narodov Nemčije, Japonske in Italije ter njihova fanatična odločnost, ustvariti svet reda in pravičnosti, v katerem bodo zavarovane življenjske pravice narodov proti bogataškemu izmozgavanju. Lepo ravnanje z ameriškimi ujetniki Ženeva. V nekem poročilu ugotavlja vojaški odbor severnoameriške reprezentančne zbornice, da se nemška vla- leta 1939. pri ravnanju z ameriškimi ujetniki. To poročilo prinaša v izvlečkih »Ncw York Times«. Poročilo pravi med1 drugim, da dovoljuje nemška vlada, da dovaža mednarodni Rdeči križ v večjem obsegu dodatna živila iin druga darila za ameriške ujetnike. Vo jaški odbor reprezentančne zbornice je dobil od Rdečega križa zagotovitev, da prihajajo vse pošiljke v roke naslov nikov — ameriških ujetnikov. Zdravniško oskrbo v nemških vojaških bol nišnicah označujejo v splošnem kot odlično. Poleg tega je dovoljena ameriškim ujetnikom popolno verska svoboda. Želje ameriških Poljakov Madrid. Kakor poroča agencija EFE je zahteval poljski odbor v Združenih državah, ki zastopa 2 milijona v Zdru ženili državah živečih Poljakov, v neki 1 noti zunanjemu ministrstvu v Washing tonu, naj Amerika zmanjša svoje pošilj ko orožja in streliva Sovjetski zvezi, da bi na ta način preprečila, da bi Moskva zasedla vso Poljsko. Demokratski sena- Razvoj komunistične revolucije v Franciji V pariških predmestjih so bila komunistična zborovanja, na katerih so govorniki izražali solidarnost z grškimi komunisti, ki sc morajo boriti z Angleži. Thorez je poslal poslal brzojavno brzojavko voditelju grških upornikov. Komunistični de-monstrantje so se začeli valiti proti središču Pariza. Severnoameriška garnizija je morala zapreti vse dohode v središče mesta. V Parizu še ni prišlo do podobnih nemirov kot v Atenah samo zato, ker komunisti pričakujejo, da jim bo Stalin v pogajanjih z de Gaullom izgladil pot do oblasti. V šahu jih drži tudi razmeroma močna severnoameriška garnizija, ki pa ne more prcjircčiti, da l)i komunisti ne tolmačili po svoje raznih policijskih odredb. Pariška policija sama je precej rdeča, torej nezanesljiva. Takšen je položaj v francoski prestolnici. Mnogo slabše jc v francoskem podeželju. Tamkaj opravlja vse policijske funkcijo komunistična oborožena milica, in sicer brez upoštevanja de Gaullovih prefektov. Rdeči miličniki vrše aretacije, posilstvu in hišne preiskave, tako da na francoskem podeželju, zlasti v južni Franciji, sploh ni mogoče narediti reda. Ker so komunisti pozaprli nn de-settisoče svojih političnih nasprotnikov in so jih kar v serijah obsojali na smrt, da bi se jih čimprej izne-bili, so se številne znane francosko osebnosti pritožile pri Amerikancih. Ti so ustanovili posebno kontrolno komisijo ter z vojaštvom močno zu-stražili zloglasne francoske ječe ter koncentracijska taborišča. Okoli 25?o zapornikov je komisija izpustila na svobodo. V ječah in taboriščih vladajo neznosne razmere. Zn prehrano zapornikov nihče ui skrbel, za ležišča niti slame niso imeli in skoraj nikjer sploh niso imeli imenikov ljudi, ki so tih zaprli. Ko je ameriška kontrolna comisija odšla, so komunisti vse tiste, ki so bili spuščeni, zopet hitro polo-vili in zaprli, uko niso pravočasno zbežali drugam. Vlada je hotela komunistične oddelke razorožiti in jih uvrstiti v republikansko civilno gardo. To njeno prizadevanje sc jc izjalovilo, ker so se komunisti boli, da bi morali potem zopet delati, sedaj pa živijo lepo v brezdelju ter dobivajo podpore, brano in obleko zase in za svoje družine. Orožarne v Lyonu in St. Eticnnu jih še vedno oskrbujejo 7. orožjem in strelivom, dn se bodo mogli v morebitnem resnem primeru postaviti v bran po zgledu svojih grških tovarišev. Ker so vedno govorili in še govorijo, da ne bodo odložili orožja prej, »dokler ne bo Nemčija uničena«, jih je de Gaullovn vlada pozva-a, naj gredo na bojišče in »nadaljujejo borbo«. To zahtevo so komunisti gladko odklonili in so raje ostali doma. Tudi nasilni mobilizaciji so se uprli. Rekli so, da se bodo šli borit na bojišče šele takrat, ko bodo dobili povelje iz Moskvo, tega povelja pa da zaenkrat še niso dobili. Tako torej francoski boljševiki javno briskirajo svojo vlado in javno izjavljajo, da se bodo pokorili le ukazu Sovjetske zveze, ki nima nikakih suverenih pravic v Franciji. To jc seveda očitno zasmehovanje vsake oblasti. De Gaulle mora te pojave mirno gledati, ker jc brc/, inoči proti njim. Kako so francoskim komunistom pri srcu Sovjeti, nam dokazuje še naslednji primer: narodni svet francoskega odporniškega gibanja je ognje« vito podprl jirotest Moskve, češ da francoska vlada in zavezniško vrhovno poveljstvo v Franciji nista pošto« pala po željah Sovjetske zveze s sov« jetskimi državljani, živečimi v Franciji. Moskva je želelo, da bi bili ti sovjetski državljani sprejeti v milico ali v francosko vojsko, kjer bi imeli odprto polje za boljševiško agitacijo. Sedaj pa sc je izkazalo, da so oblasti večino teh sovjetskih državljanov odposlale v Kanado kot poljske delavce. Vse to so posledice de Gnullovega paktiranja s komunisti in njegove ne-trancoske politike. Angleški častniki so v Parizu vprašali Girauda, ki je že v Afriki dobro spoznal komur.iste, kaj misli o njih. Giraud je odgovoril, da bi bil moral de Gaulle že v Alžiru voditi borbo proti komunistom, kajti danes je že prepozno. Za nekrvavo bitko proti francoskim komunistom jc žc res prepozno. Oni imajo orožje in imajo dovolj ljudi, ki jih lakota ter njihov teror vsak dan dovajata v njihov tabor. Danes zahtevajo popolno oblast. Francija sc 7. velikimi koraki bliža boljšcvizaciji v veliko jiresene-čenje zaveznikov, ki so v Grčiji spoznali, kako krvave sadove je rodila njihova katastrofalna politika. Kakor v Franciji, Grčiji in drugod sc komunisti tudi pri nas bore lc za eno, za izvedbo komunistične revolucije. Čisto v smislu nalogov komin-terne iz Moskve: na čim obsežnejših razvalinah mora iz revolucije vzkliti diktatura komunistov. da drži določb ženevske konvencije iz tor .VValsh je rekel, da je sporazumen s tem, dn prisilijo Sovjetsko zvezo s pomočjo zakona o najemu in posojilu do spoštovanja Atlantske listino. Razvoj kmetijstva nasprotuje kolektivizaciji Zanimive ugotovitve univ. profesorja Bilimoviča Pismo iz Vipavske doline V zborniku znanstvenih razprav, ki ga je pred kratkim izdala pravna fakulteta naše univerze, je med drugimi tudi tehtna razprava univerznega profesorja Bilimoviča'- Razvojna tendenca kmetijstva. Profesor Bilimovič priobčuje v razpravi rezultate raziskovanj, v katerih je zadnja leta predava! svojim slušateljem na pravni fakulteti. Njegovi izsledki so podprti s statističnimi tabelami in brez kakih ozirov na socialno politične sisteme zgolj ugotavljajo, kakšna je v prostem gospodarstvu razvojna tendenca kmetijstva. Razprava samo ugotavlja, ne da bi se bavila s kakšnimi spreminjeval-nimi pogoji. Zato ji ne more nihče odrekati največje objektivnosti. Tem bolj je pomembno če se na ta način ugotovi, da se kmetijsko gospodarstvo po svoji naravi upira koncentraciji in zato še toliko bolj njeni skrajni obliki — kolektivizaciji. Marx je gradil svojo tezo o nujnosti socializma v bodoči družbi med drugim tudi na to, da se je skliceval na rastočo koncentracijo kapitala. Mislil je, da Se bo kapital zbral v rokah zelo maloštevilnih kapitalistov, katere pa bo proletariat razlastil in ves kapita.l bo postal last družbe ter se tako socializiral. Tak razvoj ni pričakoval Marx samo v industriji, marveč tudi v poljedelstvu. Toda zmotil se je že v industriji. Koncentracija se v industriji res opaža, a koncentracija pomeni le ponekod, kakor je ugotovil Sombart izrivanje majhnih obratov po velikih1 v rudarstvu, v nekaterih panogah tekstilne industrije in pri emisijskih bankah. Navadno pa se kaže »zakon o koncentraciji industrije« le v tem, da število velikih podjetij in obratov hitreje narašča kot število malih, ne pa da bi mala podjetja izginjala. Iz koncentracijskih teženj industrije torej ne more nihče sklepati, da bo kdaj prišlo do popolne kolektivizacije, kakor je napovedal Marx. V kmetijstvu pa se kaže prav obratna težnja kot v industriji. Kmečka posest se dekoncentrira, drobi. Teoretiki tega dolgo niso spoznali. Živeli so pod vplivom marxistične teoriie o končen' traciji tudi v kmetijstvu. To teorijo je branil zlasti Kautsky, ki je bil v gospodarsko teoretičnih stvareh pravoveren' marxist. Kasneje je prišla znanost dej zaključkov, ki»so ovrgli marxistične teze. Te zaključke so sprejeli celo nekateri revizionisti. Splošno jih je prevzela vsa narodno gospodarska evropska znanost. Na kratko podano, so izsledki takile: Cela vreta vzrokov deluje v kmetijstvu, zaradi katerih se kmečka posest dekoncentrira. 1. Kmečki pridelek je deljiv; mogoče je pridelati le nekaj kg žita, dočim je v industrijskih panogah največkrat že osnovna enota tako velika, da jo mora proizvajati le večji obrat. 2. Kmetijska proizvodnja je zelo odvisna od narave, tako da človek z mehaničnimi in kemičnimi sredstvi ne more bistveno spremeniti njene hitrosti. 3. V kmetijstvu delitev dela, ki je eden pogojev za veleobrate, ne more doseči take mere, kot v industriji, ker se posamezna opravila v kmetijstvu ne dajo opravljati istočasno. 4. Uporaba strojev, ki se dobro ren-tirajo v velikih podjetjih in so povzročili v industriji tako zvano industrijsko revolucijo, ni mogoča v kmetijstvu v taki meri kot v industriji, ker se kmetijski stroji uporabljajo večinoma le nekaj dni v letu, ostali čas pa so brez koristi. 5. V industriji lahko produktivnost podjetja zelo dvignemo z izboljšanjem tehnike; v kmetijstvu je ta možnost dana v veliko manjšem obsegu. Ni torej razloga, da bi se manjša podjetja združevala, da bi se vršila koncentracija zarodi izboljšanja tehnike z namenom, da se poviša produkcija. 6. Majhna kmetija ni toliko odvisna od valovanja tržnih cen in konjukture kot veleposest, ki proizvaja predvsem za trg. Zato ima mala kmetija v nekem pogledu večjo stalnost. 7. Kmetijski veleobrat mora plačevati delavca, donašati zemljiško rento, obresti na kapital in podjetnik hoče imeti še podjetniški dobiček; če tega ne donaša, propade. Malo kmečko gospodarstvo lahko dela brez zemljiške rente in brez podjetniškega dobička ter mu ni treba plačevati tujega dela; tu se zahteva le zaslužek za družino. 8. Malo gospodarstvo se vrh tega intenzivneje obdeluje, ne zahteva upravnih stroškov, tu se vse pravočasno opravlja in se zemlja bolje gnoji. Neke prednosti ima tudi veleposest-vo: laže sledi napredku, bolje izrablja sredstva, razpolaga z večjim kapitalom in kreditom, lahko prodaja svoje produkte pod ugodnejšimi pogoji. Nekateri se dajo gojiti sploh le v večjem obsegu (n. pr. gozdarstvo). Kljub tem prednostim Kwp!ot za razdelitev Neme ije Partinax o pogovorili Stalin — dc Gaulle Ženeva, 16. doc. Francoski novinar Andre Oeraud, znan pod p&eudoaimom Pertinax, ter vojni hujskač in saboter vsakega f r an cois Ic'o-n erri šli'č g a sporazuma, ki živi 6edaj v Združenih državah, ee bavi v dnevniku »New York Times« z de GauLloviim obiskom v Moskvi. Pertinax poroča iz diplomatskih krogov o posameznostih vsebine pogovorov, ki jih je imel de Gaulle 6 Stalinom. Po Pertinaxu je Stalin odobril francoski načrt, da loči Porenje od Nemčije ter da se ustvari kot samostojna država pod nadzorstvom angl0-amerišk0-60vjetr skih sil. Tej tako imenovani porenski državi naj bi se priključilo tudi Porurje. Pertinax trdi, da ve za vsebino izmenjave pisem, do katere je prišlo konec novembra med britanskim zunanjim uradom in Mikolajczykom, tedanjim begunskim ministrskim predsednikom londonskega poljskega odbora. Londonska vlada je v teh pismih jasno izjavila, da bo zagovarjala anekeijo nemških področij na vzhodu do ali celo vključno Stettina. Roosevelt je baje v nekem osebnem pismu pristal na ta predlog. Ta Pertinaxov članek pa dopolnjuje neko poročilo Reuterjevega \vashingtou- skega dopisnika o predvidenih točkah ; sporeda srečanja Cburchill-Stalin-Rooso-velt. Reuterjev dopisnik poroča na -podlagi pogovorov, ki so jih imeli Uradni krogi k pripravi tega srečanja v zadnjih tednih, med drugim, da bo pri tem srečanju prišlo tudi do govora o skupni politiki Anglije, Združenih^ držav in Sovjetske zveze v pogledu zasedbe Nemčije. Pri tem naj bi razpravljali tudi o predlogih razkosanja Nemčije po vojni in o francoskih predlogih o odločitvi Porenja. Poleg tega naj bi se bavili tudi z vprašanjem zatiranja ali razbitja nemške industrije. Za Nemčijo pa izvirajo iz teh poročil o maščevalnih načrtih sovražni J; a vedno le ene in iste posledice: boriti se z vso silo in zagrizeno odločnostjo tako dolgo, da bo sovražnik uvidel, da ne more nemškega naroda prisiliti na kolena. Iz neomajne volje po odporu nemških vojakov, za katerimi stoji brezpogojna pripravljenost za poseg v vojno nemške domovine, se bodo razbili vsi maščevalni pohlepi in sovražne nakane iztrebljenja nemškega naroda. Leto 1018. se ne bo ponovilo. O tem bo de Gaulle ravno tako poučen, kakor njegovi sozarotniki' Stalin, Churchill in Roosevelt. Washington in interesne sfere Stockholm. Kakor javlja »Morgon Tidningen« 6o izjavili v Washingtonu z uradne ameriške strani, da Združene države izrecno nasprotujejo razdelitvi Evrope v interesne sfere. Neuradno za-nikujejo, da bi Roosevelt odobril kakršen koli britansko-sovjetski dogovor o razdelitvi Balkana na politične interesne sfere. Visoki ameriški uradniki so s poudarkom zagotovili, da je ameriška vlada posvarila tako Veliko Britanijo kot tudi Sovjetsko zvezo, da bi razširili vojaške dogovore o operacijskim conah na razdelitev političnega vpliva. Ti me-rodajni krogi so tudi izjavili, da je Churchill zagotovil Združenim državam, da Velika Britanija nima nobenih posebnih političnih vplivnih sfer. Sovjetska zveza pa, tako izvaja list zaključno, ni podala nobenih takšnih zagotovil. Sovjetsko vohunstvo na Švedskem razkrito Stockholm, 15. dec. Tudi stockholm: sko časopisje se v petek obširno bavi z razkritjem sovjetskega špionažnega primera. Kakor javlja »Stockholim Tidningen« je to eden najnevarnejših špionažnih primerov te vojne. Na sovjetski račun izvedena špionaža je bila usmerjena tako proti Švedski kakor tudi proti dvema tujima silama ter je imela vojaški in tudi politični značaj. Tudi »Svenska Dagbladet« piše v zvezi s tem o »enem največjih špionažnih primerov«. Špionaža je veljala predvsem .švedskim vo jaškim razmeram ob vzhodni obali ter ladijski plovbi ob tej obali. List poziva švedsko javnost k ojačeni pazljivosti. veleposestva pa gre dekoncentracija naprej. V statistični tabeli, ki jo priobčuje prof. Bilimovič še kažo, da je v Nemčiji do leta 1907 razvoj dajal prednost kmetijam v obsegu 5 do 20 ha, po letu 190? pa kmetijam z 20 do 100 ha. Seveda se dekoncentracija vrši razmeroma počasi. Proti zakonu o dekoncentraciji kmetijstva se pojavljata dva ugovora. Nekateri pravijo, da bo kmetijstvo doživelo analogni razvoj kakor industrija, da se bo industrializiralo in bo takrat v njem •prevladala težnja po koncentraciji. Pričakovanju teh pa nasprotujejo dejstva: dejansko se kmetijstvo drobi. Drugi navajajo za primer konc-cntracijo kmetijstva v Ameriki. Toda v Ameriki so pogoji za razvoj kmetijstva čisto drugačni, kakor v 6odobni Evropi, kjer je prebivalstvo pet do desetkrat gostejše in ni na razpolago velikih, še neposeljcnih zemljišč. Zato je v Ameriki prevladovala težnja k ekstenzivnemu obdelovanju zemlje, v Evropi pa težnja k intenzivnemu obdelovanju. Evropsko kmetijstvo neizpodbitno kaže težnjo dekoncentra-cije: veleobrat! se drobijo, zemlja se čim bolj zbira v rokah majhnih, srednjih in ponekod večjih kmečkih gospodarstev. Naravni razvoj kmetijstva torej kaže, da je kmetijstvo po 6voji naravi nasprotno kolektivizaciji. Vipavska dolina, v začetku decembra. V nedeljo, 26. novembra zjutraj so poročali komunisti: »Po hudi tridnevni bitki smo zavzeli Ajdovščino v Sloveniji.« Kako je bilo v resnici? Koliko so vredne »zmage« s katerimi se rdeči roparji bnhajo pred svetom? Dne 23. novembra ob dveh popoldne so odšli zudnji Nemci iz Ajapv-ščine. Četa Slov. nur. varnostnih struž je bila zapustila kraj že nekaj časa prej. — Ob pol 9 zvečer istegu dne so prišli prvi »junaki« Titove osvobodilne fronte. BiH so zelo oprezni. V trg so prišli v glavnem Slovenci. Mongoli so držali zasedo pri Skril juh. S Slovenci je prišel tudi nekdanji ai-dovski knrnbincr Attilio Puliuuri«. Tolpe, ki so prišle drugi dnn, so napravile zelo slab vtis. Zelo težko je bilo najti na njih še kakšen kos obleke, ki ne bi prav bujno cvete. Ko so se od nekaterih zaslepljen-cev težko pričakovuni »osvoboditelji« dobro ogledali po Ajdovščini in^ videli, da so sami gospodarji položaja, so se takoj odpravili na »osvobodilno« delo. Ropati so pričeli prav na debelo. In zgodilo se je, kar smo mi vedno napovedovali: zn komunistične roparje so bili ta večer vsi prebivalci enaki, prav enaki. Ni bilo razlike med revnimi in bogatimi, med »rdečimi« in »belimi«, nfed terenci in drugimi, ki sploh še nikoli niso bili za OF. Bil je Zimska pomoč sprejema za božično obdarovanje tudi darila v blagu. Preglejte zato stare in pozabljene zaloge ter takoj pripravite čim več za nabiralce Zimske pomoči! Iz Gorice 25 letnica občinskih podjetij v Gorici. Leta 1918. je goriški mestni magistrat prevzel v svojo upravo nekatera podjetja obče koristnega značaja kot so plinarna, elektrarna, vodovod in tramvaj. Pred dnevi je Gorica obhajala 25 letnico te mestne ustanove. ' Smrtna kosa. V Gorici je umrl v visoki starosti 75 let tiskarnar Josip Jucchi (Jugg). Kakor pove ime, je bi po rodu slovenskega pokolenja, znal pa je slabo slovenski. V njegovi tiskar- stvu z Združenimi državami še vedno ni uvedla obvezne vojaške službe v svojih kolonijah. Senator Broocks se je pritožil nad tem, da ee medtem, ko se Združene države obupno borijo z Nem-' čijo,' Anglija ln Sovjetska zveza borita za nadvlado v Evropi. Nujno je potreben©, da čimprej razčistijo »nesrečen spor med združenimi narodi«. Amsterdam. V neki vesti agencije »Associated Press« sporočajo, du bo do srečanja med Roosovellom, Churchillom in Stalinom prišlo šele v mesecu februarju. Zmešnjava v Titovi Srbiji Stockholm, 16. dec. Kakor javlja »Aftontidningen« iz Beograda, je izjavil trgovinski minister Ilebrany, da je »osvobojeni del« dežele zašel v kompletno zmešnjavo. Prebivalstvu ^ primanjkuje potrebnih živil in občutna inflacija je povzročila vsesplošno negotovost. Smuts o angloameriikem bankrotu Stockholm, 16. dec. General Smuts je označil angloameriški bankrot v Evropi, kakor se tudi 6edaj pojavlja na Grškem, v nekem govoru, ki ga je imel v sredo v Port Elisabethu, z besedami, da 60 železne roke Nemčije nadomestili z oboroženimi tolpami. Tolpe 6o brez usmiljenja in kdor ne soglaša z njimi, tega uslrele ali obesijo. Če ne bodo te zasebne armade v Evropi razorožene, potem bodo v Evropi vladale brezpravnost, ka«3, anarhija in državljanske vojne, namesto zaželenega miru. To priznanje britanskega politika le potrjuje siri ko, ki se nudi danes evropskim narodom v mnogih delih Evrope. Zmešnjave, anarhija, brezpravnost in državljanska vojna niso le usoda Grčije, temveč bodočnost vseh dežel, v katere pridejo po odhodu nemških čet zavezniške čete. »Nesrečen spor med združenimi narodi« Madrid. Kakor poročajo iz Washing-tona, je v parlamentarni debati o mednarodnem položaju več poslancev ostro kritiziralo angleško vojno vodstvo. Debata se je vršila kljub temu, da je večina poslancev zahtevala, naj o tem ne razpravljajo, >ua ne bi še bolj poostrili sporov med zavezniki«. Nek republikanski zastopnik Pensylvanije je protestiral proti temu, da Anglija v nasprot- Protiboljševiški je protifrancoski Lizbona, 16. dec. Od povratka Tho-reza, tako piše pariški dopisnik »M'an-chester Guardiana«, je postala boljše-viška agitacija v Franciji zelo aktivna. Zaključek pakta med de Gaullom in Stalinom označuje boliševiška agitacija kot dokaz za to, da odgovarja njena politika »pravim interesom francoskega njroda«. Boljševiška agitacija gre celo tako daleč, da označuje vsako protiboljševišiko zadržanje za proti-francosko. V Lyonu je prišlo do proslave bratstva med francosko in bolj-ševiško armado. Govorniški oder so okrasili s sovjetskimi zastavami in slikami Stalina, de Gaulla in boljševiških generalov. Amerikanci so se izkrcali na Mindoru Tokio. Cesarski glavni stan je objavil v soboto: 1. Neka sovražna spremljava, kl 60 jo podpirale sovražne sile, je vdrla v morje Sulu; japonske letalske sile se bore že od 14. t. m. s to spremljavo. Sovražnik je pričel v jutranjih urah 15. decembra s pristajanjem na otoku Mindoru. Japonske letalske sile so izvedle proti pristajalnim silam težke napade. 2. Kolikor je doslej znano, so dosegle japonske letalske sile do 15- decembra naslednje uspehe prevozne ladje so bile potopljene, 8 nadaljnjih prevoznih ladij, 3 bojne ladje, 3 velike križarke, 2 majhnj križarki ali rušilca pa težko zadeti ali zažgani, 8 nadaljnjih ladij neznanega tipa pa je bilo isto tako težko poškodovanih. Kratka poročila Ženeva. List »Cavalcade« omenja kot verjetnega naslednika lorda Temple-vvooda na veleposlaniškem mestu v Madridu Sira Stafforda Crippsa. Prvotno so mislili na Sira Georga Rendela, bivšega veleposlanika v Sofiji, vendar je bila zaradi sedanje krize v Španiji potrebna nova orientacija. Ženeva. Newyorški dopisnik lista »Daily Mail« javlja, da računajo v dobro poučenih ameriških krogih, da bo Stettinius kmalu odpotoval v London, kjer naj bi dosegel koordinacijo evropske politike obeli dveh dežel. Nadalje javlja, da je možno, da se bo udeležil pogovorov tudi Rooseveltov svetovalec Hopkins. Pogreb idealnega akademika Danes ob štirih popoldne bo iz Zal k Sv. Križu pogreb akademika Segula Jožetn, umorjenega lani po 8. septembru v Zellmljnh pri Ljubljani. Prijatelji in znanci ste vabljeni, da z udeležbo počastite pokojnikov spomini ni so se tiskali razni časopisi, tudi slovenski, med njimi nekaj .časa »Goriška straža«. Pokojnik se je čutil Ita-; lijana, bil pa je strpen, v prvi vrsti podjetnik in trgovec. Naj počiva v miru! Duhovniška vest. Župnik stolne cerkve v Gorici msgr. Anton Geat, stolni kanonik, je zaradi bolehnosti in starosti — gospod ima 77 let — stopil v pokoj. Na njegovo mesto je bil imenovan znani pridigar, stolni kanonik in urednik katoliškega tednika »Idea del Popolo« msgr. Velci. Novi stolni župnik je ob svojem nastopu ljubeznivo povabil slovenske vernike,, naj v obilnem številu posečajo stolnico. Proslava Marinettija. Znani italijanski futurist in akademik Marinetti, ki je 1. decembra umrl, je imel tudi v našem mestu več učencev in častil-; cevi V soboto, 9. decembra ,sose le-ti zbrali v »Častniškem domu«, kjer so mu priredili spominski večer. Govoril je slikar Tullio Cralli, ki je njegov najvidnejši goriški učenec. Opekla se je. Z vrelo vodo se je 3 letna Lavra Hrovatin iz Gorice tako nesrečno in močno opekla, da je čez nekaj dni v bolnišnici umrla. Nesreče s strelivom. 8 letni Angel Battestini iz Rožne doline pri Gorici se je igral z majhno ročno granato tako dolgo, da mu je počila ter ga ranila po roknh in obrazu. Odnesel pa jo je prav za prav poceni, kajti v dobi 14 dni bo zopet zdrav. Da bi ga nesreča le izučila I — V Vrhovi jah so trije fantje našli ročno granato, katera se jim je razletela in vse tri ranila. Trije mali junaki so: 10 letni Lipe Ukmar, 8 letni Bogdan in 10 letni Maks Krpan. Tatvine. V okolici Mirna so podjetni in žejni uzmoviči odpeljali posestniku Antonu Lipovščku 200 litrov belega vina, ne da bi lastnik kaj opazil. Prav tako so skrivaj in prebrisano odpeljali Francu Perku na Majnicah kozo, Angelu Ferezinu, istotam, pa konja. — Drugi tatovi so se polakomnili kokoši, katere je skrbno gojil 39 letni Mirko Srebrnič v Lokah pri Krombergu. Prišli so, pregledali kurnik, odnesli 6 ko: koši, petelina in dve gosi ter izginili v temno noč. — V Rupi pri Mirnu so posestniku Janezu Markiču odnesli več kvintalov sena in slame. — Trije neznanci so oni dan prišli v stanovanje C.eralde Castronoro v ulici Alviano ter gospo prisilili ,da jim je izročila vse perilo, radijski aparat, dva zapestni ufi in nad 5000 lir denarja. Nato so jo jadrno popihali. Kozolec je pogorel. V Zatolminu je ogenj uničil posestniku Bogdanu Grav-nerju kozolec. Poleg krme in poljskih pridelkov je zgorelo tudi vec kmetijskega orodja. Skoda znaša nad 50.000 lir. Nič ni tako skrito... Glas iz Vipavske doline. Ko smo brali in slišali komunistično geslo: »Naš bog so rop, požig, umori« smo menili, da so to duhovite, revolucionarne šale brez jedra. Junaki, Zbrani v Osvobodilni fronti, ki se bore za take plemenite cilje in se žrtvujejo za svoj teptani narod, potrebujejo, da jim njihovi od Boga navdahnjeni pesniki s krepkimi, bbonečimt verzi palijo srca in jih bodrijo v hrušču krvavih bojev. Za divje boje so potrebne divje pesmi. Tako mora človek doumeti bojevite, udarne himne. Da te krvave himne v resnici izražajo temeljna načela in poglavitne cilje OF, na to nismo nikoli mislili. Pri tako vzvišenih, nesebičnih bitjih kot so poveljniki rdečih »osvoboditeljev« vendar ne moremo verjeti v lopovščino. Narodni borci — zločinci, to ni združljivo. In vendar! Počasi ^pregledujemo. Glava nas boli, oči mežikajo in se upirajo svetlobi. Dejstva So pa preveč vidna, otipljiva. Ni mogoče več doumeti: bogovi, ki smo Jih postavili v oltarje naših src, so navadni tatovi, roparji, sleparji, mnogi tudi morilci. Ropanje, ki je* bilo zadnje dni novembra izvedeno v Ajdovščini, se nadaljuje. Vsak dan prihajajo iz vse doline poročila o K prav grozen večer kratke enakosti. Slo je celo tako daleč, da so roparji v svoji preveliki gorečnosti za »osvobodi, tev« pokradli več tcrencera, ki %o bolj bogati in so bili bolj založeni. To je povzročilo veliko brundi^ije med to-vuriši terenci, rdeči komandanti pa ga niso vzeli nič resno. Šele ob enajstih ponoči so se spomnili, du so »zasedli< Ajdovščino »iz vojaških namenov«. Sli so nad prazne bunkerje ob dveh p0 polnoči pa so zažgali grad. Zgorele so vse kronike, uradne listine in kataster. Rešili so samo dva vozička knjig. Terenci so skušali posredovati pri ze-mljiški knjigi, ker so sc nekateri mag-nati zbali zu vknjižene kapitale, ps so imeli malo sreče. Trgovec Križaj, urar Vadnjal in drugi, ki so bili prej navdušeni zn OF, so to noč grdo pre-klinjali svoje rdeče rešitelje. Ropanje je trniolo vso noč. Pobirali so tudi otroške oblekce, nogavice, ro. kavice, žeblje, ženske obleke, perilo, kolesa, kratko: vse, kar jim je prišlo pod roko. Nakradeno blago so hitro odvažali na Goro. Pri tej priliki sc je izkazala tovarišicn Cvetka Krošca, ki ie vsa razigrana prisednla k voznikom, ki so vozili naropano blago. Veliko si je prizadevala obveščevulka Viktorija Rcbek, ki je že zjutraj tekla v Lnka-vec poročat, da gredo Nemci proč. Prvi je sprejel slovenske komuniste pod svoio streho zdravnik dr. Furlan, ki se je prišteval vedno med savojce. Po trgu jih je vodil in se jim dobrikal lesni trgovec Maks Lutmnn, ki bi bil moral že lani v hribe, pa se je zrna-zal z denarjem. Kakor smo že povedali, so se drugi dan pritenli v Ajdovščino razcapani oddelki rdeče armade, poseben bnla-ljon s kolci. Prišli so iz Pluč in s Planine. Ob pol treh popoldne so slovesno prijezdili po poti i i Lokavca mimo cerkve na glavni trg Vilfan. Bevk in nek človek, ki se piše Rus in je baje doma s Krasa. Ob pol sedmih zvečer je bil miting. Prvi je govoril Bevk: »Prišli smo po 14 mesecih v srce Vipavske doline, i Ajdovščino. Treba je organizirati nn šo veliko federativno Jugoslavijo, Osvobodili bomo do zodnje hiše slovensko zemljo. Tudi Benečijo bomo osvobodili,« (»Tovariš« Bevk jo pri tem pozabil, da je maršal Tito drugače odredil.) »Smrt domobrancem in njilio vim družinam!« Vilfan je pa povedal »Rusi so že mimo Budimpešte, Ncmci so izčrpani.« Drugi večer, v soboto, ob tričetrt na dvanajst so prišli Nemci s tanki Ajdovščino. Rdeče tolpe so zbežale divjem .neredu. Tako se je mudilo, da sta Bevk in Vilfan pustila svoja belca in sta se morala kar peš potruditi »na nove položujei. Zgodilo se je to kljub Vilfanovi hrabri obljubi, da slavna rdeča armada ne bo nikoli več zapustila Ajdovščine. Opozorilo Dne 20. decembra t. 1. od 9 do 12 se bo vršilo na prostoru, ki je omejen z juga »Za mošenico«, z vzhoda; s cc-ste, ki vodi med Kosezami in Podutikom od glavne ceste skozi gozd proti iugu, s severa: cesta, ki vodi od raz-:rižja »Na pržanih« v vas Podutik, in z zahoda: Stražni vrh — ostro streljanje podčastniškega tečaja Slovenskega domobranstva. Označeni prostor bo zaznamovan rdečimi trikotnimi tablami. Smer streljanja bo od vzhoda (rob tozda vzhodno od Podutika) proti tražnemu vrhu in se prebivalstvu posameznih hiš na tem prostoru priporoča, da se za časa streljanja izseli. Prebivalstvo se opozarja, da je dostop na 4o ozemlje dne 20. t. m. od 9 do 12 prepovedan in smrtno nevaren. Dr. Tekavca so ubili komunisti Po poročilih iz Istre, tako poroča »Straža ob Jadranu«, sta padla dva komunista, ki sta zakrivila smrt duhovnika dr. Tekavca. Ko je bila prijeta večja skupina zapeljanih ljudi, je nekdo omenil, da ni prav, da bodo šli brez onih dveh, ki sta največ kriva smrti njilio-1 vega župnika. Vojaštvo ju je prijelo ter kaznovalo. Tretjega zločinca še išče roka pravice in je upanje, da ga bo kmalu našla. Kako so rdeči zločinci tajili smrt dr. Tekavca. Širili so vesti, da je šel na Hrvatsko, kjer vrši svoje posle skupno z dr. Rittigom, ker je postal pravi komunist. Toda čas vse odkrije, odkril je tudi zločin nad dr. Tekavcem in odkril bo še druga zlodejstva. Zato je danes na Primorskem strah vse one, kl so krivi teh komunističnih zločinov. Vsa izvajanja, vsa politikanja nič več ne morejo prikriti pravega obraza OF, ki je družba zločincev z neomejeno zavezo. Iz Trsta Ali bi vam bilo všeč? Komunisti so zopet začeli z mobilizacijo vseh za borbo sposobnih in nesposobnih mož v po; stojnski okolici od Hrašja v smeri proti Nanosu. Ofarski Postojnčani, kako bi vam bilo všeč, če bi komunisti v Postojni mobilizirali vaše svojce in jih poslali v gozd na mraz in v lakoto? novih ropih in požigih. Poznamo pa tudi kraje in ljudi, kamor se prevaža naše imetje. Prišel bo čas, ko bomo vprašali vse tiste, ki danes z ropi bogate, od kod njihovo imetje ter bomo sodili po >z°' slugah«. » MAVa seda . clari zločini 1 »GosPod b0 vaše Prošnie uslišal> nvVlI 21^"™ II Jbimr^iili« (»ako stanovitni ostanete v postih ln j usmiljenja« (Joel 2, 12. 13). ^^ i1 ... , . _.„.,._______„ 1 Ali avrtiim mnlitvnm dn Komunistično glasilo ia vse komuniste na ozemlju bivše Jugoslavije »Borba«, ki se 6edaj tiska v Beogradu, je prineslo v novembru boleč članek, v katerem se v imenu vseh komunistov pritožuje nad Francozi, Belgijci in Grki, katerih begunske vlado so dokončno spoznale pravi obraz zločinskih komunistov in sklenile komunistične tolpe razbiti. Titovi komunisti so se ob teh odločnih nastopih treh narodov zbali, da 6e jim tudi pri nas ne bi kaj takega dogodilo. Strah je spreletel tudi naše komuniste. Zato so vsi na lepem skrili svoje zločinske rogove in poskušajo sedaj narod zopet uspavati z novimi melodijami človekoljubnosti. Na vso moč govore, da so sedaj začeli misliti na obnovo vsega, kar so sami porušiLf, na pomoč revnim s pravkar ustanovljenim komunističnim Rdečim križem in oznanjajo novo Titovo amnestijo, čeprav 6e je ta zločinec že 15. septembra zaklinjal, da bo odslej pustil domobrance pri nieru s svojimi brezplodnimi pozivi. Začeli so z Rdečim križem Že v juniju letos 60 komunisti spoznali veliko nevarnost za 6vojo bodočnost in že takrat ustanovili 6voj Rdeči križ. Seveda so s tem hoteli vršiti le agitacijo zase. Zalo so že čez dva meseca, od 13. do 20. avgusta priredili »Teden Rdečega križa Slovenije«. Da so pri tem inieLi namen v prvi vrsti pokazati svoj novi »človekoljubni« značaj, vidimo iz zaplenjene okrožnice Glavnega komunističnega štaba KOV in POS. »V vsem našem tisku je v tem času (reba objavijatii propagandne članke, za katere dajemo nekaj smernic, in to: 1. 0 potrebi RKS, ki je nepolitična človekoljubna organizacija. 2. 0 nalogah RKS: skrb za ranjence in bolnike, podpore prizadetim vsled vojne, organiziranje pomoči pri obnovu dežele. 3. V okviru te kampanje naj vojni dopisniki pošiljajo tudi reportaže o reševanju ranjencev, o prenosu ranjencev, o težavah z vzdrževanjem ranjencev, itd. Dobre reportaže bo RKS poslal v inozemstvo.« Da, komunisti morajo posebej poudar- katoličani in strpnost Kadar koli katoličani odločno nastopijo v obrambi katolicizma ali si v zmedi časov jasneje poudarjajo načelu in zahtevajo njhovo uveljavljanje — vselej se vzbuja ob tem mrmranje in celo ogorčenje, češ, kakšna nestrpnost je to. Vendar izvira ta odpor največkrat odtod, ker ljudje ne razmislijo do kraja, kaj je prava strpnost in kje so njene pravične meje. Za znosno sožitje ljudi je kajpada neogibno potrebno, da imamo drug do drugega razumevanje, da znamo drug z drugim potrpeti, da smo tolerantni. Strpnost je nujno potrebna, a ni vsaka strpnost dobra in koristna. « Strpnost, toleranco je ^posebno glasno zahteval liberalizem fn na liberalni osnovi zgrajena demokracija. Toda v imenu te strpnosti so svobodomiselci očitali katoličanom ekskluzivnost ter so jih zaradi tega marsikje celo preganjali. Nekaj podobnega so doživljali prvi kristjani: pogani so hoteli tolerantno sprejeti krščanskega Boga v svoj Panteon in ga postaviti med svoje malike. Z začudenjem pa so ugotovili, da se kristjani s tem ne zadovoljujejo. da so versko nestrpni in hočejo pome- j sti z vsemi maliki ter uveljaviti nad I svetom oblast enega Boga. Res smo katoličani v vprašanju vere in načel nestrpni. Nikdar ne bomo mogli trpeti, da bi kdo širil zmote in laži, mi pa bi pri tem početju molčali. Nikdar ne bomo mogli zaradi strpnosti sprejeti nazorov, ki bi bili v nasprotju z našim katoliškim prepričanjem, pa naj bi tisti, ki take nazore širi, še tako zatrjeval, da noče nič žalega katoličanom. Vsak, ki širi zmote, dela škodo in je treba proti njemu nastopiti; to ni le praktična potreba, ampak je katoliška dolžnost. Strpnost v načelnih vprašanjih' bi pomenila boječnost tam, kjer je potreben pogum; umik, kjer je treba vztrajati za vsako ceno; kompromisar-stvo; kjer je na mestu neodjenljiva premočrtnost. Nič ne pomaga izgovor s krščansko ljubeznijo, kajti krščanska l jubezen brez katoliških načel ni mogoča. Kdor hoče skrivati svojo brez-načelnost za plašč krščanske ljubezni, se oddaljuje od krščanstva in ga izdaja. , Toda ko zahtevamo idejno jasnost in kažemo na velik pomen načel, moramo prav tako poudariti, da so mnoga vprašanja čisto praktičnega značaja. Reševanje načelno liuliferentnih vprašanj ne sme nihče navezovati na svetovni nazor in očitati komu, ki prihaja do drugačne praktične rešitve teh vprašanj kakor on, da ima napačna načela. Pri zahtevi stroge načelnosti se moramo varovati dveh zmot, ki smo jih včasih v preteklosti zagrešili. Ne smemo ostati le pri naglašanju in poudarjanju načel, marveč moramo preiti k njihovemu izpolnjevanju. Za dobrega katoličana se ne zahteva samo načelna jasnost, temveč tudi poštenost v življenju. Ne sme se ponavljati, kar se je doga jalo tu pa tam v preteklosti, da se je kdo štel za »našega« zaradi politične pripadnosti, načelne jasnosti pa ni imel in je počenjal v živ ljenju vse kaj drugega nego bi smel delati dober katoličan. Prav tako se moramo varovati, da bi koga zgolj iz političnih razlogov imeli za nekntoliškega. Tudi v tem smo kdaj zagrešili napake. Namerilo se je, da smo pri presojanju, kdo je katoli čan, kdaj gledali bolj na stališče kakega človeka v načelno indiferent-nih političnih, gospodarskih ali soci- 't . -S*., ... jati, da je to nepolitična organizacija, drugače bi sploh ne mogli s to novo melodijo pritegniti nikogar. In vendar nam sama komunistična navodila jasno kažejo, kaj se skriva za tem komunističnim, na videz človekoljubnim obrazom. Okrožni odbor OF Ribnica je 28. septembra letos izdal navodilo svojim podložnim, v katerem pravi: »Paziti pa morate, da ne bo-dete podpirali ljudi, ki so nasprotni osvobodilnem gibanju.« Podpisala 6ta ga sekretar Kopitar Jože in poročevalec za socialno skrbstvo Razdrih Feliks, lz vsega tega se vidi, da komunistični Rdeči križ ni nič drugega, kakor v drugo ime prikrita MOPR ali Rdeča pomoč, ki je po vseh deželah Evrope pod pretvezo usmiljenja za reveže od svojega začetka 1922 izsiljevala prihranke ljudi, a podpirala le komunistične pripadnike. Ta novi Rdeči križ torej mislijo komunisti uporabiti za uspavanje domačih ljudi in tudi inozemstva. A njihovi tajni razglasi so jih že takoj v začetku razkrinkali. Po 15. septembru — nova »amnestija« do 15. januarja Vsi komunistični listi so na koncu novembra prinesli poročila, da je Tito »v znak moči in človekoljubja« 21. novembra razglasil novo amnestijo, ki velja za vse, ki se bodo do 15. januarja 1945 priključili komunističnim tolpam. Tako je Tito, na novo imenovani »narodni heroj« komunističnih band, poteptal svoje lažnive, a tako svečane besede za 15. september. Nova amnestija pa ni bila izdana zaradi ' moči in človekoljubja zločinca Broza, temveč zaradi strahu komunistov pred svetom, da jih ne bi proglasili za komunistične zločince. Novo komunistično geslo: obnova V kupu komunističnih krink je najnovejša tista laž, da hočejo komunisti popraviti vse tisto, kar 60 v treh letih divjanja krvave revolucije brez usmiljenja uničili. O komunistični obnovi je prvi spregovoril komunist Kardelj na II. zborovanju aktivistov OF od 4. do 0. septembra t. L Komunistični listi 60 moraLi po alnih problemih, knkor pa na idejno orientacijo in praktično izpolnjevunje verskih dolžnosti. Ko se hočemo danes očistiti preteklih napak, si moramo priti na čisto tudi tu. Katoliška načela in življenje po njih — to se zahteva od katoličana. Kdor ima to dvoje, je katoličan, kdor tega nima, ni katoličan, kot bi moral biti; vsak drug vidik je zgrešen. Čudno je, kaj smo delali v preteklosti. Včasih smo bili v političnih zadevah ozki in smo po nepotrebnem vezali časne zadeve na večna, nespremenljiva načela. Obenem pa smo bili v načelnih vprašanjih nerazumljivo široki, laksni. Tako smo po eni strani našo katoliško skupnost morda napačno zoževali, po drugi strani pa smo jo brezbrižno širili. Z obojim pa smo ji delali silo in smo jo razkrajali. Če torej danes govorimo o svobo-domiselstvu, nimamo v mislih kakšnega človeka s takim in takim stališčem do občinske uprave ali podobnega načelno indiferentnega vprašanja; obravnavamo marveč idejni liberalizem, načelna vprašanja. Tudi v politiki se zahteva od katoličanov samo načelnost in poštenje in kdor to izpolnjuje, je zadostil katoliški dolžnosti. V-tej zahtevi ne poznamo in nc smemo poznati strpnosti, ker nam to nalaga naša katoliška vera. Povsod drugod pa smo za strpnost in je strpnost naša dolžnost, ki tudi izvira iz vere. Vprašanje strpnosti je torej načelno katoliško vprašanje, mimo katerega katoličani ne smemo, ne da bi ga prav rešili. Od njegove prave rešitve zavisi vprašanje naše zvestobe Cerkvi, vprašanje naše katoliške verske skupnosti. Spet moramo uveljaviti pravi pojem katoliške skupnosti. V njej ima; mesto vsak, ki priznava vsa katoliška načela in izvaja iz njih vse logične posledice za življenje. V njej je prostora tudi za tistega, ki ima morda drugačen odnos do konkretnih političnih vprašanj kot drugi katoličani, če njegov odnos do teh vprašanj ne nasprotuje katoliškim načelom. Vsakdo pa, ki popušča od načel v teoriji ali odstopa od njih v življenju, si sam.izreka sodbo in se izloča iz katoliške skupnosti. zborovanju ta govor dolgo časa neprestano razlagati in vsiljevati 6vojim bralcem novo lažnivo krinko, češ da so komunisti naenkrat postali tako ljubeznivi, da mislijo vse popraviti, kar so prej brezobzirno uničili. Sedaj pa so komunisti ustanovili tudi celo kopo novih odborov, ili; najmanj pa moramo kaj takega pričakovati (Ki komunističnih zločincev, ki jih nobene tolpe v zgodovini po krutosti ne presegajo. Celo v Sovjeti ji, ki jo komunisti že 25 let izsesavajo, niso postavili kmetom novih domov, katere je uničila komunistična levoluoija. Ko so prišli komunisti na oblast, so pričeli gradili le tisto, kar jim je koristilo pri nadaljnjem sejanju komun, zmote v Sovjetiji in po svetu. Obenem pa so brezobzirno izžemiali ruskega nvužik da je Stalin sam veliik komunistični požar. Komunistom ni do obnove premoženja slovenske domovine, to krinko uporabljajo samo zato, da hi prevarild svet in mu prikrili svoj komunistični obraz, ki so ga ze mnogi, prej zaslepljeni, sprevideli. Načrtno uničujejo naše slovenske kmetije Medtem pa, ko komunisti na vso moč govore o obnovi tega, kar so bili porušili, se ne morejo vzdržati, da ne bi že začeli kazati, kako radi bi pri nas uvedli sovjetsko diktaturo. To jo novi dokaz, da je V6e komunistično govorjenje o človekoljubnosti lo strašna laž. Komunisti so dobili dobro pretvezo, da so pričeli uvajati v zasedenih krajih komunizem. Sredi novembra je AVNOJ izdal odlok o prehodu imovine Jsovražni-kov komunizma« v državno komunistično last Ta odlok so komunisti že začeli izvajati Tako so komunisti v Srbiji že razlastili nad 1000 posestev onih družin, ki nočejo priznati vlade komunizma. To so komunisti pričeli izvrševati tudi žo pri nas. Mislijo pa ravno tako ropati premoženje vseh Slovencev jk> isti vrsti, kakor so pričeli ropati v začetku 1942 živino in poljske pridelke. Takrat 60 v začetku govorili, da bodo ropali lo pri tistih družinah, ki imajo sinove v proti-komunističniih oddelkih. Vendar je to trajalo le nekaj časa; kmalu nato so pričeli ropati tudi pri drugih in danes ropajo povsod, kjer morejo kaj dobiti. Komunističnim zločincem ne bo pomagala nobena krinka. Slovenski narod se bo z vsemi svojimi močmi boril proti njim, dokler jih ne bo pregnal s svoje zemlje. Medtem pa bo vedno kazal na vsako komunistično laž, ki jo bodo hoteli komunisti izrabi/ti, da bi prikrili svoje zločine. B»- usmiljenja« (Joel 2, 12. 13). Ali ne "bi svojim molitvam dodal enkrat posta tudi Ti? Cisto prostovoljno in v tisti meri, ki jo prenesoš tako, da moreš vso svoje dnevne dolžnosti šo v redu spolnitil Kvaterni petek v adventu, ki pade letos na 22. december, je bil nekoč strog post za pripravo na praznik božičnega miru. Kaj misliš, ne bi-li pritegnili božjo veliko usmiljenje nase, če bi se v petek združili v molitvi in poslu za rešitev svojega naroda? Kar bi si ob prostovoljnem postu prihranili, dajmo ubogim, zlasti za stradajoče otroko ali domači župnijski Vincen-cijevi konferenci ali Zimski pomoči ali škofijski dobrodelni pisarni — povsod bodo sprejeli tudi majhne darove, delno prihranke enega dneva. Molitev, post in miloščina so tista, od zdavnaj že hvaljena dobra dela, ki pokrijejo množico grehov in zadobijo milost in usmiljenje od Gospoda. In tega smo prav v obilni meri potrebni. Velik uspeh slovenskih domobrancev Ustanovili so tri nove postojanke in tako vzpostavili zvezo med Ljubljano in Novim mestom V bojih, ko so domobranske bojne skupino morale zavračati komunistične tolpe, ki so silile s Štajerskega dolenjskim komunistom no pomoč, so domobranci spoznali, da bodo mogli le tedaj uspešno uničevati komunistično tolpe, ko bodo pretrgali zvezo dolenjskih komunistov s štajerskimi. To zvezo so domobransko bojno skupine pretrgale v začetku decembra. 5. decembra zvečer so odšle domobranske čete v smeri proti Trebnjemu, da ustanovo nekaj novih postojank in na ta način popolnoma obkolijo dolenjsko komuniste. Domobrunci so postavili tri nove postojanke. Dom<>brunske posadke so,takoj pričelo utrjevati nove položaje; pri delu jim jo obilno pomagalo tudi domače prebivalstvo. Komunisti so takoj spoznali, kakšna nevarnost grozi s temi postojankami njihovemu tolovajskemu življenju. Zato so zbrali skoraj vse po Dolenjskem potikajoče se brigade in jih poslali v boj k postojanki, hoteč jih na vsak način zavzeti in opustošiti. Kako silno so nove postojanke bolelo komunistične tolovaje, nam pove govor komunističnega divizijskega poveljnika, ki jo pred začetkom napadov govoril zbranim komunističnim tolpam: »Novo postojanko moramo zavzeti za vsako ceno. Če ne bo zadostovalo 2000 komu- živahna delavnost gorenjskih domobrancev Gorenjska je za komunizem izgubljena. Vrsta postojank gorenjskih domobrancev je že tako gosta, da ni več prostora za komunistične mreže. Nove postojanke nepričakovano rastejo. Že pred časom se je ustanovila postojanka v Litiji. Borbenost v njej je zelo velika. Fantje so se ljudem takoj priljubili, ker so s svojim ravnanjem dokazali, kako namerno zlagano Je bilo komunistično straše-nje pred domobranci. Ljudje so uvideli, da je prišel s temi fanti mednje mir in red; seveda pa tudi stroga pravica, škofjeloški borci so ustanovili svojo »podružnico« v Sopotnici pri »Muretu«, kakor domačini imenujejo hišo, v kateri je postojanka. »Da bo že enkrat mir,« so se odrezali in na lepem je bila postojanka postavljena in utrjena. Prve dni so komunisti nekoliko tiščali blizu, pa so kmalu spoznali, da tu nimajo več kaj iskati. Više na Gorenjskem je prišla skupina domobrancev na Brezje. Komunisti zaradi tega kar besno in groze z napadi. Fantje pa jih naravnost težko čakajo, ker žele obračunati s skrunilci in rušilci cerkva, predvsem Marijinih; komunistom namreč ni dovolj, da so uničili božjo pot v Velesovem, sedaj bi radi tudi brezjan-ski Mariji uničili njeno bivališče. Življenje po posadkah je urejeno strogo vojaško. Vsak dan vsaj enkrat s patruljami pregledajo teren blizu in daleč naokoli. Uspehi ne izostanejo. Udarni vod junaške postojanke je pri pregledovanju terena odkril zeleno prepleskan bunker, v katerem je bilo precej agitacijskega materiala. Za Storžičem je bil odkrit bunker okrožja, v njem pa poleg treh radioaparatov tudi precej drugega materiala. Blizu Begunj so imeli kurirji svoj glasni bunker. Domobranci so ga iskali in našli. V borbi je padlo 8 komunistov, trije so bili ujeti. V bunkerju je bilo shranjeno orožje ter drug material. V Žabnici so domobranci v neki hiši odkrili skrivališče s G posteljami. Med gošarji se širi preplah in razkroj. Številni zapeljanci beže iz komunističnih vrst, dasi VDV često drži zasede na raznih prehodih. Samo v treh dneh okoli 10. decembra se je prijavilo 15 novih domobrancev. Tudi na Gorenjsko so prišli dokumen-tarični letaki, ki prikazujejo komunistična grozodejstva v Jelendolu. Ljudje ne verjamejo obupnim komunističnim poskusom, da bi to resnico prikrili, ker so v mnogih krajih že sami doživeli razne primere komunističnega zločinstva. Knjiga in časopis pridela skoraj do zadnjega človeka. Ljudje zelo težko pričakujejo vsakokratno pošiljke časopisov in knjig, ki je takoj razprodana. Gorenjski domobranci so sedaj dobili tudi svoj znak. Marsikdo je z zanimanjem opazoval lante, ki so imeli na rokavih podobne znake, kakršne nosijo naši domobranci. To so bratje iz vrst gorenjskega domobranstva. Na levi roki nosijo emblem enake velikosti in oblike kakor nistov, jih bomo dobili 4000. Ce še teh ne bo dovolj, nam bodo prišli na pomoč hrvaški komunisti. Zavedati so moramo, da je to naša edina pot za preskrbo naših brigad. Če izgubimo še to, bomo morali od lakoto poginiti.« Komunistično tolpo so se ves teden na vsak način hotelo približati postojanki, ki jo ja ščitila Meničaninova l>oj-na skupina. Komunistični tolovaji pa si niso upali v bližino postojanke, ker so so preveč bali domobrancev, temveč so le od daleč streljali na postojanko. Rojita skupina pa jih ni pustila pri nviru. Domobranci so jih povsod zasledovali. Do 12. decembra je v teh bojih padlo okrog 100 komunistov, 15 pa jih jo bilo ujetih. Med domobranci jo bilo v tem času lo pet mrtvih, med njimi tudi stotnik Meničanin. Za domobrance na novih postojankah jo bil prejšnji teden malo težak. Bili so v stalni bojni pripravljenosti, trdno odločeni, da odbijejo vsak komunistični napad. Medtem ko je bojna skupina pregledovala teren daleč naokoli, so morali domobranci iz postojank kar naprej pošiljati izvidnice v bližnjo gozdove. Tako jo moral biti del domobrancev kar naprej nn straži in na izvidnicah, drugi pa so brez prestanka utrjevali nove dobrombranske položaje. Nekateri domobranci v začetku po več dni niso spali. Komunistične tolpo 6e še vedno potikajo okrog krajev novih postojank. Šlevilo mrtvih komunistov stalno narašča, domobranske postojanko pa stoje nepremagane. Prejšnji teden je bil zaradi ustanovitve novih važnih domobranskih postojank izredno poinernben teden v boju proti komunističnim tolpam. Domobransko varstvo se jo tako razširilo zopet na velik del dolenjskega ozemija, domobranska pest pa bo v prihodnje še bolj udarjala po roparskih komunističnih tolpah. domobranci pri nas. Le la razlika je, da je moder kranjski orel na belordeči podlagi. S ponosom hodijo fantje s tem znakom okoli. Sedaj jih bo vsakdo takoj spoznal in bo vedel, da so to fantje, ki branijo svojo zemljo pred komunistično kugo. Ljudjo vedno bolj spoznavajo škodljivost in blaznost komunističnega poče-njanja. V mnogih krajih so gošarji storili mnogo škode s požigi in ropi. Prebivalstvo je sedaj začelo z obnovitvenim delom. V Smledniku se je ustanovil vaški odbor, ki bo skrbel za obnovitvena dela pri poškodovanih poslopjih in župnišču. To je gotovo znak, da se komunistične laži in zmote med ljudstvom niso utrdilo. Z gotovostjo moremo pričakovati od gorenjskega ljudstva najlepših uspehov v protikomunistični borbi in pri obnovitvenem delu. KULTURNI OBZORNIK Andersenove pravljice Za Miklavža je Ljudska knjigarna izdala svetovno znane Grimmove pravljice v prevodu prof. Bolhairja, za božič pa prav tako svetovno znane Andersenove pravljice v lepem, resnično pona-šenem prevodu prof. K u r e t a. Prevajalec je pravljicam napisal tudi kratek uvod o pisatelju Andersenu, toda ne leksiografsko, temveč v lepi, poljudni obliki, ki se bere resnično kot pravljica o Andersenovem življenju, njegovi borbi z življenjem ter njegovo slavo, ki jo je pridobil v svoji domovini Danski in v svetu s svojimi pripovedkami. Rodil se je 1. 1805, umrl pa 1. 1875, torej 12 let potem, ko so slovenski bralci že brali izbrano »Kitico njegovih pravlji.c«, kakor jo je prevel naši mladini znani pisatelj Fr. Erjavec v celovškem Cvetju iz domačih in tujih logov (1863). Če je tako zgodaj prišla njegova slava med nas, kako so ga brali šele drugod 1 Od tedaj so pri nas izšli samo še dvakrat izbori njegovih stvaritev: v prevodu pesnice Utve ter slikarja Smrekarja, ki jih je tudi ilustriral. Zdaj je izbral in prevedel nekaj tega lepega drobiža prof. Kurct ter po Erjavčevem zgledu naslovil izbor po romantičnem okusu »Šopek Anderscno-vili pravljic«, ki je izšel z risbami Marijo Vogelni k ove. Kuretov izbor obsega dvajset pravljic, med njimi so najbolj znane Svinjar, Cesarjeve obleke, K rešilo in podobne. Ako so Grimmove pravljice namenjene najmlajšim, ker so kratke, jasne, epične in nazorne, so Andersenove že primernejše za zadnje razrede ljudskih šol, ker so že bolj poetične, opisne, čustvene, literarno razširjene ter se po tem zelo približujejo pravljicam Rožene Nem-cove, s katerimi jih tudi druži marsikak-šen motiv. Tako pravljica o Divjih labodih, ki imajo pri Nčmcovi obliko »divjih krokarjev«. Če je pri češki pravljičarki vse bolj človeško čustveno, je pri Andersenu bolj bleščeče, kulturnejše in bogatejše z okrasnimi opisi okolja, s čemer so Andersen približuje realističnej-šemu Hauffu. To naj bo omenjeno samo za slogovno oznako tega danskega pravljičarja. Moiivnost teh izbranih pravljic in tudi žo socialni motivi prolelarsko prodajalke žveplenk, pa tudi oživljeni mrtvi svet, predvsem svet rastlinstva in živalstva. Posebno iz rastlinskega življenja jemlje Andersen rad svojo snov, bodisi, da dd oživeti Palčiči iz rože, ki dobi ime Maja in ustvarja Marjetici sočutno srce za ptička, in pa da kaznuje prevzetno ajdo. Še raje pa ima živalske motive, ko govori o labodu, začaranem v grdo račko, o slavčku, ki poje kitajskemu cesarju, pa mu ministri postavijo kot tekmeca ponarejenega ptiča itd. Vse te motive zna Andersen obdali z veliko poezijo. Kako lepa je pravljica o morski deklici, opisi neviht na morski gladini ter ljubezni morske deklice do kraljeviča! Kako se človeka dojme ljubezen med kositrnim vojakom in lutko-plesalko, motiv, ki je našel tudi pri nas že precej posne-malcev (Konči Ahačič). Kako satirične in groteskne like je znal ustvariti ta veliki danski mojster v pravljicah, kakor so Svinjar, Slavec ali Cesarjeva nova obleka, in kako dickensovsko topel je v Deklici z žveplenko! Ni tu prostora, da bi navajal vsebino teh dvajsetih pravljic, samo poudaril bi rad različnost motivov v tem Izboru ier razliko v primeri z Grimmovimi, ki se mi kaže ravno v je zelo bogata: tu nastopajo kraljične in .................. .....- ......— ------ . kraljeviči, vešče in vražarice, cesarji in J artizmu, v bleščeči umetelnosti njegove- krojači, vojaki in angeli, morske deklico ga sloga v primeri s prvotno preprostost- ., ...h 1 ' 1 < J f. - ' I jo Grimmove prvobitne epike. Tu jo umetna pravljica proti narodni, toda I>odana z mojstrstvom velikega pisatelja, ki je znal dojeti otroško fantazijo in razumeti otroško dušo ter jo hotel vedriti pa tudi plemenititi. Zato te pravljice, ki so res lepo ponašene, toplo priporočamo, zlasti še, ker so bogato ilustrirane. Izdano so v isti obliki kakor Grimmovo ter predstavljajo z njimi lep izbor svetovno znanih pravljičnih biserov. Nove skladbe Tri božične pesmi. Za mešani zbor priredil E. Komel. Natisnil in izdal Roman Pahor, Ljubljana. Dve pesmi imata isto besedilo (Zveličar preljubi), pa različno melodijo; tretja je naslovljena »O človek moj, ne spi nocoj«. Vso tri so priredbe ljudskih, verjetno bolj na Goriškem znanih napevov. Prirejene so skrbno, tečejo gladko, iz njih diha že po napevu pristno božično razpoloženje. Zborom jih priporočamo. M. T. Nove knjige Ivan Mrak je izdal svojo dramo iz francoske revolucije Marat. Dobra knjiga je izdala izvirno posest D. Rav-ljena: Mrtvi ognjenik. 0 knjigah bomo še posebej poročali. Zakaj čakate...?! Kdo? Vi vsi, ki odlašale in se ne odzovete vabilom Zimske pomoči, da bi priskočili na pomoč osirotelim bratom in sestram v njihovi sedanji potrebi in skrajni stiski. Človek plemenite dušo in socialno čutečega srca ne bo mogel gledati in pustiti v nezadolženi revščini trpečega sobrata; ne bo čakal ua različne prošnje ali celo kak pritisk, temveč bo sam videl revo bližnjega, sani čutil potrebo, da mu z veselje^n pomaga, srce bo imel do bližnjega, dejnnsko ljubezen do njega, ki je čez noč postal nesrečen, izgubil vse svoje imetje in bil izgnan izpod ljubega domačega krova sredi zime med nepoznane ljudi. Zakaj čakate? Morda želite, da bi se grobovi te naše uboge že itak z bratsko krvjo prepojeno slovenske zemlje se bolj pomnožili, da bo še več žrtev, kakor jih je bilo doslej. Morda čakate in odlašate, da bodo prišli kar čez noč drugi časi in zavladale druge razmere, ko Vam ne bo treba delili kruha z lačnimi brati in jemati od kupička svojega premoženja in ga dajati ubogim. Ne pozabite, da to kar imate, ni Vaša last — ampak božja last. Bog Vam da samo za uporabo. Vsi ljudje so pa otroci božji in vsi imajo pravico uživati darove Očetove. Bog ne dajo zemlji rasti in roditi, da bi le nekateri vse pogoltnili. Drugi pa naj žalostno gledajo, kako se oni mastijo. Bog daje svoje darove vsem svojim otrokom. Zahteva torej krščanske pravičnosti in ljubezni je', da premožni in nasičeni pomagajo stradajočim in vsega potrebnim in to je ne le v vojnem času, ampak v vseh časih. Ali ni v nebo vpijoča krivica, danes, ko je na svetu toliko revščine in toliko različnih potreb, pa so ljudje brez srca, trdo in mrzlo sede na kupu denarja, ali ga izmetavajo za prazen nič, za nezmerno pijačo, za različna kozmetična sredstva, da si lepšajo svoja uboga marljiva telesa ali za druge zabave, medlem ko drugI stradajo, nimajo najpotrebnejšega za življenje, ne hrane, ne obleke, ne stanovanja ... Zakaj vendar čakate? — Zadnji dnevi veleakcije Zimske pomoči tečejo h koncu. Kmalu se bo po zemlji razlegala pesem božjih kri-latcev: »Mir ljudem jia zemlji, ki so dobre volje«. Rojaki in rojakinje, bodite Vi že danes dobre — blage volje, da boste poklonili čim večje darove domu na oltar — s tem olajšali sirotam gorje in brisali njihove solze. Zatemnitveni čas za teden, ki se začne 18. XII. 1944 in traja do vštetega 24. XII. 1944, je od 17.10 do 7.15 Mesto sicer daje, dežela pa kar tekmuje! Zanimivo je poslušati dijake iz nabiralnih skupin za božično akcijo, kadar se sestanejo in si pripovedujejo svoje izkušnje. Skoraj vse ljubljanske hiše so že obiskali, saj je v Ljubljani 21 zbiralnic, ki ima vsaka 3—6 dijaških nabiralnih skupin. Ze teden dni se te skupine vsako jutro ob devetih zbirajo pred svojimi zbiralnicami, da dobe nova navodila za svoje delo. Tu si dijaki tudi pravijo svoje izkušnje, ki so jih že mnogo .mnogo nabrali. Različna je njihova sreča pri nabiranju durov. Sicer so bili vsi edini v tem, da skoraj vse mestne družine darujejo za Zimsko pomoč, čeprav nekateri pri darovanju tarnajo in se sklicujejo, da so že lani darovali. Vse zbrane dijake pa je presenetilo pripovedovanje neke dijakinje, ko je pravila o svojem obisku v neki ljubljanski brivnici. V brivnici je čakalo precej ljudi, da pridejo na vrsto. Dijakinja je šla naravnost k brivcu in ga prosila zn dar v korist Zimski pomoči. Brivec je bil usmiljen in je daroval nekaj denarja. Medtem pa se je približal dijaški skupini kmet iz Ljubljanske okolice, ki je prej sedel v kotu. Ko je zvedel, da pobirajo deklice za Zimsko pomoč, ki zbira v teh dneh pred božičem darila za revne rojake, je segel po denarnico in daroval 100 lir. Obenem pa je dejal: »Revežem moramo vsi pomagati.« Tudi mene je presenetilo usmiljeno srce tega kmeta iz ljubljanske okolice. Zato sem se pozanimal, kuko kaj dolenjski kmetje darujejo za sedanjo božično okcijo Zimske pomoči. Zimska pomoč je vse delo prepustila podeželskim občinam, ki so ustanovile posebne odbore za Zimsko po- moč. Ti odbori so zbrali svoje nabiralne skupine, ki v teh dneh prav tako hodijo od hiše do hiše kakor dijaške nabiralne skupine v Ljubljani. Naši podeželski kraji pa vedo, kaj se pravi živeti v revščini in strahu precl komunističnimi tolpami. Mnogo so že v teh treh letih komunistične revolucije pretrpeli in ne privoščijo svojim rojakom v mestu, da bi jih doletela enaka usoda. Zato dežela ni le sklenila darovati za zimsko pomoč, kmetje so se odločili kar tekmovati, kdo bo v vasi več daroval za reveže. Ponos slovenskega kmeta je tako velik, da noče v dobrih delih zaostajati za svojim sosedom. Tako se je tudi v tej božični akciji nabiralnim skupinam dogodilo, da hočejo kmetje najprej videti listine, kjer so zapisani darovi vseh darovalcev. Nihče noče mani darovati, vsakdo hoče pokazati tudi v teh težkih časih največ dobre volje. Tokn je naša dežela. Neka občina v ljubljanski okolici je do sedaj samo v denarju zbrala nad 10 tisoč lir. Kmetje pa v večini radi ustrežejo prošnjam nabiralcev in darujejo predvsem živež. Tako sta mesto in dežela v teh časih pred božičem nastopila tekmo, kdo bo več daroval za obubožane in trpeče. Gotovo bo zanimivo na koncu primerjati, koliko so posamezni okraji darovali. Bo mesto, ki še ni doživelo komunističnega terorja in je ostalo celo, zaostajalo v darovanju za našimi podeželskimi občinami, katerih večino vasi so komunisti že večkrat izropali in mnogo hiš požgali? Ne, tudi mesto bo tekmovalo, kajti vsak pošten Slovenec se je odločil, da se bo pridružil geslu: »Vsi hočemo pomagati!« Miklavževa oMaritev beguncev v Logatcu Zadnje dni novembra je bilo v Logatcu opaziti veliko več življenja kot po navadi. Bliža se Miklavž. Pred izložbami, kjer so se kupičile igrače in knjige so se zbirali otroci in tudi odrasli. Vsak je na tihem ugibal s čim ga bo Miklavž obdaril. Tudi begunci iz »osvobojenega ozemlja« so hodili mimo izložb, ki so bile kljub težkim časom kar lepo urejene. Marsikoga je stisnilo pri srcu, ko se je spomnil, da njegovih otrok letos Miklavž najbrž ne bo mogel obdarovati. Saj si niso želeli igrač in sladkarij, srečni bi bili, če bi jim dobri svetnik prinesel nekaj najpotrebnejšega za življenje. Logatčani dobro razumejo njihovo stisko, zato so snovali Miklavžev odbor, ki je poskrbel za obdaritev beguncev in potrebnih oz. revnih Logatčanov. V zadrugi se je večer za večerom sestajal Miklavžev odbor pod vodstvom narodnostnega referenta g. Havelke in si belil glavo, kako bi poskrbel za čim večjo obdaritev. Cez dan si videl po logaških cestah pridne nabiralce in nabiralke, ki so od jutra do večera hodili od hiše do hiše in trkali na usmiljena srca. V vsaki hiši so dobili nekaj. Tu fižol, tam krompir, denar, obleko, pa tudi drva in moko so darovali Logatčani. Praznično razpoloženje je privedlo mnogo ljudi v dvorano, kjer je sv. Miklavž napovedal svoj obisk. Prvi so dobili otroci! Že pred 14. uro je bila dvorana nabito polna. Miklavž je bil zelo darežljiv. Vsak šolo obvezen otrok je dobil lep rdeč zavoj. Razen tega je Miklavž obdaroval še druge otroke, ki so prišli k njegovemu sprejemu. Obdaro-vanih je bilo preko 500 malčkov. Istočasno je delil darila sv. Miklavž tudi v Gor. Logatcu, kjer tudi ni bilo dosti manj kot 300 otrok. Popoldne ob petih je bil Miklavžev večer, namenjen predvsem beguncem in domobrancem. Vabljeni so bili domači, ki so se v polnem številu odzvali. Tudi to pot je bila dvorana nabilo polna. Najprej se je pojavil na odru sv. Anton in še nek drug patron. Po pozdravnem govoru sv. Antona sta naša patro-na zapela nekaj šaljivih pesmic, katerih so se Logatčani najbolj bali, ker so po-tipale vsakega tam, kjer je najbolj občutljiv. Na veselje občinstva sta se spomnila tudi Prevoda in druRih ustanov, na katere se ljudje največkrat hudujejo. Ljudje so se nasmejali do solz. Za veselim duetom sv. Antona in drugega pa-trona so nastopili hudiči s svojim letnim obračunom. Marsikatero pikro je bilo slišati na račun OF in tudi OR. posebno pa nadebudnega Logatca. Slišali smo letna poročila hudičev Tita, Dakija iu tudi hudiča, ki je zastopal Logatec. Sv. Anton, ki je bil nekak zvezni oficir med nebom in zemljo, je javil prihod svetega Miklavža. Sv. Miklavž je prišel v spremstvu angelov. Po kratkem nagovoru je začel deliti darila. Najprej je predsedniku Miklavževega odbora g. nar. referentu Havelki podelil zahvalo beguncev, nato pa je začel kar po vrsti deliti svoja darila. V kolikor je bilo mogoče ugotoviti, je bil letos Miklavž pri nas zelo darežljiv. S pomočjo dobrih src je razdelil med begunce in otroke darila v vrednosti nad 80.000 lir. Begunci so bili nad vse veseli. Nihče izmed njih ni odhajali praznih rok. Srečni in zadovoljni pa so bili tudi tisti, ki so Miklavža pripravljali in oskrbeli darila. Miklavžev odbor, v katerem so bili zastopani vsi sloji, je svojo nalogo v polni meri izvršil, begunci, ki jim je partizansko divja-štvo vzelo vse, so z veselim srcem ugotovili, da so v Logatcu še ljudje, ki čutijo z njimi in ki vedo, da je njihova Cas je poln večnosti. (Maning). Koledar: Nedelja, 17. grudna: 3. adventna; Lazar obujeni; Vlvlna, dov.; IgnaoiJ, škof ln m. Ponedeljek, IS, grudna: Vunibald, opat: Graoijan, škof; Tootim, mučeneo. Torek, 19, grudna: Urban V„ papeži Fav-sta, vdova; Tea, muč.; Darij, mučenoc. Operno gledališče: D r a m a 1 »Kar hočete«. Izven, Ob 14. O p e r a 1 »Itdeča kapica«. Mlad. predstava. Ob 17. Kino Matica: »Festival V Solnogradu« ob 10, 14, 16, 18. Kino Union: »Takšna ml ugajaš« ob 14, 16 in 18. Kino Sloga: »Nora« ob 10, 14, 16 in 18. Lekarniška služba: Nočno službo Imajo lekarnei v nedoljo: dr. Kmet, Ciril Motodova oo-Bta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mostni trg 4; mr. Ustar, Selonburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. BakarčiS, Sv. Jakoba trg 8; mr. Ramor, Miklošičeva oe*tn 30, ln mr. Murniayor, Sv, Petra cesta 78. Zdravniška služba: Nedeljsko zdravniško službo opravlja mostni višji zdravnik dr. Logar Ivan, Rimska cesta 7, telefon 21-66. Stedbie. novice. NOVI GROBOVI t Neža Zobec. Umrla je v bolnici dne 14. t, m. gospa. Neža Zobec iz Dolenje vasi pri Ribnici, Kot povsod v sedanjem času, da se ženske bavijo s težjim delom, tako se je tudi blagopokojna mučila s poljskimi opravili. Pri delu se je neznatno ranila in ni pazila na rano. Čez 8 dni pa se je pojavil tetanus. Nemški vojaki so takoj ponudili avto, s katerim so težko obolelo gospodinjo prepeljali v bolnico v Ljubljano, kjer pa je še isti dan podlegla strašnim krčem. Blagopokojna je bila obče spoštovana kot verna in zelo marljiva kmečka mati, ki je vzgojila svojo družino v verskem in narodnem duhu. Pogreb je bil 15. decembra na pokopališče k sv. Križu. Ob odprtem grobu se ja od ranjke poslovil župnik Skulj. — Naj v miru počiva. Za Socialno pomoč G. Bcvc Joško, dentist, Ljubljana, je daroval v spomin za obletnico smrti svojega očeta 200 lir. Iskrena zalivala! Vsem lastnikom konjskih vpreg Pokrajinska uprava razglaša: (Po odredbi nemškega svetovalca bodo dobili od 18. decembra 1944 dalje lastniki konjskih vpreg pozive r.a izvrševanje voženj izključno le od urada za civilno motorizacijo — Trams-jiortni odsek (Ulica 3. maja, hiš. št- 3, tel. 2588—89). Zadevna pojaisnila se dobijo istotam. Pozive za vožnje ne izdajo torej od tega dne dalje več Združenje industrij-cev in obrtnikov, odsek za obrtništvo, niti Mestno županstvo, niti kateri koli drugi uradu Iz Novega mesta Sedinja vas p. Dvor — Novo mesto. Cenj. čitatelje naprošam, da obveste moje starže, da sem sedaj v Trstu pri tvrdki Garašič in da sem čila in zdrava. — Slavka Bukovec. dolžnost pomagati rojakom v nesreči. Ko so drugi dan delili Miklavževa darila v živilih, se begunci niso mogli na-čuditi, visoko naloženim vozičkom krompirja, fižola in celo moke ter drugih drobnarij. Vse pikre besede in zdaljivke, ki jih v Logatcu ni bilo malo, so bile ta večer pozabljene. Beguncem bo ostal ta Miklavžev večer brez dvoma v hvaležnem spominu. Slovesen Requ!em za t dr. Antonom Ko-roščem bo v ponedeljek, 18. t. m„ ob 7 v oerkvl sv. Jožefu. Sv. maša zadušnica ob obletnlol za pok. g. .^vgusta Martinčiča so bo brala v ponedeljek 18. t, m. ob 7 v frančiškanski oorkvl. Ob obletnlol smrti našega dragega In no-pozabnega moža ln očeta g. Stanka Cniner-nlka, uradnika dir. drž. žel., bo slovesni requiom v ponedoljak 18. deo. ob 8 zjutraj v cerkvi bv. Cirila in Metoda. Kongregaclja gospodlčen In kongregaclla učiteljic pri sv. tožofu imata svoj redni shod v ponedoljek 18. decembra. Pridite vsel Za učiteljice bo trldnovna duhovna priprava na božič od 21. do 24. deoembra v samostanski kapeli pri urSulinkah. V četrtek, potek in soboto bo ob pol 18 govor, v nedoljo ob 7 zjutraj pa sklop. Vso učltoljtco iskreno t vabljeno! OPOZORILO! Pogreb pok. pror. Blaža Svetelja bo v nodoljo oh pol treh popoldne in no ob troh, kakor jo bilo pomotoma ob-javljono. Namesto cvetja na grob Miroslava Sku- bre ja poklonila rodbina Stofancioza 100 lir za slopo otroke v gluhonomnici. Iskrena zahvala! Namesto evetja na grob hlagnpokojne ge. Jos. Wessner-jeve je poklonila gospa Vorov. šok Antonija ir. fttepnnje vasi Vlnoencijovl konferenci za Kodeljevo ln štepanjo vas v Ljubljani 100 lir, za kar ee ista v Imenu ro-vežev najiskrenejo zahvali z Bog povrnil Jutr| v ponedcljrk In v sredo oh 5 pop. bosta dvo javni produkciji šole Glasbeno Matico v mali filharmonični dvorani. Spored so dobi v Knjigarni Glasbene Matice. Formlcot pastile za deslnfekdjo ust in gr'* dobite v lekarnah. Radio aparate, gramofone ali posamezne dole kupuje po najvišji dnovni ceni A. Ko-vačič, Prešernova 44. Notranje)! Vabimo vso pevko in pevce, da so udeložo povsko vajo za našo božičnico. Vaja bo v ponedeljek, 18. decembra, oh 17 v Slomškovem domu na Poljanski oesti 6. Peli bomo samo lopo stare božično peBmi. Božičnica bo 25. docombra od 14.30 naprej. Kraj bomo šo sporočili. — Pododbor za notranjske begunce. 1'člte so strojepisja! Praktično znanjo, koristno vsakomur sodaj ln v bodočo v zasebnem ali javnem poklicu. Novi tečaji pričenjajo 18., 19. in 20. decembra. Učne uro dogovorno po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrl. stofov učni zavod«, Domobranska 15. Pisalne in računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po nnjvišjl dnovni ceni A, Kovačič, PreScrnova 44, Vse dijake, dijakinje opozarjamo na In-strukclje srednješolskih predmetov ln tujih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specialne ln-strukclje. Kongresni trg t-II. Najlepše božično darilo so ilustrirane planinske knjige »V Triglavu«, »Iz domovine in tujine« in »Blagoslov gora«. Dobe so v pisarni Slovonskoga planinskega društva, Ulica 3. maja. — Člani Imajo popust. — Prednaročniki, ki še nimajo Lovšinove knjige »V Triglavu«, naj jo čimprej dvignejo v pisarni SPD. Notranjcl! Vabimo vse pevke ln pevce, da se udeleže pevske vaje za našo božičnico. Vaja bo v ponedeljek 18. deo. ob 5 popoldne v Slomškovem domu na Poljanski cesti št. 6. ■ ■■ I v Peli bomo samo lepe stare božične pesmi. -» Božičnica bo 25, decembra od pol treh naprej. Kraj bomo fio sporočili. — Pododbor notranjske bogunoe. Slovensko stenografsko društvo javlja svojim članom, da jo umrl njegov velezu. sluznl souatanovltolj in predsednik gospod ilr. Blaž Svetelj, profesor Trgovske akado. mijo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo y nodoljo ob pol treh popoldne Iz kapele svo. tega Nikolaju nn Žalah. Odbor vabi člauo, da so udeleže pogreba. PISALNE STROJE RAČUNSKE STROJE RADIO APARATE NALIVNA PERESA REGISTER BLAGAJNE GRAMOFONE Itd. hitro, strokovno in solidno popravlja specialna precizna deluvnica EVEREST SERVIS, Prešernova 44, tel. 2«-36. Drž. tehniška srodnja šol«. Prijave učon-cev, ki bi se za tokoče šolsko leto vpisali v I., odnosno v II. letnik odsekov tehniške srednjo Sole (arh.-gradbeni, strojni in elek. trotehniški odsek), so bodo sprejemalo v lo-rek, dno 19. decembra ln v sredo, 20. decembra t. 1. od 9—11 (Gorupova ul. 10, I. nadstr.) Prijavi za I. letnike je treba priložiti krstni list, spričevalo IV. razreda In nižjega tečajnega (završnega) izpita gimnazije ali meščanske šole; prijavi za II. letnik naj ee pri. loži zadnje spričevalo tehniške srednje šolo. Tiskovine za prijave so bodo dobile navede-nega dne pri šolski upravi. Podrobna pojasnila v šolski vožl ln pri ravnateljstvu mod ur-dnlml urami. Volilo pok, ge. Kristine Rchar-Frlsch v znesku 2000 lir za stare in onemogle Ljuh. ljančane v mestnem zavotišču v Japljcvl ullel Jo g. Josip Bučar vestno ln naglo izročil plemonitomu namenu ter s tem tudi anin na najlepši način počastil spomin pred kratkim umrle ugledne ljubljanske trgovko in dobrotnlco rovežov. Mostno županstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v lmonu pod-piranlh. Za stare In onemogle Ljubljančane v mestnom zavotišču v Japljevl ulici je družina g. Antona Korltnlka, lastnika hotela »Slon«, podarila 300 lir namesto venca na grob pok. šolskega upravitelja g. Franca Vendramina. Županstvo izreka človokoljubni družini najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajno z dobrimi deli! Najvišje cene Žef pokrajinske uprave je 16. dec. 1944 določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cone, ki veljajo od ponedeljka, 18. decembra 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njib dovoljeno v Ljubljani prodajati v ccniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Novo kislo zelje 6.80 L; kisla ropa 6.80; repa 3; rdeče zelje 4; zelje v glavah 3; zelje na debelo 2; sveže na-ribano zelje 4; ohrovt 6; črna redkev 3; rdeča pesa 8; kolerabice 8; rumena koleraba 8; krompir 4.50; endivija 10; navadni radič 12; gojeni radič 20; špi-nača 10; šopek mešane zelenjave za juho 0.50; osnaženo rdeče korenje 8; rumeno korenje 6; peteršilj 6; zelena 10 lir; por 9, osnaženi hren 8 lir; jabolka 16 lir. Sveti Miklavž med šolarji na Lavrici Šolska mladina na Lavrici je dne 10. t. m. bila deležna tako lepega Miklavževega obiska, kakor menda še nikoli ne. V nedeljo popoldne je namreč Miklavž s svojim številnim in pestrim spremstvom obiskal šolarje na Lavrici in jim pripravil dvojno veselje: najprej jih je v prelepem nagovoru pozdravil in jim dal važnih naukov za življenje, kar so otroci s polnim srcem sprejemali. Nato pa jim ]e nasul tudi v roke dobrih in užitnih ter drugih tvornih darov v taki meri, da ga ni bilo šolarja, ki ne bi bil obdarjen. Miklavžev prihod je poleg šolske mladine prišlo gledat tudi mnogo staršev in drugih prijateljev mladine, da je obširna dvorana v domobranskem domn bila nabito polna. Vsa prireditev je duhovno in gmotno dosegla popoln uspeh. Največ zaslug pri tem plemenitem delu so si stekli tukajšnji domobranci Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Valovanje na sobotnem trgn V soboto se je razvijalo zgodnje tržno vrvenje. Ker so se gospodinje prejšnje dni založile s kislim zeljem in kislo repo, ni bil v soboto močnejši naval k stojnicam, kjer so prodajali te kisle dobrine. Veliko povpraševanje je bilo po zelenjavi, zlasti po endiviji, ki jo sedaj primanjkuje. Poleg peter-šilja je bilo na trgu mnogo korenja naprodaj. V mesarskih tržnicah so gospodinje hitele nakupovat za nedeljo določeno količino mesa. Ob zgodnjih tržnih urah je bil vrvež izredno živu-hen. Proti desetim se je polegel. Dolga vrsta za lovorjeve liste Na sobotnem živilskem trgu je bila nenavadna posebnost. Neka mlajša bra-njevka je prinesla na trg velik kup prvih, lepo dišečih lovorjevih listov. Gospodinie so se takoj vsule okoli nje! Stražnik je hitro napravil rod. V dolgi vrsti so kupovnlke in tudi kupo-valci stali in čakali, da so prišli brez gneče in zmešnjave na vrsto. Nekaj vejic je bilo po pet lir. Pred prodajalko se je zvrstilo najmanj do 200 ljudi. V dobri pol uri je bilo vse pro-duno. Po trgu pa je lepo dišalo. Endivija na trgd Mlndn. še ne izkušena Trnovčanka je pripeljala na cizi štiri velike jer- base endivije. Za med se gospodinje najbrž ne bi tako trgale, kakor so se za endivijo. Od vseh strani so obsule mlado prodajalko in moledovale: »Me- f ni tri glavicel Meni samo dve! Meni kilo!« Vpitje vsevprek. — Policijski stražnik in starejši tržni organ sta spravila vse ženske v dolgo vrsto. Naposled je stražnik odločno in gromko ukazal: »Mir! Red mora biti! Poprej ne bo prodana niti glavica solate!« — Hitroc je bila prodaja končana. Lani ob tem času je'bil večji dovoz goriške endivije, ki je letos žal izostala. Nad 35.000 kg repe prodane Dnevno se vrste poročila o kisli repi, ki jo prodajajo na Vodnikovem živilskem trgu in jo gospodinje rade kupujejo. Naj pristavimo, da je rep-nica prav tako zdravilna kot zelnica. Sindikat veletrgovcev s sadjem in zelenjavo pa žo več dni prodaja v se-meniškem skladišču na Pogačarjevom trgu repo, ki je bila nakupljena v okolici Grosuplja. Cena sladki repi je primerno nizka, je le 3 lire kg, ko je drugod pri raznih prodajalcih v mestu celo po 6 lir kg. Kakor zatrjujejo poznavalci trgovskih poslov, je sindikat doslej prodal že do 35.000 kg repe, ki jo bo prodajal še več dni in prispe šo nova pošiljka. Lov na plavajoče deblo Po močno narasli Ljubljanici je v petek priplaval velik, do 10 m dolg topol. Pri tromostovju se je ustavil. Na srednji kamenitl opornik starega mostu se je tako ujel, da je tam v vodi obtičal, na pol na eno, na pol na drugo stran, nihajajoč nato sem in tja. Poklicni gasilci so prišli, da bi deblo dvignili in spravili na suho. Eden jo splezal pod srednji opornik in skušal deblo spraviti od opornika. Sprostil ga je. Deblo je nato zaplavalo dalje po Ljubljanici proti Mostam. Gasilci so deblo skušali tu in tam vjeti in spraviti na suho, kar so jim je posrečilo šele v Mostah v bližini Sedmice. Deblo so nato odpeljali v mesto in ga na gasilski postaji razžagali. Topol je dal tako-le dober kubični meter drv, kar v sedanjih časih predstavlja že prav čedno vrednost, saj so drva na črni borzi po 1500 do 2000 lir kub. meter. ZA MLADINO IN ODRASLE! Knjiga o čudežih In skrivnostih zvezdnatega neba Zanimivo in vredno branje tudi za odrasle je Potovanje v vesol stvo Napisal Pavle Kunaver. Obsega 126 slroni s številnimi fotografijami zvezd, sonca, planetov iid. Cena vezani knjigi lir 65.— LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI s svojim poveljnikom na čelu. Najprej so dali na razpolago svojo dvorano, nato pa sami prevzeli skrb za organizacijo Miklavževega prihoda in obdarovanja. Miklavž je bil pravi domobranski Miklavž, ki je svojo plemenitost pokazal zlasti s tem, da je vso Erireditev tako uredil, da je čisti do-iček dobila tukajšnja šola za prepo-trebne šolske potrebščine. G. poveljniku in njegovim vrlim fantom najiskre-nejša zahvala za vse! Za njimi ima naiveč zaslug za tako lep uspeh naš g. katehet salezijnnec J. Rovan z Lesičnega, ki je pri vseh pripravah sam vneto sodeloval, nato pa pripeljal z Lesičnega s seboj še četo vrlih mladcev, ki so igrali lepo igrico ter skrbeli za veselo in lepo petje med prireditvijo, kar je sijaj močno dvignilo. Končno je dolžnost javno se zahvaliti vsem staršem naših šolarjev, ki so po svojih močeh pomagali, kar se je le dalo, da je bil Miklavž čim lepše med nami sprejet, zlasti g. Ogrin je dai v ta namen svojo kuhinjo za na-pravljanje Miklavževih daril in poleg tega š.e druge tehtne prispevke. Prav tako je naš župan g. Glavič od svoje strani izdatno podprl to mladinoljubno prireditev. Bog naj povrne vsem v obilni meri! Šolsko vodstvo se vsem od srca zahvaljuje. Najprimernejše novoletno dari&o za vsakogar je že 45 let splošno vpeljana naša .Družinska pratika' s podobo sir. Dmilne Nudi pouk in zabavo starim in mladim, obenem pa še lepo priliko za brezplačno knjižno nagnilo vsem onim, ki bodo pravilno lešili besedno uganko na stram 68 Franke in izpolnili tam navedeni ptigoj. Med reševalce bo žreb razdelil razpisanih 20 knjižnih nagi ad no poljubni izberi. .Družinska pralika" je na razpolage še v več trgovinah, gotovo io hnsfn pn dobili Dovsod no praznikih. Prevodovi priboljški za letošnji božič Delitev medu Otroci v starosti od 4 (lo 9 lot dobijo na odrozek »C 5« za meseo decotnbor v prodajalni Cobolurskcgn društva na Duna.ski c. po 250 g medu. i'oiodo ni treba prinesti, ker so bo med prodajal v papirnatih lončkih po oeni 18 Ur za 250 g. — Da so propračl naval, naj so potroSnikl ravnajo po sledečem redu: v ponedeljek 18. deo. začetnice A—F, v torok ID. G—K, v sredo 20. L—O, v četrtek 21. deo. 1>—S, v potek 22. T—Z ln v soboto 23. dec. zamudniki. — Mod so bo prodajni vsakega navedenega dno od 7—12. Samo v primeru alarma dobijo črke, bi ne bi dopoldne prišle na vrsto, med tudi popoldne. Zbrane iu nalepljeno odrezke predloži Čebelarsko diuštvo Prevodu, Gosposka 12-1, soba St. 10 dne 28. dec. dopoldne. Delitev pšeničnegu zdrobn, ovsenih kosmičev in orehov 1. Potrošniki dobijo v času od sredo 20. do sobote 30. decembra na veljavno »nakazilo mleka« za december v spodaj določenih mlekarnah dodatke raoioniraulh živil in si. cor: otroci do enega lota starosti na odrezek »A 3« — 500 g pSenlčuega zdrobn; otroci 2. in 3. letnika na odrezek »113« — 200 g ovsenih kosmičev; otroci letnikov 4—9 na odrezok »C 3« — 200 g ovsenih kosmičev; ter nosečo ženo na odrezek »N 2« — 500 g pSo-nlčnega zdrobn. NaStcta živila bodo delilo sledeče mlekarno: Jelnlkar, Streliška 8; Flliplč, Sv. l>e-«ra o. 53; Onljot, Zabjak B; Gruden, CelovSka cesta; Hosta, Tavčarjeva 4; Ivane, Florijon-ska 10; ICiopčar, Jegličcvn 10; Jug, Blchvel-sova 31; Kovačlč Brnn., Sv. 1'ctra o. 60; KraSnja, Bohorlčovn 16; Mulej, Sv. Jnkoba trg; Novak Anica, Tržaška 11; Pretnar, Tr-žafika 88; Rižek M., Janšova 2; Seničar Fr., Stari Irg 30; Sopper M., Vidovdanskn 2; Sehleloher A., Celovška 21; Zorko, Gosposka ul. 14; Potokar, Pokopnliškn ulicn. 2. V istih mlekarnah dobi mladina od 10—18 let po 700 g orehov na odrezek »315« dodatno živilsko nakaznice DoMc (brez pre-tiskanih črt). Zbrane In nnlepljrne odrezko ločeno zn vsako živilo prodložijo mlekarno Prevodu, Gosposka 12 I, soba 10, 3. jan. 1945 v dopoldanskih uradnih urah. Delitev vermuta in žgnnjn 1. Lastniki ln lastnico tobačnih naknznio za meseo deecmhcr, Izdanih od Mestnega proskrbovalnega urada v Ljubljani (moški: liroz prettskn, žensko: z eno pretiskano vijoličasto črto) dobijo za december pol litra vermutn na odrezek »M.30«, oziroma »F.Ž42«. Cona za pol litra 80 lir. 2. Potrošnlik v Ljubljani, Ježlcl in Tolju dobijo za december četrt litra žganja na od-Tezek »Dcc-21« osnovne ilvilske nakaznico (brez pretiska ali z eno pretiskano vijoličasto črto). Navodono alkoholno pijačo za potroSniko mesta Ljubljane bodo prodajale od erode 20. do soboto 23. dec. sledeče tvrdke: Nabavna zadruga drž. žel. (Cesta 800 lot Ljubljane), Gostllnlčarskn nabav, zadruga (Kotnlkova ul.), I. del. konzumno druStvo (prodajalno: Kongresni trg, CelovSka c. 57, Cerkvena ulica in ZnloSka c. 15 in 26), Go-spodnrska zadruga (Dunajska cesta), Mestna nabavljulnn zadruga (Prečna ul.), Nubavlj. zadruga drž. uslužbencov (Vodnikov trg) ln Konzumno društvo Vič (Tržoika cesta). NaSteto tvrdko bodo prodajalo te pijače vsak dan od 7—12 in od 14—18. Zaradi zmanjšanja navala prosimo potroSniko, naj se po možnosti držijo v glavnem naslednjega redn: do srodo zvečer naj nabavijo pijačo po- s K m ZOBNA I VAN ■ fiV." ( . ■',. 7" , ■v f1-"''11' >k.R€MA troSnlkl » začetnicam A—G; v četrtek 21. 12. H—N; v petok 22, 12. O—lt; v soboto 8-2- Za zamudnike je določena naknadna prodaja 2. ln 3. januarja 1945 v Istih lokalih in pod ls>tlml pogoji Zbranb ia nalepljene odrozke ločeno za posamezno vrsto blaga prodložijo tvrdke Prevodu. Gsposka ul. 12-1, soba 10, dne 4. januarja 1915. Prodajo žganja v občinah Ježioa in Polje bodo uredili dottčni preskrbovalni uradi. Delitev jajc in kondenziranega mleka Otroci od 4—9 let dobijo na odrezok »C 4« nakazila mleka za december ter mladina od 10—14 lot nu odrezek »G 1« naknziln mleka zn december v mlekarnah, kjer prejemajo mlo-ko, po 1 Jajce na osebo. Istotam dobijo nad 60 let staro osebe po 1 dozo (380 g) kondenziranega mleka in sicer letniki: 60—74 nn odrozek »5. I.« nakaznice »Di (januar 1944) ter letniki nad 75 na odrezek »D 2« nakazila mleka za december. Mlekarne bodo dolilo ta živila v času od 19. do 23. decembra. Zaradi prevzemn blaga naj se omenjeno mlekarno zglnsljo v mlekar, skein odseku Prevoda, Mnistrovu 10, v pono-doljek 18. decembra, po možnosti zjutraj. Zbrano in nalepljene odrozke ločeno za vsako živilo predložijo mlekarne Mlokarsko-mu odseku Prevoda, Maistrova 10, dne 28. lo 29. docombra med uradnimi urainl. ♦ Delitev bonbonov Otroci in mladina do 18. leta v Ljubljani ter okoliških občinah Jožica, Polje, Dobrunjo, Rudnik in Dobrova dobijo v času od 18. do 31. 3(11. po 10» g bombonov na odrozek »104« dodatne živilsko nakaznice DoMn, DoMb in DoMc pri eni naslednjih tvrdk: Sumi (GradiSče), Jerns (Miklošičeva), Bonbon (Miklošičeva c.), Osct (Dunnjska cestn), Rosman (palača Bata) ln Vavpetlč (CelovSka cesta). NaStoto tvrdko bodo prodajalo bonbono samo na nakaznice brez pretisknnili vijoli-čnstih črt (t. J. snino potrošnikom mesta LjubiJnne); potroSnikl okoliških občin bodo prejeli bonbono v trgovinah ln v čnsu, kl ga bo določil njihov preskrbovalni urad. Zbrane In nalepljeno odrezko predložijo naStoto ljubljansko tvrdko Prevodu, Gosposka 12-1., soba St. 10, dno 2. januarja 1945 v dopoldanskih uradnih urah; trgovci okoliških občin pa obenem z ostalimi odrezki kot običano. Delitev sadnega soka Otroci in mladina do 18. leta ter nosečo žone v LJubljani ln okoliSkih občinah Jožica, Poljo, Dobrunje, Iludnik in Dobrova dobijo v čnsu od 18. do 31. XII. pri svojem stalnem trgovcu po 500 gr sadnega soka ln sicer otroci ln mladina na odrezek »405« dodatno živilsko nakaznico DoMa. DoMb ln DoMc tor nosečo žene nn odrozek »N-515« dodatne krušno nakaznice »N«. Zbrano in nalepljeno odrezke bodo predložili trgovci obenem z ostalimi odrezkl on običajen načid. Delitev graha Ljubljanski potroSnikl dobijo pri svojom stalnem trgovou na odrezek »Dec-27« (brez pretiska ali z eno pretiskano vijoličasto črto) 519 g graha. Zbrane in nalepljene odrezko bodo predložili trgovci kot običajno. Delitev čebule Od 18. do 21. t m. dobijo potroSnikl 0.25 kg čebule n« odrezek »Dec !4« osnovne živilske nakaznico (broz pretlskanlh črt), iz. dano od mestnegn proskrbovalnoga urada. Dodatno k zadnji dolitvi dobijo potrošniki na odrezok '»A-t« družinsko nakaznice 0.50 kg čebule. Čebulo bodo prodajali branjevci na živilskih trgih ln trgovci s sadjem ln zolonjavo na drobno. Prodajna cena: 17 lir zn kg. Razdeljevanje nakazil za mleko za otroke <1o t. leta, za osebe nad 75 let ln ca mladino letnikov 1S2S In 1921, Nakazila za mloko »n otroke do 9. leta, za osebe nad 75 let in za mladino letnikov 1928 ln 1929 se bodo doliln prihodnji teden. Vsak upravičenec mora predložiti živilsko karto za decomber, mladina letnikov 1928 in 1929 pn tudi uradni dokument o datumu rojstva (krstni list, družinsko knjižico aH Šolsko Izpričevalo). Nakazila se bodo deliin v mlekarnah od 8 do 13 In 14.30 do 16.30 po slodečem redu; v ponedeljek 18. XII.: Babi«, IJoherlet. Furlan, Jerman, .Turkovlč; v torek, 19. XII.: Kopljenik, KoroSec, Kovačič Angela. Kugovnik, Leskovlo, Lovko; v sredo, 20. XII.: Lupine, Medved, Počar, Plahuta, Rančlgaj, Samec; v četrtek, 21. XII.: Slnnič, Turk, Vulja-vec, Vidle, Vokač. Zorž; v potok, 22. XII.: Vrh. Kdor nakazila iz kakršnega koli razloga no bo dvignil v mlekarni, ga bo dobil pod omenjenimi pogoji šolo od 8. I. 1915 dalje v Maistrovi ulici 10 med uradnimi urami: 7.30 do 11.30. Ker brez novega nakazila od 1. januarjn mleka no bo mogel dobiti, nnj ivif—m vsak nakazilo pravočasno v mlekarni. Delitev mleka za letnik 1928 In 1929 bo objavljcnn pravočasno v časopisih. Zavodi naj dvignejo nova nakazila 28. "ti. med uradnimi urami tor predložijo novo snzname upravičencev. Opozarjamo strnnko Izven bloka ln Iz okoliških občin, da so znnjo nrnduje vsako srodo in soboto od 8.30 do 11-30. Opozorilo mesarjem Opozarjamo vse mesarje, da meso, kl R" ga delili 16, t. m. opravičijo v ponedeljek mod dopoldanskimi In popoldanskimi uradnimi urnmi ln v torek do 12. nfe na Provodu, Gosposka ulica 18-1., levo. St. 10. Zaradi zaključka obračuna se morajo mesarji hrezpogo no držati tega roka. Isto dni morajo opraviSfH meso tudi oni mesarji, ki ga prodajajo na bolniško karle. Koliko časa se da ohraniti film? Čez petdeset let je že vsega konec Ze več let se nam zdi kar samo po sebi umevno, da imajo kinematografi vsak tiden drug spored, časih tudi po dva sporeda. Ker je filmska proizvodnja na takem višku, se ta zadeva tudi v vojni ni spremenila. — Nasprotno »e film vsako leto čim bolj spopolnjuje, bodi umetniško, kar sc tiče vsebine, režije, predvajanja, bodi tehniško — glede na fotografiranje in iiltočo zvenov. Časih pa se občinstvo razveseli tudi ponovitve starejših filmov, in tedaj se človek vpraša, koliko časa morejo te občutljive celuloidne proge filmov prav za prav živeti. Dandanes imamo še filme iz pra-začetkov kinematografa, iz leta 1893, ki so Se povsem zmožni življenja. Filmi se ohranijo pri življenju nekako 50 do 70 let, če so shranjeni na način, kakršnega zdaj poznamo. Znanstveniki sicer upajo, da se jim bo že čez nekaj let posrečilo iznajti sredstva, ki bodo z njimi naši filmi neomejeno ohranjeni, za zdaj si pa pomagajo na ta način, da narejajo kopije od starih filmov, čim so ležali 50 let. Državni filmski arhiv v Berlinu je doslej zbral več ko 3 milijone metrov filmov, in velike filmske tvrdke imajo filmske arhive, ki so še bolj obsežni, tako ima na primer filmski arhiv filmske tvrdke UFA 20 milijonov metrov filmov. Kako pa sc v arhivih ohrani dragocen material, ki ga deloma ni mogoče nadomestiti, ker predstavlja svetovno-zgodovinsko le enkratne časovne dokumente? Filme hranijo v prostorih, ki )e v njih zmeraj ista temperatura. Izkazalo je je, da je najbolj ugodna temperatura za to 14 stopinj. Prostore jc treba tudi redno zračiti. Filmi so spravljeni v vulkaniziramh škatlah, nc pa v škatlah iz pločevine. Ker skozi škatle vsak čas prodira zrak, zato filmi ne postanejo krhki, kar je največja nevarnost zanje. Priiemati »e pa sme filme samo z volnenimi rokavicami, saj se občutljiva zgornja plast filma poškoduje koj, če ga primemo z golimi prsti. Kakor so poslednja leta dognali, se filmi najbolje »ohranijo v kafri, ki je hkrati tudi jako poceni. V sleherni filmski škatli ie po ena, 10 cm dolga paličica kafre Ker filmom škoduje sleherna, bodisi dnevna ali električna svetloba, mora biti v prostorih arhiva le rdeča ali jako slabotna rumena luč. Kaj je novega pri naših sosedih? S Koroškega Na cesti se je ponesrečil 67 letni te-sar Valentin Wernig iz Celovca, ki je tako nerodno padel, da si je zlomil več reber in so ga prepeljali v celovško bolnišnico. , Na vzhodnem bojišču je padel desetnik Anton Končar, zadet od sovražne krogle, Z Gorenjskega V Medvodah je umrl ščetarskl mojster Karel Zaje, ki zapušča ženo Angelo in hčerko Anico. Umrla je posestnica Frančiška Skr-janc, stara 59 let, v Duplicah pri Kamniku. S Spodnje Štajerskega »Prehuda luč« s tem naslovom je v »Tagespost!« izšel članek, ki pravi, kako so v prejšnjih stoletjih, pa tudi še pred 50 leti skoraj vsi ljudje delali ob razsvetljavi sveče, ki pa niso tako svetlo gorele kot sedanje. In ko so zagorele petrolejke, so ljudje dejali da je to »prehuda luč«. Kasneje in — zdaj — nam ni bila in nam ni že nobena luč zadosti svetla, s čimer smo sl tudi pokvarili oči in ima že kar vsak tretji človek naočnike. To povemo I zato, da ljudje ne bi toliko ugovarjali, 1 kadat slučajno električne luči ni in če si moramo svetiti s svečami. Na milijone in milijone ljudi pa je doseglo svojo slavo — brez električne luči . Jeidlni pribor v prtljagi za zaklonišča ne sme nikomur manjkati, opozarja »Tagespost«, saj dandanes povsod primanjkuje potrebno orodje. Is Hrvaške Podpora Banja Luki. Hrvaška vlada je nakazala banjaluškl mestni občini podporo 30 milijonov kun za razdelitev med prizadeto prebivalstvo pri letalskih napadih na mesto in pri zadnjem tolovajskem pustošenju, Na Sušaku je umrla Uršula Skoda roj, KUmenčifi. Božično obdarovanje Zimske pomoči je naša skupna narodna naloga. Ne odprimo le denarnic, pregle jmo tudi stare sklade v omarah in predalih Naznanila Iiub3{enskih prireditev Operno gleda.U3f e Opera- Nedilia, 17. decembra, ob 17: »Rdeča kupica«. Mlailinaku predstava. Cono od 60 lir navzdol. Torek, 19. dreembr«, ob 16.30: »Cllvla«. Opera. Rod A. V torek, 19. decembra so za predstavo »Cllvla«, Red A, v veljavi vstopnice, datirane z dnem 7, decouibru, ko jo bila prod-«:nva odpovodana, D. Gorlnšek - S. Hubad »Rdeča kapica«, vosela pravljica v 8 dejanjih. Osebo: Ma.dn, Imenovana Bdeča kupica — Barblčeva, Jera, njena mati — ZainDjčova, slric Matije, čov-Ijar — Zupan, strina Mina, njegova žena — Pollčeva, botor Bodeč, krojač — M. Kan-oin, babica — Kačlčova, loveo — Humor, Volk — pianeckl, 2nba — Oolieva, Medved — Marenk, Lev — Oregorin, Dobra vila — GorlnSkovn. — Prvo dejanje v Majdinem domu; drugo dejanjo v gozdu; trotjo pa prod babičino ko3o. Dirigent S. Hubad, rev žisorka M. Slavčeva, koreograf P. Golovln, scena inž. E. Franz, N. Postal »Cllvla«, opereta. Osebo: F-W, Potterton, finančnik Iz Chicaga — Mil-člnskl, Cllvla Oray. filmska Igralka — Bu-kovčeva. Juan Dauilgo — Koron, Jola. nj»-gova sostrlčna — Barblčova, Lelle Down. poročevaleo - U. Sancln. Caudillo, krčuiur — KoroSec. Dlaz, stotnik - Hurner. Vald. v I o. kriminalni Inšpektor - BoStJatičI«, predsednik sodišč* — Skabar. Pepe Sule -Zupan, filmski režiser - Frellh. filmski lgraloo — Brajnik, filipska Igralka — Po-nlkvarjova, Laya — Japljova, prvi gaucho — Kobal, Amaoonka — Oolieva. Kraj: V Južnoameriški republiki Bollguay In oko Mol. čas: sedanjost. Bolo plefet« JaptJeva ln Pogečar. Drama: Nedelja, IT, decembra, ob 14: »Kar hočete«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 18. docembra, ob 16.30: »Poslednji mož«. Promlera. Red Premlerskl. Shakespeare »Kar hočete« Osehe: Or slno — Drenovec, Sobustljan — Nukerst, An ^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■a"aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa V ponedeljek bo izšla nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« VRNILA SE JE HENRY BORDEAUX Zgodba se vrši med tujsko legijo v Maroku. Mlado, plemenito dekle se zaradi nekega umora odloči za bolniBko strežnico med vojaki, da bi ostala nepoznana. Vanjo se zagleda pogumni poročnik, razvozlja njeno skrivnost, toda slika umorjene žrtve s toliko šilo pritiska na mlado bolniško strežnico, da se za čas še odreče ljubezni, ker čuti, da še ni oprala greha, kl ga je zagrešila nad žrtvijo. Knjigo boste brali z užitkom, zakaj globoka etika, ki diha iz zgodbe, vas bo zgrabila z vso silo. Knjiga vam bo v začetku tedna na razpolago v vsoh -."TrcvBV-f. ..-"tc-T-c* knjigarnah in trafikah. HCM tonlo - VI. Skrblntek, Pomorski kapitan - 1' Kovič. Valentin in Curlo - Bileuc In Mlklnvo, Vilet Tohtjs itig - Peček. Vitel Andrej Bledica - Jun. Malvolio - Grcgorln, Fubijan In Noreo - liorlnSek lu Sever, Ka-puclu - Lipah. Vodja blrlče« - Verdonik, Olivijin sluga - Kantrosen. Ollvlja -ričeva. Viola — Rnibergerjova. Murlja — Svetflova - Bežlseri prof O lesi. Scena: arh. tut. Frani E. Kostumi: t) Kačerjeva. •Oddaiolthii snuptna Jitranilu primerit* RADIO UUBUANA Dnevni spored za iT. drreiuberi 7 Poročilu v nemščini — 7.10 Veseli zvoki za nedeljsko jutro — 8 Pronos službo božjo iz stolnice — 8.45 Poročila v slovenščini — 9 Prenoa osrednjega nemškega sporoda — 10 Poročila v noinščinl — 10.15 Pronos osrednjega nemSkega sporeda — 11-30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koneort — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12.40 Nemški ljudski koncert — 14 Poročiln v nemščini — 14.111 Pozdrave iz domovine izvaja radijski orkester s »odolovanjeni komornega zbora pod vodstvom D. M. Sijnnca — 15 Ko stara kitara zvoni — 15,45 15 minut za podeicjjo, ini. Erik Eiselti Dobre in slabe strani plo-monjenja v sorodstvu — 16 Koncert. za vojake, vmes 17 Poročila v nomSčini In slovenščini — 18 Nesmrtna glasba nemških skladateljev - 19 Klavirska glasba - 10-30 Poro čila v slovon. — 19.45 Kaj prinaša prihodnji tedon — 20 Poročila v nemSčinl — 20.15 Pronos osrednjega nemškega sporeda — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi M. Vodoplvee — 23 Olagba pred polnočjo, Dnovnl spored za 18. decembcr: 7 Poročila v nemSčinl — 7.10 Jutranji koneort, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročiln v uomščiui — 12 Napoved sporodn, nato opoldanski konoert — 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položnju ln poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14,10 Vsakemu nekaj — 15 Pronos osrednjo-gn ncmSkoga sporeda — 17 Poročiln v nemSčlnl ln slovenščini — 17.15 Pisano polje, daj židane volje — 18.30 Olasboua modlgra — 18.45 Segave besodo: Danilo Gorlnšek bo-ro svojo humoreska — 19 Sramel »fitlrje fnn-tjo« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pronos aktunlncga prodavanj« — 20 Poroči, la v nomSčini — 20.15 17. opernega sveta, glnsbo iz oporo »La Bobenio« izvaja radijski orkester pod vodstvom Dometra Zebreta, sodelujejo snpranistkl Ksenija Vidnll ln Drngicn Sok, tenorist Janez LipuSčok, bn-ritonist Vekoslav Janko ln basist Friderik LupSa — 21.30 Drobni napevl — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Pod palmami — 23 Glasba prod polnočjo. GUNN AR GUNN ARSSON: Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman Niti roko ni premaknili ko so se mu moški približali. Finnur mu je segel pod eno pazduho, zdravnik Pall Brandsson pa pod drugo. Vstal je ko sta ga potegnila kvišku. In medlo, brez volje, s topim, ugaslim pogledom je šel z njima domov v župnišce. Blidino truplo so vzeli iz jaime in ga odnesli v cerkev. Ondi so ga položili na oder in cerkev zaklenili. Ko sta Finnur i.n zdravnik posadila Sero Stivrlo na gugalnik, je počasi dvignil glavo in v ugaslem pogledu se je nekaj prebudilo- »Kje ie Blid?«'je vprašal. »Ali sta kaj videla Blido?« Nato mu je pogled iz.nova ugasnil in glava "mu je omahnila na prsi. Šest in dvajseto poglavje. Čas jc mineval •.. Stop, stop so re-kale minute in padale kot težke kaplje v močvirje časov... šum, šum jc reknlo močvirje časov tam, kjer je motni tok iz svojih blatnih luž našel pot v potoško strugo dni... in potok 81 reko let.. dni se je vil počasi dalje v Reka let je častitljivo porivala svoje hrumeče vode proti veletoku čas;.v... Velctok časov pa se jc, nemo valil dalje, dokler ni lzipraznil svojih voda v morje večnosti... V poslednjih desetih letih se ni kdo ve kaj spremenilo v Holnief.jordu. Razen tega, da so nekatere hiše podrli, da so druge precej raz.padle in da so sezidali nekaj novih hiš, ni občutiti nobenih zunanjih sprememb. Vendar je treba v zvezi s spremembami omeniti temne brzojavne drgove, ki zdaj ob tanki, krhki, pojoči in drhteči žici vodijo od tod čez hribe v daljni svet. Drugega pa res ni nič. V Holmefjordu ljudje še ne vedo, da je moči brzojav uporabljati še za kaj drugega ko za naročilo soli, če je ribji lov nepričakovano dobro uspel, ln pa da lahko stojiš na koncil brzojavnega voda in prisluškuješ vsemu tistemu nemirnemu življenju, ki brni zunaj v svetu — daleč od ilolmefjordia. Poleti so gnetejo ženske krog če-brov na nabrežju, pozimi sneži, — vse, kakor časih. Le tvrdka Scheving in sinovi, ki je še zmeraj edina prodajalna v tem kraju, — je naročila nekaj motornih čolnov in zmanjšala število čolnov na veslanje. Skladiščnik Sali, ki ženske na obali še zmeraj delajo in vzdihujejo pod njegovim pozornim pogledom, ie postati malo bolj okrogel in še malo bolj raca s s svojimi ukrivljenimi nogamt. Godrnja pa še zmeraj. Finnur z Vndija se je pred desetimi leti izselil v Ameriko r. vso družino in z malo lielgo, pastorjevo hčerko. Ljudje so že nnnj pozabili. Bjiirg z Bergija ima že veliko otrok od raznih očetov. Kje je bil Marko, tudi Tolažba vdove imenovan, pa nihče ne ve, ker ni dal nikdar več nobenega glasil od sebe. Vdova je umrla in ntene hčere se razkropile na vse strani. Pall BrancTsson, zdravnik, je bil nn lastno prošnjo premeščen. Nn njegovo mesto jc prišel mlajši zdravnik. Faktor Thordsen, ki je že deset let nemi član deželne zbornice, uporaben lc v brezpomembnih komisijah, se ni še kar nič ivistarnl. Prej ko slej se zj ltrnj «am sprelit,ja okoli in se nato še nadalje v> "vojt nivarni mbava z namišlienimt. a izredno važnimi razgovori- A zdaj ima časih poslušalca — visokega, sklonjenega, strtega moža z dolgimi, beli- mi lasmi in belo brado, ki topo sedi zraven, posluša dolgovezno razkladanje faktorja, ne dn bi kaj slišal, in gleda njesove živahne kretnje, ne da bi jih videl. Faktor je pn vesel svojega nemega poslušalca, ki — vsaj nič ne raznaša. Ta poslušalcc je tnko zvan i »zmešani pastor« — ali tudi »naplavljeno truplo« ali »galeb«, ker si časih domišlja, da je galeb in nato mnlm z rokami in hoče zleteti. Nikdar pa ga nihče več ne naziva z njegovim pravim, prejšnjim človeškim imenom: Sera Sturla Stein^son. »Zmešani pastor« živi v stari Kri-tijevi koči. Dobil je tudi dovoljenje, da se sme voziti z njegovim čolnom, ki sa Kriti ni bil nikdar plačal. Lovi ribe in se s tem preživlja, vendar bi bil že zdaVnaj od lakote umrl, če bi se ne bili ljudje zavzeli zanj. posebno še faktor Thordsen, in mu dnli !<••>} jesti, kadar je že do smrti lačen zakaj, prej ne prosi ničesar. Sicer je pa povsem neškodljiv in niti muhi ne prizadene nič zalega. Nn cesti se izoune glistam, nabira rako-vice, ki ležijo na obali okoli, v vedro, ki ga potem v svojem težkem čolni: odpelje na morje in ondi strese v vodo. Kadar ima svoje hude trenutke, te-lij hodi od hiše do hiše in povsod i/.prašuje: »Ali sto kaj videli Blido?« Tedaj ljudje odklmavajo, češ da je niso videli. »Danes je ni bilo h k«.ilu, veste,« ie opraviči in gre spet na,.rej. Nič ne z«'ežs Če ljudje to vprašanje preslišijo in hočejo pogovor o tej mučni zadevi obrniti drugam in mu ponudijo jedi in pijače,Zmeraj le odkima in gre dajje. Povsod vpraša isto. Ko povpraša že po vseh hišah in dobi povsod isti odgovor, gre domov v svojo kočo. In potem ti utegne ondi dolgo sedeti kalnih, rnziskujočih oči, • endar mu je nemogoče, da bi «e zavedel tega, česar bi so rad spomnil.. Večkr..t in ob vsakem vremenu ga videvajo ljudje na bregu pod župni-ščem. OncTi sedi v pesku z obrazom proti fjordu, in se igra s pisanimi kamenčki, ki jih potem skrije v duplino med čermi nad bregom. In medtem ko sedi in se kamenčka, poje zmeraj eno in isto pesem. Ljudje, se mu nič radi ne približajo. A kadar je tiho vreme, lahko razumejo besede. Sicer jim je pa znana pesem, ki jo njegov žalostni, na pol st rti glas tako samotno in zapuščeno odnaša čez večno spreminjajoče se vode: »Luna, luna, vzemi mc, gor k oblakom nesi mc, ondi mnti volno češe. svežo, belo kn,kor sneg.« KONEC. MALI OGLASI SLUGA za vsa dela se sprejme v stalno službo. • Naslov v upravi »SI.« pod it. 10883, Ib FANTA in DEKLE sprejmem v službo po Božiču na kmetijo. — Ljubljana, šiška, Vod-nikova c. 56. Hočevar. SOBARICO spretno in pošteno sprejme takoj v dobro in stalno službo hotel »Bellevue«, Ljubljana. SLUŽKINJO res dobro in pridno, samo k dvema osebama, iščem za sredino mesta. — Pogoji zelo ugodni. Naslov v upr. >Slov.« pod št. 11033. SPREJ1VTEM HIŠNIKA vajenega obče gospo, darskega in vrtnega dela proti primerni plači in stauovanjem, obstoječe iz sobe in kuhinje. Sopomoč žene pri delu dobrodošla. Vpoštev pride tudi krepak, zdrav vpo-kojenee. Ponudbe z navedbo starosti etc. na upravo »Slovenca« pod naslovom »Pošten hišnike 109S4. (b DELAVCA SKLADIŠČNIKA za papirno stroko isprejine »Pa.pirografi-ja«, Ljubljana, Rimska cesta 2. Pismene ponudbe. (b ZOBOTEHNIšKO PP \KTIK ANTKO z malo maturo sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11000. _(v SOBARICO spretno in po; no — sprejme takoj v dobro in stalno slu/bo hotel »Bellev ie«, Ljubljana. SPREJMEMO TAKOJ pisarniško moč in tekačico. Merkur, Puharjeva 6. HLAPCA h konjem, poštenega, zanesljivega, vajenega kmečkih del. sprejmem takoi. Ljubljana, Trnovski pristan 20. SLUŽKINJO k tričlanski družini, mirno in polteno, vajeno vsaj nekaj gospodinjskih del sprejmom. Naslov v upravi »SL« pod št. 11091. (b KUHARICO samostojno k 3 , članski družini iščem za tnkoj. Vprajioti Jam-nik. Cesta na Rožnik št. 9. (b DEKLE pridno in pošteno dobi stalno slu/bo. Vajena vseh hišnih del. Nastop s 1. jan. Prednost dekle z dežele. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11053. SLUŽKINJO sprejmem za notranja in zunanja dela. Nasl. v upravi »Slov.« pod Št. 10956. (b F Službe 1 1 B KUHARICA samostojna, ki opravila tudi druga hišna dela išče službo. Po-uutlbe na upravo »SI.« pod »Samostojna« — 10828. (b POSTREŽNICA išče službo samo za dopoldanske ure za pospravljanje sob ali kaj sličnega k boljši družini. Nnslov v upr. »Slov.« pod št. 10991. Sobe I išie*o g PREPROSTO SOBICO iščem. Plačam v protivrednosti. Ponudne v upravi »Slov.* pod šifro »Drva« 11071. SOBO ali sobico išče gospod. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Natura-lije II.« 10998. (s Šobe B oddalo g SOBO (stanovanje) nudim ženski, ki bi hotela pomagati v gospodinjstvu (po dogovoru). Naslov v upravi »SI.« pod št. 11078. | Kolesa | MOŠKO KOLO /nanike »Torpedo« — prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod Št. 10877. Damsko in moško KOLO zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. OTROŠKI TRICIKELJčKI za 1—3 let stare ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. g Pridelki | KI PIM STF.I.JO ali slamo, dam tudi gnoj. Poljanska c. 51. GNOJ zamenjam za repo ali peto. Naslov v upravi »Slov.. pod it. 10161. CBBHnHIlHIHMUUUMH Božično obdarovanje potrebnih je naša skupna narodna dolžnost: Pomagajmo zatorej Zimski pomoči! IEL KINO »MATICA«™ Borba znamenite pevko in male abitu-rientke v glasbenem filmu »FESTIVAL V SOLNOGRADU« | V glavnih vlogah: VU!y Birgel, Lil Dagover P r e d s t a v e ob 1«, 14, 1« ln 18. tEL KINO »SUMA« Film po motivih psihološko globoko zasnovanega Henrik Ibsenovega dela »NORA« Luise Ullrich Viktor Staal. P r e d s t a v e ob 14, 1C In IS. KINO »UNION« "" Plesalka — kmetica »TAKŠNA MI UGAJAŠ« Gusti Hubor Wolf Albach Retty Predstave ob 14, IS In IS — matineje do nadaljnjega odpadejo. KINO »KOOELJEVO« Teleton 21-91 Zona »pada k možu! »GOSPA SILVELINA« Hoinrich George, Maria Tasnady, Carla Rust, Paul Riehter Predstave ob 14, 16 ln 18. craaBaKiBBBBflBaaBBffnaaeBnnBB ¥arčn]te z elektriko! BBB9BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB I Vajenci | Frizersko VAJENKO sprejme tnkoj salon tiJUl) Aleksander — Kongrggni trg 6. (v iJMniL-I RJUHE, KAPNE in drugo posteljno perilo kupi vsako množino Hinko Privšek — Gradišče 7. (k STARE STROJNE DELE tudi neuporabne, kupi Strojno tehnična pl. iarna, Rimska c. 13. telefon 37-53. POZOR! rvupujeui vreče ln vse tekstilu« odpadke tei Plačam po najvišji ce-o t. GHtBhNt Alojzij, oallusovo nabrežje 39. Ljubljana. k FROTIRKE brisače, kuhinjske bri-salke kupi vsako množino llinko Privšek -Gradišče 7. (k PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Stroj« št. 39. — 10944. DAMSKE PLAŠNE zimske v modernih barvah, samo dobro ohranjene kupi Iliuko Privšek, Gradišče 7. KUPIM nalivno pero znamke Watterman, Pelican, Soenecken, Kovveko. Montblnne nli drugje. Po udbe na upravo »Slov.« pod »Nalivno pero 555« 10974. (k JEDILNE SERVISE kavine servise, skodelice, krožnike, kozarce, kupuje stalno Hinko Privšek, Gradišče 7. (k NEVESTINO OPREMO kupim takoj! Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Oprema« 10977. PODOBICE eiarinske bo/jepotne, bratovske in druge iz molitvenikov ter bož-jepotne kniižice, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »llagio-grafija« 11034. (k NASLONJAČ tapeciiran. ČLst in v donrem stanju kupim. Ponudbe na upravo »Slov.c pod »Takoj« 10994. (k BLAGAJNO. manjšo »Wertheim« — dobro ohranjeno, kupimo. — Ponudbe nn upravo »Slov.« pod »Blagajna« 11094. VREČE IN KARBID kupimo. Plačamo zelo dobro. Merkur - Puharjeva 6. OBLAČILA boljša, vseh vrst kupuje tvrdka »Promet«, nasproti k rižanske cerkve. DALJNOGLEDE in pisalne stroje kupuje tvrdka »Promet«, nasproti križanske cerkve. MANJŠE DARILO lepo, primerno za gospodično kupim. Ponudbe n>a upravo »SI.« pod »Darilo« 11052. I Posestva I IHšO Z VRTOM staro ali novo, znotraj bloka kupim. Ponudbe na upravo »SI«, z navedbo cene pod značko »llišu z vrtom« 11031. (p KUPIM trgovsko, stanovanjsko hišo ali vilo, v središču Ljubljane. Dva do pet milijonov lir. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Pravočasno prodali« 10980. (p ZAMENJAM 4 stanovanjsko hišo. popolnoma novo, 1 uro od Ljubljane, za hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hiša« 110S7. KUPIM! Kdo proda po zmerni ceni že ponošeno črno obleko za predelavo prvošolčku - befiunčku. Vaše naslove z navedbo časa za ogled pustite v upravi »SI.« pod »Dobrotnik« 11062. KUPIMO OGLJE vsake količine, vreče, karbid in železne sode. Plačamo izredno dobro. Merkur, Puharjeva 6. OTROŠKI VOZIČEK kupim ali zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10968. (k ŽENSKE GOJZERJE št. 38 kupim - nli plačam v gotovini. Nasl. v upravi »Slov.« pod št. 11036. (k KUPIMO 2 gumi dire, nosilnost 4 do 5 ton, 1 betonski mešalec. 1 tricikelf, nosilnost 300 do 400 kg. 2 elektro-motorja 7 do 10 HP, vse v novem ali ra.bljenem stanju. Pismene ponudbe pod »Dobro plačamo« nn upravo »SI.« pod št. 11043. STAVBNO PARCELO kupim do lir 250.000, najraje za Bežigradom ali v okolici Sv. Križa. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »250.000«. 11063. (p ZEMLJIŠČE peščeno, prodom. Ponudbe na upruvo »SI.« pod »Pri Ljubljani« — 10999. (p LEPOSLOVJE slovensko in tuje tev ostale jzvirne knjige m prevode kupuje jaoez Dolžan, knjigarna — Stritarjeva ulica. MOHORJEVE KNJIGE stnrc in nove, kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zbiratelj« 10995. KUPIMO: IT. zvezek Wcllsove »Svetovne zgodovine«, vezano ali pa tudi ee- j lotno delo. Liudska I knjigarna v Ljubljani. PRODAM SKUPNO: Gospa Curie, Katarina Velika, Samotni Kre-šin. Gumijeve plantaže, Marlin Eden. Kraljica Viktorija, Kapita-novi. Povest o bobrih ljudeh. Kaplan Martin čedcrmae, Matija Gor-j«in. šinartinska c. 1. 1 Šiv. strojT$ Rabljen ŠIVALNI STROJ za domačo uporabo — prodam. Pred škofijo St. 19. B Obrt l Kdor Se ni prijavljen za POPRAVILO ČEVLJI V nai se prijavi pri: Subic Franc, čevljar, Korytkova 26. j Prodamo | DOUBL BLAGO ta zimsko siikujo. proda Hinko PfivŠek — Gradišče 7. (1 PLATO VOZ s sedežem, nosilnost 3000 kg naprodaj. — Ogled: Ulica 800 lel Ljubljane 17. VODOMER kompletni proda Hinko Privšek, Gradišče št. 7. _(1 MOŠKE OBLEKE razne barve iu zimske suknje proda Hinko Privšek, Gradišče 7. DEBELIN redil ni prašek za živino hitro debeli in omasti vaše prašiče ter jih istočasno varuje kužnih bolezni. — Debelin 10 lir. - Preprodajalci popusti Izdeluje lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana. ELEKTRIČNI REŠO in kuhalnik — proda Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 OTROŠKO POSTELJO belo. leseno, novo, še nerabljeno, dolž. 150 cm, ugodno prodam. Galctova ulica 9/1. KAMGARN siv, za moško obleko, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. HUBERTUS PLAŠČE otroške, proda. Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 USNJENI KOVčEG proda llinko Privšek, Gradišče 7. (I VOLNENO SUKNO predvojno, modro, primerno za smučarske drese, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA KMU60VIZNMA LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITAEJEVA 6/II v svoji črtalnicl razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako Izvrši tudi vsa drngn knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvali. Posebni oddelek zn izdelovanje domskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic. kovfegov in drugega g a I o n -t e r I j s k e ga blaga Vam nndl te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsak jas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! PENDEL URO proda Hinko Privšok, Gradišče 7. (I OTROŠKO KOŠARO na stojalu z žimnico, vse skoraj novo, prodam ali zamenjam. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 11035. Bosansko PREPROGO proda Hinko Privšek. Gradišče 7. (1 APARAT za trajno ondulaeijo, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 3 STOLE nove, netanecirane — proda Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 KROMPIR ,.nije? Zoper gnilobo uporabljajte sodobno sredstvo: Inž. Prezljev »NEGNIL«, Wolfova 3. KRASNA DARILA! Nova damska usnjena torbica, glase ženske rokavice, nove frotir-ke, bela koptenina, ženske nočne srajce, korzeti, svila, idrijske Čipke, krasna lesena šatulja, sedeča kopalna banja, nekaj azbesta. ~dda se le v zameno. šlška, Gubčeva ulica 17/11., desno. ŠTEDILNIK zidan na dva obroča, prodam. Noslov v upr. »Slov.« pod št. 11054. ZA MOČNE ČEVLJE št. 45 zamenjam karkoli. Ponudbe na upr. »Slov.«* pod »Deželan« 11088. (1 MOŠKE ČEVLJE št. 44 dobro podkovane, nove, zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11077. ŽIVILA raznovrstna so Vam kvarijo? Glede uničenja škodljivcev kakor tudi glede pravilnega načina shranjevanja se posvetujte » strokovnjakom - fitopatolo-gom. Inž. Prezelj, pooblaščeni agronom — Wolfova ulica 3. OTROŠKA POSTELJA in novo stavbeno okno v svetlobi 95X140 naprodaj. Cesta na Loko št. 22. KOSERVATOR stroj za vlaganje so-čivja, nov, prodn Hinko Privšek, Gradišč« št. 7. L (I MOŠKE čEVLTE nizke, rjave, skoraj nove št. 42, prodam. Groharjeva 2, dvorišče. USNJEN KOVčEG Ifcp, velikost 45X29X13 cm ugodno prodam. -Groharjeva 2, dvorišče. IGRAČO spalnico za punčko, tudi posamezne dele, prodam. Tržaška c. 1, pritličje, desno. KOVčEG toaletni, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. ŠPEHA Eol kg dnevne pfireie oste imeli, če sodobno redite-pitate Vašega prnši&a. Navodila pri strokovnjaku: Inž. Prezelj, Wolfova 3. 2 PREŠITI ODEJI novi, vatirani z belo vato, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11051. JOPE plišaste in volnene — proda Hinko Privšek, Gradišče 7. LINOLEJ TEKAČ prvovrsten, 9.40 m dolg zamenjam. Lesjak — škofja 6. VEČJO PEč na žaganje, prodam ali namenjam za žaganje. Rožna dolina cesta II./29. BLAGO za moško obleko in pohištvo (kavč) prodamo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11069. DAMSKI PLAŠČ modre barve, naprodaj. Bajželj, Beethovnova 16, klet. G u Kalnega KONJA prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11060. MOŠKE ČEVLJE št. 42, nizke, rjave, nove, plašček za 5 do 7 letno deklico, čevlje št. 35, nizke, vse predvojno blogo, prodam ali zamenjam. -Naslov v upravi »SL« pod št. 10927. (1 FOTO APARAT VoigtlHnder-Brillant in Kodak proda Hinko Privšek, Gradišče 7. MOŠKI ČEVLJI nizki in visoki od št. 42—44, gojzerji št. 37, dobro ohranjeni ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10958. (1 ZA BOŽIČ primerna damska darila, okrogla stenska ura, nov kovčeg, ugodno naprodnj. Naslov v upravi »Slov.« pod šf. 10959. (1 ŽLAHTNA DREVESA visoka, srednja, nizka, močna, takoj rodeča, ugodna saditev, prodaja vrtnar Pod hribom št. 40. (1 ZIMSKO SUKN.TO črno. predvojno bla^o, prodam po zmerni ceni. Pavšičeva 8, šiška. (1 SUKNU tcmnoinodra za fanta 15—18 let starega, prodam ali delno zamenjam. Krakovski nasip št. 26, pritličje, levo. patentne posteljne mreže, otoinune, mo dorne kauče in fote Ue nudi solidno ln pc nizki ceni RUDOLF RA00VAN tapotnik LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 IGRAČE: pupe, vozičke in posteljice za pupe, slona, medvedka, gugal-ne konjičke kamnate stavbenice, kino aparate aeroplančke, merklinc, vlak, atto, Štedilnik, račke, papige, šah, sanke, kla-virček itd. proda Hinko Privšek, Gradišče št. 7. KROMPIRJA koruze itd. primanjkuje. Pri reji prašičev pa izgubljamo po nepotrebnem polovico dane hrane, t- Glede boljše izrabe hrane se v svoj lastni dobrobit posvetujte s strokovnjakom: Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. MIŠI, POGDANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge, riji Anton Kane, Židovska ulica 1. VISOKE ČEVLJE št. 42, črne, zamenjam zn istotake št. 43. -Naslov v upravi »SL« pod žt. 10935. (1 VEČ IGRAČ zelo dobro ohranjenih zamenjam. Gasilska c. št. 6/1., desno. (1 DRSALKE razne vrste in velikosti proda Hinko Privšek, Gradišče 7. PEČ »Premier« št. 20 in železna postelja naprodaj. Poizve se v trafiki Sv. Petra nasip št. 23. POSTELJNE VLOŽKE mrežaste proda Hinko Privšek, Gradišče 7. KRASNE IGRAČE: opremljen voziček za lutko, velika porcelanasta lutka, oblekce, klobučki, čeveljčki, velik s fajanso obložen štedilnik na kurjavo, garniture jedilnih in kavnih servisov ter pribora. einajli-rana kuhinjska posoda, steklcnina, keramika itd. — izredno lepa darila deklicam za Božič v povsem brezhibnem stanju — se prodajo. — Ogled vsaki dan do vštevši 23. t. m. med 14. in 15. uro. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10971. ŽELEZNE POSTELJE in posteljne omarice z marmorno ploščo proda Hinko Privšek — Gradišče 7. (1 MOŠKE GOJZERCE št. 41—42, nepremoč-Ijive, ter lepo punčko vel. 65 cm, prodom ali deloma zamenjam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10976. Otroško POSTELJICO medeninasto v najboljšem stanju proda Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 Več otroških VOZIČKOV »igrače«, novih, lepo izdelanih, moderna oblika — naprodaj. Ogledajo se pri: A. Janežič, pleskar in so-boslikar Ciril-Metodo-va ulica 66, dvorišče -na koncu Artilerijske vojašnice. ČAJNI SERVIS pristni japonski, krasen izdelek, proda — Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 KRZNENO JOPO črno, dobro oliranjeno prodam ali zamenjam. Ogled v torek in sredo od 14—17. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10960 (1 KRZNENE BOE ovratnike in mufe — proda Hinko Privšek. Gradišče 7 (1 VOZIČEK Z DIRO prodam. Kolodvorska ulica 23. (1 MOšKO PELERINO nopremočljivo proda Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 ŽELEZNO POSTELJO zložljivo, prodam. — Sv. Jerneja cesta 3. vrata 3. (1 OTROŠKE PLAŠČE krznene, bele. prodn Hinko Privšek, Gradišče 7, ' (1 2 ZIMSKA PLAščA za 10 in 15 letne dečke. 1 gumiran dežni plašč za 15 letno deklico in 1 nar moških nizkih čevljev št. 40. prodam. Ogled od 17. do 20. dee. od 13. do 15. ure. Povšetova ul št. 12._(1 PODGANE pokonča Tnž. Prezlje-vn »MTKROTAN« - pasta. Nešteto zahvalnih in priznalnih iziav. -Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene) mnsti. — Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. Križanka št. 167 1 2 3 4 5 0 1 8 9 10 U 12 lo 14 lo 16 1/ 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 23 29 3U 31 32 33 34 35 36 I 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 5 i. 53 54 55 56 57 58 59 60 61 Vodoravno-' 2. ime in priimek umrlega slov. časnikarja, 14. del kolesa, 16. kraj ob Soči, 18. izgubljena bitka, 19. osebni zaimek, 20. zver, 22. ko«, komad, 23. del dneva, 25. neozdravljiva bolezen, 26. bukov plod, 27. znamka za čevlje, 29. svetopisemski prerok, 30. južnoameriška država, 31. začetnici imena in priimka slov. pesnika, 32. tir, 35. ime hun-skega poglavarja, 38. arabski konj, 39. simbol kraljestva, 40. doba (tujka), 42. del njive (množ.), 43. kemični znak za germantj, 45. žensko ime, 46. pristanišče ob Črnem morju, 48. vzklik začudenja, 49. japonska mera, 50. tesna, 51. država v Aziji, 53. vrsta plina, 54. kmečki izraz za površinsko mero, 55. kurir (množ.), 56. del spovedi, 57. koroški medmet, 59. ruska reka, 60. javna proslavitev (tujka), 61. ura. Navpično- 1. največje veselje časnikarja in pisatelja pod 2. vodoravno, 3. vrh v Julijskih Alpah, 4. predlog, 5. trojanski junak, 6. rezerva v skladišču, 7. kratica za glagol, 8. vrsta pesnitve, 9. hribovito, 10. afriško pristanišče, 11. vodna žival, 12. predlog, 13. gojitelj perutnine, 15. azijska država, 17. vranji glas, 19. dišeče mazilo, 21. kratica za starejši, 23. hrvaška reka, 24. oče, 26. časovni veznik, 28. prijeten duh, 30. naliv (množ.), 32. kol, ki ga uporabljamo pri sajenju fižola, 33. osebni zaimek, 34. prebivalec države pod 51. vodoravno, 36. jarem, 37. raztelesevalec (tujka), 40. isti, podoben, 41. egipčanska sveta žival, 44. svetopisemske oseba, 46. vzhodni kri-vovcrec, 47. vrsta žita, 49. mlinska ko- I Glasba | Mojstrsko VIOLINO ali kitara zamenjam. Naslov v upravi »Sl.t pod št. 10931. PIANINO dobro ohronjen kn-pim. Naslov v uprnvi »Slov.« pod št. 10993. LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslužujte w telefon, ■ke številke kl pokllfe specialno tvrd-ko za oglaševanje ter popravila glasovlrje. fn harmonijev I o rile k. Zriojskega cesta 7/U, Ljubljana. Prodani KLAVIR znamke Stingl-Origi-nai, črn, nov. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Klavir Stingl 17« 10973. (k GLASBILA (rosli, čelo, citre, man. doline, bisernico, harmonike klavirske in diatonične in gramofone — proda Hinko Privšek, Gradišče 7. 2 VIOLINI koncertni z lokom — prodam. Nnsl. Rimska c. 13, pritličje, levo. GRAMOFON namizni in stoječ, znapike His Mastcrs Voice in Columbia — popolnoma nova, prodamo. »Rndioval«, Dal matinova 13. (g |_Stroji J STRUŽNICO skoraj novo, moderno 200X1500 mm z Norton, vodilnim in po-vlačnim vretenom z elektr. motorjem in vsemi tovarniškimi prodam. .ERŠIČ. Rimska cesta št. 13, telefon 37-55. SEPING STROJ 500 mm skobclnc dolž. In VRTALNI STROJ do 50 mm, skoro nova najmodernejša, proda ILERSie, Rimska cesta 13, telefon 37-55. VENECIIANKO moderno, skoro novo. nn dve ojnici kot polnojarmcnik proda ILERŠIČ, Rimska ccsla št. 13, telefon 37-55. I Denar t POSOJILO HrM"»0.«W *a dobo 6 mcsecev proti dobrim obreslim in več-knatni^ujtttrnnpiji iščemo za nabijvo stroja. Ponudbe pod »Invcsti. cija« na upravo »Sl.c št. 11097. Vse denarne tn trgovske posle izvršim hitro, točno In tolidoo. Priporoča ,e: RUDOLF ZORE Ljubljana Gledališka aL 13 TeL 38-10. STRUŽNICA in 2 vrtnina slrojn zelo ugodno naprodaj. — Merkur, Puharjeva 6. ELEKTRIČNI INFLUENC STROJ za razne eksperimente - pripraven za študij, ske svrlip - proda Hinko Privšok; Gradišče št. 7. (I APARAT ZA ELEKTR I7.IR AN JE kupim ali namenjam. Ponudbe: Poljanska c. 31/1. (k Zamenjam ali kupim ročno SLAMOREZNICO ra motorno slamorez- nico v dobrem stanju z doplačilom. Naslov pove uprava »Slov.* pod št. 10951. (k I Radio I KUPIMO RADIO in klavir. Merkur, Puharjeva 6. 1 Poizvedbe 1 STRANKA, ki je od 27. 11. do 9. 12. prejela v čevljarui Vogrinc v hiši Bata iz popravila zamenjano levo, visoko snež-ko, se poziva, da jo prinese v delavnico takoj nazaj, da ne bo imela neprilike pri oblasti. — Stranka je znana. DAMSKO ROKAVICO usnjeno, črno, sem izgubila v nedeljo popoldne od Pražakove po Slomškovi vojašnice po Prisojni do Bohoričeve. Poštenega najditelja prosim naj jo odda Pražako-va 3, pritličje, desno ali ▼ upravi »Slov.« DAMSKO ROKAVICO volneno, rjave barve, sem zgubila v nedeljo popoldne v tramvaju št. 4. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v Podružnico »5lov.«, Miklošičeva 5. DENARNICA z manjšo vsoto denarja je bila najdena. Nasl. v upravi »Slov.« pod št. 11059. | živali J LOVSKI PES lermač, 20 mesecev star, lep. se proda. — Papirnica Banovec — Tromoslje. (j S para lahkih KONJ kupimo takoj. Ponud. be na upravo »Slov.« pod »Povšetova 12«. 2 BREJI SVINJI prodam. I)i-"nnier 10, p. Brczovita. (j PSA ČUVAJA poljubne pasme kupi tovarna »Saiurnus« — Moste. Ponudbo vra: tarju. (j PRAŠIČA za rejo co. 30 kg tež-kega kupim, dam po hištvo v zameno. — Mišvel j, Ljubljanska št. 37, Zelena jana, (j rita, 51. arabsko moško ime, 52. kraj nj otoku jugozahodne Francije, 55. kemični znak za skandij, 58. dva enaka samoglasnika. Rešitev križanke štev. 166 Vodoravno-- t. Maraton, 8. Kobarid, 15. oreh, 16. R. D. (Riko Debcnjak), 17. sak, 19. so, 20. seme, 21. had, 22. ropo-tulje, 26. kan, 27. ad, 28. kip, 29 Ivana, 30. Ars, 32. ma, 33. pogin, 35. Ala, 36. organ, 38. pes, 39. Anam, 41. mrjo, 42. los, 44. Aron, 46. Erinije, 47. šara, 48. mu, 49. ves, 51. triki, 52. nad, 53. A. M. (Anio .Medved), 54. eremit, 57. aja, 58. Polica, 60. Tel Aviv, 61. kovinar. Navpično: 1. Mohač, 2. Arad, 3. red, 4. ah, 5. tropine, 6. od, 7. Katalo«ija, 9, os, 10. bojarje, 11. as, 12. rek, 13. imam, 14. denar, 17. sova, 18. kuna, 22. Rigo, 21 pi, 24. la, 25. ergo, 28. Kosovel, 31. Sala-din, 33. Peru, 34. nart, 36. orji, 37. Nora, 38. pamet, 40. mira, 41. mika, 43. Samar, 45. nema, 47. Šali, 50. siv, 52. nov, 55. re, 56. ti, 58. po, 59. Ca. Najlepša zahvala vsem. ki »le mi stali ob strani ali kakor koli izkazali pomoč in sočutje ob smrti moje edine, nepozabne hčerke NuSke vsem gg. zdravnikom in posebno zahvalo g. dr. Kesslerju, darovalcem cvetja, številnim prijateljem in znan-ccm, ki ste jo spremili nn njeni zadnji poti nn fnrno pokopališče k sv. Pavlu na Vrhniki. Vrhnika. Stari trg pri Ložu, Rimske Toplice, dne 16. decembra 1944. Neutolažljiva IVANKA SLUGA Vsem, ki ste našega dragega moža, očeta in starega očeta, gospoda Janeza Trkov posestnika in župana spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vencev, na« pa ob bridki izgubi tolažili in stali ob strani — izrekamo NAJ- ISKRENEJšO ZAHVALO. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, predstojništvu družb* sv. Vineencija Pavelskega, zastopniku g. prezidenta okrajnemu glavarju gosp. Maršiču za njegove poslovilne besede, predsedstyu občine Dobrunje, domobranski četi pri Sv. Urhu, šolskemu upraviteljstvu, policiji, zastopniku Prevoda ter vsem častitim sestram, ki so mu lajšale trpljenje v njegovi bolezni. Z a d v o r , dne 16. decembra 1944. ŽALUJOČA DRUŽINA t Ravnateljstvo in profesorski zbor Državne trgovske akademije v Ljubljani javljata, da je umrl 15. decembra 1944 gospod profesor Drž. trgov, akademijo in Abiturientskega tečaja Pogreb bo v nedeljo, 17. dec. 1944, ob pol treh popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Zavod bo ohranil odličnega vzgojitelja, profesorski zbor pa najboljšega tovariša v trajnem spominu. N. p. v m.I Ljubljana, 15. decembra 1944. EOt »čudaku tiskom« - Za Ljudsko tiskarnoi Joža &tamrtf - Herausgeber, Izdajatelj; Joško fcošelj - SchrilUelter, uredniki Jaak® Haln«