GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 24. decembra 1957
LETO IV., ŠT. 98
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Problemi uprave cest Okrajnega ljudskega odbora
Območje delovanja Uprave cest OLO Ljubljana obsega ozemlje celotnega okraja Ljubljana. Na tem območju Uprava cest OLO Ljubljana vzdržuje in upravlja:
ceste III. reda v skupni
dolžini.............919 km
cesto IV. reda (mesto
Ljubljana) ....	470 km
Skupaj
1398 km
Bivša Uprava cest MLO Ljubljana je samo na območju bivšega MLO Ljubljana do leta 1955 vzdrževala in upravljala:
ceste I. in II. reda skozi
mesto............... 43 km
ceste III. reda na območju bivšega MLO 59 km ceste IV. reda na območju bivšega MLO 640 km
Zaradi lažjega razumevanja navalih problemov je treba takoj pri-bomuiti, da je sedanja Uprava cest PLO Ljubljana nastala in se dejansko razvila iz Uprave cest MLO kjubljuna s priključitvijo bivše "prave za ceste OLO Ljubljana-£kolica. delov UC OLO Postojna, ,,ranj in Novo mesto ter celotne 6lvše Uprave za ceste OLO Kočevje.
Skupaj
Stanje zaposlenih dne 30. XI. 1957
po posameznih sektorjih
Sektor dela	Vzdrževanje	Nove gradnje	Uprava	Skupaj
“edna vzdrževalna služba				
cestarji 		425	—	—	
jpninolomi in gramoznice . . .	45	12	—	57
'9ojnj obrati		42	II	—	53
esarska delavnica		12	2	—	14
Hlterji		18	7	—	25
r®dbišča novih gradenj . . .	—	86	—	86
s^li (pleskarji, skladiščni delavci, tlakarii, robnikarji, liiŠ-				
»sK-rži,kc’ fuvaji) • • * :	16	5	13 41	34 41
Skupaj . . .	558	125	54	735
i Kakor je razvidno iz gornje ta-nc'e razporeditve delovne sile, je I Q(1 75 ®/o vse delovne sile razporede na sektor vzdrževanja, 17°/o na ^■konstrukcije in novogradnje ter v/?. na upravno službo, v katero so Tlačeni tudi pomožni uslužbenci. :	*i uvodni podatki kažejo, tla se
„ nbsng delovnega področja Uprave len °LO Ljubljana v zadnjih dveh s( 'b podvojil, zaradi česar so nu-
posebno pereči pro-jih bomo v poročilu poje , obdelali. S porastom ob-delovnega področja so opirajte ,knpacitete, zlasti strojnega pnr-Po( l,1i avtoparka. kakor tudi druge v J,' )e 7a uspešno izvrševanje delu yn> času absolutno zaostale. h0 naslednjem podajamo pregled Vaznih področij, ker je zaostali,, V"1 neprimernost najbolj prišla 1snl-raztl 'n r*‘sno ovira nadalinje <sn° delovanje Uprave cest OLO.
ki"'1 novi in
dhni' ki
rnbnejv
, Tro
Avtopark
0|.()rnn,lt"° razpolaga Uprava cest Ljubljana s 17 tovornimi avto-tere *• Od teh je le 6 takih, na ka-«(!ia08'1 Inbko kolikor toliko zanesti , ’ "e da bi odpovedali. Seveda •hen; nX zaradi tega najbolj obre-1 ni, kar skrajšuje njihovo živ-
jino potrebnih prevozov za redno vzdrževanje. Podobno stanje je tudi pri rekonstrukcijah in novih gradnjah. Razumljivo je, da rastejo stro-
ški vzdrževanju, rekonstrukcij in novogradenj, poleg vsega pa se z lastnimi vozili mnogo hitreje opravijo dela, kakor pa če je Uprava cest odvisna od najetih prevoznikov.
Za ilustracijo podajamo nekatere cene prevozov z vozili Uprave cest in najetimi avtomobili.
Lastni avtomobili od 750 do 1200 dinarjev na uro (glede na težo avtomobila).
742 km
Povprečno število vseh zaposlenih leta- 1955 pri Upravi cest MLO Ljubljana je bilo 325, medtem ko je povprečno število v letu 1957 naraslo na 735 zaposlenih.
Razporeditev delavcev in uslužbencev Uprave cest OLO na posamezne delovne enote je razvidna iz priložene tabele:
ljcnjsko dobo. Pet TAM-ov, ki izvirajo iz prve serije Tamovih avtomobilov sploh, jo prevozilo že nad 210.000 kni ter so že skoraj dotrajali. Vzdrževanje teh avtomobilov je precej drago, vendar je še možno, ker se dobijo nadomestni deli. Vendar pa ta vozila niso več ekonomična zaradi čestih popravil. Ostali tovorni avtomobili so bili že stari nabavljeni in ni zanje dobiti nadomestnih delov. Vzdrževanje teh vozil je tako drago, da je vsako nadaljnje ponravilo gospodarsko neutemeljeno, ker se vložena sredstva v popravila ne povrnejo do naslednjega popravila. Nekatera od teh vozil bodo pri prvi večji okvari rnzhodovana.
Zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev je morala letos Uprava cest najemati avtomobile in druga prevozna sredstva, lcnr je znatno povečalo stroške dela. Tako je letos Uprava cest OLO izvršila v času do konca septembra 1957 prevoz materiala za redno vzdrževanje cest z lastnimi vozili v vrednosti 5 milijonov 287.000 dinariev, medtem ko so najeta vozila vseli vrst prevozila materiala v vrednosti 10,839.000 din, kar kaže, da Uprava cest OLO z lastnim parkom zadosti komaj tret-
VA BILO
na 2. skupno sejo Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Ljubljana
Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena Statuta okraja Ljubljana
sklicujem
2. skupno sejo obeh zborov, ki bo v petek, dne 27. decembra 1957 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Poročilo Sveta za telesno vzgojo o upravljanju telesnovzgojnih naprav.
2.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Statuta okraja Ljubljana.
3.	Potrditev statutov občin.
4.	Odlok o spremembah odloka o javnem redu in miru.
5.	Odloki o spremembah in dopolnitvah odlokov o gradbenih okoliših občinskih ljudskih odborov: Cerknica, Ljubljnna-Polje in Ljubljana-Sentvid.
6.	Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb okrajnega ljudskega odbora za čas od 1. januarja do 31. marca 1958.
7.	Potrditev odloka o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin na sklade in njih uporabi Občinskega ljudskega odbora Grosuplje.
8.	Soglasje k odlokom občinskih ljudskih odborov o spremembah in dopolnitvah odlokov o občinskem prometnem davku na maloprodajni promet.
9.	Odlok o novoletnih nagradah uslužbencem okrajnega ljudskega odbora.
10.	Odlok o proglasitvi ribezljcve rje in pegavosti ribezljevih listov kot nevarne bolezni.
11.	Garancije.
12.	Sklep o najetju kratkoročnega posojila za obratna sredstva gospodarskih organizacij.
13.	Odločba o ustanovitvi Okrajnega higienskega zavoda v Ljubljani.
14.	Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi Zavoda za ureditev Ljubljanskega barja, sprememba pravil, odločba o sistemaziciji in pravilnik o plačah tega zavoda.
15.	Odločba o spremembi naziva Zavoda zn organizacijo poslovanja gospodarskih organizacij.
16.	Odločba o ustanovitvi Gospodarske poslovne zveze v Ljubljani.
17.	Potrditev pravil Vodne skupnosti Ljubljanskega barja.
18.	Pripojitev podjetja »Valilnicni h Gospodarski poslovni zvezi.
19.	Predlog za zmanjšanje amortizacijske stopnje posestvu Ravnik.
20.	Odločba o določitvi meje lovišč Golo—Rob.
21.	Predlog za dopolnitev Statuta Mestne hranilnice ljubljanske.
22.	Ugovori zoper plačilne naloge Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.
23.	Soglasje k odlokom občinskih ljudskih odborov o taksah na pse.
24.	Pritožbe zoper odločbe občinskih ljudskih odborov o spremembah organov nri nepremičninah SI.P.
25.	Sklep o pooblastilu načelnika Tajništva za notranje zadeve, da sme pooblastiti šefe orgnnizaciiških enot za izdajanje odločb v noravnem postonku v svojih delovnih področjih.
26.	Soglasje k odločbi Občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica o proglasitvi posestva Selo kot samostojno gospodarsko nodjetje.
27.	Soglasje k odločbam o ustanovitvi šol Predgrad in Vimol.
28.	Odločba o sistemizaciji delovnih mest finančno samostojnega zavoda Slovensko narodno gledališče v Ljubl jani.
29.	Dodelitev gozdnega zemljišča »Partizan« za smučarsko skakalnico.
30.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali donolnitev dnevnega reda.
Morebitno odnostnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16/1 (telefon 21-939).
Predsednik 01.0 dr. Marijan Dermastia 1. r.
Najeti avtomobili od 1000 do 2200 dinarjev na uro (glede na težo avtomobila).
V	zvezi z avtopnrkom moramo ugotoviti še to, da so bila zadnja vozila nabavljena v letu 1055 (FAP) za potrebe UC bivšega MLO. Sedaj sc ta vozila že dve leti uporabljajo za vse potrebe sedanjega okraja Ljubljana, ker s priključitvijo okraja Ljubijana-okolice in Kočevja m Uprava cest dobila niti toliko vozil, da bi krila 20% potreb za pripojeno območje.
Več kot polovica vozil bivših okrajev je že razliodovanih ali pa bodo razhodovana na koncu tega leto.
Nujno potrebna je nabava štirih avtomobilov (FAP) nosilnosti 6 ton, po ceni 12,000.000 din, ker so se pokazala kot zelo uporabno za potrebe Uprave cest OLO.
V	primeru, če se ne bo izpopolnil vozni park Uprave cest OLO, potem bo prisiljena zmanjšati obseg svojih del na rekonstrukcijah in vzdrževanju za 50%, kar bo imelo zelo neugodne posledice za stanje na cestah III. in IV. redu.
Prav tako se čuti pomanjkanje osebnih vozil. Zaradi velike razsežnosti okraja potrebuje vzdrževalna služba dve osebni vozili; zn oprav-ljanaje upravnih nalog v okviru zakonitih predpisov in pooblastil (razne vrste komisij itd.) je potrebno eno vozilo in za terenska dela v zvezi s projektiranjem rekonstrukcij, manjših mostov in drugih objektov tudi eno vozilo, skupaj torej štiri osebna vozila, medtem ko razpolaga sedaj le z dvema sposobnima osebnima voziloma.
Strojni park
Od leta 1955 dalje je Uprava cest OLO nabavila za izpopolnitev strojnega parka samo šti ritenski valjar, kompresor in drobilec, v lastni delavnici pa je izdelalo en štiritonski valjar. Za razširjeno cestno omrežje je Uprava cest uporob-ljalala isti strojni park, kakor prej zn mesto Ljubljana, ker je dobila od priključenih uprav samo valjar in kompresor ter nekaj že izrabljenih (Trobilcev. Strojni park sc v zadnjih dveh letih praktično ni povečal, čeprav je bil mnogo bolj izkoriščen zaradi povečane dejavnosti. Zlasti je občutno pomanjkanje asfaltnih strojev. Z dvema sprameks strojema in enim asfaltnim strojem, ki je bil izdelan v lastni delavnici, ni možno več graditi sodobna utrjena cestišča in hodnike ter je nujno potrebna nabavo dveh asfaltnih strojev, in sicer finišerja in stroja za mešanje vročega asfalta. Finišer in Amon stroj se lahko dobavita samo iz uvoza, cena pa je za vsak stroj ca. 60.000 DM. kar skupaj znaša 120.000 DM ali 18.000.000 din (1 DM je 150 din).
Skladišča, menza in upravno poslopje Uprave cest OLO
Uprava cest OLO je danes pro-ft" ‘	"
storilo razdeljena na štiri krajevno ločene prostore, in sicer:
1.	upravne prostore ob Vilharjevi cesti in ob Crtomirovi ulici,
2.	centralno skladišča ob Vilharjevi cesti,
3.	skladiščne prostore v Kamniku,
4.	centralne obrate in garaže ob Povšetovi cesti.
skladiščih, ki so bilo ob koncu voj-» ne zaradi eksplozije na glavnem kolodvoru močno poškodovana, noto pa zasilno popravljena in preurejena v pisarne.
Drugi del upravnih prostorov ob ‘ici je tuai v lesenem
Crtomirovi ulici je provizoriju, ki ga zaseda še Zavod za statistiko' OLO in Uprava za gozdarstvo OLO.
Vsi pisarniški prostori so prenapolnjeni, zaradi česar motijo uslužbenci drug drugega pri delu. Krajevna razdvojenost pa otežkoča povezavo med posameznimi odseki in ovira koordinirano delo.
Centralna skladišča Uprave cest OLO ob Vilharjevi cesti sestoje iz nekaj dotrajanih lesenih lop v neposredni bližini kolodvora, ki niso zavarovane pred vremenskimi ne-prilikami in tatvinami. Skozi ta skladišča gre letno za ca. 120,000.000 dinarjev vsakovrstnega materiala ter so prej komaj zadostovala za potrebe mesta Ljubljane. Jasno je, da so sedaj, ko se jc obseg dela bistveno povečal, popolnoma nezadostno.
Zato bo treba nabaviti vsaj en osebni voz.
Del delavcev iz barak je že preseljen v nov samski dom Uprave cest OLO v Savski koloniji, ki pa žal nima svoje menze. Ker kuhanje hrane v samskem domu ni dopustno, sc nekateri delavci nočejo preseliti in odpovedujejo delo. Zaradi tega se zelo čuti pomanjkanje menze, posebno v poletnih mesecih, ko mora Uprava cest najemati sezonske delavce, da lahko izvrši dela za potrebe ljubljanskih občin.
Napori Uprave cest OLO, da bi vključilo svoje delavce v menze bližnjih gradbenih podjetij, niso vodili do uspeha, ker jim ne morejo dajati hrane pod istimi pogoji kot svojim lastnim delavcem.
lih pa je delo na zelo primitivni stopnji. Današnje kapacitete vseli kamnolomov ne zadoščajo za potrebe Uprave cest OLO, zaradi česar mora približno tretjino vsega materiala nabavljati drugod, kar seveda zelo podražuje vzdrževanje in rekonstrukcije cest. Saj stane 1 m3 navadnega tolčenca v kamnolomu Uprave cest OLO 620 din, drugod pa najmanj 82? din. Kakor je znano, je v letu 1957 začela Uprava cest OLO preurejati kamnolom v Podutiku. Investicijska dela v kamnolomu Podutik bodo brez dvoma rešila ta problem vsaj za širšo okolico Ljubljane, vendar bi bilo potrebno zagotoviti potrebna sredstva v toki meri, da bo rekonstrukcija izvršena v bližnji bodočnosti. Zelo primerno in potrebno bi bilo mehanizirati tudi kamnolom v Podpeči in Ihanu, ki imata vse potrebne pogoje.
dajejo v najem avtomobilov za oranje snega, ker se preveč izra' bijo, poleg tega pa so bila zelo nezanesljiva v pogledu prihoda na delo. Vozila posojujejo le za odvoz snega.
S temi sredstvi je možno v Pr'-meru manjšega ali srednjega sneg8 splužiti prvi dan le glavne prometne žile v okraju, po katerih vozij0 avtobusi, (ločim pridejo ostale ceste na vrsto šele naslednji dan.
Za uspešno zimsko službo potre‘ buje Uprava cest OLO težke avtomobile kot vlečno silo in jeklen6 pluge. Trenutno ne razpolaga z nobenim strojem za čiščenje in odstranjevanje snega za primer večjega snega in večjih zametov, ki s° navadno v Cerkniškem okolišu, na Blokah in na področju Kočevja.
Od bivše Uprave cest OLO Ljub-ljana-okolica je dobila sedanja Uprava cest skladišča v Kamniku, ki bi sicer po svoji velikosti ustrezala, ne ustrezajo pa glede na lego, ker leže zelo ekscentrično in bi prevozni stroški za material nesorazmerno porasli.
Edino urejeni prostori, s katerimi Uprava cest OLO razpolaga, so centralni obrati in garaže ob Povšetovi ulici. Zal pa je razširjanje na tej lokaciji nemogoče, ker so vsa okolna zemljišča že zasedena in leže v interesni sferi Kliničnih bolnic.
Srednja kapaciteta kamnoloma v Podutiku je letno 16.000 m3 materiala, če dela v dveh izmenah. Po dograditvi silosov se bo zaradi možr nosti shranjevanja materiala in nepretrgane proizvodnje povečala kapaciteta nn 25.000 m3 letno. Z opremo kamnoloma z mehanizacijo (večji drobilci, bagerji, povečani prevozni park) pa bi se lahko produkcija materiala povečala na 100.000 ni3 letno ter bo krila vse potrebe Ljubljane in daljne okolice.
Zimska služba
Za zimsko službo nn cestah III. reda razpolaga Uprava cest OLO z naslednjo opremo:
Za zimsko služim nn področj1' mesta Ljubljane pa ima Uprava ce* OLO na razpolago sledečo oprem0,
1.	Oranje: 4 iekjene pluge, ^ lastnih lesenih plugov.
2.	Vlečna sila: 4 domači avj°' mobili, 4 najeti Unimogi, 19 najet' konjskih vpreg.
3.	Odvoz snega: nekaj lastni avtomobilov (po izvršenem plu7‘ nju) in 10 najetih avtomobilov t po potrebi najetje voznikov.
Za odmetavanje in nalaganj0 snega ima Uprava cest OLO majhen metalec snega. Zarodi P večanega števila motornih vozil n ljubljanskih ulicah bo problem n trega odvažanja snega zelo ppr,
Na področju mesta Ljubljane zaposluje Uprava cest OLO občasno 250 delavcev, ki se hranijo sami ali pa v gostilnah in menzah. Dokler so stanovali v barakah, so si lahko tudi tam kuhali, kar pa je bilo skrajno nehigienčno in pripravljena hrana zelo neprimerna.
1.	Za oranje snega 2 jeklena pluga, 55 lastnih lesenih plugov, 3 nn-j.eti leseni plugi, lasten buldožer in najet buldožer.
trega odvažanja snega zeiu e— ,0 Z vseh ulic, kjer sedaj parkiraj
2.	Vlečna sila plugov: 2 lastna avtomobila FAP, 53 parov najete konjske vprege in 5 Unimogov, najetih pri kmetijskih zadrugah.
3.	Odvoz snega: vsa lastna pre-vozan sredstva in vprežna vozila, ki jih bo Uprava cest OLO najela.
Kot je razvidno, prevladujejo leseni plugi in najeta vprežna vlečna sila. Avtoprevozniška podjetja ne
avtomobili in iz katerih v prejšnj letih ni bilo jvotrebno odvažati 30 ga, bo potrebno letos odvažati 3D,a in omogočiti parkiranje, sicer "■ promet nemogoč. Kako bo P°*o7«:j rešen v primeru, če zapade v0jf sneg, predstavlja problem zase, se glede na stanje lastnega °v e parka za zimsko službo ne m vnaprej ničesar predvideti.. v kakor bo potrebno takrat ir-v posebne ukrepe.

■esl
V ilustracijo razvoja Uprave : OLO Ljubljana podajamo "e tabel:
Pregled dolžine cest, ki jih vzdržuje Uprava cest OLO (MLO) Ljublj8® od leta 1952 dalje po kategorijah cest (v km)
Nn podlagi navedenih dejstev moramo ugotoviti, da ie nujno omogočiti Upravi cest OLO gradnjo skladišča, menze in upravnega poslopja, kar bo bistveno dvignilo njeno delovno sposobnost. ObLO Ljubijana-Bežigrnd jc Upravi cest že dodelil primerno lokacijo severno od Linhartove ceste na zemjišču, ki meri 16.000 m3. Sedaj je v izdelavi investicijski program, na podlagi katerega bo treba zagotoviti potrebna sredstva za etapno izgradnjo.
Kamnolomi
Vrsto cest	1952	1953	1954	1955	1956	1957
I. in II. reda	43	43	43	43	—	—
					>	
III. reda . .	59	59	59	59	764	919
IV. reda . .	640	640	640	640	470	470
Skupaj	742	742	742	742	1234	1389
Opomba
bil°
Ceste I. in II. reda 6° , ja predane UC LRS konec
Priključena UC OLO Ijano-okolica konec je in v letu 1957 UC K°{e
Ceste IV. reda v F°lju,jg< le ob®1"
Šentvidu so prevzele v začetku leta 1956
Leto
Pregled prometa v finančnih pokazateljih od leta 1952 do
n *	, v * . ,	Rckonfitruk- Lastna Investicije
Bruto promet Vzdrževanje cijo	proizvodnja UC OLO MLO i* ^
159,286.706 65,000.000	—	—	4,303.247	40.000'
203,230.520 63,551.971 59,950.000 49,459.000 4,442.367	"
352,860.938 64,700.000112,417.404 103,185.000 12,968.627 1955 MLO 447,698.324 91,886.000	146.228 83,260.000 26,763.670 44,8'
OLO	112,077.000	l0r6
421,632.753 202,138.761 80,330.377 139,162.000 27,052.403 I7.*v*1
1952
1953
1954
1956
Pripomba: Investicije, dane po MLO v letu 1955 in 1956, so b'l<^ftr^
Upravni prostori Uprave cest ob Vilharjevi cesti so v nekdanjih
Uprava cest OLO ima 17 stalnih kamnolomov, v katerih redno pridobiva potreben material za posip cest ter še nekaj priložnostnih kamnolomov, le kamnolom v Podutiku je delno mehaniziran, v vseh ostn-
investicije, na n c po ivi 1 v n.iii	iii iv-ju,
rabljene izključno zn obnovo nvtoparka in strojnega j j^gt-Investicije v letu 1955 so bile namenjene za potrebe nega MLO, t. j. Ljubljane.	_-sk'^
Lastne investicije UC OLO so finansirane iz amortizacij jo sredstev in so bile uporabljene zn obnovo inventn j delno strojev.
Pregled zaposlenih v letih 1952—1957 in njih fluktuacija
Fluktuacija delavcev
» .	Letno povprečje	in uslužbencev	n
^to	e,r. * del. Prihod	Odhod	Opomba
1952	15	275	9	del. 287	usl. 2	del. 66	
1953	22	330	8	75	2	85	
1954	22	338	1	142	2	135	
1955	22	325	30	361	9	77	Združitev z UC OLO
1956	42	636	2	100	5	93	Ljubi jana-okolica
1957	39	715	2	232	5	131	Zaključno z okt. 1957,
Opomba: Razlogi za :			sorazmerne 1		priključitev UC OLO Kočevje 1. IX. 1957 visoko fluktuacijo so slaba stanovanja		
	V	barakah,	vremenske		neprilike, pod		katerimi se dela na
	cestah, in pomanjkanje				menze.		
Pregled razvoja avtoparka v letih 1952—1957 nabava in razkodovanje
Vrsta	1952 1953 193*
j dvorni avtomobili,
nabavljeni v letih 4	2	2
! dvorni avtomobili,
razhodovani v letih 4	1	—
Osebni avtomobili, j nabavljeni v letih 1 — —
1 Osebni avtomobili,
lazhodovani v letih — — " —
Prevzet avtopark od govorni avtomobili — —	—
belini avtomobili —	—	—
1955 1956 1937 skup.	Opomba
11 nabavljenih novih, 5	2	2	17	6 nabavljenih starih,
od teh dva od bivše Uprave cest OLO Ljubljuna-okolica
3	—	—	8
1 nabavljen star,
11 —	3 2 nabavljena nova
1	—	—	1	prevzet od UC okol.
bivše UC OLO Kočevje
—	—	2	2	Od teh 1 za razhod
—	—	1	1	Goden za rnzhodova-
njc
Pregled prevoznih storitev za material pri vzdrževanju cest v letu 1957
		Prevoz materiala	— v dinarjih
	V času	lastni	tuji
			6,471.000
	julij ....	.......	627.000	1,633.000
			 264.000	1,943.000
			 396.000	792.000
		Skupaj . . . 5,287.000	10,839.000
	Pregled dobave	materiala iz kamnolomov In gramoznic	
VUtu	Porabljeno vsega materiala Srednja lastna proizvodnja		Nabavljeno od drugod
	m*	m*	m*
1952	29.907	23.486	6.420
1953	39.286	26.911	12.375
U34	64.966	42.895	22.071
>935	• 67.029	44.530	22.499
'956	70.456	51.413	19.043
l9$7 d	0 X.	61.048	43.340	17.708
Sprednje tabele jasno prikazujejo obseg dela, ki ga je opravljala Uprava cest OLO prej in ga mora opravljati sedaj. Nasproti letu 1954 se je obseg dela, ki ga je opravila Uprava cest v letu 1957, povečal za več kot 1,5-krat, medtem ko so razpoložljive kapacitete v pogledu mehanizacije ostale stalno iste, ker je medtem del stare mehanizacije že dotrajal.
V zvezi s stalno naraščajočo motorizacijo na naših cestah je potrebno posvetiti tako vzdrževanju cest kakor tudi njih rekonstrukciji, posebno v pogledu sodobnih vozišč, vedno večjo pažnjo. Z urejenimi in dobro vzdrževanimi cestami dosegamo potrebno varnost na cestah in preprečujemo prekomerno obrabo vozil, oziroma podaljšujemo njihovo življenjsko dobo.
Da bo mogla Uprava cest OLO zadovoljiti že trenutne potrebe ter v prihodnosti še večje, ki so v zvezi s povečanjem prometa na naših cestah, je potrebno, da se njena kapaciteta poveča s tem, da se:
1.	nabavijo vsaj 4 tovorni avtomobili v vrednosti 48,000.000 din;
2.	nabavita asfaltna stroja v vrednosti 18,000.000 din;
3.	nabavita 2 prevozna drobilca in prevozni kompresor v vrednosti
18.000.	000 din;
4.	modernizirajo kamnolomi in gramoznice v vrednosti 108,400.000 dinarjev;
5.	zgrade potrebna skladišča, menza in upravno poslopje v vrednosti
78.000.	000 din; skupaj znaša jo predvidene potrebe 270,9 milijona dinarjev.
Svet zn komunalne zadeve OLO Ljubljana je razpravljal na svojih sejah o težkem stanju Uprave cest OLO ter predlaga, da se zagotovijo potrebna sredstvo za realizacijo nalog, ki so naštete spredaj pod točko 1—5, Žc v letu 1958 s perspektivo, da bo Uprava cest OLO usposobljena za opravljanje svojih nalog vsaj v naslednjih treh letih.
Na koncu še nekaj podatkov o večjih vzdrževalnih delih ter o novih gradnjah, ki jih je opravila Uprava cest OLO v letu 1957.
Zabetonirane so bile plošče na treh mostovih v skupni vrednosti 4,700.000 din.
Zravnan je bil ovinek in padec ceste lil. rr»'n v Šentjakobu v vrednosti 1,782.220 din.
Obnovljen je bil leseni most na Verdu v vrednosti 1,800.000 dinarjev. Tretjič je bilo prebrizganih
20.701 km cest III. reda v vrednosti 8,553.262 din.
Protiprašno je bila obdelana cesta v Zbilje v vrednosti 2,195.388 din in 0,952 km ceste v Grosupljem v vrednosti 2,591.549 din.
Na novo zgrajenih in rekonstruiranih je bilo cest:
makadamskih . . .	14.980	m8
asfalt-beton . . . 16.382 m8 polpenetracij . . . 25.941 m8
Na novo zgrajenih hodnikov je bilo:
emulzija........... 6.754 m1
liti asfalt ....	2.073	m8
makadam ....	5.455	m8
Robnikov je bilo postavljenih v skupni dolžini 6569 m.
Namen Uprave cest OLO ni razširjanje in večanje lastnih obratov in delokroga sploh zaradi prevzemanja gradbenih del v večjem obsegu. V prihodnjih letih se bo v glavnem orientirala na vzdrževanje cest, protiprašno obdelavo, rekonstrukcijo ovinkov in izvrševanje korektur na obstoječih cestah, da bo zagotovila varen promet, ki se vedno bolj razširja in zahteva večjih del.
Večje nove gradnje bi morala Uprava cest OLO oziroma občine oddajati gradbenih podjetjem v izvršitev. Ugotoviti pa moramo, da gradbena podjetja nočejo prevzemati manjša cenena dela, ker se jim le-ta ne izplačajo. Tako je morala Uprava cest letos izvršiti poleg rednega dela še nekatera nepredvidena dela na področju mesta Ljubljana, ker jih druga podjetja niso hotela prevzeti. Samo mesto Ljubljana bo nujno potrebovalo prav glede na povečano stanovanjsko izgradnjo neko novo gradbeno podjetje, ki se bo ukvarjalo izključno z vsemi nizkimi gradnjami v okviru novih naselij. To novo podjetje bi moralo biti usposobljeno za opravljanje vseh takih dej, ki se morajo izvršiti 1 za zunanjo ureditev okolice novih stanovanjskih naselij, kot so: kanalizacija. vodovodi, pota, parki, igrišča itd.
Uprava cest OLO pa se naj bi v bodoče posvetila v prvi vrsti le vzdrževanju cest lil. reda in cest IV. reda v mestu Ljubljani, ker je zn taka dela že delno usposobljena in razpolaga s potrebno delovno silo.
Vsebino
Vabilo na drugo skupno sejo OLO. Problemi Uprave cest OLO.
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1956
1891-A
Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »MESO«, Kamnik, v letu 1956
V letu 1956 te bilo zaposlenih 17 uslužbencev in delavcev ter 3 vajenci v 4 poslovalnicah. Z ozirom na večji porast prometa se je tudi finančni
rezultat dokaj Izboljšal.
Netiv poslovite
)
1
A. Osnovne tn Izločene sredstva
1- Osnovna sredstva *• Investicije v teku
*• Izločena sredstva m druga investicijska sredstva
e. Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva I- Kupci In druge terjatve •• Druga okUva
D. Finančni uspeb
!• Razporejeni dobiček *■ Izguba
Skupaj:
6 1 L A N C A na dan 11. decembra IMS
Znesek v 000 din	Zj,P'	Naziv postavke	Znesek v 000 din
	A. Viri osnovnih lo Izločenih sredstev	
7.306	l. Sklad osnovnih sredstev	7.251
	1. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
1.253	3. Razni skladi	
	«. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
	1 Drugi viri finansiranja Investicij	73
2.434	8. Viri obratnih sredstev	
	1. vin obratnih sredstev (skupno)	800
	C. viri sredstev v obračuna lo druge sredstva	
1,803	7. Dobavitelji In druge obveznosti	3.349
	8. Druga pasiva	
	O. Finančni uspeh	
2.371	8. Dobiček	2.371
15.173	10. Kritje Izgube Skupaj:	15.173
Vodja računovodstva:
Rozman Slavka
Predsednik upravnega odborai
Plut Jakob
Direktor podjetjai Cotman Ivan .
Izvleček iz poročila o poslovanju PODJETJA KAMNOLOM VERD — Direkcija JŽ Ljubljana, v letu 1956
Podjetje Kamnolom Verd se bavi s pridobivanjem tolčenca, drobirja in peska za potrebe Direkcije jugoslovanskih železnic Ljubljana. Proizvodni načrt je bil dosežen z 99,2 % po količini in po vrednosti, vsled vremenskih in tehničnih ovir (večje popravilo drobilca). Zaposlenih je bilo
povprečno 90 oseb. Vse obveznosti so bile v redu poravnane in je podjetje rentabilno.
aktiva
BILANCA ni dan 31, decembra 1950
PASlV*
Za p. St.
Hit!« postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
i. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku
I. Izločeno sredstva tn druga investicijska sredstva
[$. Obratna sredstva L Skupna ooratna sredstva
C. Sredstva v obračunu to druga aktiva 1. Kupci ln druge terjatve 1. Druga aktive
O. Finančni uspeh
i. Razporejeni dobiček
Skupaj i
I Izguba
Znesek v 000 din	Zgi ‘	N a g l v postavke
	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
41.865	l. Sklad osnovnih sredstev
19.080	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
5.625	S. Razni skladi «. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 0. Drugi viri finansiranja Investicij
2.317	B. Vtrl obratnih sredstev
	8. Viri obratnih sredstev (skupno)
2 611	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva
921	f. Dobavitelji ln druge obveznosti 1. Druga pasiva
12.597	O. Finančni uspeh
	0. Dobiček
	10. Kritje Izgube
85.021	Skupaj:
Znesek v 000 din
11.865
8.731 18.08»
1.731
1.8*3
1.358
12.597
85.03*
Vodja računovodatvai Zlgman Ivanka
Predsednik upravnega odborai Šalamun Maka
Direktor podjetjai Dobovi »ek Ciril
Izvleček Iz poročila o poslovanju obrtne mizarske delavnice »»POHIŠTVO«, Ljubljana, Predjamska 32, v letu 1956
Obseg proizvodnje je po vrednosti in količini v primerjavi s prejšnjim letom prekoračen za 20 %. Zaposlenih je bilo 23 oseb. Obveznosti do družbene skupnosti so bile pravočasno poravnane. Upravni odbor in Delavski svet sta redno zasedala in reševala vse probleme podjetja.
aktiva
BILANCA na dan SL decembra 181»
PASI**
"	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv poztavke
A. Osnovna ln Izločena sredstva t. Osnovna sredstva	5.12$	A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev
L Investicije v teku	—	L Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
S. Izločena sredstva m druga investicijska sredstva	1.837	3. Razni skladi
b. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva	3.871	8. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 8. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1. Kupci In druge terjatve 8. Druga aktiva	1.980 19	6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu tn druga sredstva 1. Dobavitelji ln druge obveznosti
D. Finančni uspeh i. Razporejeni dobiček	3.670	8. Druga pasiva O. Finančni uspeh 0. Dobiček
8. Izguba	—	10. Kritje Izgube
Skupaj:	18.503	Skupaj:
Znesek v 000 dU»
3.871
1.35«
3.1*8
Vodja računovodstvai Pirjevec Metka
Predsednik upravnega odborai Turk Stanko
Direktor podjetjai Osterc Ivan
188»'A
Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja LESNA GALANTERIJA IN MIZARSTVO, Borovnica, v letu 1956
Podjetje je bilo ustanovljeno 29. decembra 1952 z odločbo Občinskega LO Borovnica. V letu 1956 je bilo povprečno zaposlenih 30 delavcev * uslužbencev in 1 vajenec. Podjetje je s 15. januarjem 1956 prešlo pod prisilno upravo. Za prisilnega upravnika je bil postavljen Kovačič Rafae ’	£
Prisilna uprava je trajala vse leto 1956.
AKTIVA
BILANCA na dan SL decembra 1958
Za p.	as a	a §t	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zap. gl	Naziv postavke	Znesek v
A. Osnovna In Izločena sredstva t Osnovna sredstva	5.597	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev t Sklad osnovnih sredstev	
2 Investicije v teku	11	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
1. izločena sredstvo ln druga investicijska sredstva	988	3 Razni skladi	
B. Obratna sredstva l. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva ». Kupci In druge terlatve S Druga aktiva	9.339 2.988 3.013	t. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 6. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Vin obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 8. Dobavitelji ln druge obveznosti	
o, Finančni uspeb 1 Rnzporelem dobiček	821	8. Druga pasiva O. Finančni uspeb 8. Dobiček	
0 izguba		10. Kritje izgube	
Skupaj:	22.787	Skupaj!	
000 d***
Vodja računovodstvai Čuden Malčl
Predsednik upravnega odborai
Direktor podjetjai Kovačič Rafael