Zračni napad na Ljubljano. V Albaniji nanovo zasedeni kraji Berat, Ljušna in Pekinj. — Cetverosporazum hode zasesti grške železnice, — Ysa grška arm ida pod orožjem. — Erzerum v ruskih rokah. — Nova turška armada proti Suezu. Najnovejše avstrijsko uradne porodilo. Dunaj, 20. februarja. Uradno se razglaša: Ilusko bojišče. Nič novega. Italijansko bojišče. V Ji u d i k a r i j i je utrdbla Karriola (pri kraju Lavare na južnem Tirolskem) pod težkim artilerijskim ognjem. Crnogorsko-albansko bojišče. Pred B a z a r - S j a k o m smo zavzeli italijansko postojanko. Dalje proti jugu so riaiše čfete pri Sle bližje: sovražnim črtam j u ž n o i z 'h jo d n o o d D r a Č a. Albanci, ki se borijo na, naši strani, so zasedli kraje Bera t, L jušna: in P e kinje (jpžnozaho-dno od Elbas an a), V teh krajih je bilo ujetih čez 200 Esad-paševih orožnikov. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Holer, podmaršal. Najnavejše nemško uradno poročilo Berolin, 20, februarja. Francosko bojišče. Ob Y s e r - k a n a 1 u severno od \r p o r n a je bila z naskokom zavzeta angleška; pjostojanka; v Širini 350 m. Vsi sovražnikovi poizkusi, dobiti v ponočnih bojih z ročnimi granatami jarke zopet nazaj, so se izjalovili. V naših rokah je ostalo 30 ujetnikov,. dužno od kraja L e e s se je razvil živahnejši boj. Sovražnik je prodrl do roba naših razstreljeval-nih dolbin. Jiužno od kraja H e b u t c r n e, severno od kraja Alber t, smo v uspešnem nočnem boju ujeli nekaj Angležev. Na ostali fronti nobenih posebnih dogodkov, V zračnem boju izhodno od kraja P e r e-n n e je bil sestreljen angleški dvokrovnik, ki je bil oborožen z dvema strojnima puškama. Zrakoplovci so mrtvi. Nemški zrakoplovi so metali na številne kraje za sovražno severno fronto kakor tudi na mesto L u-n o v i 11 e bombe. Buško bojišče. Pri kraju Savice na B, e r e z i n i, izhodno od V i š n e V a, se je ponesrečil ruski napad medi o-bojestranskimla črtama. Kraj L e g i š i n in železniške najpravé pri T a r n o p o 1 u so napadli nemiški zrakoplovci. Balkansko bojišče. Nič novega. Spremenjena določila gle de vojnih ujetnifrov^de-lavcev. Z Dunaja se dne 17. febr. poroča: Vojno ministrstvo je izdalo nova določila glede vojnih ujetnikov-delavcev, katera s 1. marcem 1916 stopijo v veljavo. Nfomen novih določil je, da se delovne sile vojnih ujetnikov popolnoma uporabijo za različna dela, posebno pa za spomladanska, dela na polju. Določila veljajo brezizjemno za, vse delavske s-kupine ujetnikov, zaposlene za državna ali druga javna ali zasebno-gospodarska dela, ali so določeni za poljska dela, obrt, industrijo, plavžarstvo, gozdarstvo ali kaka druga ne posebej označena dela. Ne pride v poštev, ali so ujetniki-ldelavei prideljeni kakem državnem ali drugem uradnem podjetju ali občini ali kaki osebi ali pia, kaki družbi. Prošnje za, vojne ujetnike se morajo vložiti pri politični okrajni oblasti tistega kraja, kjer se želijo ujetniki. Ob enem s prošnjo se mora založiti kavcija 30 K (dosedaj 20 K) za vsakega ujetnika. Založena kavcija zapade, a-ko se z ujetniki slabo ravna,- ne skrbi za primerno stanovanje, za zadostno in dobro hrano, ako se ne zadosti zdravniškim predpisom ali pa če je delodajalec sokriv ujetnikovega pobegu, Skupine ujetnikov-delavcev se razločujejo v stabilne (stalne) in mobilne (nestalne). K nestalnim skupinam splošno pripadajo vse skupine, Mi so zaposlene v poljedelstvu in gozdarstvu .; Ujetniki pri obrti, industriji in rudarstvu pa pripadaio k stalnim skupinam, 'Manj kot deset u-jetnikov se sme dati samo v posebno izvanrednih slučajih, ako to neobhodno zahtevajo krajevne razmere in ako se dadi tega ni bati kakih nedostatnosti. Sa-molastno prestavljanje ujetnikov: po delodajalcih je strogo prepovedano. Pri uporabi ujetnikov se mora jemati ozir na posebno usposobljenosti in družabno stališče vojnega ujetnika. Trpeti se ne sme, da bi se z ujetniki surovo ali nepravično postopalo ali da bi se jih zasmehovalo. Za vestno straženje mora, kakor dosedaj skrbeti delodajalec s tem, da oskrbi stražno moštvo, katero se mora pri politični okrajni oblasti zapriseči. Delodajalec prevzame popolno odgovornost za vojne ujetnike. Istotako je delodajalec obvezan, dajati vojnim ujetnikom na dan delovne doklade najmanj 15 v, in nima pravice istih samolajstno ustavili. Priporoča pa, se, da sie jim da višja doklada, da se jih tako bolj navduši za delo. Več kot 50 v pa se u- jetnikom v gotovini ne sme izplačati. * * * Cesarska namestaija nam glede vojnih ujefni-kov-delavcev piše,- da naj tisti delodajalci, kateri že imajo dosedaj vojne ujetnike, do dne 25. febr. 1916 s priporočenim pismom ali brzojavno tisti oblasti, s katero so sklenili pogodbo, naznanijo, ali so z novimi določbami zadovoljni ali ne, ker se bo sicer smatra- lo. da so z omenjenimi pogoji in določili zadovoljni. Delodajalci se lahko o podrobnih določilih nove odredbe poučijo ali pri vojaških poveljstvih ali pri poveljstvu taborišča vojnih ujetnikov ali pa pri političnih qkrajnih oblasMh. Posebno se opozarja, da nova določila veljajo 'tudi za tiste vojne ujetnike, ki so se oddali občinam za poljska dela in da tudi za občine glede na ujetnike ne veljajo več dosedanje ugodnosti. * * * Vi teh določilih ni nič povedano, ali dobijo delodajalci povrnjene stroške za hrano vojnim ujetnikom, kakor so dobili dosedaj. Od verodostojne strani pa se nam je reklo, da se odslej za hrano ujetnikov ne bo nikomur več dala odškodnina. Zakonska predloga o majhnem grbu v ogrski zbornici. Na dnevnem redu ogrske zbornice dne 18. feb. je bila zakonska predloga o majhnem grbu Ogrske, Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. . Poročevalec poslanec Ladislav pl. Beöthy prosi, da se sprejme zakonska predlog interesu bratskega skupnega Čustvovanja, ki je dio tudi v ieh ve- likih zgodovinskih dneh kakor že tolikokrat v preteklosti zapečateno -s krvjo. Kakor je skupno tekla kri na bojiščih, tako morajo tudi doma biti skupna srca v medsebojni ljubezni in medsebojni složnosti, ker le na ta način smo v stanu braniti skupno domovino zoper vse sovražnike. Ministrski predsednik grot Tisza izraža svojo odkritosrčno radost, da v tem vprašanju). prešinjajo ista čustva vso ogrsko zakonodajo brez razločka strank. Uverjen je tudi, da bodo fradicijonelna bratske, čustva ogrskega naroda za Hrvaško, Slavonijo, in Dalmacijo obrodila dober sad in da bodo našla odmev. V najredkejših slučajih so se, posluževala zakonodavstva monarhističnih držav pravice, da rešijo tm di grboslovno vprašanje, marveč so se zadovoljila le s tem, da g’lejde vprašanja o grbu postavijo gotova temeljna načela. Tudi odlok Njegovega Veličanstva glede grbov je bit izdan na odgovornost ministrov in torej pod kontrolo parlamenta. Vzrokov za primernost, ki so v Idrugih državnih bili povod, da so se z-borniee zadovoljile le s tem uplivom, je pri nas v o-bilnejši meri, ker se nahaja Ogrska z drugo državo pod enim in istim vladarjem. Poslanec grof Apponyi je vladi predbacival, da je regnikolarna deputacija priznala, da mali grb, katerega je določilo Njegovo Veličanstvo, ne odgovarja določilom članka XXX zakona iz leta 1868. On (grof Tisza) priznava, da to predbaciva.nje vsebuje težko kritiko napram vladi. To kritiko je on (Tisza) sam izgovoril v regnikolarni deputaciji, kajti on je takoj priznal to stvar. Vendar pa sme povdarjati, da. se je sedaj zadeva grba ter zadeva znakov: skupnih napravi monarhije popolnoma rešila v smislu dualizma in paritete (enakosti) ter da se je posrečilo urediti vprašanje, M je žq skozi 50 let kakor breme obteževalo razmere v monarhiji. Zbornica je nato sprejela dotično1 zakonsko predlogo v polnem obsegu in v vseh podrobnostih. Kakor znano, obstoja skupni mali grb iz malega grba avstrijskih dežel in malega grba ogrskih' dežel, na katerem pa. se je nahajal samjo grboslovni znak Ogrske. Proti tej obliki, ki ne upošteva samo^ stojnosti hrvatske kraljevine, je nastopil hrvatski sabor. To nastopanje je imelo popolen uspeh. Ogrsko-hrvatski del v skupnem malem grbu] je dobil novo obliko. V novi mali skupni grb pride tudi grboslovno zhamenje „jedinstvene kraljevine“ Hrvatske, Slavonije in Dalmacije ih sicer kockasti hrvatski, grb kot znamenje enakopravnosti obeh držav Ogrske in Hrvatske. „Vojna do skrajnega.“ Pariški Agence Havas: JTfemps“ piše pod na-* slovom .„'Napačni manevri'“': Kljub vsem svarilom se najdejo ljudje, ki v-* strajajo pri tem, da hočejo drugim vsiliti svoje mnenje. So nevtralni ljudje, ki vs traja jo pri poskusa, zopet usfvlariti mir med narodi ter si domišljajo, da bi bilo mogoče z velikosrčnimi formulami rešiti' najtežavnejše probleme, ki jih pozna civilizirani svet. Radi priznavamo, da imajo ti nevtralni ljudje najboljši namen in da nimajo osebnih interesov. Toda po neus-* pehu vseh njihovih poskusov, doseči kako spremerne bo, bi se bili morali prepričati, da njih stališče ne more biti tudi naše stališče. Ce obljublja Nemčija, da bo res blagohotno presojala mirovne predloge, ki bi mu jih zavezniki stavili, nima to pravi nobenega pomena iz enostavnega vzroka,- ker aiiiranci takih-le predlogov ne stavijo, marveč bodo centralnim držar vam diktirali svoje pogoje, ne da bi bilo treba vpru* Sati, ali je Nemčija več ali manj pripravljena, razgo-V ar j a ti se 0 njih ali jih sprejeti. •‘„Temps“ konča: Niti mir, niti premirje, mti posredovanje, pa naj bo katerokoli, marveč vojna do skrajnega, tako presojamo položaj v entenfhih' državah. Co bodo (položaj presojali na oni strani drugače, bodo to storili samo za to, ker bedo naše vojske dosegle'svoj Oilj in bosta Avstro-O grška in Nemčija izjavili, da sta poraženi. Kitchener o vojnem položaju« V angleški gornji zbornici je naznanil Kitchener, da je angleško armadno vodstvo odpoklicalo indijske divizije iz Francije in Flandrije ter je na to izjavil: Ker so si napravili Nemoi prosto pot do Carigrada, je bilo turški armadi, ojačeni z nemško pomočjo, mogoče, se ali pomikati proti Egiptu ali pa. ojačiti svoje Čete v Mezopotamiji ter istočasno napraviti mogočen artilerijski napad na naše postojanke na polotoku Galipoli. Sklenili smo tedaj, zapustiti Galipoli, da pomnožimo naše čete v Solunu in Egiptu. Turki grozijo z resnim poskusom napasti Egipt. Odredili smo primerne predpriprave, da branimo Sueški prekop. O Mezopotamiji je rekel Kitchener, da so angleške čete napadle dne 27. januarja turško postojanko, toda bila je utrjena, tako močno, da je ni bilo mogoče zavzeti. General Aylmer pričakuje nadaljnjih «-jačenj, predno bo ponovil prodiranje, da se združi s četami generala Townshenda, ki ima zadosti zalog, da se bo mogel precej časa držati s svojimi tamoš-njimi četami. v Cetverosporazum išče pomoči pri Kitajski« Frarieoskr list „Tompš* pA nVenS,':da hočejo Ita-bjadi3Č :bodo'V jMižifti ©fhla'^zoperstavili av-^mj^eßid^'pVifflrai^dp sOfèiftMì^ pridobMldOVhlf-časib, morejo' Tako posadko V Draču še pravOčnaflOu.;;^. j praviti na ladje. -Ibö eoi>r si , sharie! eni.ov j ' v*. “j",.« r* * rj : \ N* T* s ( '* Tßl{ Italijani izpraznj ujejo Drač. Milanski listi poročajo dne 17. iebr. po rimski „Perseveranzi“, da je italijansko armadno vodstvo že odredilo izpraznjenje Drača. Istočasno poročajo listi, da avstrijske čete, ki so se že združile z Bolgari, korakajo proti Draču. Francoski parnik s torpedom zadet Uradno se razglaša: Dne 16., februarja zjutraj je zadel torpedni strel našega podmorskega čolna pred Dračem francoski parnik, ki je nato zavozil na plitvino. Naši utrjujejo Kotor in Lovčen. „Idea Nazionale“ poroča itz Drača: Utrdbe pri Kotoru se pridno ojačujejo s polaganjem novih min, z mobilnimi baterijami in drugimi napravami. Kotor velja danes kot pristaniška utrdba, ki se ne da zavzeti. Radi tega se avstrijska admira-liteta peča z mislijo, večji del avstrijskega vojnega brodovj a spraviti v kotorsko luko. Istočasno z novimi utrdbami pri Kotoru se tudi utrjuje Lovčen s težkimi topovi. Dosedaj so Avstrijci že izpopolnili tri glavne točke na Lovčenu: Kr-stac, Kuk in Rudenice. S teh točk se ne obvladuje le samo Cetinja, ampak tudi kotorsko morsko ožino. Avstrijsko poveljstvo je v vseh zasedenih krajih Crnegore in \i sandžaku odredilo zapisovanje in revizijo kovin, ki se rabijo za izdelovanje streliva. Celo v Kitaju išče četverosporazum pomoči. — List „Nieuwe Rotterdamsche Courant“ objavlja dopis iz Pekinga, kjer pripoveduje, kako vlasti entente že pritiskajo na Kitaj v namen, da bi se bolj aktivno u-deležil te vojne in sicer s sodelovanjem državnih arzenalov, z dobavljanjem municije, ali pa z odredbami proti izvestnim nemško-avstrijskim interesom. To presljo pa izvršujejo z naglašaujem, da je pripozna-nje Kitaja kot monarhije odvisno od takega sodelovanja. Iz razprav v kitajskem časopisju pa je razvidno, da prav nič ne zaupajo obljubam četverospora-zuma. Ge bi ententa zmagala — tako pravijo — bi bil Kitaj potem izročen Japonski na milost in nemilost. Ta bojazen je pač upravičena, saj je Japonska zaveznica entente in večna nasprotnica kitajske neodvisnosti. Zahtevala bo plačilo za svoje zasluge v prvi vrsti na račun Kitaja. Na milost in nemilost — kajti, Če bi ugodila zahtevam četverosporazuma, bi •ne mogla tudi pri centralnih vlastih pričakovati nikako podpore proti večnim preseganjem Japonske v sfero kitaiskih interesov. Grčšja. „Frankfurter Zeitung“ je prinesla vest, da hoče četverosporazum zasesti vse grške železnice. Dosedaj še ta vest ni uradno potrjena. Vsa grška armada pod orožjem. Iz Aten se dne 18, febr. poroča: Iz dobro poučenega vira se izve, da je sklenil grški generalni štab, zvišati' grško armado na okrog 600 000 mož. Vsi v inozemstvu se nahajajoči Grki so poklicani k orožnim vajam in se morajo zglasiti najpozneje do dne 10. marca. Cetverosporazum zasede železnice v Tesatili. Albanija. Očividno je Drač na napad dobro pripravljen, kajti naše čete napredujejo s previdnostjo. Pri Ba-zar-Sjaku smo trčili na italijanske čete. Baje se je Cajdorna dal omehčati in dovolil, da se pokljajo ita-lijanske čete tudi za Balkan. Poročilo, dia so albanske čete, ki stojijo pod našim poveljstvom, zavzele Berat, LjuČna in Pekinje, nam vzbuja dvom nad poročilom pred kratkim, da so Bolgari zavzeli že celo Fieri pred Valono, kajti potem bi ne trebalo šele sedaj zavzeti Ljušne. in Berar ta, ki ležita izhodno od Fierija, Bržkone stoje Bolgari z ozirom na grško občutljivost v ozadju, vedno pripravljeni, da posežejo vmes, ako kje treba odločitve, sicer pa rezervirani in previdni v ozadju, Drač popolnoma obkoljen. Obkoljenje Drača je sedaj dovršeno. Dne 17, t. m. so namreč albanske čete, ki so stale pod avstrijskim vodstvom in so bile ojačene z avstrijskim moštvom, zasedle mesto Kavaja (20 km južno-izhodno od Drača). Tamošnja posadka, namreč orožniki Essad-paše, so ujetništvu le s tem utekli, da so zbežali' na ladje. Tako je sedaj Drač od severa, izhoda in juga/ obkoljen. Sovražnim četam v Draču je sedaj mogoče le dvoje: ali prebijejo našo obkoljevalno Črto ali pa zbežijo na italijanske ladje. Eno kakor drugo je pa skrajno nevarna igra. Na suhem je naš obroč jako močen, n& morju pa stikajo okoli naši — podmorski čolni. Drač Brani srbski gèneraK ’ j List „Az Est“ poroča, da brani Drač srbska 8. armada, ki se je nanovo organizirala in stoji pod poveljstvom generala Sturma. Kjajcor se iz Aten poroča preko Carigrada, so poslaniki Anglije, Francije, Rusije in Italije skupno naznanili grškemu ministrskemu predsedniku Skulu-disu, da je vojni svet v Parizu odredil, naj četvero-sporazumove čete zasedejo grške železnice in brzojavne postaje v Tesaliji in Morei. Poslaniki so kratko omenili, da se bi morala, ako bi se Grčija temu s-klepu prostovoljno ne pokorila, rabiti sila. Na podlagi tega naznanila se je takoj sklical grški vojni svet, da se posvetuje o novonastalem položaju. Tiesalija je severni del stare Grčije, ki meji na grško Macedonian. Morea je južni polotok, ki leži južno od Korinskeua zaliva, Kralj Konstantin sprejema italijanske in francoske častnike. Listu „Corriere della Sera“ ©e poroča iz Aten, da je kralj Konstantin dne 17, februarja sprejel italijanske častnike, ki so organizirali grško orožništ-vo, v poslovilni avdijenci. Organizacij1^ orožništva je namreč sedaj končana. Kralj je častnikom podelil visoke redove. Kmalu nato je prišel h kralju francoski poslanik Guillemin in ga je prosil, naj sprejme generala Sarraila v avdijenci. General bi rad kralja pozdravil in mu poročal o položaju zavezniških čet pri Solunu. General Sarrail se te dni pričakuje v Atenah. Grid zoper Italijane. V seji grške zbornice dne 15. febr. je poslanec 3otajkli|S s Krfa protestiral proti izkrcanju italijans-dh čet na Krfu in je ostro napadal Italijo. Predsed-lik je prekinil govornika, čegar besede so napravile nogočen utis. Ministrski predsednik je odgovoril, da **< ni, samo v imenu grške vlade vložiP ugovor, tem- ki # Judi odločno izjav d, da ne trpi, da b^l^ke : h je rabil Pred Solunom. • Francozi ob Vardarju. „iAgence Havas“ poroča dne 17. febr. iz Soluna, da so Francozi zasedli vse mostove ob Vardarju. Grki pa so zasedli Vardarjev breg (zahodni) od Top-čina (severozahodno od Soluna) do izliva v Solunski zaliv. • : Francoski zrakoplovci napadli Strumico. Iz Soluna se dne 18, febr. poroča: Dne 16. febr. je nap adln 13 francoskih zrako-plovcev kraj Strumico in tamošnje bolgarsko taborišče, Vrgli so zavsem 158 bomb, ki so povzročile več požarov. Zrakoplovci so bili obstreljevani. Vrnili so se nepoškodovani. — Strumica leži jv južno-zahoetni Bolgariji ob srbsko-grški meji. Rumunija. Pod kakšnimi pogoji bi šla Rumunija zoper Avstrijo? Iz Bukarešte se piše nemškemu listu „Kölnische Zeitung“: Z bolestnimi čuti so vzeli rumunski vojni hujskači na znanje obisk bolgarskega carja Ferdinanda v Nemčiji in Avstriji. Značilno za položaj v Rumu-niji so pogoji, katere rumunski vojni hujskači stavijo četverosporazumu za vojno pomoč. Cetverosiporaz-um mora obdržati Solun, ustanoviti mora zopet Srbijo in Crnogoro, zasesti Bukovino in Galicijo, doseči odločilno zmago nad Avstrijci v Karpatih in mora še končno zasesti Carigrad. Cetverosporaizum mora s-prejeti celi ta jedilni list, 'ako hoče, da stopi Rumunija s svojo armado na stran naših sovražnikov. Ob rumunski meji. Ogrsko notranje ministrstvo je razglasilo, da, je prestop meje v ali iz Rumunije pri kraju Szala-nyi-Füresztelep, pri Kökerte in Balvanyos hai Seđmo-graškem do preklica prepovedan. Vlada je gotovo i-mela važen vzrok, da je prepovedala prehod čez omenjene prelaze. Rumunija prepovedala izvoz žita, zelenjave in olja. Dne 17, februarja se poroča iz Bukarešte: Vlada je predložila zbornici danes zakon,- ki prepoveduje izvoz žita in žitnih izdelkov, zelenjave, in olja,. Prepoved velja že od današnjega dne. Izvzete so pa vse kupčije državne žitne komisije. Izvozno takso za moko bo plačevati v bodoče tudi za testenine. — Privrženci četverosporazuma skušajo dobiti večino glasov v državni žitni komisiji. Bolgarska koruza za Avstrijo in Nemčijo. Bolgarija je dovolila, da se bo izpeljalo iz Bolgarije v Avstrijo in Nemčijo 200.000 ton koruze ter 200 vagonov jajc in surovega masla. Italijansko bojišče. Lahi so se hoteli maščevati za Milan in so napadli Ljubljano. Hoteli so baje celo do Maribora ali Gradca, ali ji.m je že prej sapa pošla. Cel svet priznava, da ostajajo vsi laški napori ob Soči brezuspešni, sedaj in zanaprej. Zračni napad na Ljubljano. Napad oddelka italijanskih zrakoplovov na Ljubljano dne 18, febr. je klaverno potekel. Večina zrakoplovov je bila prisiljena, da se je morala vrniti že ob bojni Črti. Trije sovražni zrakoplovi so pripluli do Ljubljane in so vrgli bombe v bližini neke tamošnje bolnišnice in na več krajev okolice, toda brez vsakega uspeh n, Ób povratku šo napadli naši zrakoplovci sovražna letaja in so sestrelili eno velikjo sovražna Caproni-letalo. IN Ta napad bi očividno naj maščeval naš napad na Milan, toda Italijanov se 'drži povsod smola. Italijani obstreljujejo Naborjet. Italijanskih artilerija zadnje dni silovito obstreljuje kraje ob koroško-italijanski meji. Dne 17. febru-1 •arja so Italijani n ar orili posebno hud topovski ogenj • na Naborjet. rAß'Usq Ap Plen pri OslavJu. Pri Osiavju so naši od zadnjik bojev uplenili ^ edem strojnih pušk, dva mi ruska metalca in okrog : 200 pušk. Kitchener smatra avstrijsko fronto za ne-predorno. Angleški vojni minister Kitchener je v svojem govoru v zbornici rekel o Italiji: Delavnost italijanske armade je bila v oktobru in novembru prav velika. Njena napadalna sila se tudi od tega časa ni z-manjšala, akoravno je sovražna obramba tako mogočna, da sedhj ni nobenega upanja, da bi se isfa dala streti. Napad na Milan — svetovni dogodek. Iz Curiha se dne 17. febr. poroča: Napad avstrijskih zrakoplovcev na mesto Milan. katero so dosedaj smatrali v Italiji za popolnoma varno, se opni, kakor povdarjajo tukajšnji listi, za izvanreden čin. Zrakoplovci so morali prepluti več visokih gora. Gè se pomisli, da se je Še pred nekaterimi leti smatralo polet čez prelaz Simplon kot svetovni dogodek, potem se mora umeti in prav oceniti velikanski napredek avstrijskega zrakoplovstva. 24 žrtev zračnega napada. V ’Milanu je umrlo vsled poškodb po bombah avstrijskih zrakoplovcev 16, v Schio pa 8 oseb. Materijalna škoda znaša čez 3,000.000 lir. Tri velike tovarne, ,ki so izdelovale razne tvarine za vojsko, so popolnoma uničene. Božja kazen. Stotnik Sporer je sporočil nekemu koroškemu župniku, da so nekaj naših vojakov presenetili plazovi. Na pomoč poslano moštvo je pa laški izdajalec napadel in obstreljeval, žal ne brez uspeha, Vrli naši vojaki so pa kljub temu vršili samaritansko delo, in rešili vse zasute može, razven enega. Božja kazen je pa Lahom sledila za petami. Na nje so se v-suli veliko hujši plazovi, kot na naše ; pokopali so •mnogo ljudi, M jih pa niso rešili, ker so si menda mislili, da smo tudi mi tako brezvestni, kakor so bili oni poprej. Italijanski sleparji. ^Italijani so opeharili (pri poslanih zdravilih — svoje prijatelje Francoze in Srbe! Na Francosko so poslali italijanski kemiki za 100.000 Irankov aspirina, ki je bil potvorjen in popolnoma zanič. Srbe so pa ] milanski kemiki ogoljufali za 300.000 frankov, ko so j jim namesto sublimatnih pastil poslali pobarvanega gipsa. Demonstracije proti Brlandn v Rimu. Iz Rima brzojavljajo: Ko je zapustil Briand kolofdvor, je več ljudi žvižgalo. Nekdo je zaklical : „Tudi ta preliva kri! Tudi ta podaljšuje vojsko.“ A čuli so se tudi drugi klici. Detektivi, raztreseni v množici, so poizkušali zaman pomiriti demonstrante. Rusko bojišče. Höfer poroča dosledno: Nobenih posebnih do- godkov. Dne 24. febr. začne duma Zborovati, kar seveda na vojsko ne bo imelo p!rav nobenega upliva. Ofenziva proti ofenzivi. Dopisnik ruskega lista „Ruskoje Slovo“, Mihaj-lovski, piše, da se je raid! ojačenj1, ki jih je dobila avstrijska armada na ruski fronti, položaj tako spremenil, da niso več samo Rusi v ofenzivi, ampak so pričele tudi avstrijske čete napadati. Tako je sedaj na ruskem bojišču ofenziva proti ofenzivi. Dopisnik lista „Rječ“ trdi, da se je na severu bati, da bodo Nemci znova pričeli z močno ofenzivo proti Rigi. Pri Bučacu. Ruske postojanke v bližini Bučaca so oddaljene od naših prednjih postojank večkrat kom’aj le 200 korakov, Vsled hribovitega ozemlja je ta razdalja po nekod Še manjša. Skozi mesto neprestano vodijo dolge vrste ruskih ujetnikov in ranjencev. Velik del hiš na okrožnem trgu je postal žrtev požarov, ki so nastali med neprestanimi boji v mescu avgustu 1915. — Bombe ruskih zrakoplovcev, ki so V zadnjem času se vozili nad mestom, go nekaj prebivalcev usmrtile. Naše postojanke v izhodni Galiciji. 5 Vojaški strokovnjaki se čudijo, da more maloštevilna avstrijska armada v izhodni Galiciji in sploh na južnem krilu, ruske, fronte kljub^ati .najpadom veliko ruskovpcempči.^Teuiu jp* m .nkdufhd, jkq;si,iia-tančufie. ogledamo,,(; kako. HOeii£še postojanim močno «apnaivljmie in opremljene z .ypéini sredstvi.moderne; vojne tehnike. Iz izhodne Galicije se o tem poroča; Strelski jarki in zgradbe c. in kr. čet izhodno od Bučaca kažejo tako popolnost vojne tehnike, da ne dopuščajo nobene primere s primitivnimi postojankami lanske karpatske zime ter tudi v slučaju ojačeni a dosedaj brezuspešnih ruskih prodornih poizkusov zagotavljajo hrambi uspeh. Z najbližje železniške postaje dovajajo mnogoštevilne etapne naprave vse možne vojne potrebščine noter v vojni pas. Sistem strelskih jarkov je prilagođen najnovejšim vojnim izkušnjam. GlaVni jarek vsebuje dobro kurjene in suhe spplne prostore za posadko in moštvo, telefonske celice, vzidke za strojne puške, minomete, žaromete, stališča za metanje ročnih granat, opazovališča za artilerijo in pehoto. Strelski jarki so skrbno kanalizirani, opremljeni z dobrimi vodnimi črpalnicami, in imajo vedno po več izhodov. Razen širokega pasu o-vir so globoko v zemljo zgrajene postojanke za bolj naprej potisnjene bojne straže in prisluškovalce. In tamošnje gričasto ozemlje omogočuje, da leže avstro-ogrske in ruske bojne straže na enaki višini le po 200 korakov narazen. Ruske postojanke so mnogo slabše urejene — najsprednejše sestoje le iz odprtih strelskih jarkov, ki so na mnogih mestih pod zemljo, iz nizkih podzemeljskih lukenj in iz žičnih ovir, ki se šele zadnji čas očividno ojačujejo. Poldrugoletna vojska je naše Častnike, inženirje in vsakega vojaka v vseh mogočih vojnih zajdevah tako temeljito podučila, da more na mnogih mestih naše fronte eden čvrst mož kljubovati delj časa 10-do 20kratni sovražni premoči. Turška bojišča. Erzerum v ruskih rokah Ruska kavkaška armada je dne 17. februarja zavzela močno turško trdnjavo Erzerum. Trdnjava, ki je bila ena najmočnejših turšikih postojank ob tur-ško-kavkaški meji, leži 150 km zračne črte južno od južnoizhodnega kota Ornega morja. Rusi so že od mesca septembra 1915 imeli zavzete važne višinske postojanke v obližju Erzeruma, ki se pa je dolgo u-stavljal trikratni ruski premoči. Z zavzetjem Erzeruma je veliki knez Nikolaj Nikolajevič popravil, sedaj to, kar je zagrešil na evroipskem ruskem bojišču, in bo hrepenel po nadaljnjih lavorikah, Nova turška armada proti Suezu. Carigrajski listi poročajo, da je turško armadno vodstvo poslalo novo, močno oboroženo armando na fronto ob Sueškem prekopu. Angleži nezadovoljni s svojim vojnim brodovjem. Dne 15. febr. popoldne se je vršilo v City v Londonu veliko zborovanje, na katerem se je zahtevalo od angleške vlade, da naj se bolj poslužuje angleške pomorske sile. Lord Devenport in predsednik londonske pristaniške oblasti sta predsedovala. Na koncu se je sprejela sledeča resoluciji: „'Skupščina londonskih melščanov v City je vznemirjena, ker do-< biva sovražnik velike množine potrebščin; preko Severnega morja. Poživlja vlado, da naj da. brodovju svobodo in se izdatno in uspešno poslužuje angleške pomorske sile.“ — Lord Devon gort je izvajal, da se Nemčija v slučaju, da Anglija do skrlajnosti izrabi svoje brodovje, ne bi mogla več dolgo upirati. Grey je pred kratkim izjavil, da se zunanji urad omejuje na to, da si ohrani dobro voljo nevtralcev. Vendar pa se pri tem ne smejo žrtvovati interesi angleškega naroda. V deželi vlada čustvo, da je treba blokado poostriti in dovoliti brodovju oblast, ki bi jo edino o-no znalo pravilno izrabiti. Govornik je rekel, da je šlo od maja nad dva milijona ton železne rude v — Nemčijo. Gas je, da se napravi konec nedopustni trgovini. Vse, kar je potrebno,, naj se dovoli vojnemu brodovju. V * *' Obletnica napadov nemških podmorskih čolnov. Beroli ngki listi „Lskalänzciger“ piše dne 18. t. m. kot ob obletnici začetka napadov nemških podmor-«1^1. .XiitU-Uy Jit-U:'. AÄV/W.li>» finis.. -itQ S ßd.87 §5 prometnih ladij in jih skriva v svojih varnih pristaniščih, •OTTTT!—*------—r----» !------------------ Posvetovanje v Parizu. List i„Slampa“ poroča, da se bo nameravano posvetovanje četverosporazumovih držaV v Parizu vršilo dne 27. februarja. Italijo bodo na tem posvetovar-nju zastopali: ministra Sonnino in Titfoni, generala Cadorna in Porro. Politične vesti. Prlhodnjost notranje uredbe Avstrije. Poleg vprašanja o „‘Srednji Evropi“ pretresajo nemški politiki tudi vprašanje o bodoči notranji uredbi v Avstriji Tudi v tem vprašanju ni edinosti meid Nemci. Tako se je pred kratkim nemški „Nationaiverband“ v posebnem komunikeju izrekel za izpopolnitev avtonomije dežel. Pri nemških socialnih demokratih je ta predlog naletel na jako ljuf odipor, nemške nacijonal-ce pa je tudi nekoliko vznemiril. „jNationalverband“ je na to svoje stališče precizneje formuliral, češ. da no misli na enostransko ,slovansko avtonomijo v jezikovno mešanih kronovinah, marveč na ustanovitev samostojnih okrožij za nemško delo na Češkem. Sicer pa namigava jNationalverband“, da vse to ni toliko zraslo na njegovem zeljniku, kakor na zeljniku — krščanskih socialcpv. Tako torej, štiri merodajne nemške frakcije niti glede načela, po katerem se naj uredi država, niso med seboj edine. Bolgarski kralj na Dunaju. Bolgarski kralj Ferdinand je na Dunaju stanoval v svoji koburški palači. V petek je obiskal papeževega apostolskega nuncija, ter je bil pri tsv. maši, ki jo je ‘daroval papežev nuncij. Sprejel je člane cesarske hiše, ministre. razne državnike in tudi dunajskega župana dr. Weisskirchnerja. Razpust društev v Dubrovniku. Dalmatinska, vlada je razpustila sledeča društva: Dubrovačko radničko društvo, Dubrovačka grad,lanska muzika, Hrvatska opčinska glazba, Srpska Zora, Hrvatska čitaonica, Hrvatski Sokol, Sokolska župa Gundulič, Hrvatski akaidemski klub, Dobrotvorno društvo Srp-kinia Dubrovkinja, Società Unione Sportiva, Gabinetto di Lettura, Associazione Italiana di Beneficen-ca. Società Operaia. Razpust Zveze svobodomislece^ na Češkem. — Glede na pritožbo proti razpustu Zveze svobodomislecev na Češkem je razsodilo dne 17. t. m. državno sodišče, da se vsled razpusta niso kršile po državnih temeljnih postavah zajamčene politične pravice. Društvo ni imelo več pravice do obstoja, kor je prekore čilo določila društvenih pravic. Razpust varšavskega poljskega naučnoga odseka, Krakovski list ,„Nowa Reforma“, poroča pred kratkim, da je nemško policijsko ravnateljstvo v Varšavi razpustilo tamošnji poljski naučni ojdsek. Nemške oblasti so bile namreč zahtevale, da se iz nauč-nega odseka meščanskega odbora ustanovi iOčlanski Šolski odbor, ki bi odločil o .potrebščinah šol in kateremu bi se priznal posvetovalni glas v zadevah notranje uredbe šol. Ker se meščanski odbor s to zadevo nemških oblasti ni strinjal, je bil poljski naučni odsek razpuščen in so podrejena sedaj vsa šolska in izpitna vprašalnja neposredno nemškemu polieijsfee-mu predsedniku. Cenjenim fiaroinfk^m! Naročnikom, ki še niso poravnali zaostale naročnine, naznanjamo, da naj to store čimpreje, ker jim sicer s 3. marcem list ustavimo. Raznoterosti. Praška in olomuška škofijska stolica. Češki „Narodni Listy“ so razbobnali vest, da je olomuški stolni kapitelj vložil zoper pravomočnost izvolitve kardinala Skrbenskega v Rimu protest Od verodostojne strani pa se poroča, da je ta vest neresnična in da olomuški kapitelj ni vložil v tem oziru nikake-ga protesta. — Tudi vest, da je grof Huyn, škof v Brnu, določen za nadškofa v Pragi, je neresnična in brez vsake podlage. Res pa je, da je cesar že potrdil izvolitev Skrbenskega ter je samo še treba, dai-sto tudi stori papež v Rimu. Vojni kurat Anton Urban umrl. Dne 12. febr. je umrl v vojaški bolnišnici v Belgradu vojni kurat in moravski deželni poslanec Anton Urban na tifusu, ki si ga je nakopal pri izvrsevauju svojega poklica. Vojni kurat Anton Urban se je nahajal že od pričetka vojske na bojišču in je bil odlikovan za svoje požrtvovalno delovanje z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda. CČ. duhovščini. Iz verodostojnih krogov izvemo, da bo vlada nakazala tudi duhovnikom primerne doklade, kakor je to storila že državnim uradnikom. « Gdlikovanje generala Sarkotiča. Občinski svet v Trebinju v Hercegovini je izvolil generala Sarkotiča ^thim meščanom svoje občine. General Boroevič — častni občan slovenske občine. Občinski odbor občine Partinje v Slov. gor. jo imenoval poveljnika naše armade o» Soči, generala Boroeviča, za svojega čajstnega občana. — Občini Selnici ob 'Muri se je general Boroevič v posebnem pismu zahvalil za imenovanje Častnim občanom. Vatikan in Bolgarija. Bolgarski kralj je dunajskega pronuncia kardinala groia Scapinellija 2-kra,t obiskal, je iz njegovih rak sprejel sv., obhajilo, se je z njim v daljši konferenci raztovarjal ter mu je podelil veliki križ Sjv. Aleksandrovega reda v kolikor mogoče krasni izpeljavi,, Iz tega se vidi, kako prisrčne in pomembne so eerkvenopolitičnie niti, ki se predejo med Rimom in Bolgarijo,. Ni' treba podrobneje omenjati, da je leta 1862 Bolgarija stala tik pred zvezo s Sv. Stolico, katero pa je Rusija preprečila s svojimi zahrbtnimi spletkami. Sele v novejšem času se je dosedanja katedrala sv. Aleksandra (v Sofiji s-premenila v katedralo sv, Cirila im Metoda, ki sta kot apostola Slovanov dobila v Rimu poslanje in naročilo za svoje misijonsko delovanje. Nemčija si je za pravoslavno dušoskrbje v zasedenih pokrajinah na Balkanu naprosila več pravoslavnih duhovnikov iz Sofije, iz česar se sklepa, da je radi noše zveze z Bolgarijo več važnih cerkvenih vprašanj prišlo v pretres in, kakor upamo, tudi do ugodne rešitve. Umrl Anton Badi. IV soboto, dne 19, t. m., je umrl v Karčekini pri Mariboru znani usnjar, vlno-tržec in bogataš Anton Badi, star 84 llet. Bil še je Mariborčan stare korenine, zmeren in pošten. Vesti od ogrskih Slovencev. ,„|Novine“ poroča-jo: Mrtev je: Durie Jožef iz 18. ppoiKa v Rusiji, kje je vlovljen bio; Griiškovnjak Ferenc z Beltiinec, ki je ostavo dovico i šestero drobne dece; Horvat Stefan z Melinec, os(tavo je dovico i edno dete; Magdič Mat-jaš z Beltince, ostavo je dovieo i četvero dece; Bali-gač Ivan z Beltineci; Glavač Martin z Beltinee,; ostavo je dovico i petero dece; Smej j van z Beltince, o-stavo je dovico i četvero dece; Sifter Stefan z V Polane. Srce Jezušovo daj pokojnim večni mir, njihovim domačim pa podanost v božjo sv, volo, — Prestolonaslednik med vojaki. Horvat Anton, domobranec 18. ppolka, nam naznanja, da je nje tildi pohodo naš ta mladi trononasilednik i je z vsakSm v roke segno, Š-teri je kakšo hrabrostno svetinjo meo, pa se v guč ž njim vjzeo. Celi polk ga je navdušeno pozdravlao. Iz seje osrednjega odbora c. kr. Kmetijske družbe za Štajersko. V zadnji seji osreunjega odbora c. kr. Kmetijske družbe za. Štajersko se je soglasno s-prejel važen predlog odbornika dr. Verstovška, da vlada nastavi sporazumno z deželnim odborom 2 potovalna učiteljhi, ki bosta imela nalog, vedno v stiku z ljudstvom poučevati kmetovalce o poljedelstvu.; o u-porabi raznih semen, gnojil itd. V Zrkovce! Spodnještajerski domobranski čr-novojniki, ki so bili danes vpoklicjani, so bili' odposlani v Zrkovce pri Mariboru, kjer se nastanijo po hišah v vasi. Oprostitev županov. V mariborskem okrajnem glavarstvu je večina županov in tudi Več občinskih svetovalcev začasno oproščenih ČrnovojniŠke službe, a samo do dne 15. marca. Kdor od teh oproščencev ne bo dobil do 15. marca nadaljnjfe oprostitve, bode moral v vojaško službo. Popisovanje zalog oMačenega sladkorja bo po stanju z dne 25. februarja 1916 po industrijskih in obrtnih obratih, po trgovinah in skladiščih. Izpolnjene naznanilnice se morajo tekom treh dni po napovedanem dnevu izročiti županstvu. Oddaja kovinske posode. Do dne 25. februarja 1916 so idolžni trgovci, gostilničarji, peki in slaščičarji dati proti primerni odškodnini kovinsko orodje. Po tem dnevu bo posebna komisija prisilnim potom pobrala to orodje. Zanimiva razsodba. Okrajno sodišče v Retzu na Nižje-Avstrijskem je obsodilo radi navijanja c -n vinorejca, ker je prodal letošnje vino po 90 v ’ Druga inštanea pri okrožnem sodišču v Korne v' ur-gu pa je razveljavila razsodbo ter je bil vinogradnik oproščen, češ, da ni cena 90 vin. pretirana. Izreklo pa je v svoji razsodbi, da je vino osobito v današnji dobi neobhodno potrebno sredstvo. Ena oblast trdi, da je, druga zopet, da ni. Kdo ima prav? Rekvizicija živine. Na deželi Še vedno ne razločujejo med rekvizicijo in med prostovoljno prodajo živine za armado, Pravice do rekvizicije nima nihče. Živinski trgovci, barantači' in tudi vojaški nakupovalci nimajo nikajkih pravic do rekviriranja in kdor-kaj proda, stori to prostovoljno in ga ne more nihče v prodajo siliti. Najvišje cene za drobovino. Za drobovino je cesarsko namestništvo določilo sledečo, najvišje cene: Za svež svinski jezik 1 kg Si K; za povojen Svinjski jezik 5 K 50 v; za svež goveji jezik 1 kg 4 K; za vsoljen 5 K; za povojen 5 K 50 v; za svež telečji jezik 1 k'g 4 K. Kave dovolj! Berclinski Wolffov brzojavni u-raid naznanja, da je nemški, državni kancelar mesca januarja 1916 določil po celi Nemčiji popis kavinih zalog. Iz tega popisa je razvidno, daj so zaloge kave v Nemčiji tako velike, da v doglednem času sploh ni pričakovati pomanjkanja kave. — In pri nas? Odkod pa imajo ljudje, ki so kar tekom 24 ur poviš|aIi ceno za kavo za 1 K pri kilogramu, svoje -domačije o kavi ? Jajca v Gradcu. Mesto Gradec nakupuje sveža jajca 14 v, v apnu ohratajena 12 v_ po komad. Zasega jajc. Kakor nam ppročajo naši poslanci, bo zasega jajc v mariborskem in ptujskem glavarstvu kmalu preklicana in prodaja ter promet zopet popolnoma prosta. Zbiranje zlata. Da bi se pomnožila zaloga zlata v naši monarhiji, pripravljajo nekatere hranilnice posebno akcijo. Zbirale bddo stare nerabne zlate stvari in za to zlato dajale hranilne knjižice. Kolikor bo vredno zlato, na toliko se bo glasila knjižica, obrestna mera pa bo pri teh knjižicah večja, kakor pri navadnih. Krona, marka, franka. Pri plačilih v Nemčijo velja 100 mark = 146 K, in pri plačilih v Svico 100 frankov = 154 K. Vrednost našega denarja za plačila v inozemstvu je zopet padla, V radgonskem In ljutomerskem okraju upel-jana vojaška poštna cenzura. 'Poveljstvo, južno-za-padne fronte je odredilo, da je za okraja Radgona in Ljutomer odslej naprej up el jan a. vojaška poštna cenzura. Žveplo. Kdor hoče naročiti žveplo za žvepljan-je trt, naj se oglasi pri svoji občini ali pri okrajnem zastopu, kjer se sprejemajo naročila. Cementiranje starih sodov. Nedavno tega je uaJ gostilnicah cementirati pet starih sodov, ki so bili še v XVIII. stoletju zadnjikrat cementirani. Mero-sodni urad je dognal, da so držali sodi nič več kot 64 litrov manj, kakor je bilo dognano pri zadniem cementiranju. Edino ta dogodek kaže, kako lahkomiselno ravnajo vsi, ki se ne brigajo za obstoječe mero-sodne predpise, 40 oseb pod sneženim plazom. V soboto, dne 19, febr. popoldne, se je z gore Mjandelwänden na Tirolskem sprožil sneženi plaz, ki je pokopal pod seboj 40 do 50 ismučarjev. Z rešilnimi deli so takoj pričeli. Proti večeru so šele izkopali enega mrtvega moža, drugi so še pod plazom. Rešilna dela se vkljub silnim viharjem nadaljujejo. V Italiji — manjka papirja. Italijanske papirnice ne morejo več izdelovati toliko papirja, kakor je treba, vsled česar je milanski „Secolo“ ustavil svojo večerno izdajo. Časopisi in papir. Nekateri veliki časopisi so ali direktno last kake družbe, ki ima ob enem tudi svoje papirnice (n. pr. „Wiener Tagblatt“, graška „Tagespost“), ali pa so sicer v tako tesnih zvezah s papirnicami, da gotovo ne pridejo v nikako zadrego za papir. Drugi' listi pa so na milost in nemilost izročeni papirnicam, ki so jim papir strahovito podražile. V Budimpešti se je zgodilo, da eni listi komaj dobe najpotrebnejši papir in moriajo ž njim šteđiti, a drugi pa imajo papirja, kolikor ga hočejo, delajo velike priloge in z njimi umazano konkurenco. Zdaj pa hoče ogrska vlada vmes poseči in potom posebno naredbe stvar urediti tako, da eni listi ne bbdo imeli papirja,s kolikor ga bodo hoteli, drugi pa komaj toliko., da. izhajajo. 131etni deklici odbila granata obe roki. List „L’eno del Litorale“ poroča, da se nahaja na kliniki profesorja dr. pl, Hochenelgg ni a Dunaju 131etna Goričanka Kojančič, kateri je granata odnesla obe roki. Deklica pripovejduje, da je neko noč,, Ido so posebno strašno grmeli topovi, njena mati za, silo oblekla tri otročiče in tekla z njimi skozi črno temo, ki so jo od časa do Časa razsvetljevali udarjajoči streli, Dna, najstarejša med otroci, je prosila mater, naj za božjo voljo ne gredo naprej, toda mati je hotela le proč, le proč iz strašnega kraja smrti. !T|edaj udari na pot italijanska granata, se razleti in ji odnese obe roki. Deklica ima sedaj kolikor sploh mogoče skrbno postrežbo. Ženska služba na Angleškem. Angleška vlada namerava baje razpisati nekak nabor žensk za poljska dela. One, ki se priglase, dobfe poseben znak, ki ga bodo nosile na rokavu ter dobe pravico do posebne uniforme. Ker ne plačaš davka, ne smeš v gostilno. Iz Berolina se poroča: Mestni svet v Men sel witzu je odredil, da 21 zanikrnih davkoplačevalcev, ki bi lahko plačali svoje reči, če bi hoteli, ne sme več v — gostilne. Dopisi* Maribor. 'Strojnik tukajšnjega mestnega kopališča, Ernest Adamič, ki se nahaja klit desetnik pri naši težki bateriji možnarjev na turškem bojišču, je odlikovan z „železnim polumescem.“ Sv. Peter pri Mariboru. Umrl je v Ljubljani na trebušnem legarju Frane Korovnik, ! posestnik v Trčovi. Njegova žena je bila zavarovana za 1000 K, katere je dobila izplačane, Čeravno je vplačala še le nekatere obroke zavarovalnine. — Na otrpnenju tilnika je preminul v bolnišnici v Brunneeku na Tirolskem Jožef Brlič iz Hrence v 19. lem svoje starosti. — Dne 1, nov. 1915 popoldne je bil na Dober dobski planoti v glavo zadet 191etni Simon Oman iz Ruperč. — ! Za vsakega teh junakov, ki so v velikih bolečinah v bolnišnici ali na bojišču darovali svoje življenje za ljubo domovino, se je opraivila črna sv. maša in libera ter se posebej slovesno zvonilo, Naj si odpočijejo v večnem miru od svojih 1 rodov v vojaški službi ! Sv. Ilj v 'Slov, gor. In z<* -et se je cedri močan steber obmejnega slovenstva ! A e nhs • pretresla žalostna vest, da je v sredo, c 16. h? umrl 43- letni posestnik, cerkveni ključar in odborniki bralne» ga društva Jožef Draž, p. d. Nemec, Rajni je bil od izbruha vojne do lanske jeseni neprestano v vojaški službi. Postal je žrtev ljudi moreče vojske. Na Do-berdobski planoti se je močno prehladil in si nakopal jetiko, ki ga je p,o večmesečni bolezni spravila v prerani grob. Rajni je bil izboren napreden gospodar, zaveden, odločen in značajen katoličan in Slovenec, stal je na našem braniku trdno kakor skalai, Krvavečim srcem smo stopali v vrsti pogrebcev, misleč: Kako Te je škoda! Kako si nam bil potreben! Tvoja izguba nam je eden najhujših udarcev, ki so zadeli naš obmeji Št. Ilj. Koliko načrtov smo kovali pri Tebi za bodočnost! In sedaj si šel proč od nas! Težko se privadimo tej misli. Spavaj sladko, dragi Jožef, v obmejni slovenski zemlji, katero si tako iskreno ljubil! Pokopan si kot prva žrtev vojske na šentiljskem pokopališču. Očetu — 851etnemu starčku — mladi vdovi s sinčkom pa naše iskreno sožalje! Št. Ilj v Slov. gor, V naši okollici je več sto Rusov nastavljenih za poljske delavce, Radi novih odredb glede vojnih u j e tii iko v-delavce v se vrši danes dne 21. t. m., zvečer ob 6. u priliki naznanjam, da imam v zalogi Še tudi nekoliko izvodov „Nabožnih ljudskih pesmi“ J. in II. zvezek. Cena zvezku je sedaj samS 1 K (namesto K 1.35; obla zvezka skupaj 1 K 80 v s poštnino vred. Sedanja, vojna je s svojimi posledicami povzročila tudi glede cerkvenega petja marsikje nekak preobrati Za bolj skromne razmere, zlasti na 'deželi, pa so te moje „Nabožne ljudske pesmi“ kakor nalašč, O zbirki sami piše priznan veščak, pevovodja stolne cerkve v Ljubljani, g. St. Premrl, da mu „po večini prav ugaja“' in da se nahaja v nji Jdosti lepega in izrazito slovenskega,“ — Ahton Kosi, šolski ravnatelj v Središču.