Leto LXV„ št. 116 Ljubljana, torek 24. maja 19)2 Cena Din i.— Izdaja vsak dan popoktoe, tzvzemsi nedelje in praznike. — InseraU do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din ,2.f»0, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji lnserati netit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPr!AVNISTVO LJUBLJANA, Kna.fljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 MARIBOR, Grajski trg št. 8___— CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C TeL S t. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. —, — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu ▼ Ljubljani 81. 10.351. NEMČIJA NA PRAGU DIKTATURE Senzacijonalno predavanje Julesa Sauerweina o položaja v Nemčiji — Hitler mora v vlado, da se politično ubije, šele potem bo zavla- — ~. a. « mama a dal v cm red Pariz, 24. maja. Znani francoski novinar Ju les Sauenvein je imel včeraj predavanje o Nemčiji. Sauervvein je ponovno prepotoval vso Nemčijo in se je šele pred par dnevi vrnil iz Berlina ter je na glasu kot eden na.iodličnejših poznavalcev položaja v Nemčiji. Zato so se udeležili njegovega predavanja tudi številni diplomati, senatorji in narodni poslanci. Sauervvein je v svojem predavanju naglasil, da je parlamentarna demokracija doživela v Nemčiji popoln fiasko, bi je na eni strani posledica premale prilagoditve weimarske ostave resnični demokratični zrelosti nemškega naroda, na drugi strani pa posledica vojne psihoze, ki se vse bolj uveljavlja tudi v nemški zunanji politiki. Naeijonalizem je postal zbirališče vseh nezadovoljnih In častihlepnih, ki niso našli dovoljnega polja za svoje udejstvovan.jp v okvirju socialne demokracije, centroma in komunizma. Nacijonalizem predstavlja v Nemčiji elementarni val, ki prihaja iz globine narodnih plasti in ki bo pljusknil tudi čez meje Nemčije. Državna obramba je danes faktični gospodar položaja. Iz njenih vrst bo morala iziti vlada, ki bo mogla napraviti v Nemčiji zopet red. General Schleicher. s katerim je imel Sanerwein ponovno priliko govoriti, se mu zdi zelo inteligenten mož. vsekakor pa mnogo inteligentnejši od vseh ostalih nemških generalov. General Hammer« stein gotovo ne bo pustil, da bi državna hramba nastopila proti Hitlerju. Civilna državna vlada ie že mnogo preslaba, da bi mogla dobiti kredite v inozemstvu ali pa doma. Počela logično je, če se vojaški svetovalci Hindenburga zavzemajo za pritegnitev Hitlerja v vlado. Pomanjkanje izvedljivega pro- grama bi to sedaj tako rani Kalno stranko kmalu spravilo v pravi tir in ji odvzelo ost, ki je sedaj naperjena zlasti proti inozemstvu. Na zunaj bi v takem primeru Hitler doživel poraz za porazom, na znotraj pa bi njegov program dovedel do popolne finančne katastrofe. Hitler se dobro zaveda, da brez stare birokracije ne more nikamor. Sauer-vvein ne veruje, da bi mogel Hitler v Nemčiji uvesti fašistični režim. Zato mu manjka predvsem sposobnosti voditelja. Za obnovo monarhije pa nima niti bivši prestolonaslednik, niti kateri izmed ostalih sinov bivšega nemškega cesarja, niti hesenski nadvojvoda in zet italijanskega kralja potrebnega prestiža. Razvoj v Nemčiji sili sam po sebi do vzpostavitve izjemnega nasilnega režima, ki nima nobene zveze z demokracijo in ki se bo opiral samo na državno obrambo kot element reda in miru. Grški generali pripravljajo državni udar? Alarmantne vesti o namerah vojaških krogov — Generali stavili predsedniku republike ultimat — Stavkovni pokret pojenjuje — Odločitve o rešitvi vladne krize še ni Atene, 24. maja. Včeraj je takozvana vojaška stranka, ki jo vodi skupina generalov pod vodstvom generala Panga-losa, izročila predsedniku republike Zaimisu ultimat, v katerem mu sporoča, da bo vojska proglasila v Grčiji diktaturo, Če državne oblasti ne prevzame koalicijska vlada pod predsedstvom enega izmed voditeljev republikanskih strank. V političnih krogih je izzval ta korak veliko ogorčenje. Snoči so se z vso resnostjo širile po mestu vesti, da nameravajo nrenerali že danes zjutraj izvesti državni udar. Zaradi tega je imel Venizelos snoči ponovno dolgotrajno posveto van,|e z vojnim ministrom, nakar so vojaški oddelki, ki so popolnoma zanesljivi m vdani Venizelosovi vladi, za- sedli vse strategično važne točke v mestu in zastražili vsa javna poslopja. V političnih krogih naglašajo, da se bodo uprli vsakemu poskusu vojaške diktature, če bi se uvedla nasilnim potom, dasi sicer ne odklanjajo generala kot predsednika vlade. Konsultacije pri predsedniku republike so se včeraj ves dan nadaljevale, vendar pa do odločitve dosedaj še ni prišlo. Obe glavni stranki sta se izjavili za koncentracijsko vlado, ki naj bi imela značaj vlade narodne sloge. Kljub neraspoloženju opozicije proti Venizelosu pa sodijo v političnih krogih, da bi bil Venizelos edini državnik, ki bi lahko prevzel vodstvo take vlade in izvršil težko nalogo, ki jo čaka. Venizelos sicer ne odklanja te misije, zahteva pa široka pooblastila, ki bi mu omogočala, da bi neodvisno od parlamenta in političnih strank izvršil sanacijski program. To naj bi se zgodilo na ta način, da bi bil parlament za nedoločen čas odgođen. Stavkovni pokret, ki se je včeraj ra-pidno širil, danes že zopet pojema. Divja stavka železničarjev v Makedoniji in v severni Traciji, zaradi katere je včeraj zastal ves železniški promet, je bila ponoči ukinjena in danes so se železničarji zopet vrnili na delo. Učitelji in profesorji, Id so se nameravali pridružiti stavki državnih nameščencev, so to namero opustili. Tudi delavstvo raznih industrijskih podjetij se zopet vrača na delo, tako da se razvija življenje zopet normalno. Bhim za vstop socialistov v Herriotovo vlado Socialistični pogoji za sodelovanje s Herriotovimi radikali Jutri! Pride! Jutri! Pariz, 24. maja e. Reši trn- krize je odvisna v veliki meri od sode-lovanja socialistov to. radikalov na podlagi katerega bi bilo mogoče sestaviti levičarsko vlado. Odločitev o tem vprašanju bo padla šele na državnem kongresu socialistične stranke ob koncu meseca. Včeraj so se vršila zborova-vanja mnosrih sod ali stičnih organizacij v posameznih francoskih derpartementih. Zborovanja, na katerih so bitf izvoljeni deleera-tl za kongres, so s šibkrimi večinami sprejela sklepe, v katerih se socialieticn«. stranka dzjavlja za vstop v vlado, toda pod celo vrsto pogojev, ki naj jffli radikaH sprejmejo brez vsakega obotavljanja. Minimalni socialistični program določa med dragim omejitev vojnih kreditov, dovoljenje za privatno izdelovanje orožja in trgovanje z njim. uvedbo 40 urnega delovnega tednika, zavarovanje proti brezposelnosti, poljedelsko zavarovanje, uvedbo državne kontrole na*i bankami, izboljšanje zavarovanja v rudnakih, pri železnicah m drugih transportnih podjetjih. Kakor vee kaže, je v socialističnih vrstah prodrla ideja Leona Bhima, da je treba sodelovati v vladi, sooialdstični pogoji pa bodo gotovo otežili sodelovanje med obema strankama. Večina radikalov, posebno pa šef radikalne stranke, so ponovno izja-vn-hi, da spričo težavnega zunanjega in notranjega položaja sedaj ni čas za kakršnekoli socialistične eksperimente. Pariz. 24. maja. s. Herriot označuje ▼ izjavi v »-Pariš Midic način, kako namerava voditi zunanjo politiko, kot zunanjo poiit?ko z milimetrom. Priznanje zahtev glede pravic in dolgov smatra za brezpogojno potrebo. Voditi se mora zelo previdna m natančna zunania politika, politika milimetra. Predvsem je potrebna varnost Herriot je še dodal, da namerava štediti v proračunu za narodno obrambo vsaj pri gradnjah vojašnic ali pri drugih sličnih stvareh, ki niso neobhodno potrebne. Rovarjenje španskih zarotnikov Novi spopadi s komunističnimi sindikalisti — Nameravani prevrat bi se moral Izvršiti 29. maja Pariz, 24. marja. AA. Havas poroča iz Madrida: V tukajšnjih uradnih krogih so prepričani, da so odkritja skladišča bomb v Madridu in v nekaterih krajih Andaluzije med seboj v zvezi. Po ugotovitvah oblasti je šlo za revoVucijonarne nacrte in bi imelo priti do vstaje 29. maja. Guverner seviljske province je izjavil, da so revo-lucijonarji nameravali ubiti nekega aktivnega ministra, toda policija je pravočasno izsledile 12 bomb in 27 peklenskih strojev ter areth-ala nad 80 ljudi. V Elferolu sta eksplodirala dva peklenska stroja in napravila precejšnjo stvarno škodo. Med preiskavo, ka jo je policija izvršila v domu sindikalistov, je prišlo med s*n dika listi in policijo do streljanja. Ena oseba je bila pri tem ubita, več pa ranjenih. V mestecu Cosi^nrrna v seviKiskri provinci je policija odkrila še devet bomb. Skup- no je torej v teku včerajšnjega dne odkrila policija 349 bomb. Na shodu madridskih sindikalistov je prišlo do hudih izpadov proti vladi. Zato je policija vdrla v dvorano in aretirala predsednika shoda. V dvorani je nastal splošen pretep, v katerem je predsedniku uspelo pobegniti. Razbojniški proces v Carigrada Carigrad, 24. maja. AA. Kazensko sodišče je danes izreklo obsodbo v velikem procesu proti čari g rajski m razbojnikom. 34 razbojnikov je bilo obsojeno na smrt, 48 razbojnikov je dobilo po 10 let ječe, 8 po 24 let ječe, 2 sta bila obsojena na 15 let ječe. 179 oseb yo bilo oproščooih 0 SgMPGV-HflNSoiB "oTTfl ON PREMIERA K, _ ELITNEM * , ^JN U MATIC* Komisija Društva nar< v Mandžuriji ponesrečila Peking, 24. maja. V tukajšnjih di* plomatskih krogih se uporno širi vest, da se je komisiji Društva narodov zgodila neka nesreča. Nihče pa ne ve, kakšna je ta nesreča. Opoziciia proti bolgarskemu finančnemu ministru Sofija, 24. maja. AA. Listi opozarjajo na to, da je med rmančnim ministrom Štefanom m zemljoradniškimi poslanci nastal v finaonem odbora spor, kar želi večina zemljoradničkih poslancev nadaljnje redukcije državnega proračuna. Finančni minister pa je proti novim redukcijam m zato tudi ni hotel prisostvovati zadnji seji finančnega odbora. Po poročilu nekih listov je že obvesti! predsednika vlade Mu-šanova, da bo izstopil iz vlade, ako bodo zemljoradniski poslanci vztrajali pri svoji zahtevi Domnevni sklepi lausannske konference Podaljšanje moratorija za vse politične dolgove in prostovoljno znižanje izdatkov za oboroževanje Pariz, 24. maja. Danes popoldne se bodo sestali v Elizejski palači ob navzočnosti predsednika republike Lebru-na ministrski predsednik Tardieu, finančni minister Flandin ir bodoči ministrski predsednik Herriot. Po zagotovilih merodajnih krogov bosta Tardieu in Flandin pri tej priliki podrobno obrazložila Herriotu zunanjo politično situacijo v zvezi s pripravami z lausannsko konferenco in razoroži tveno konferenco. O političnih vprašanjih in o programu bodoče vlade pri tej priliki ne bo govora. Pariz, 24. maja. Današnji listi se zopet bavi j o obširno z lausannsko konferenco in napovedujejo, da bo rezultat te konference v glavnem naslednji: 1. Moratorij za politične dolgove (reparacije in vojne dolgove), dočim naj bi se končna odločitev o tem problemu v smisla priporočil bazeljskega odbora strokovnjakov prepustila bodočnosti. 2. Upoštevajoč stališče in položaj Ze-dinjenih držav, bo lausannska konferenca, ne da bi Čakala na sklepe razorožit-vene konference, sklenila prostovoljno znižanje izdatkov za vojaštvo. 3. V svrho podpore podunavskim državam bo konferenca najbrže zopet začela razpravo o Tardieujevem načrtu in ga primerno razširila. Borah proti Hoovru ASront Boraha proti Hoovru — Vesti o ustanovitvi nove liberalne stranke v Ameriki VVashington, 24. maja g. V političnih krogih je vzbudilo veliko senzacijo, da ]e predsednik zunanjega odbora senata senator Borah oficijelno sporočil, da se ne bo udeležil konventa republikanske stranke 14. junija v Chicagu, na katerem se bo določil predsedniški kandidat. Ker ni dvoma, da bo designi-ran zopet Hoover, se smatra to Borano vo sporočilo kot briskiranje Hoover-ja in za demonstrativno odpoved njegovi politiki. Borah je Wl svojčas vodja propagande za Hooverja, se je pa v zadnjem času zelo oddaljil od njega in njegove politike. Med obema državnikoma je baje prišlo tudi do osebnih nasprotstev, tako da je Borah sedaj le redkokdaj gost v BeH hiši. Borah je bil vedno enfant terrible v stranki ter se nikoli ni držal stroge strankine discipline. Sedaj se trdi, da se hoče Borah pridružiti nadstrankarskemu pokretu, kl izhaja od predsednika univerze Co-lumbia Murraya Buttlerja m Smltha. Druge govorice celo pravijo, da namerava Buttler ustanoviti lastno liberalno stranko. Nemiri v Španiji se še vedno nadaljujejo Oblasti so odkrile zopet nove zaloge peklenskih strojev ~ Krvavi spopad v Elfeni — Atentat na vojašnico civilne garde Madrid, 34. maja. Odkritja o nameravani revoluciji, kd so jo pripravljaj raiznd anarhi6^erio-kon>tmi«ticn?i elementi, so povečala pozornost državitm oblasti. To je imelo za posledico popotno razfcrinkflfftje zarotnikov m odkritje številnih zalog orožja., municije in eksploziv. Samo v teku včerajšnjega dne so našli zopet nad 400 peklenskih strojev, od tega 340 v Madridu. 40 pa v Sevnifi. V zvezi s temi najdbami je hiSlo aretiranih nada^rmh 300 oseb. Položaj v Elferu se je /nova poostril, ker so se pridružili stavkajočim še novi delavci. V pretekli noS so izvršili stavkuiofti atentat na vojašnico civilne garde. V vojašnico so vrgM več bomb, bi so eksplodirale, a k sreči niso nikogar ranile. Med civilno gardo in stavkujo&rnd ie pr*šk> do krvave norbe, v katerih je brilo več" trudi ubitih in ranjenih. Molitve za narodne manjšine v Italiji Dunaj, 94. maja. AA. Včeraj je bila t Karlovi ©erkvi na Dunaju na pobudo južno-tirolskega društva >Andreas Hoffer< in dru-jjih nacionalnih društev svečana služba božja za duše avstrijskih vojakov, padlih na južnotirolski fronti med svetovno vojno. Obenem so bile opravljene molitve za nemško in jngoslovensko manjšino ▼ Italiji. _ Znani vodja južnotirolskih Nemcev, župnik Inerkoffler je v svojem govoru omenil obupni položaj, v katerem žive Nemci na južnem Tirolskem in Jugoaloveni v Julijski krajini Na kraju je pozval prisotne, ki jih je bik) do 3000, naj molijo k Bo^u za N«m-ee in Jugoslovene pod I ta lino, da bi le tem bile podeljene osnovne človeške praviee. Službe božje so se udeležili: katoliška zveza Avstrije, dijaške korporacije v akademskih krojih in z zastavami, zastopniki nemških krščanskih, telovadnih in pevskih društev, zastopniki zvpzp bivših avstrijskih bojevnikov, jngoslovenski akademiki in zastopniki jugoslovenske kolonije na Dunaju. Draga mternacijonala proti Japonski Ovih, 24. maja, d. Socialistična delavska mternacijonala je sprejela resolucijo o vojni nevarnosti na Daljnem vzhodu, v kateri napoveduje popolno solidarnost delavstva z Rusijo v primeru japonskega napada. Resolucija zahteva takojšnjo Izpraznitev 3an~ gfaaja in Mandžurije ter v primeru, ako bi Japonska bega ne storila, odpoklic vseh poslanikov 1z Japonske in uporabo erospodar-skjh in fmancnm sankcij. Če bi Japonska kljub temu ne ustavila svojih vojnih priprav, naj bi so pozvala mednarodna zveza strokovnih organizacij, da prepreci v vseh državah izdelovanje in odposiljanje municije, vo^iega materijala in drugega blaga na Japonsko in da s« uvede bojkot vseh japonskih ladij. Huda nesreča v angleškem radniku London, 24. maja V grofiji Derbv se je pripetila v svinčenem rudniku Youlgrave huda nesreča. Od eksplozije plinov ie bilo ubitih osem rudarjev. V času eksplozije je bilo v rovu 6 mož. Pet jih je ostalo na mestu mrtvih, sesti se je pa še priplazil do izhoda, kjer so ga rešili. Pač pa so bili pozneie ubiti trije rudarji od reševalnega moštva. Reševalce je vodil osebno ravnatelj rudnika, ki je prav tako našel smrt v rovu. Žrtve spopadov v Bombavu Bombay, 34. maja Po uradnih ugotovitve« je bilo v bojih med 4n*ii in nwp!> mani do četrtka o polnoči 138 oseb ubitih, 1601 pa r&ajeAifc. Kanibalstvo v Liberiji ženeva, 24. maja d. Pretekli petek je odbor za proučitev položaja v črnski republiki Lfberiji predložil svetu Društva narodov poročilo, ki vsebuje dokaze, da obstoja v raznih oddaljenih pokrajinah te republike ob zahodni afriški obali Se kanibal i zem. Odbor priporoča v svojem poročilu stroge kazni za ljudožrstvo, ki Je razširjeno zlasti v Marvlandu in v pokrajini, v kateri je naseljeno pleme Sinoe. Poročilo se bavi tudi z drugimi vprašanji črnske republike, v kateri so nedavno izbruhnili resni nemiri zaradi lova na domačine, ki se prodajajo kot sužnji, kakor tudi zaradi brutalnih policijskih metod, po katerih je bilo več pripadnikov plemena Kru živih sežganih v svojih kočah. Balkanska tobačna konferenca Carigrad, 24. maja. AA. Medbalkao-ska konferenca za tobak, ki je zasedala ves prejšnji teden, je končala svoje delo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2277.02 — 228S.38, Berlin 1333.42 — 1344.22. Bruselj 787.90 — 791.84, Cnrih 1097.36 _ 1102.85. London 206.66 — 208.1«, Newyork (ček) 5601.88 — 5630.14, Pariz 221.88 _ 223__. Pragu 166-56 — 167.42. Trst 2S8.40 — 290.80. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.19, London 18.81. Newyork 511, Bruselj 71.75. Mii-lan J6.30. Madrid 42.10, Amsterdam 207.30. Berlin 36.60. Sofija 3.70. Praga 15.80. Varšava 67.46. Bukarešta 2.06. Stran 2. *S L. OVEN S KT NAROD, <8ne 24. maja 1932. Stev. 1 ]f3 Pospeševanje tujskega prometa in mestni nasadi Opazke k beograjskim nasadom — Nujne potrebe v Ljubljani voda treba plačati dve uri več na dsn. S tem se izdatki za Ljubljano ne bodo znatno pomnožili, pač pa se bo kolikor toliko omi Ml a socijalna beda, mestna vrtnardia bo lahko delala z vso intenzivnostjo. V prvi vrsti bo v tem primeru potrebna pomnoži te v izučenega ogobja, Scvsedna hrvatska mesta. Preden pričnemo govoriti o manjših mestih naše banovnne, se ozrimo še na bližnja ;n najbolj znana manjša hrvatska mesta, koHko žrtvujejo za mestne ©naprave. Na prve.m mestu je Sušak, kjer za nasade skoraj ni prostora, pa je vendar lani občina izdala za njih v^irževaenje 501.000 dinarjev. Susak ima vrtnarja, ki mu plačuje 1&.000 Drin na leto, rasen tega mn pa daje tudi brezplačno stanovanje, četrt orala vrta za lastno uporabo, ki iz njega seveda tudi lahko prodaja, poleg vsega tega ima pa tndi pravico za vzdrževanje privatnih grobov, če primerjamo izdatke na Sušaku z izdatki Ljubljane, pridemo do presenetljivega zaključka, da Sušak v primeri z Ljubljano za mestne nasade ogromno izda kar je pač -najboljše znamenje, da se zaveda svoje tujako-promet-ne naloge. Tudi bližnji nam Ka-Iovac žrtvuje v primeri z našimi mesti In njih velikostjo za svoje nasade ogromno vsoto L53.5SO dinarjev, saj ima svojega vrtnarja ln vrtnarskega pomočnika, ki jima je vedno dodeljeno potrebno število delavcev. Vrtnar ima brezplačno stanovanje, razsvetljavo in kurjavo, a zato, ker se bavi z vrtnarstvom in prodaja pridelke na svoj račun, mu občina odteguje od letne plače 33%. Prav tako požrtvovalni so za lepe parke dn vrtove meščani Varaždina, kjer so lani izdali za vzdrževanje javnih nasadov 124.£27 Din, letos pa imajo v proračunu nekoliko manj, namreč 122.127 Din. Sedaj pa poglejmo še osobje v malem Varaždinu ter ga primerjajmo z osobjem mestne vrtnarije našega glavnega mesta Ljubljane! V Varaždinu imajo vrtnarskega nadzornika z 31.768 Din plača, poleg njega pa še dva pomočnika vrtnarja, torej toliko izučenih vrtnarjev kakor Ljubljana! Več navedb in primerjav med Ljubljano in Varaždinom pač ni treba, saj si že lahko iz te ugotovitve predočimo, kako prekomerno so zaposleni naši vrtnarji. Predan gremo k našim mestom, si trdno vtisnemo v spomin tudi vsote, ki so jih lani izdala mala mesta Sušak, Karlovac *.n Varaždin za olepšanje s parki in rožicami. Upoštevati moramo tudi, da je naša banovina eklatantno tojskoprometna, česar pa o Varaždinu nikakor še ne moremo tr-d.iti, vsaj v tem pogledu ne, da bi Varaždin obiskovala internacijonalna publika, ki jo Slovenci vabimo in pričakujemo z vseh strani. Hrvatska mesta naj nam bodo za zgled, kakšna je naša prva dolžnost, če hočemo tujce, ki pridejo k nam pogledat, tudi obdržati. Ante Gaber. Kb smo v petek govori ln o Izdatkih Beograda, Zagreba, Splita, Sarajeva ln Ldub.Ija.n- za mestne nasade, j« iz izvajanj marsikdo prišel do mnenja da pre-stolna Beograd t primeri s Ljubljano ne i23da mnogo za vrtove. PogTešna sodba je razumljiva, ker vsakdo »odrt, da v navedeno vsoto spadata tudi Topftider in Kali-megda/n, ki sta skoraj edina parka preeto-lice. Da pa sodba ne bo napačna, moramo opozoriti, da je Topčider last dvora, a sam Kalim ejcdam je stal posebej mnotro težkih milijonov. Kdosr Beograd posna, dobro ve, da so ostala mestni vrtovi mnogo, mnogo manjši kakor ljubljanski, še daleč pa ne tako lepi in bogati. Kali-megdan je prav lepo zasajen, vendar pa njegova lepota zahteva le delno zamenjavo letnih cvetHc Omeniti moramo tudi. da ima šef mestne vrtnarije na mesec seveda tudi v primera z drugimi Izdatki visoko plačo. Kar se Ljubljane tiče, smo zadnjič opozorili na preobremenjenost uslužbencev, ter srno v prvi vrsti seveda imeli v mislih izučane vrtnarje torej ravnatelja, vrtnarja in njegovega pomočniika, toi jim je zaradi ogromnega areala vrtov nadzorstvo skoraj onemogočeno, šef nase vrtnarije mora biti zato na nogah od zore pa do poznega vvčera, a vsi drugi uslužbenci z delaven vred zapuste delo že ob 6. popoldne, na delo pa pridejo ob 7. zjutraj. Delovni čas v naši vrtni vrtnariji je urejen popolnoma birokratski, česar pa vrtnarstvo nikakor ne trpi. Vsakemu lastniku najskromnejše rožice v lončku in tudi vsakemu posestniku najmanjšega vrtiča je prav dobro znano, da so jutranje in večerne ure, ko je hladno in ne pripeka solnce, najbolj primerne za delo na vrtu, a prav t^dij mora v ljubljanski mestni vrtnariji delo počivati. Ni nam treba prav posebno prilagoditi vrtnarskega delovnega časa, pa lahko trdimo, da pravi vrtnar dela od zore do 7. zjutraj, popoldne pa od 5. ure dalje do mraka, torej baš obratno, kakor je delo razdeljeno v mestni vrtnariji. Nikakor pa pri tem nočemo trdfiti, da delo od 7. do 12. in od 14. do 17. v mestni vrtnariji mi potrebno, saj mora biti tudi delavstvo pripravljeno v poletnih mesecih ob nedeljah in v opoldanskih odmorih, če je treba zavarovati okna toplih gred pred naglo se bližajočo točo, ki lahko v nekaj minutah uniči vse mlade nežne nasade ter razbija za mnogo tisoč dinarjev stekla. Mestna občina ljubljanska bo torej morala skrbeti, če hoče v svojih vrtnarijah delati z uspehom, za delavstvo, razdeljeno v dve skupini, tako da bo prva skupina pričela zsrodaj zjutraj, druga pa končala s d£iom šele zvečer. Taka razdelitev bi bila potrebna seveda le nekaj mesecev, a najmanj, kar bo mestna občrina prisiljena vpeljati, je lOurao delo v pomladanskih mesecih, ko je vrtnarnja z delom najbolj preobložena Najeti bo treba več sezonskih delavcev, a stalnim delavcem bo se- Ljubavna tragedija pri Rakeku Kaplar Gjorgje Milic je včeraj v ljubljanski garnizijski bolnici umrl — Tragedija je zahtevala še tretjo žrtev, spremljevalec nesrečne Ivanke se je namreč sam usmrtil Rakek, 24. maja. Že včeraj smo na Kratko poročali o pretresljivi ftubavni tragediji na Rakeku, kjer je 28 letni pogranični kaplar Gjorgje Milić s Crne gore ustrelil 22 letno Ivanko Grudnovo, nato pa orožje naperH proti sebi in se hudo ranči. Ozadje tragedije. Na Uncu pri Rakeku je zahajal v Grudnovo gostimo že dalje čase graničar Gjor-dje Milić, kjer se Je seznanil z Ivanko, gostilničar j evo sestro, in se vanjo zaljubil. Z dekletom sta se nekaj časa razumela, nedavno sta pa prišla navzkriž. V nedeljo zvečer ie bil na Rakeku nad takozvanim Cirjem sestanek Sokolov s Planine rn Rakeka, na katerem ie bila tudi Ivanka. Tja ie prišel tudi Milic, ki je hotel z nio govoriti, pa ga je dekle zavrnilo. Pozneje je šla domov v družbi Jožeta Sveta. Blizu Mrškove kovačije ju je Milić dobite? in brez vsakega povoda trikrat stre- i ijal na dekle, jo zadel v ramo m v glavo ' ter jo usmrtil. Nato je sam sebi naperil puško na prsa in sprožil. Strel mu je šel skozi trebuh m izstopil na hrbtu. Smrtno-nevarno ranjen je graničar obležal na cesti. •Mihca so prepeljali htrdo ranjenega v gamizijsko bolnico v Ljubljani, kjer so ga včeraj zjutraj operirali. Ves trud zdravnikov pa je bil zamam, poškodbe so bile smrtne in Mrlič" Jo včeraj okrog 13.30 umrl. Tragedija pa je zahtevala še tretjo žrter. To je bfl Jože Svet V nedeljo zvečer po strašni tragediji fanta ni bilo domov in domači so Mi zanj v hudih skrbeh. Ker ga včeraj zjutraj še vedno ni bilo, je šel njegov brat za njfm poizvedovat Našel ga je buzn vasi v neki ogradi, pod leseno barako mrtvega. PrejSnii večer so fanta videli, ko je šel po cesti proti Planinu Kaj se je godilo z njim tega večera, ne ve nihče. Skoraj gotovo je m vsi znaki kažejo, da je grozna tragedija tako porazno vplivala nanj, da si e sam končal življenje. Poleg njega so i namreč našli samokres. Komisija je ugotovila, da je bil ustreljen v leve sence, in znano je tudi bilo, da ie bil fant levičar. Pokojnega Sveta so vsi poznali kot zelo mirnega in značajnega fanta. Zato vsi sočustvujejo s hudo prizadeto njegovo rodbino, prav tako pa tudi sočustvuje vse prebivalstvo z Grudnovimi. Včeraj in danes je ves Kakek pod vtisom žalostnega dogodka, ki je zahteval tri mlada človeška življenja. - Pogreb Ivanke Grudnove bo danes na un&ko pokopališče. Odpis davčnih zaostankov Davčni zavezanci, ki dolgujejo davek iz prejšnjih let — pred 1. 1929 — lahko zaprosijo po odredbi § 14. zakona o izpre-mambah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 26. marca 1932 in v višini določeni po tem členu, za odpis teh davkov. Davčni zavezanci, ki stanujejo v okolišu davčne uprave za mesto Ljubljana, naj predložijo prošnje pri tej davčni upravi. Prošnje je treba kolkovati a 25 Din. priloge pa z 2 Din. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: Kraj, kjer je prosilec zadolžen z davkom; imovinsko stanje z označbo nepremične imovine; vrednost ostale premične imovin«; s čim se prosilec bavi, od česa živi in kraj, kjer stanuje. Prošnji je treba priložiti: 1. izvleček i« zemljiške knjige; 2. potrdilo o imovinskih razmerah. To potrdilo izda na uradnem obrazcu občina, kjer prosilec stanuje, in občina, v kateri je prosilec zadolžen z davkom; 3. druga pismena dokazila o imovinskem stanju. Izjave o dolgovih prosilcev se bodo uvaže vale, ako vsebujejo znesek dolga in ime upnika. če ima davčni zavezanec davčne zaostanke pri raznih davčnih upravalL mora vsaki davčni upravi predložiti posebno prošnjo. Rok za vlaganje prošenj poteče 26. junija 1932. Davčna uprava za mesto v Ljubljani. Čitaite tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Vsem krajevnim odborom JRKD za mesto Ljubljano Začasna sreska organizacija JRKD za mesto Ljubljana sklicuje ustanovni občni zbor za dne 28. maja ob 18. v Kazini II. nadstr. dvorana ZKD z na; slednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika začasnega sreskega odbora. 2. Nagovor delegata banovinskoga odbora. 3. Poročilo za* časnega odbora o dosedanjem delu. 4. Volitve odbora. 5. Volitev delegatov in njih namestnikov za banovin* sko skupščino in državni kongres. 6. Slučajnosti, ^očneiša navodila prej' mejo krajevni odbori te dni. Začasna sreska organizacija za mesto Ljubljana KOLEDAR. Dansss Torak, £4, maja. katoličani: Ivana. Cveta. Marija; pravoslavni: 11. maja: Ciril in Metod. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Španska muha. ZKD: Sdngin* FoeU ob 14.30 v knnu Matici. Ljubljatiski Zvon: Občni zbor ob 20 Gajeva ulica 2-1. Ljubljanska borza: Občni zbor ob 1«. v Trgovskem domu. Razstava Fotokluba Ljubljana v Jakopičevem paviljonu. Krajevna odbora JRKD za šentjakobski !« prulski okraj: Predavanja ob 20. v šentjakobstoi dekliški šoli. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik. Marijin tr* 5, ln Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10. Hlapec Jernej v opernem gledališču Sinoči se je v opernem gledališču skoraj pred nabito polno hišo vršila uprizoritev Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki jo je v Delakovi priredbi in režiji ter s diapozitivi U. Ravnikarja podal delavski oder in govorni zbor »Svobode«. Oder »Svobode« ie ljubljanskemu občinstvu kot najboljši, idejno najnaprednejši m najizrazitejši ljudski oder v Ljubljani znan že izza uprizoritve Golouhove »Krize*, ki je pred leti dosegla nenavaden uspeh. S sinoćnjim »Hlapcem Jernejem« ie oder »Svobode« storil drugo veliko kulturno in umetniško dejanje v svojem življenju. »Hlapec Jernej« pomeni med Cankarie-vimi deli tisto knjigo, ob kateri se idejna kritika najbolj razhaja med seboj in ki jo zastopniki različnih kulturnopolitičnih struj tolmačijo v najbolj različnih smereh. Ali je Cankar, kakor se je izpovedal v »-Hlapcu Jerneju«, v resnici revolucijonar v smislu Marxovih idej,' ali je samo malomeščanski reformist brez kakšnega velikega namena; ali ie »Hlapec Jernej« velezmota ali velespoznanje — o vsem tem se je pri nas pisalo že čez glavo in se bo še. Toda dejstvo je, da je »Hlapec Jernej« pri nas med tem že zdavnaj posta! ljudska knjiga v nekem novem, modernem pomenu besede; ne knjiga, ki jo družina prebira po večerji, dokler ne zadrerrrlje ob nji, temveč knjiga, ki je šia v množice in so jo množice sprejele vase in so ji množice enkrat za vselej dale svoj pečat m svoj pomen. »Hlapec Jernej« je nacijonai-na povest slovenskega proletarca in zato ima ta povest pač takšen obraz in izraz, kakršnega lahko da svojemu velikemu tekstu proletarec iz dežele, v kateri je industrijsko življenje vse prepreženo m obeleženo s prevladujočim agrarnim okoljem: zgodba o krivici, ki je. in pravici, ki je ni, je postala alegorična zgodba o hlapca, ki je vržen čez prag, in ki ne najde zase ne človeka ne sodnika ne cesarja ne Boga; toda Sitarjev dom, ki ga Jernej v očeh kritičnega človeka skoraj malo preveč prešerno terja zase, je v resniei dom, ki ga sme ifl mora zahtevati zase slednjič človek pod solncem: Sitarjev dom — to je svet, na katerem bi mogli živeti vsi ljudje. Tako je Hlapec Jernej spodnjim plastem v naši družbi postal simbol, posta! je najpomembnejša knjiga naše moderne književnosti, in nič Čudnega, če je epos iskal tudi svoje odrske oblike. Toda dramatizacija »Hlapca Jerneja« je svoj trajni, mogočni rzraz dobila šele sinoči — z Delakovo predelavo m režijo. Delak ie igro ločil v igro oseb in igro zbora: Jernej ne nastopa sam, njegova pravda je pravda množice in tako je množica ž njim; vse, kar je v Jernejevem tekstu splošno veljavnega, vse govori zbor. on sam je samo prvi besednik. In kakor ;e Delak enega hlapca Jerneja predstavil z maso, tako je njemu in množici nasproti postavil enega samega protiigralca: Sitar, župan, sodnik, človek, ki mu ne da do cesarja — to je vse en sam. kakor ie ves svet kar ga je zoper hlapca Jerneja, en sam. S tem preprostim domislekom je dal Delak vsej igri čudovito, svojevrstno dinamiko, obenem pa je simboličnemu tekstu našel edino adekvatno obliko in izraz. Prostor, v katerem se dejanje vrši. je ves čas en sam; svetlobni efekti so naznače val i kraj in smisel dogajanja. Posamezne scene so vezali diapozitivi Igralci »Svobode« so fantje od fare; če bi bili trajno v dobrih rokah in pri odrskem delu. bi nam polagoma lahko ustvarili sijajen moderen kolektivističen oder. Nastopaii so brez mask; delavcu se menda res ni treba šminkati, kadar igra proletarca. Hlapec Jernej (Polde Demšar) je bil resničen živ Jernej od vrha do tal. Igralec gosposke (Boris Božič) jo svojih o^t obrazov, ki jih je podal, diskretno in z razumevanjem nijansira!. Gostačev (Rado Horvat) jo bil skoraj resničen cinik. Zbor je brl zelo lepo ubran, posamezni obrazi, posamezne poze in gesto so so človeku morale vžgati v spomin. Ravnikarjev! diapozitivi so sijajno podcrtavali potek stvari Občinstvo je igro sprejelo s potenciranim, hrupnim odobravanjem Prlgid. Oidipus Sophoklejevi tragediji »Kralj Oidipus« in »Antigona« sta silna izraza stare vere \ bogove, v vsevednost proročišč in njih vedežev-duhovnikov, zlasti pa v nedoumljivo*! »monre*. usode, proti kateri ie zaman bore celo bogovi. Tragediji kažeta, da greh ostane greh. pa naj je bil storjen hotoma aH nevedoma, m da človek mora zanj trpeti kazen, čeprav je brez krivde m dasi je grešil le zaradi nerazumljive zlobe usode. Zaman si kremen značaj, čist m blag, pošten in pravičen do viška; ako te preganja uHoda. zagrešiš vendarle zločine in najbolj gnusne zablode. Zato »poznaj svojo popolno nemoč, vdaj sc pokorno, daruj svetiščem, slušaj duhovnike, moli k bogovom, da ti pomagajo, kolikor pač morejo, p* prenašaj ipokoro. V isti družini se godi deianje obeh So-phoklcjevih tragedij, polnih strahot m zločinov med osebami, sorodniki najlepših vrlin. Oidipus nevedoma ubije lastnega očeta, se nevedoma poroči z lastno materjo, ki mu rodi dva sina in dve hčer;. Oidipus nevedoma sam sebe prekolne in obsodi v pregnanstvo. Ko se mu razkrijejo lastni grehi, se sam oslepi, a žena mati se obesi. Svak Kreon mu je naslednik v vladar-stvu, najmodrejši, najblažji človek. Ali Oidipova sinova se zasovražita: EteokTes ubije Polvnejka, a tudi ubijavec ranjen umre. Oidipova hči Antigona je poročena s Kreonovim sinom Haimonom. Ker hoče Antigona brata Polvnejka pokopati, dasi je stric kralj Kreon to prepovedal, je obsojena, da bo živa pokopana. Antigona pa se obesi (kakor se je njena mati"), a usmrtita se tudi njen zaročenec Harmon in Kreonova žena. Zares antični človek je imel močnejše živce kakor jih imamo sodobniki, da je prenesel kar troje ali še več takih tragedij vzdržema zapored v svojem gledališču. Ali že L 425 pred Kristom je bil gledalec vendarle rudi že skeptičen kritik. O tem lahko sklepamo iz dejstva, da je So-phokles s prvo uprizoritvijo »Kralja Oidi-pa« propadel. »Vzrok tiči bržčas v verski skepsi tedanje inteligence. Vera v bogov«, je po mestih ugašala. Zlasti ugled Aporio-novih proročišč je bledel; morala se Je razkrajala. Zato je bil Oidipus izobraien-stvu nesprijetan. Preveren jim je bil . . .« (l>r. An t. Sovre v predgovoru svojega prevoda). Preveren že 42. let pred Kristom! Dasi so imele predstave o Dionvsovih prazn-kih čisto venski značaj in so se vr.šile v svetem gaju na pobočju akropole. S čisto verskega starogrškega vidika moramo gledati to tragedijo rudi mi in videti v nji večno krasen pesniški umotvor, Čegar brezprimerna dramatska udarnost, najbolj dovršena analitstka zgradba, mojstrska karakterizacija oseb, divotna dikcija, polna lepot in modrosti, se združujejo do najbolj silnega učinka. Stopnjevanje dejanja in napetosti od začetka do strašnega zaključka je čudovito. Nesmrtnost te največje antične drame se je izkazala še na vseh odrih ob dobri predstavi. Spominjamo se lepega uspeha, ki so ga želi v Oidipom pred par leti že naši dijaki. Prav je torej, da so se lotili sijajne naloge rudi naši igralci. Hugo von Hofmannsthal je dosezal i svojo priredbo Oidipa na Dunaju uprav serizačen uspeh rn Reinhardt v Berlinu je v areni žel ž njo izredne triurni e. Za Ljubljano >e tragedijo priredi! g. režiser C Debevec. Reinhardt je učinkoval tudi z masami neme tehanske množice, Debevec pa je zbor do skrajnosti poenostavil, žreca in zborovodjo združil v eno osebo, svečenike iz prologa izpreme-nil v starce mestne očete, ki stoje ves čas — po pet na vsaki strani kakor živi kip* —. na odru ob stojpnioah in pod žrtveniki. Res je, da dela grški zbor hude preglavice moderni režiji. Debevec je zborovske speve deloma dodelil zborovodju, deloma posameznim starcem, a končne odstavke je vendar pustil, da jih govori obenem ritmično vseh deset mož, ki včasih pokleka-jo ali vstajajo, včasih pa rudi sedeč le poslušajo. Trudil se je izpremeniti zgolj retorični, obredni zbor v resnične sodelujoče osebe. Vse ostalo ljudstvo, vojake, sluge i. dr. p* je črtal. Ker je skupno govorjenje vendarle večinoma neumljdvo, bi bil morda še bolje storil, da je tndi to besedilo razdelil med posameznike. Tudi re.Kef.nost teh starcev bi bil lahko .poživil s svobodjneisrm kretanjem. Vobče sem imel vtisk, da bi večja razgibanost oseb dramo le približaJa sodobnosti. Ali to so pač nazori! Kakor je, drama je močno učinkovala in predstava žela velik umetniška učinek. Oder ima dve igrišči: vzvišeno igrišče n*d stopmicami in med stiliziran i mi poslopji za vzvišene osebe (kralja, kraljico, Kreona, vedeža in — slugo dvornika), nizko igrišče na podstavku ob straneh za starce očete in zborovodjo ter prav na tleh med starci igrišč« za dva pastirja, zastopnika čisto nte-kaga ljudstva. Lepo. smotrno, sJrikoviio. a — ves ča« enako, sato morda vendarle nekam monotanskrf, mrtvo. Igranj« se mi oi zdelo enotno. Nekateri so oolj ali manj realistični, drugi bolj ali manj stilizirani v govorjenju in kretanju. Viddpas je bil seveda naš Levar. Mogočen, vos živ, plsmteč. stopnjujoč svoj temperament in bravnmo diaiektičnost do peripetije, ko začne sratitd in padati vedno bolj v strašno razkritje svojih grehov Silna kreacija, ki pa je najporasnejša v zadnjem dejanju. Izvrstna terajjlca je ga. Marija Vera, govornica brez primere, odličen Kreon je g. Skroinšek, kakor krasna soba Cudov.t Teirsoiss g. Debevca, dosledno Izvajaj) in močno učinkovit v nanstnri raxsv*uj*v.; čisto realističen je pastir g. Danes in prsr vrl sol g. Plut, selo izrazji in Jasen zborovodja g. Gregorin, pa končno gospod Lipah. Govoreče starce so imrii s;g. poto kar, Drenovsc, Jerman in Jan. Vsem gre odkrita hvala. Skratka: nezanimiva predstava čisto klasične tragedije, ki Je delovala p«>vneco živo in izzvala mnogo globokega s-n.ietjj« Fr. G. Nesreče Ljubljana, 24 ma m. Iz Kosez so davi pripel jal: z reševalnim avtom 22-letno delavko Viktorijo Rob le kovo, zaposleno v tovarni mer'a l\s;ii Zupančiča v Kersnikovi ulici. M'ade.nks je v rtiiKimorilnem namenu popila veČio k<-»- no lizols ter so jo £e n*šii ne/av^tno Kakor nam poročajo, je njeno stanje zelo resno. Vz>rok poizkuienega samomora ni znan, najbrže pa gre za narečno ljub* V Pokaniku se je včeraj popoldne pn delu precej hudo ponesrečil 10-letni delavec Ferdicusod Repovi. Tadla mu ie težka škafa na, desno nogo in mu zmečkala stx>palo. Repovža so prepeljati v bolnico. V Bohaniski Beli je pretekli četrtek ns paši gad pičil 7-letnega Fran-ceta Upela, sinčka progovnega delavca. Otroka so sncer takoj poslali k zdravniku, ki mu je dal injekcijo. Poda njegovo s-tonje se je tako po-s&abSalo, da so ga morala pnerpeljati v ljubljansko bolnico. Mesarski mojster France N„ stanujoč na Poljanah, se je včeraj popoldne spri jn stepel z nekim poklicnim tovarišem, ki g« je med prepirom dvakrat ugiri-zn.il v desno roko in vrat, da so se mojstru poznali vs>i zobje in se je moral celo zateča v bolnico po polnoč. Občinska uboga Ana Možm*, stara e zlomila desno nogo. Tudi njo so prepeljali v bolnico. Ticki brez gnezda pred Raiprav« pred malim senatom. Ljubljana, 34. maja. Pred malim kazenskim senatom ro »e danes vrstile rarnrnvo m:r rej ?■ radi manjših vlomov in nato zaradi napada treh bratov na orožniško patruljo. Senatu je predsedoval s. o, s. g. Ivan Kralj, sosodnika sta bila dr. Ernest K obe in g. Javoršek. Pred tri sodnike so danes prihajali mladi ljudje, krepki in zdravi, ki pa jim delo ni povšpči, marvAž se udaiaio brezdelju in pijančevanju. So pravi >tički brez gnezdac. Kot prvi je sedel na zatožno klop mlad tat veseljak, širokopleč, kuštrav, 25-letni Trfačan Emil, star grešnik. Letos februarja je komaj zapustil kaznilnico, kjer je prestal 6 mesečni strogi zapor, in že se je lotil ner»oštene»ea tatinskega posla. Le 28 dni je vzjval zlato prostost Zadnjo nedeljo je Emil vlomil v Trzinu pri Trojan Sko vi h, ko ao bili vsi pri jutranji maši. Odnesel je zlato uro s verižico in okold 580 Din gotovine, na Viču ie vzel 30 Din vredno srajco in nekemu dekletu prazno ročno torbico. Teh malenkostnih tatvin je bil Emil obtožen. Senatni predsednik ga je vprašal: >No, Emil 0^ kaj pravite? Ari ste res vzeli, ker ste prvotno tajili ?< Obtoženec: >Res je, V najslabšem časti 5*em prišel iz zapora. Nekaj sem delaL Nosil sem drva in premog. Predsednik: >Koliko ste ukradli denarja?« Ublažen>Or.m kovačev tn 8 metale. Prej sem tam alufn. Na Vi en sem pri ljudeh prosil hrano. V ki 5 tri sem zapazil ara j on m jo vzele Predsednik: >Na debelo sto zapravljali denar. Pili ste, kakor da bi bili arefitofl zadeli. V družbi prijateljev in prijateljic«. EmOovi zastonjkarji »o izr>ovedari, da so pili v neki vinski kleti na AentpetemBki cesti. Emil jih je zalival s pijačo ter jo menjal 2 bankovca po 100 Din. K mizi je povabil tudi veselo Tončko, Id jd je pozneje vzeli, kar ste prvotno tajili?« Emil je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora ter izgubo Častnih državljanskih pravic za 2 lefe. Emil je sodbo sprejeL toda državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Trije bratje - preiepaei Druga razprava se je pričela proti trem bratom Dragarjem iz Pod god i ce, ki ao znani kot hudi pretepači. Na letošnjo veliko noč ao v pijanosti vprizorili v Podpori ©i pravcato revoluciro. S poleni Ln kamenjem so napadli oroi^iisko patruljo, ki je bila prisiljena streljati. V pretepu ao rabib tudi vile. Prvi obtoženec Lovrenc je dalje tudi hodil okrog Domžal in se izdajal za pogo-relca. Razprava proti trem bratom še traja. Narodno gledališče ♦j. DRAMA. Začetek ob 20. uri Torek M maja: Zaprto. Sreda, 25. majs: Kralj Oidipus. Red A. Četrtek, 36. maja: Zaprto. Petek, 27. maja: Marij. Premijera. Red C. Prva repriza S©ph©klejeve tragedije »Kralj Oidipus« bo jutri za red A. Klasična tragedija, v dovršenem prevodu prof. Sovreta Je imela pri premijeri velik uspeh. Na reprizo se prav posebej opozarjamo. Režira jo Ciril IVbevec. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 24. maja: Zaprto. Sreda, 25. maja: Mala Floram ve, opereta Premijera. Izven. Otroška odkritosrčnost. Mati: — No, Nadica. alf sf bila Tcai pridna, ko me ni bilo doma? — Sem, mama, samo ata ni bat ker je ugrizni] služlcinjo v nos! •to*. 1 16 »SLOVEN9KT NAROD, dne 24. maja 1932. Dnevne vesti , Nove vodstvo OUZD v Zagrebu. Včeraj -j« bila v Zatrrebu aeja ravnateljstva in nad^ornagra odbora Osrsdnjftsra urada aa zavarovanje delavcev, na kateri se je Izvršila izvolitev predsedstva ravnateljstva. Ministra za sociatao polita so in narodno »dravje Ivana Puclja je zastopal dr. Marko Tujkovld, šef odseka za socialno politiko, zagrebškega bana pa dr. Bela Ben-čać, vriLiec dolžnosti šefa odseka za socialno poetiko pni banski upravi. S seje je bila poslana pozdravna brzojavka kralju. Za predsednrika ravnateljstva OUZD je bil .izvoljen Viljem Haramina. predsednik Občega radni6kega saveza v Zagrebu, za -I. podpredsednika Marko Bauer, generalni tajnik »veze industrijcev, za II. predsei-niKa pa Vladimir Pfeifer, taj mik delavske soornice v ZagTebu. Za predsednika nadzornega odbora je bU izvoljen dr. Zvoni-nsir BrataniĆ, direktor Nasicke tvornice tanina, za I. predsednika Fadil Kurtagit*. tajnik zveze bančnih uradnikov, za II. podpredsednika V asa Taaic, LnduBtrijec a Skoplja. Na popoldanski seji je generalni direktor Glaaer poročal o položaju in potrebah delavskega zavarovanja. Iz finančne službe. S kraljevim uka-■otm so bili imenovani za računske inšpektorje v VI. položajnri skupini Fran Štrukelj, Fran Pečnlk in Janko Sprejtzer, doslej računski kontrolorji VII. položajne skupine pni dravski finančni direkcij?! v Ljubljani. _ Himen. V nedeljo sta se poročala na Bledu gdč. Milica Jelovčan, hčerka Franceta JeJovčana, trgovca in posestnika v Gorenji vasi nad Skofjo Loko, in gospod Veko«ilav Malnarič, poročnik 54. polka v Moetarju, sin Ivana Malnariča, naduelte- Ija v pok. v Ljubljani. Bilo srečno! _ Gospodinjam bo nudil letošnji X»II. Ljubljanski velesejam od 4—13. junija vse kar rabijo za opremo bvojih domov. Za-mogle si bodo omisliti pohištvo od enostavnih spalnic do najrazkošnejse »Le. pleteno pohištvo, preproge, zastore, Krcala, tapetniške izdelke, cvetlice, peči, štedilnike, posodo, opremo za kopalnice, radio, klavirje, gramofone in še nešteto stvari, ki si jih želijo in katere si Dodo n^jccntje nabavile na velesejmu. — Šolska mladina ima za obisk letošnjega XII. Ljubljanskega veiesejma od 4.—13. junija znižano vstopnino po Din 3 za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom učitelji Iva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vod-kva na razstavo >Prijateljev narave v stanovanju*, tujsko-prometno razstavo, higienski muzej, razstavo perutnine in kuncev ter na oficijelno razstavo poljske republike. _ Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo večinoma oblačno spremenljivo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajrih nase države, oblačno. Deževalo je v Ljubljani, Mariboru, Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 27, v Skoplju 25, v Zagrebu 20, v Mariboru 19.6, ▼ Splitu 19, v Sarajevu IS in v Ljubljani lfLš. Davi je kazal barometer v Ljaibljani 255.6, temperatura je znašala 1S.4. _ Dobava čevljev. Dne 6. julija t 1. se bo vršila pri primorski direkciji poste Jo telegrafa v Splitn ofertna licitacija za dobavo 500 parov čevljev. Oglas je na vpo-gjed v pisarni zbornice za TOI v Ljubljana, pogoji pa pri ekonomski sekciji direkcije, _ SezJja špargtjev. Vsak dan sveže, domače, žlahtne beluše, dobite v gostiku pri Slepem Janezu. Tramvajska postaja na šentviški progi. 317-n Pri boleznih želodca, črevesja in prestavljanja privede uporaoa naravne »Franz Josefove« grenčicc prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franu J ose fo v a« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane Ij— Krajevna odbora JRKD za šentjakobska ln prulski okraj priredita za torek 24. t m. ob 20. v šentjakobski dekliški šoli predavanje o obrtnem zakonu. — Predava urednik >Obrtnega vestnika< g. Vladimir Pfeifer. Obrtniki vabljeni. Ij_ Izprememba uradnih ur pri finančni upravi. Od 23. t. m. dalje do 1. oktobra se za stranke uraduje pri dravski finančni direkciji v Ljubljani ter v vseh davčnih i© katastrskih upravah na njenem področju ob delavnikih od pol S. do pol 14. ure. Za carinarnice, glavne oddelke in oddelke finančne kontrole ta novi poletni delovni čas ne velja ln se vrši služba kot doslej. Ij_ Francoski institut opozarja, da bo v petek ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu predavanj« o će&koslo-vaš-ki, ki je zadnjič odpadle. Govoril bo g. profesor M are Vev. Lepe skri optične slike bodo spremljale zanimivo predavanje. Jj_ Glasbena razstava v Narodnem domu. Opozarjamo, da je glasbena razstava odprta samo še do konca t- m. Kdor se hoče v kratkem času natančno poučiti o razvoju pase glasbe, naj poseti to razstavo, ki so jo pohvalili razni veščafci kot eno najbolj uspelih glasbenih razstav, kar se tiče njene podrobne organizacije ln raz-poredbe materijala Posebno zanimivi so tudi portreti naših že blagopokojnih, kakor tudi sodobnih skladateljev. Portretov j« nad 130 in je vse narisal akademični slikar profesor Saša Santel. Vstopnina na razstavo je 5 Din, če šole ekupno posetijo razstavo, plačajo učenci samo po 2 Din. Ij— Vesela prireditev v Delavski zbornici se danes ob 4. popoldne ponovi. Učenke lleejske osnovne šole v p H zore dve igrici Marije Grošljeve: >Anča Pomaran- ča<, >Nada čokolada< in >Baeil£kii Rogo-v.ilokl«: t«r dva baletka >MIade mamice« in >Kresnlčekc. Cene sedežem od 5 do 4 Din. stojišča 2 Din. Ij— Jadranaši! Drevi ob 20. bo v društveni čitalnici izredni občni zbor zarad* ostavke predsedniška. Udeležite se ga brez izjeme! Ij— Šentjakobski gledališki oder ponovi jutri in v petek ob 20.30 veseloigro >štu-d en t je smo . .« —Ij Za »pomladno sezono kupite trpežne tn lepe čevlje po najnižjih cenah pri A. Gorče Stari trg 15, 32-T Tvrdka Julio Me ini priredi jutri, dne 25, t. m. v svoji podružnici Ljubljana, ftelenburgova ulica 3 poskusno kuhanje svoje priznano izvrstne mešanice kave »TRI ZVEZDE« ter vljudno poziva svoje cenjene odjemalce kakor tudi ostalo občinstvo. Pri tej priliki bomo nudili cenjenim poaetnikom tudi poskušnjo prvovrstnega .TAMA. Vsak dobrodošel! 6156 Iz Celja c_ Smrtna kosa. Umrli so v celjskii bolnišnici; 21. t m. 3 tedne »tara hčerka cigana Mileva Dimitrijeviićeva, 22. t. m. pa 6&letna občinska reva Katarina Knezova is Nove cerkve in 25ietna dniinarica Marija Hrastnikova iz Liboj pri Petrovčah. — V celjski vojaški bolnišnici je umrl 22. t. m, redov tukajšnjega 39. pespolka Musli Baj-zamovič, — V Levstikovi ulici je umrl delavcu Prazniku Tmesečni sinček Dra-gec. X. v m p.! c— Razne najdbe. V mestu je bila najdena pred dnevi moška nikljasta zapestna ura na usnjatem traku. Na Glavnem trgu je bil najden ženski naglavni robec, v mestnem parku pa otroška žoga in ženski dežnik. Vsi najdena predmeti se dobe pri celjski mestni policiji. c— Teniški turnir v Celju. V nedeljo je bik) v Celju odigrano prvo kolo državnega teniškega prvenstva med SK Celjem !n SK Mariborom. Zmagali so, izvzemši eno edino točko, v vseh nastopih Celjani. Doseženi so bili naslednji rezultati: šarnbek (C) : Gasparin (M) 5 : 7, 3 : 6; Toplak (C) : Voglar (M) « : 4, 6 : 4; Kopušar (C) : Mastek (M) 6 : 0, 6 : 4; Burger (C) : Babic (M) 6:4; Borlak (C) : Man-dil (M) 7 : 5, 4 : f, 6 : 2. V parih pa so bile izvojevane naslednje zmage: sarnbek-Tepiak (C) : Gaftpartn - Voglar (M) 6 : 2. 6 : 3 in Burger - Kopušar (C) : Mastek -Babic (M) 6 : 3. 6 : 1. Zobozdravnik Dr. Josip Tavčar specijalist za zobne ln ustne bolezni Gledališka ul. 4. Tel. 3393 ordinira čez poletje od 7. zjutraj do 5. popoldne. Šakal Ljubljana IV. vabi vse članstvo, ki se namerava udeležit ti zleta v Pragi, da se najkasneje do 27. t. m. zvečer prijavi v društveni pisarni na vojaškem strelišču, ki posluje v ta namen vsa« dan razen v praznikih od IS. do pol 20. Obenem s .prijavo je treba plačati 256 Din za vožnjo od državne meje do Prage in nazaj. — Poznejše prijave in prijave brez vplačDa navedene vsote, se ne bodo upoštevale. Sokol I. — Tabor priredi v nedeljo 29. maja svojo redno letno javno leto vadbo, pri kateri bodo naslonili vsi telovadni oddelki. Od pol 16. do 16. bo promenad ni koncert društvene jrodbe, točno ob 16. pa se prične javna telovadba. Natančni spored nastopa bomo se objavili. Vabimo V6e članstvo in drufjo občinstvo, da poseti to naso prireditev v čim večjem številu. Sokol II. priredi v sredo ob 20. društveno mladinsko akademijo v telovadnici I. dri. realne gamnazije, Vegova ulica z izbranim sporedom. Nastopijo vsi mladinski oddelki s posebnimi točkami. Vabimo vse prijatelje, posebno pa starše naše m'adrne. Vstopnine ni. Kino Hans Albers — »Zmagovalec" (K jutrišnji premieri velikega Ufinega filma v Elitnem kinu Marica) Zmagovalec v življenju, zmagovalec v filmu, človek s srečo, skoraj bi lahko rekli, modem pravljični pojav. Občinstvo ga obožava v kinu, na cesti, kjerkoli ga sreča, ker vidi v njegovih modrih ocen in v njih 6ijaju uresničenje svojih teženj in sanj. V filmu »Zmagovalec« predstavlja Hans Albers mladega telegrafista, vedno veselega in živahnega. Srečno naključje mu nenadoma nakloni vsoto par sto mark, toda prav tako hitro, kakor so prišli de-narci v roko, jih je fant z isto naglico zopet rugubil. ne da bi za njimi potočil le eno samo solzo. Humor in dobra volja ga ne zapustita nikoli! Kimaiu nato je Hans spoznal lepo dekle ter si pridobil njeno ljubezen; pa tudi to je vse zopet tagubil, čim je dekletu, ki ga je imelo za kavalirja. razodel, da je le ubog gigolo. — Tudi ta izguba ga končno ni spravila iz ravnotežja Pootal j* talente* %t %> t istem hotelu, v katerem je stanovala njegova izvoljenka-In srečno naključje ju je zopet pripeljalo na »kupno pot. Tedaj pa je nas Hans krepko prijel za srečno priložnost, ki se mu je zopet nudila Ln tokrat z uspehom! Dekle, ki svojega Hansa ni rnocjlo pozabiti, se je od dne do dne bolj zaljubljala vanj. In končno je postal mladi nekdanji telegrafist zmagovalec na vsej črti. Film ima seveda še mnogo zanimive vsebine, ki je na kratko ne moremo navesti. Je pa nedvomno eno najboljših del novejše Ufine produkcije. Zanimivo je da i£jra poleg Atbersa glavno vlogo naša lepa Subotlčanka Kathe Nagv. ki je postala že tako popularna, da je njeno ime oboževano ■*! slavno po v»em swetu. Tudi v tem filmu je kakor vedno izredno dražestna in prikupna tako. da predstavlja z zmagovitim, plavolasim Albereom res krasen par. Krasen ie ta film po vsebini, lop pa tudi vsled novih popevk, ki iih je vložil v film \Vemrr R. Hevmann. skladatelj popu1-rnih L'finih operet. Sindikat češkoslovaških novinarjev je prejel od mestnega sveta in kopališčnega vodstva iz Pištaci povabilo, nej obišče zdravilišče za bi n kostne praznike Ker imajo no v *i ar ji navado, da se vršijo njihovi občna zbori vsako leto v drugem kra-iu, da se ob takih prilikah bolj seznanijo s potrebami in vrednotami kraje in prebivalstva, se je sindikat poslugi povabila ter istočasno s pose tam določil občni zbor. V soboto 14( t. tn. so se odpeljali z jutranjim brzovlakom novinarji iz Prage in iz zapadne C:e^ke, tSf njihovi gostje, "proti Slovaški. Med potjo so se iim pridružili novinarji iz Pardubic. Brna, Olomuc«, Mor. Ostrave in iz drugih večjih krajev Češke in Moravske, doeim so se novinarji iz Bratislave in vzhodne Slovaške pripeljali z ve-čemdm ali nočnim vlakom. Po pozdravnem sprejemu na pišt.inskem kolodvoru so se odpeljali z avtobusi na odka.dana stanovanja . Zvečer je priredilo kopalissčno vodstvo novinarjem in gostom banket v rtrand-hotela Roval. Starosta mesta Pištan duhovnih Alex SLndela je ob tej priliki nazdravil zbranim novinarjem, ki jih je bilo nad 150, in jim potožil, da je zabredla denarna kriza rudi med bolnike in goste. Govorili so še drugi predstavniki in podčr-taveH mednarodni pomen in priznano slavo tovrstno edinstvenega zdravilišča za revmatične bolezni v Pišianeh. V nedeljo dopoldne se je vršil VI. občni zbor sindikata osi. novinarjev v kopali-šenem ^ledalkšču. Zboru je predsedoval sindik - senator Jim Piohl. Navzoči so bili poleg velikega števil« novinarjev tudi me-strni ki korxilišeni zastopniki in novinarja — gostje kakor; tiskovni attavhc poljskega poslaništvo v Pragi Wier/.Hianski prad-sednik Associace inozemskega tiska v Pragi dr. Suster; zastopnik nemškin novinarjev dir. GrunssbeTg in zastopnik Uaac madžarskih novinarjev v republiki ("tSR Max Popper. Jugoslovanski tiskovni atache Sv, Zivković se zbora ni mogel udeležiti, ker ese je mudil v Beogradu na konferenci Matle antante. Na občnem zboru je bil izvoljen z malimi izpremembarrri stari odbor pod /opernim predstvom senatorja Jifi Pich-lera, ki je že 11 Leto predsednik sindikata čsl. novinarjev. Po občnem zboru je bilo v kopaVisonem kinu zanimivo in instruktivno predavanje ing. Rosika o tehničnih problemih kopelišč-nih naprav, o regulaciji reke Vabe in o novih mostnih stavbah, in predavanje dr. Billeše o problemih revmatizma z zdrav-ni -ke^ja stališča in o pripomočkih zdravljenja. Po skupnem obedu v graod-hotelu Royal eo si novinarji ogledali pod vodstvom tamkajšnjih zdravnikov vse kopaii-ščne naprave. P išta ni lećnjo na upadu Nizkih Karpatov v gozdnati okolici. Kopal išče se nehaja n« otoku in je neposredno nad žrelom ne-delujočega ognjenika ogirajen veliki bazen, v katerem toplota blata in vode presegata 07* C in se v njem more kopati istočasno okrog 500 ljudi. Z ene strani deli reka Vah otok od mesta Pištan, z druge strani Prem era filma se vrsi jutri v Elitnem kinu Matici. Prepričani srno. da bosta Kitne Nagv in Hans Albers zmagala tudi pri nas v Ljubljani- Danes In jutri zadnji predstavi ZKD v tej sezoni. — »Sinzlng Fool«. ZKD zaključuje svojo letošnjo filmsko sezono z najlepšim filmom, ki je svoječasno s svojim čarom miline in globokega čustva zajel vse na5e občinstvo. Ta film je Al Jolsonov filmski prvenec »Sinzing FooU. pesem o malem Sonnv bovu. Srce nam ie trgal nepozabni prizor, ko je oče držal v svojem naročju zlatega s:nčka. ne vedoč, da je mrtev, ter mu pel uspavanko. Ta film je v resnici g'.oboko pretresel vse gledalce in izvabil iz oči onih, ki so ga videli, potoke solz. Nedvomno bo tedaj ustreženo tisočerim, če i'm še enkrat nudimo ogled le-pcjra filma »Singing FonU. ki ga predvaja ZKT> v fTlitnem kinu Matici danes in jutri ob *A3. pop. ter na praznik (v četrtek) ob 11. dop. P« krajši tok, ki vsebuje enako blato radioaktivne moči in visoke toplote, s katerim se ne more ponašati nobeno mesto sveta. Ze poi metra pod gladino vode dosega blato temperaturo okrog oO" C Glavni tok reke Vahc je bil otoku v veliko oviro zaradi čestih poplav, ker se je s t^m i/prenvi-njala toplota zdraviluščne vode in blata. Pa rudi hlad reke na mostu med otokom in mestom je Kil bolnikom, ki so hodili iz mesta na leči'lne kopeli na otok, v nevarnost. Bolnike, lei so stanovali v nrfstu, so prevažali v romantičnih zaprtih vozilih, ki jim pravijo »Tn fan t eris t a« in so stari k«kor zgodovina Pištan. Da se temu odpotnore. so v poslednjem Času začeli graditi železo-betonski zaprt kopališčni most, ki bo služil le kopališčnemu prevozu in bo že v kratkem dograjen Tudi reko Vah so de'no regulirali in so ob njej krasne promenadne pori, veliiki in bujni nasadi. Glavna moč zdravljenja revmatizma v Pištaneh je v termalni vodi, ki priteka neposredno iz zemeljske g Ion ne ugaslega ognjenika in donaša s seboj žveplene spojine in čudotvorno rađiioakrivno blato visoke toplote. Ves potek zdravljenja se vrši le na podlagi prirodnih pripomočkov radioaktivnega blata, termalne vode in skrbne duševne nege. Z počasnim pri.legode-njem teh pripomočkov k bolnikovemu organ i /mu se doseže blagodejna možnost popolnega ozdravi jenja revmatičnih hiranj. Niti visoka starost, niti srečne ne dru-.i i lo, drugi pa čez M t dro v Bratislavo. Midra je manjše -nest >. k« slovi — kakor nal Jeruzalem po izvrstnem vinu Tarn «e nahaja tudi velika šol« keramičnih izdelkov m vinarska Šola Po pregledu Modran »o se odpejali v Bratislavo v krasno glavno mesto Slovaške. Kar tujec takoj opazi v Bratislavi, je trojeziČnost skoraj vseh napisov. LLicaii napisri so pisani v ^»naščin , ncm-šČin-i in madžarščini, napisi nad trgovinami in gostilnama pa poleg teh jezikov še v hebrejščifji. Tu so nckatore ulice izrecno judovskega značaja, polne majhnih zakotnih trgovin in obrtniških delavnic. Zatohle in umazane so te ulice. To preseneča, kajti na drugi strani imajo Judje na obronku hriba najmodernejše urejene krasne sanatorije, ževetišča in Šole za IVO ji otroke. Bratislava je krasno mesto; bogastvo razkošnih vil in modernih stavb, ki se v na«glem teku množdjo. Življenje je povsem drugačno kakor v dri*gih čeških mestih in tudi suma Praha, daleč zaostaja za sovaško živahnostjo. Boj naravno, veselo in toplo, več razkošja južnjaške krvi 1 v tem bratislavskem ži\dienju# Outi se lo-bro, da je na meji treh narodov, ki se v mestu razkošno izživljajo. J ugor. Delegatski zbor NSZ v Ljubljani Kakor smo že poročati, se vršn v nedeljo 29. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornio«* v Ljubljani delegat*ko zborovanje Narodne strokovne zve-ze. Vsakoletni konsTes Je NSZ letos opustila zaradi jarospodarske krize. Na delepatskem zborovanjn bo podalo vodstvo organi zaci je prearlod avojesa dela poročali pa bodo tn-d.i zastopniki zunanjih podružnic. Za delegatsko zborovanje vlada veliko zanimanje in je vodstvo že razposlalo vsem podrtr*-nicam vabiVa, delegatom pa poverUniee. Dnevni red deleRatskecra zbora oblega poročilo predisodstva, poročilo tajnika im blagajnika ter nadtzorstva, volitve izvrfe**-valnega odbora, nnravneera odbora in nadzorstva, poročila delegatov podm*nVe, razpravo in sklepanje o preMiloglb in zaključek. Narodna strokovna rveza je danes ena najjačjlh nafionalnib strokorndh or^ani-sa-cij v naši državi. Svoje podružnice ima skoro po vsej dravski banovini. Njene po-družnrice obsrtojajo v naslednjih krajih; Jesenice, Medvode, StraMsče, STednja vas, Kranj, Vič, Vevče, Logatec, Litija, Zagorje, Celje, Hrastnik, Senovo, Rajhenburs. Gračniea Zrldani most, Maribor, Trbovlje, Ruše. Mežica, črna, PrevaJJe, GuStani, &t Pavel, Ptuj. PoJjčane, Siovenj^adoc, Tržič, 2,iri. Cenknica, Lož, F al a. Loke pri Zagorju, Zabukovca in Sv. Jedert pri Hudi jami. Poleg tega ima fee večje Število poverjenikov v dmreih krajAh. Iz vseh teh krajev se zberejo w nedeljo 29. t. m. delegati v Ljubljani, da čnjejo poročala centralnega vodstva in podajo svoja poročila. Vodstvo Narodno strokovne zveze opozarja vs»e člane organizacije, da smejo pri-aostvovatfl delegatskemu zboru, če pra*v niso določeni za delegate, vendar pa se morajo pri vnodu izkazati z vabilom att člansko izkaznico. Brez izkazila ne bo dovoljen vstop v dvorano. Delegati bodo imeli opoldne skupa* obed v dvorani Deiavske zbornice, na pred večer p« bo imel upravni odbor svojo sejo. Armado nacionalnega delavstva pozdravljamo! Kriza zarok. — Gospodična, pojdiva na predavanje! Zanimiv predmet, o zakonski krizi! — Me ne zanima. Bi že Š3a, če bi predaval o krizi zarok. V trgovini. — Ali ie ta kopalna obleka moderna? — In Še kako, srospodična! Vsi staro-kopitneži se strahovito zgražajo nad njo! V rreizrnerrri žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaterjem in znancem pretužno vest, da je naš dobri soprog, oče in stric gospod ^tanc UHatavažič trgovec tn posestnfk na Vrhniki danes, dne 24. t m., po dolgi mučni bolezni, v starosti 66 let Bogu vdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek na praznik, dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Sv. Pavla. Vrhnflra, dne 24. maja 1932. Žalujoča soproga Marija, Franci, Ivan, Toni, Rudi in Joško, sinovi; Mirni, Rezi in Ivanka, hčerke, in ostali sorodniki. ■ Med češkoslovaškimi novinarji Občni zbor sindikata ish novinarjev — Izlet čsl. novinarjev v Pištane, svetovnoznano zdravilišče za revma- tizem na Slovaškem Stan 4 >ST.OVJBWSKI ]f ABOD, 3n* S*, maja M82. Mie vrat in se vrnila k svoji hčerki. Predno jo je pa mogla kaj vprašati, ji je porooJSa hči kuverto, ki je brla pravočasno vzela iz nje dvajset tisočakov ki jih skrila za nedrija. — Mama, ta je dvajset tisoč frankov. Knez Vladimir je videl, da je jjospa de Marillac zelo zaposlena, da se od jorra do večera snčejo okrog nje pravniki in zdravniki, ki naj bi pod njenim vodstvom uničili premoženje in osebo grofa de Cizereta. Cez nekaj dni jo je poklical v stran in ji strsnfl v roke mo-šnikSek, rekoč: — Draga m cenjena gospa, dovoftte svojemu najzvestejšemu in najponižnej-Šemu prijatelju priskočiti vam na pomoč v težkih časih, ki jfh preživljate. Pravdanje je drago, posebno če je tako, kakor vaše. Plačujte z obema rokama, sezite po mojem kreditu brez vsake omejitve. Skratka, madame, zanašajte se name kot na samo sebe in za to vam bom zelo hvaležen. XII. 2ENSKA MRŽNJA TN STARO PRIJATELJSTVO Notar je bil zelo potrt, videč svojega klijenta in prijatelja tako žalostnega. — No, ma>lo poguma,* — je dejal, — pa bo zopet vse v redu, za to vam jamčim. Zanesite se name Ln zaupajte mi. Verjemite mi, da stari prijatelji človeku vedno prav pridejo. Najprej pa morava malo prigrizniti. — Če že mora biti, pa naj bo, — je odgovorfl Maurice. Zarutrek ni trajal dolgo. Kmalu sta vsta-la od mize in odšla v sobo grofa de Cizereta. — Dragi moj, — je začel notar takoj, ko sta sedla, — niti trenutek ne smete pustiti grofice pri njeni materi. — Zakaj pa ne? — je vprašal Maurice. — Ker stanuje pri gospej de Mariflac njena starejša hči, ki živi razuzdano življenje. — Kaj pa veste o tem? — je vprašal grof hitro. Stari notar je povedal grofu vse, kar je bil zvedel o Klari in njenem nemoralnem življenju od svojih prijateljev. — Kaj je to mogoče? — je vzklikni Maurice. — Seveda je, vse to je čista resnica. — Toda to je grozno! — je zašepe-tal Maurice ves iz sebe. — In Georget-ta je pri teh dveh ženskah! O, kakšen zgled ima pred očmi! K sreči je nedolžna in čista kot angel in še nikoli ji ni prfšlo na misel nič nečastnega. — Zares v tem podecfa je kriva samo mati, — je odgovoril stari notar, ki ni verjel, kar je trdil, pa je vendar trdil, da bi obupanega grofa vsaj malo potolažil. — Ah, te tašče! — je vzdihnil Maurice. — to je metla rodbine. Bila sva tako srečna, ko sva nekaj mesecev po poroki živela v Cizeretu. — Ne smela bi se btfa vrniti, — je odgovoril starec tiho, toda strogo. — To je res, vrnila sva se v svojo nesrečo, — je vzdihnil Maurice. — Odpotovati morata nazaj, — je dejal notar. — To je moja najiskrenejsa želja, — je odgovoril grof, — in baš zato sem pisal svoji ženi ijubezoi polno in pametno prsmo. — Pismo grofice ne pride nazaj, — je zamrmral starec otožno. — Kaj? Zakaj ne? Kdo je vam to povedal? — je vprašal grof ves •presenečen. — Moje temeljito poznavanje značaja gospe de MariMac, ki se je k nji gospa grofica zatekla. — Georgetta je vendar moja žena! Nihče je ne sme ločiti od mene, takoj grem po njo, — je vzkliknil grof. — Ne takoj, — je dejal notar, — m kar je glavno, k svoji tašči ne pojdete sami. — Zakai pa ne? Cesa naj bi se baf? — se je začudil Maurice. — Ker se bojim te ženske bolj kot samega vraga; ta ženska je zmožna vsega. In tako bi rad Šed z vami. Če bo treba iti po gospo grofico k njeni materi. — Toda. dragi prijatelj, čemu bi mi b9a vaša prisotnost v hiši, ki v njo pridem in zopet odidem iz nje? — Stvar se vam zdi lažja, nego je v resnici. Saj vas ne puste v hišo tako, kakor pravite m tudi ne odidete, kakor upate. — Vi pa vidite vse to preveč črno, dragi moj. Georgetta se je razjezila, čim me pa zagieda po pismu, ki sem ji ga pisal, prihiti k meni, o tem sem trdno prepričan. — Želim vam, da bi se zgodilo tako, toda bojim se, da bo drugače. Zato vas svarim pred tem, kar se utegne zgoditi, namreč, da vas ne bodo pustili h grofici, da vas gospa de Marillac obtoži in da vam bo narekovala tako nesprejemljive pogoje, da vas ategne spraviti iz ravnotežja, kar se pa pod nobenim pogojem ne sme zgoditi. — Kakor želite, stari prijatelj, — je odgovoril grof, ki ni čutil v sebi dovolj moči, da bi nadaljeval pogovor; raje je sprejel vse, kar mu je rekel notar, kakor da bi razpravljal o zadevi, ki mu je bila zek> mučna. Počakal je še malo, potem je pa .prišel sluga, ki ga je bil poslal s pismom h Georgetti, in povedal svojemu gospodu, kako je opravil. — Kaj vam nisem pravil? — je vzkliknil grof obrnjen k notarju. — Gospa de Marillac odločuje o vsem. Georgetta greši, da se da obvladati, a zdaj vidite, da odgovarja namesto me. No, stari prijatelj, pojdiva po grofico. Notar je slutil, da čaka Maurica razočaranje in smatral je za svojo dolžnost pripraviti ga na to. Notar je bil v prvi vrsti praktičen mož in ker bi utegnili misliti, da je njegovo pričevanje pristransko, ni hotel biti z grofom sam. Privedel je torej tretjo osebo, ki se pa grof de Cizeret ni dosti zmenil za njo, ker je ime) preveč opraviti z Georgetto in svojo nesrečo. Ta tretja oseba je bil policijski komisar, ki ga je bil notar poklical v imenu svojega klijenta. Maurice je izstopil iz kočije na dvorišču hiše gospe de Marillac in bil je v hudih skrbeh. Vse tri so odvedli v salon. — Rad bi videl svojo ženo, — je dejal grof, — govoriti moram z njo. Prosim vas torej, madame, da mi dovodite oditi v njeno sobo. Smrtna vožnja kneza Lobkovica Na nedeljskih mednarodnih avtomobilskih dirkah v Berlinu, ki so se jih udeležili mnogi znani dirkači, se je ubil mladi knez Lobkovic Ameriški letalec JLou Reiehers je startal v petek 13. maja v Novi Fundlandiji za prvi letošnji prek oatlantski polet, 50 km pred irsko obalo pa se je moral spustiti na morje, kjer ga je ranjenega rešil neki ameriški parnik. OTROŠKI NOGAVICE Na slovitem dirkališčn Avus v Berlinu so se v nedeljo vršile velike mednarodne avtomobilske dirke, na katerih je startala elita evropskih dir* kačev, med njimi tudi svetovni rekor> derji major Campbell, nemški in ev=» ropski prvak Carraciola Earl Howe iz Londona m drugi, manjkala pa sta slovita dirkača Chiron in Warci. Za dirke je vladalo v Berlimi ogromno zanimanje Na dirkališču se je zbralo 300.000 gledalcev, med njimi mnogo odličnih gostov. Dirki je pri* sostvoval tudi princ Fejsal iz Hedža* sa. angleški m francoski, avstrijski in češkoslovaški poslaniki, več mini* strov itd. Znameniti monakovski erir* kač Henne je na motorju BMW 500 dosegel nov svetovni rekord s 198.15 km na uro. V prvi dirki je zrna« ga' Anglež Earl Howe na Del agu 1486 cera, ki je dosegel povprečno 176.9 km oa uro, V drugi dirki je zmagal Marrfred -*on Branschitz na Mercedes Beneu, ki je dosegel povprečno 194.4 km na uro, docim se je Carraciola na Alfa Romeu plasiral kot drugi. Dirka je zal tevala tudi človeško žrtev. Ze včeraj smo na kratko poro* čali, da se je smrtno ponesrečil češko« slovaški dirkač princ Jrrrij Lobkovic. ki ga je vrglo na ovinku iz smeri. O nesreči so znane nastopne podrobnosti: Lobkovic je drvel na svojem Bo* gattiju s silno brzino m je bi kmam pred drugimi. Ko je avtomobil prevozil približno 8 km, je neki stražnik opazil, da je počila pnevmatika m da je začelo avtomobil metati. Dirkač je izgubil oblast nad vozom m avtomobil je zdirjal na sredo med obe dirkalni progi, se prevrnil s tako silo, da ga je več metrov visoko vrglo v zrak in je voz treščil čez nasip približno 4 m glo* boko. Voz je obležal popolnoma raz* bit poleg železniške proge Knez Lob* kovic je v loku odletel iz avtomobila m padel naravnost na tračnice. Na kraj nesreče so takoj prihiteli reševalci. Knez je bil še živ, vendar so bile njegove poškodbe tako hude, da ni bilo nobenega upanja za njegovo življenje. 2e med prevozom v bolnico je omrl. Njegova mati, ki je priso* stvovaka dtrkam, je po zvočnik« zve* dola o katastrofi in ko je prihitela v bolnico, ga je našla že mrtvega. K sreči se je nesreča pripetila na odprtem prostora, kjer niso bile v bh* žmi tribune ali stojišča. Njegova mati je dobila hod živčni napad in so jo morali prepeljati v bolnico. Knez Lobkovic je bil rojen 22. fe* bruarja 1907 v Turnovu na Češkem. Živel je v Pragi in je bil znan kot ta* I en ti ran športnik, mnoge je zlasti obe* tal kot dirkač. Mrs. Stenfall, 102 leti stara žena t* Man si ie Ida v Angliji, je nedavno pod-vzela z znanim angleškim pilotom Cob-haraom in mansfieldskim županom polet, pri katerem je letalo izvedlo tnal več loopingov. Čeprav se je letalo pri pristanku poškodovalo, ker si je odlomilo kolesi, stari dami to ni pregnalo dobre volje, kar vidimo toni na sliki, ko stopa iz letala po končanem poleta. _ Nogomet v Kra»*Ja. Domačj SK Krv rotan to fH*ieijo nA orfteraJ nKkake toteme, ©ač pa je reaerva gostovala v Rrtetarvi proti tamkajšnjema aporfavem« kraba is zmagala s 4 i 1 klub tfnm, da so jI domačini đikJUI precejšen odpor. — V eetptefe na Telovo se odigra že tet&ko pričakovani dert>y med domačima rtvaloma Korota-nom tn Trtelavom. Oba kJuba nastopata v oejmočnej&kh pogtareab Mx bosta kranjskomu občJsfltTOi mutila izredati športni « tek. — Občni zbor SK Korotana bo v soboto 28. t. m. ob 20. v dvorani Narodnoga doma. Na višje sile se najraje zanaftajo oni, ki se ne morejo na zdrav razum. Zloba m neumnost se radi bratfta. VABILO na 52. občni zbor ki ga bo imela Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrov ao a zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v četrtek 9. junija 1932 ob 15« uri v svoji sejni dvorani v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18. Dnevni red: 1 Predsednikov nagovor. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Razdelitev dobička. 6. Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva. 7. Volitev treh članov nadzorstva. 8. Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 23. maja 1932. Načelstvo* Telef. 2495 Izvršuje enobarvne In večbarvne Črtne klišeje, enobarvne ln večbarvne antotipije, kombinirane klišeje za navaden ln finejši papir, kttseje po perorisih, slikan in risbah, rokopisih tn fotografijah za razglednice, re- klamne slike, vinjete J; Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23. Vsaka beseda 5© pw. Plača ma lahko Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez .t ,i ■ ndčnvaHarm - MaJuuknjM o&as fstffi fr zjiantkah* HIŠO z voeliano trgovino mešane-a bla«a in kurivom, s skladiščem in velikim vrtom itd., na prometni cesti oddam v naiem ali nrodam z vsemi oritiklinami. Poiasntfa daie Zohar v Mariboru. Tržaška cesta. 2134 KUPIM CEP ANIC bukovih in hrastovih večio količino, kakor tudi bukovih in hrastowih okrosrlic kuoim za dobavo do 1. aveusta 19.12. — Resne oonudbe za m* franko vasron naikladalna oostaia na naslov: Jos. Osolin. Laško. 2135 SLUŽBE PREKAJEVALCA veščega vseh orekaievalskih del. samostoinesra in neoženie-neca. snreime v traino službo Kozievčar v Šoštaniu. Vaien mesarskih del ima orednost. 3132 OTROŠKO VRTNAR1CO ali varuhinio otrok, zaneslijvo. z znaniem neee doi&nčka. snreimem s 15 inniiem k 1 ki tri četrt leta stari deklici m novoroiencku. Ponudbe s sliko na Dr. Aleksander. Zaereb — Tuškanac 18. Jueosiaviia. 2140 PRODAJALKA začetnica, vešča slov. in nem-škecra iezflca želi nameščen ie. Ponudbe na uoravo Slov. Na-roda nod »Prodaialka«/2136. 14 LETNO DEKLICO čedno, nošteno m ubožno snreimem k otroku takoi. Jul-ka Povšnar. Kokra 2133 ČEVLJAR. POMOČNIKA mladega in izobraženesra. dobro izuri eneflra v zbitem delu. s r>1ačo oo dozovora. soreime takoi Prane Bevc čevliar. Kozje 45. 3139 TRGOVSKI POMOČNIK manufakturne šnecertiske in modne stroke, želi nremeniti mesto. Nastooi lahko takoi aH no dozovoru. — Ponudbe na uoravo »Slov. Naroda« nod >Mešana stroka«/2137. SPOSOBNEGA _ AKVTZITERJA za Ljubljano m okolico išče reklamni zavod. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na upravo »Slov. Naroda« pod »Akviziter«. 2068 POUK STOJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje vsak torek in soboto od 6. do 8. ure zvečer, šolnina nizka. — Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 7/L 2036 PRODAM PERUTNINO prvovrstno štaie-rsko. živo ali zaklano, nudim hoteliriem no nainižii dnevni ceni — Cenik brezolačno. A. Ekart Rače. 2138 VOLNO ZA MODROCE prodaja zelo poceni Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1814 ZIMA! Kdor želi kupiti žimo, si jo lahko ogleda na velesejmu, pa-vilj« . »H« v zunanjih prostorih .Žima bo jako lepa in dolga in zajamčena. Cena znižana. Se priporoča za obilni obisk. — Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 2006 PAZINO Tednik »ZABAVNI LJST« z gratis slikarsko galerijo v formata razglednic. Stražišče. — Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke I 37rr MODROCE otomane, divane, fotelje in vso tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska ee&ta št. 16 (pri Lev«) 25/T NEPOSNETO MLEKO DIN 2*20 dostavljam na dom. Pošljite naslov upravi >Slov. Naroda« pod »Mleko«. &3/T Najcenejši nakup« KONFEKCIJA — MODA. ANTON PREHKER, Ljubljana, Sv. Petra e. 14 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, GledaHdka ttttea 1 (nasproti opere). 19/T SVILENO DAM S KO PERILO kombineže Din 28j— hlačke Din 16*— LJTTDEVIT GLUHAK Gosposvetaka 16 (pri »Levu«V 56fr MAUNOVBC nristen. naraven, s čistini sladkorjem vfcuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PiccolL Ljufoiiana. Dunaiska cesta 6. 53/T ZE\E. nič strahu! ■|« ojx »|b l»oifilOt» pri motnjah in izostanku mesečnega perila vam v teku ene ure prinese samo >Vigi« dr. Hervja. . Vigi - učinkuje zajamčeno pri vsaki ženi tudi v zastarelih in težkih primerih. 2e tisoči žen so ga uporabljali z uspehom in vselej jim je vrnil mir in veselje do življenja. Uspeh zajamčen brez prekinitve poklicnega posla. Zdravju ne škoduje. Samo temu sredstvu se boste Lahko zahvalili za svoj mir. Ne hvalimo preko mere; poklonite nam svoje zaupanje, da vam vrnemo mir. Strokovnjaki so ga nazvali edino uteho žene. Samo »Vigi« drja. Hervja! Cena Din 70.—, močnejši Din 130.—, posebno močan za. zastarele motnje in krepak telesni ustroj Din 200.— in Din 250.—. Uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne I! Na tisoče zahval za gotov in hiter uspeh. Sredstvo ne odreče niti v najtežjih primerih, deluje naravnsot čudežno. Diskretno po pošti za vnaprej poslani znesek v pismu (brezpogojno) ga razpošilja samo: Strokovni ordinarni laboratorij A IDE HAVELKA "raga-Vinogradi, Slezska 116 — od-Idel. B. — Poštni predal 28, Češkoslovaška. Strokovni sveti brezplačno! Urejuje Josip 7*^**»*** _ Za »Jfarodao tMam>C Fran Jesersek. — Za upsavo in lnaeratal del Mata: Oton ChristoL — Val v Ljubljani