Naročnin« ^вШк. ^дМрц^	ШШШШЛ ^	^^^^^^^^ ček račun: Ljub-
ЈШ9 l) ЈШШ	ЈИШ Лвк. #	I lana
»i»o - ne- ^^^^	■ Ш	^ 10Л4Ч za
Лв шлш	Ш ШШР1*^ ^к.«	^шва ШШ
^ПА Н0 ffif fln	Л Л ^ШЈтЈ	ШШ ВШШ
inozemstvo 120 Din ^ВН ШШ Ш^Ш	Ш	■■
Uredništvo je v ^^^^ ЈЖш*0 ^^^^^	ЈЛшШ^ф	^^^ U Pra *«. Kop.i.r-
Kopitarjevi ul.6/111	jeva bf te|e(ou
Telefoni aredništvat dnevna slniba 2056 — nočna 2994, 2994 in 205» - I shaja vsak dan sjntraj.	rasen ponedeljka in dneva po prazniku
Starhembergovo prohletstvo ...
Tretji dan bratomornega klanja
Dunajsko delavstvo se junaško upira heimwehrovshim topovom in je v Floridsdorfu prešlo v napad - V podeželju boji ponehujejo - Danes pričakujejo velike delavske ofenzive na Dunaj
Kako ie prišlo do državljanske vojne
Dunaj, 14. febr. 1934.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Prvo, kar se mi je zdelo najvažnejše ugotoviti po mojem prihodu na Dunaj, je vprašanje, kako je prišlo do državljanske vojne, ko je ves svet domneval, dn gre v Avstriji v prvi vrsti za borbo proti narodnim socialistom in nikakor ne proti socialdemokratom. Po podatkih, ki sem jih mogel zbrati v naglici, je bil potek dogodkov sledeč:
13. december:
Heimivehr grozi prvič...
Zahteve Heimvvehra po oblasti, oziroma po razpustu političnih strank in po uvedbi fašizma ; v Avstriji, so postajale izredno nasilne v za- j četku decembra. Dne 13. decembra je knez Siarhembcrg že zagrozil vladi, da bo Heimvvehr sam vzel v roke reformo Avstrije, če bo vlada še oklevala. Drugi naskok Heimwehra na Doll-fussovo vlado je bil po novem letu po_ izjalovljenih pogajanjih med vlado in hitlerjevci, ko je Starnemberg zagrozil, da bo izstopil iz vlade_, ako stranke ne bodo ruznuščene in ako se takoj ne »izenači vsa avstrijska uprava v prestol.ci in v deželah«. Dne 12. januarja je bila usodna seja krščanskosocialne stranke, kjer sta nnsto-pila vodja stranke dr. Czermack in bivši minister dr. Kollmann z vso ostrostjo proti Heiin-wehru in zagrozila kanclerju, da ga bo stranka enostavno zapustila, če se bo še nadalje pajda-šil s Heimvvehrom, oziroma poskušal razpustiti krščanskosocialno stranko na ljubo neki fantastični »Vaterliindische Front« (domovinski fronti). Doilfuss se je uklonil in takrat jc bilo sklenjeno, da krščanskosocialna stranka ostane in ž njo seveda tudi socialno-demokraška. Od tistega časa je začel Heimvvehr misliti na samostojno akcijo. Vršilo se je več tajnih sestankov po raznih avstrijskih deželah, na katerih je bil sprejet napadalni načrt Heimvvehrn.
30. januar:
Heimwehr stopa v akcijo
Prvo prilika se je nudila 30. januarja, ko so se širile vesti, da hočejo narodni socialisti ali hitlerjevci napraviti na Tirolskem veliko demonstracijo. Heimvvehr je izdal povelje svojim oddelkom, naj marširajo proti Inoinostu, da preprečijo vsak poskus upora hitlerjevcev in da zasedejo vse važne postojanke na Tirolskem. To se je tudi zgodilo. Ko je imel Heimvvehr v rokah ves riiol, je objavil svoje zahteve in jih v onliki ultimata poslal zvezni vladi nn Dunaj. Zahteval je, da se razpuste po vsej Avstriji deželne vlad ili nadomeste s hcimvvehrovskimi državnimi namestniki, da se razpuste deželni odbori in nadomeste s hcimvvehrovskimi sveti, da se odstavijo vsi okrajni glavarji in župani in nadomeste s hcimvvehrovskimi funkcionarji, (sto čišč.-njo, da se naj izvrši po vseh šolah. n. sodiščih in v poštni in prometni službi.
Zvezna vlada je ultimat sprejela z meša-nimi čuvstvi. Krščanski socialci so pritiskali, naj se ultimat zavrne. Dr. Czermack in dr. Kollmann sta zahtevala, naj se strankn zveže s so-eial demokrati in naj pozove vojsko, da razoroži heimwchrovske bojne organizacije. Temu ee jc Doilfuss upiral. Sicer pa je moral odpotovati v Budimpešto. Njegovo odsotnost je pod kancler major Fey. zastopnik Heimvsehia v vladi ia vrhovni ooveljnik vseb oboroženih sil
v Avstriij izkoristil, da je navalil na socialdemokratske organizacije na Dunaju bi na dunajsko socialistično občinsko upravo. Ko sc je vrnil dr. Doilfuss iz Budimpešte, je našel spremenjen položaj in borbo Hcimvvehrn s socialnimi demokrati že načeto. Odslej je bil samo še majhen kamen, ki ga je hciinvvehrovski plaz vlekel naprej proti strminam.
tO. februar:
Heimwehrov pakt z DoMussom
Zadnja, odločilna seja pa je bila, to sem mogel izvedeti, preteklo soboto. Na seji so bili poleg dr. Dolllussa še major Fey, min. Sehiisch-nigg (poveljnik »Ostiniirkisclie Sturnischnren«) in Glessner, Starhemberg, nižjcavstrijski deželni glavar dr. Reither in vodja krščanskosocialne stranke dr. Czermack. Heimvvehr je razgrnil svoje zahteve. Krščanski socialci so ugovarjali. Kiinschaii pa je ob istem času imel velik govor na Dunaju proti nakanam Heimvvehrn. Vse zaman. Heimvvehr je zmagal in se pogodil z Doll-fussom o sledečih točkah:
Načrt
t. Vse deželne vlade in vsi deželni zbori sc tnkoj razpn.te.
2.	Dosedanji deželni glavarji sc nadomeste s »patrijotičnimi«, to je heimvvchrovskimi ljudmi in njihovo oblast postane neoinejna v deželah. Ta ukrep je naperjen proti deželnim glavarjem na Koroškem (Landbund), nu Nižjenv-strijskem (krščanski socinlec), v Biirgculandu (kršč. socinlec) in na Dunaju (socialist).
3.	Občinski odbori se razpuste in imenujejo se »patrijotični« občinski komisarji.
4.	Vse politične stranke se razpuste, ostane edinole »Domovinska fronta«, v katero vstopi s svojimi oddelki vsa Heimvvehr.
„Storili bomo polno delo"
Sporazum med Dollftissoin in Heimvvehroin bi sc moral izvesti takoj ta teden in podknncler major Fey je v Lnnenzensbergu v nedeljo popoldne žc oznanil, kaj se ho zgodilo, ko je izjavil: »Jutri pojdemo nn delo in obljubljam vam, da bomo storili polno delo. Stojimo pred težkimi hoji za Avstrijo.
12. februar:
Heimivehr začenja z „delom"
Od nedelje na ponedeljek so začele heiin-vvehrovske čete, ki so se jim pridružili še Feyevi policaji in orožniki, obkroževati Line, Steyr, Dunaj in Gradec, z namenom, da zasedejo »jutri« socialistične organizacije. Ko jc socialde-mokraška stranka opazila la manever, je odredila odpor z orožjem proti hcimvvehrovskemu puču. Imela je pravico na svoji strani, ker je branila avstrijsko ustavo in neodvisnost avstrijskega naroda proti organizaciji Hcimvvchru. ki nikakor ne predstavlja države in jc bil le politična skupina, ki se jc z nasiljem hotela polastiti vrhovne državne uprave. To jc predzgodo-vina avstrijske državljanske vojne, ki sc konča na barikadah, kjer jc delovno ljudstvo proti topovom branilo demokratično avstrijsko ustavo.
O pouličnih bojih Vam nc bom poročal, ker boste dobili vse potrebno ml poročevalskih agencij. Dunaj je čisto pod vtisom državl janske ( vojne. ('eulrum mesta se bojev ne udeležuje. Socialui demokrati so posebno utrdili predme-
stja Floridsdorf, Ottnckring in Simcrin^. kjer j so naravnost trdnjavsko utrjeni, kjer imajo ' svoja municijska skladišča, zalogo živeža in od i Koder vodijo boj proti Feyevim heimvvehrov-✓em, policistom in žnndarjcin. Vse dopoldne se je slišalo prasketanje strojnic, vmes pa bobnenje topov iu tresknnje min. Skozi centrum stalno oklopni nvtoiuobili, tovorni avtomobili, ki kot v svetovni vojni prevažajo vojaštvo in mu-nicijo na vse strani.
Krščanski socialisti zahtevajo takojšen odstop dr. Dolllussa
Oficielni krogi nc dajejo nobenih izjav. Dostop je skrajno težaven, ker vsa poslopja stra-žijo oddelki strojnih pušk in vojaštvo v jeklenih čeladah, ki zahteva nebrojkrat legitimacije, prepustnice, dovoljenja zn kretunje in slično. Kolikor sem mogel prodreti v generalni štab krščansko socialne stranke, sem dobil vtis, da se bodo uprli razpustitvi stranke. Nn splošno pa lahko rečem, da sem pri vseh krščanskih so-cialcih, na katere sem naletel, slišal isto sodbo: Dr. Doilfuss naj sedaj odstopi, ker je s svojim
Položaj danes dopoldne
imenom kril heimvvehrovske roke, helmvvehror-ske puške in heimvvchrovske topove, ki so povzročili prelivanje krvi v vrstah delavstva, ki se je navsezadnje borilo le za pravice, ki jih jim jamči ustava, ki v Avstriji še ni odpravljena. Ostre besede padajo ludi nn naslov predsednika republike Miklasa, ki je od nekdaj bil nasprotnik Heimvvehrn, n se jc izkazal za preslabega, da bi bil preprečil lieiimvchrovsko pobijanje avstrijskega delovnega ljudstva, ki se je branilo, ker je bilo izzvano od protidržavne politične frakcije.
Diplomati opazujejo, poslušajo
Tudi v diplomatske kroge nisem mogel prodreti. Vsi so zaviti v nepredirno rezervo. Vsi so tiho, vsi opazujejo in poslušajo. Delavnost v poslaništvih pa jc prckonormalna. To dokazujejo neštevilni kurirji, ki vsak dan prihajajo in odhajajo na vse strani Evrope. To dokazujejo tudi inozemski časnikarji, ki sc skrivajo v sencah poslanskih poslopij. Vsa Evropa z veliko skrbjo sledi avstrijskim dogodkom. Sem od Flo- 4 ridsdorfa še vedno slišimo votlo bobnenje. Boji trajajo dalje...	0.
Na Dunaju trajajo boji dalje
Schutzbund se trdovratno brani v Ottakringu in Floridsdorlu
Dunaj. 14. febr. p. Avstrijska vlada je sinoči,
ponoči in še Junce dopoldne v svojih poročilih, ki jih izdaja vsake pol ure o položaju na različnih bojiščih v državi, stalno zatrjevala, da zmaguje, da se vrača mir, da je gospodar položaja.
Metalci min rušijo Ottakring Delavci pognali v beg Heimwehr
Kljub tem pomirljivim glasovom pa je res, da boji Dunaju še vedno niso ponehali in ila trajajo od pozne noči do ure, ko to poročamo, sicer z nekoliko zmanjšano srditostjo, a vendar z nepopustljivo vztrajnostjo. Skozi vse dopoldne so se slišali iz Ottakringa odmevi prasketanja pušk in tudi grom lahkega topništva, ki je bilo postavljeno že sinoči, da drži pod topovskim ognjem ta del mesta. Posebno pretresujoče pa odmevajo streli iz težkih metalcev min, ki jih je danes ijutraj postavila Реуека vojska z namenom, da najpreje zanesejo razdejanje mod hiše. ki naj jih potem naskoči in zavzame pehota. Več min težkega kalibra je padlo med poslopja, v katerih taborijo čete socialističnega Schutzbiinda. Fov so je liaje odložil za metalce nun zaradi tega, ker je njegova vojska pri naskakova-nju Schutzbundnvili postojank utrpela prestrahotne izgube in sn nekatero čete že začele odpovedovati pokorščino, ker niso marale v gotovo smrt. Motnlci min pa porušijo najpreje postojanko, nakar jo lahko zavzame pohota. Obstreljevanje Ottakringa s topovi in z mctalci min je povzročilo strahotno razdejanje in je volik del tega predmestja v razvalinah. Toda policija, ojačena s heiimvchrovskimi od-roili. prodira le počasi. Ponoči pa jc bila potisnjena zopet nazaj, ko so socialisti nepričakovano zasedli svojo društveno hišo v Ottakringu, ki jo s podzemeljskimi hodniki zvezana s socialističnimi utrdbami v Floridsdorfu. Opažalo se jo pri tej priliki, da so heimwebrovci v splošnem^ zelo veliki plašljivci. ker niso vzdržali ognja in'so v veliki zmešnjavi pobegnili v zaščitena kritja.
Težko topništvo seje s Kahlen-berga smrt in razdejanje v Floridsdorf, ki ga delavci z velikim junaštvom branijo
Tudi v Floridsdorfu, kjer je nekako generalni štab delavske brambene vojske in kjer se nahajajo tudi glavne zaloge orožja in živil, vlada do ure, ko poročamo, ni dosegla pomembnejših uspehov. Poročila govore o kakih 4000 do 5000 vojakov republikanskega Schutzbunda. ki branijo postojanko v Floridsdorfu proti vsem srditim napadom Fejeve voj-
ske. Srhutzliiind je izvrstno oborožen. Ob 10 dopoldne je poveljstvo vludnih čet poslalo v Floridsdorf ultimat, v katerem zahteva, naj se do 12 Floridsdorf izprazni, ker bi vladne čete v nasprotnem primeru začele uporabljati težko topništvo, ki hn brez vsakega obzira na človeška bilja bombardiralo vse hišo, kjer se še branijo delavsko fote. Ultimat pravi. da bo vladna vojska šla d« skrajnosti in porušila do tal vse objekte, v katerih se skrivajo nasprotniki.
Kor je Schutzhun.1 odgovoril odklonilno, je Fejevo vojaštvo začelo obstreljevati takoj po 12 uri Floridsdorf s težkimi topovi, ki so povzročili volika razdejanja. Po topovskem obstreljevanju je Fov zasedel defje zavetišče, kjer jo bilo taborišče Schutzbunda. Nekoliko pozneje so vladno čete zavzele tudi severno železniško postajo v Floridsdorfu. Delavske čete so se iz oholi objektov umaknilo. Tako imenovani »Gartenstadt« (mesto v vrtovih) v Floridsdorfu pa jo tožka artiloriia raz Knhlctibcrga obstreljevala vso do ono liro popoldne, ko se .io na osrednjem pnslnn.iu pojavila bela zastava. Močne heimvvehrovske čete sn prodirale iz Jeddlersdorfa in so deloma rešile obkoljeno četo redne vojske, ki je imela že težke izgube.
V	trenotku. ko je v Floridsdorfu strelianje nekoliko pojenjalo, so izbruhnili novi hudi bnii v Ottnkrineu, ki so so raztegnili nn 12. okraj. Baj« bo topništvo bombardiralo tudi te točke.
S podeželskih bojišč
V	Dunajskem Novem mostu so heimvvehrovd zasedli občinsko poslopje in sedež socialdemokratske stranke, kjer visita zelenobela heimwehrovska in patriotska zastava. V nekaterih delih mesta pa vladajo delavske čete.	•
Iz Brucka oh Muri poročajo opoldne, da so Jo socialistični vodja Wallisch umaknil iz mosta s 500 delavskimi bojevniki, z nekoliko strojnicami in z večjim številom bomb in se utrdil na hribih. Oblasti so razpisale za njegovo glavo tisoč šilingov nagrado.
V	Lenbnu in v Solnogradti vlada po poročilih mir. V Beljaku se do sedaj ni ničesar spremenilo, pač pa slutijo, da razpolagajo socialdemokrati z ogromno zalogo orožje, ki ga pa do sedaj še niso uporabili, bržkone zaradi bližine italijanske meje za katero se za vsak primer zbirajo italijanski polki v polni bojni opremi.
V	Linru je vladal razmeroma mir po včerajš-njih hudih bojih, ki so zahtevali 130 mrtvih žrtev, večinoma na strani rednih vladnih čet. V Stojra, ki je v rokah vladnih Čet, so aretirali do sedaj okro; 600 četnikov socialističnega Schutzbunda.
Položaj popoldne
Boji se nadaljujejo v Modlingu
in t) Steyru	Vlada kliče na pomoč žene
Miinchreiterja so težko> ranjenega vlekli na vešala
Dunaj, 14. febr. z. Dnncs dopoldne sc jc nu Dunaju sestal preki sod, ki jc izrekel prvo smrtno obsodbo. Pred prekini sodom jc bilo 10 delavcev, ki so jih vladne čete ujele v otroškem (lomu i. orožjem v roki. Obtoženi so bili vcle-izdiiie i n uporu. Vodja teli ljudi jc bil neki Karel Miinchreiter. 43-letni delavec, ki so ga pripeljali pred sodišče iz bolnišnice ranjenega.
Preti sod je obsodil Miinrhieiierja na smrt. Ob 16.41 jc bila obsodba izvršena. Po-
stopek proti ostalim devetim obtožencem sc bo nadaljeval pred rednim sodiščem.
V tekli dopoldnevu so sc borbe nadaljevale. Ministrstvo za državno obrambo poroča, da so delavci brez moči. Tudi i z ostalih krajev avstrijske republike prihajajo podobne vesti. Ccb v glavnih središčih delavskih čet, kakor v vzhodni štajerski je Schutzbund odnehal in po samezni oddelki sc umikajo. Delavci so na nekaterih hišah, predvsem no Kari Marxhofu razobesili bele zastave., žene pa so prinesle na balkon in k oknom svoje otroke.
Ileimwlier je nadaljeval napade v okraju
Mddling in se je v popoldanskih urah razSirila
vest, da so se delavci udali. Zaradi neprestanega topovskega streljanja se je polastila množice velikanska nervoznost. Udnje ui bilo.
Pred dunajsko mestno hranilnico se je z.brula danes velikanska množica ljudi, ki je hotela dvigniti svoje vloge. Uprava hranilnice je i/javila, da dvigi niso bili preveliki. Sicer pu tudi hranilnica ni izplačevala, kolikor je kdo hotel, ampak se je pri izplačilih omejila na go-tove zneske. Zu vloge jamči mesto z vsem svojim premoženjem in pa tudi država suma, ker jc prevzela del jamstva.
Značilno je zasledovanje soclalno-denio-kretskega odposlanca iz Brucka na Muri, Kollo-nianna \Vullischa, ki je bil preje eden od naj-agilnejših sodelavcev Bele Kuna. VVallisch se je s svojimi 400 pristaši umaknil iz Brucka ob Muri. Kmalu pa se je del njegove posadke razkropil in odšel domov. On /. nekaj svojih pristašev je ostal v hribih.
Dopoldne je bil na bojišču v Floridsdorfu zvezni kancler dr. Dollfuss v uniformi cesarskih lovcev v spremstvu dveh generalov zvezne armade.
Pod vodstvom kneza Starhemberga so zasedli heimvvchrovski oddelki mesto Steyer. Socialni demokrati so se umaknili iz mesta, kljub temu pa še naprej olistrelju jejo IIeimwclir in ni izgleda, da bi bili boji nocoj prenehali. Vojno sodišče v Lincu bo sodilo 34 delavcev, v Stc-yerju pa 17.
X.Fdvorihn	(o»t-e«<m> tLSimmering
XI.	Mvddng XH.0ttokHng Нт.Нетаћ XIX. Dobtintj XXI. FtorićLidorf
V Floridsdorfu je delavstvo kljub topovom prešlo v ofenzivo
Dunaj. 14. febr. p. Ob 17. Oh uri, ko to javljamo, boji r Floridsdorfu šc niso končani in se še vodno ne ve, kdo ho vzdržal strašni ogenj, ki je enako silovit na obeli straneh. Najhujši hoji so bili popoldne okoli delavskega doma, ki je po večur-nem obstreljovanju hil od Srhutzbundn zapuščen in je pogorel do (al. Po vsem Floridsdorlu so izko-pani nn mestih, kjer ni hil močan tlak. pravi strelski jarki, katerih zavzetje je stalo policijo in vojsko ogromnih žrtev.
Borbe v Floridsdorfn so zdaj, kakor vse kaže, prenesle na moniimentalni kompleks občinskih
zgradb, Imenovan »Goetb«Hof<. Todi ta so te socialisti močno utrdili ia ve ogorčeno upirajo. Trdijo tadi, da so nastal« nove borbe tudi okrog napol porušenega ^Kari Dtri Hofa«.
Danee popoldne se je v Floridsdorf podal sam kancler dr. Dollfuss, da vidi razdejanje njegovih čel in pogleda bojišč«. Podal se je, kot pravi uradno poročilo, skoraj do prvih strelskih vrst, posebno pa je prisostvoval obstreljevanju topništva. Na prostoru, kjer so »tale baterijo, ga je sprejel poveljnik obsedne vojske polkovnik llarhaminer, ki um je podal poročilo o poteku dosedanjih operacij. Nato se je dr. Dolllus* vrnil v mesto, kjer je obiskal ranjene vojake in policiste.
Popoldne sla se hotela podati v Floridsilorf na bojišče ludi češkoslovaški in jugoslovanski vojaški alaše, (oda policija jima jc odločno odsvetovala, da s« nc podasta (ju. tako da stu ostala na Dunaju. Položaj v Floridsdorfn se je za vlado, ki razpolaga t ogromno premočjo vojaštva in vojnih uitijalnih sredstev, ivečer (oliko zboljšal po silnih žrtvah, da jc danes skozi Floriilstlorf vozil prvi vlak.
Delavstvo napadlo Simmering
Borbe v Himmeringu še trajajo. Po uradnih poročilih pa ponehavajo. V Miidlingu so se socialisti utrdili posebno v ulicah Sternberggasse in Fluss-gasse. Ta so izkopali rove in zgradili harikade. Oblasti so jim poslale ultimat, da so vdajo do 12. Delavci so ultimat odklonili in popoldne so iz te smeri slišali novo streljanje. Tu je poseglo v borbo (udi (opnišlvo.
S podeželskih bojišč
Dunaj, 14. febr. ob 9 zvečer, z. V okraju Favoriten se je danes predal en butaljon socialistov. Pri njem so oblasti zaplenilo šest strojnic, nad 100 pušk in zelo mnogo munieije. Tudi delavci dunajske mestne plinarne so izobesili belo zastavo ln se predali. Zvezna vlada ie raztegnila obsedno stanje tAidi na Gradiščansko.
V	Kreinsu na Štajerskem so je 200 socialistov zabarikadirnio v rudniku. Zvezna vlada je razpustila vse občinske svete, v kn-terih so socialisti imeli večino. Danes jc bilo tudi razpuščenih 36 socialističnih prosvetnih in socialnih organizacij.
V	Steyru je bilo zaprtih 600 upornikov. Pred preki sotl prideta takoj dve skupini upornikov, ena 60, druga pa 40 socialistov.
Vsi zapori v Lincu so polni socialistov. Na dvorišču sodišča so danes že postavili vse polno vešal.
Proglas na žene
Dnnaj. 14. lebr. p. Avstrijska vlada je opoldne izdala po radiu oklic na žene onih mož, ki so aktivno sodelovali pri socialističnih nemirih. Vlada v proglasu izjavlja, da so nemiri »prav za prav že končani« in da je vlada gospodar položaja ter se čuti dovolj močno. Vendar vlada iz človekoljubnih oz i rov noče škodovati delavskim družinam in zato prosi žene, naj vplivajo n« svoje može, da oddajo svojo orožje na najbližji policijski, oziroma orož-niški postaji. Obenem sporoča, da so policijski organi že začeli preiskovati posamezna stanovanja v delavskih okrajih. Ce bi policija našla orožje na ■ stanovanjih, bodo s tem prioadete delavske družine, ■ ker bodo sledile stroge kazni, zalo je v interesu delavskih žena samih, da vplivajo v omenjenem smislu na svoje može. Sličen oklic je izdal tudi SU-jerski varnostni komisar.
Položaj se je za vlado zvečer
zelo poslabšal Krščanski socialci odstopajo
Italijanski tisk :
99
Delavci bodo zdržali in naskočijo jutri vladna poslopja
Rim, 14. febr. b. Današnji italijanski listi zopet jKiročajo, tla se je marksistična revolucija v Avstriji pripravljala že delj časa in da jc položaj Dollfussove vlade precej neugoden. Posebni dopisniki italijanskih listov so ponoči poročali, da je na Dnnaju situacija precej resna. Med drugim zatrjujejo v svojih poročilih, da se Schutzbund organizira po vsej Avstriji in hoče stopiti v odločilno borbo z zvezno armado in llcim->\ehrom. Člani Schutzbunda se menjnjo v borbah, medtem ko so vojaštvo in pristaši Heinnvehra silno utrujeni, ker so se borili polnih 21 ur. Morala pristašev Schutzbunda je tudi zelo velika. Vlada na Dunaju razpolaga z 25.000 možmi, ki рн so v zadnjih 21 urah bili znatno oslabljeni, medtem ko socialisti razpolagajo s 100.000 dobro oboroženih borcev, ki se po večini zamenjujejo v
Strašno vprašanje vesti:
44 Delavska armada šteje 100.000 mož
borbah tako, da nastopajo vedno nove odpo-čite sile. Veliko število članov Schutzbunda se sploh borb šc ni udeležilo. Vladne sile so zato močnejše, ker razpolagajo s topovi, kar nekoliko zmanjšuje moralno zavednost delavstva. Socialisti so so o polnoči še hudo borili v vseh okrajih dunajskega mesta. Na periferiji so zgradili prave utrdbe po čisto strateških načrtih. Vojaški strokovnjaki smatrajo, da bo te postojanke le težko zavzeti s pomočjo najhujšega topovskega obstreljevanja. Socialisti nameravajo jutri naskočiti sredino mesta, kjer su vladna poslopja. Vse dohode v Floridsdorf imajo stalno poti strojnicami. Iz pokrajin prihajajo neprestano nove moči Schutzhundov, ki bodo jutri sodelovale pri napadih, ki sc bodo vršili na vladna poslopja.
Dunaj, 14. febr k. Ob 22. Vlada v Avstriji le
redno ni gospodar položaja. Na Dunaju še zmeraj trajajo hoji iu še vedno se sliši streljanje pušk iu lopov. Bolnišnire so prenapolnjene ranjencev in so sedaj razobesile zastave z rdečim križem, da se tudi nanje ne bi streljalo. Zvečer so so ponovno začeli boji v Gradcu in r Briieku oli Muri, katerega so delavci zopet zavzeli. Wa|lisch se s 400 pristaši bori v gozdovih z vojaštvom, ki ga jc obkolilo.
Vse inozemsko časopisje, ki je prišlo danes na Dunaj, je bilo zaplenjeno. Vsi telefonski razgovori z inozemstvom so pod cenzuro. Zalo si inozemstvo še iip more ustvariti prave slike o položaju v Avstriji. Kenter javlja, da je na Dunaju dozdaj 50(1 mrtvih. V hližni Linza je prišlo danes popoldne do pravega pokoljn. Vojaštvo je napadlo socialistični dom, ki je bil polu delavstvu in iz medsebojne borbo je izšlo lo malo živih.
Potoki nedolžne krvi...
Dunaj. 14. febr. TG. Ob 23. Na koncu tretjega dne je vlada sicer v glavnom gospodar položaja n» večini avstrijskega ozemlja, (oda polagoma prihaja na dan, kako številne smrtne žrtve je zahtevalo to bratomorno prelivanje krvi. Mrtvi, ki so padli na Dunaju in v dunajskih predmestjih, presegajo število smrtnih žrtev v podeželju. Tako leži v eni tukajšnjih bolnišnic nad sto mrtvih, v drugi 72. v tretji 45, nad sto jih je shranjenih v mestni mrtvašnici, kjer čakajo na iilentilikncijo. in celi kupi mrli-čev ležijo še med razvalinami v Ottakringu, v Floridsdorlu, kjer jih zaradi šo vedno trajajučih bojev ui mogoče pokopali.
Najzanimivejša oseba, ki stoji danes pred dunajskim izrednim sodiščem, jo neki Weissel, poveljnik gasilne brigade v Floridsdorfu, ki je s 60 gasilci in r, dvema strojnicama zadrževal vladne cele dva dni in eno noč ter jim prizadel težke izgube.
Vlada je v kratkih presledkih vse popoIJne iu še v večernih nrah razglašala po radiju poziv na žene. proseč jih, naj vplivajo na svoje može, da so vrnejo domov in da oddajo orožje.
Dollfuss hoče pof ašistiti
V večernih urah se je v političnih krogih razširila vest, da bo Dollfuss v najkrajšem času pre-osnovil svojo vlado na ta način, da bo nadomestil tri ministre iz krščanskosoeialno stranke, ki se do zadnjega upirajo heiinwehrovskomu fašističnemu programu in strogo obsojajo prelivanje krvi ter zahtevajo odstop zveznega kanclerja in predsednika republike, s tremi fašisti in protidemokrati.
London, 14. febr. AA. Z Dunaja poročajo, da je pričakovati ostavke ministrov Buresrha, Kiirber-ja in Schinit/a (?) in da bodo na njihovi, mesto stopili v vlailo politiki, ki so brezpogojni zagovorniki boja proti soeialistoin do skrajnosti.
Atentat na DoVfussa
Dunaj, 14. febr. k. Ko se je danes dr. Dollfuss peljal v bolnišnico, da obišče ranjence, je prišel v zelo nevaren položaj. Nanj je bilo oddanih vee strelov, ki ga pa niso zadeli.
Kdo je Fey?
Sarajevo, 14. febr. b. V zvezi z dogodki v Avstriji je vredno, da zabeležimo, da je sedanji pod-kancler inajor Fey, ki vodi glavno borbo proti socialnim demokratom v Av&triji, svoječasno služil v naših krajih. Major Fey se je oženil v Serojevu z Malvino Pe.sina, pl. Cehorod, hčerko bivšega finančnega nadzornika.
vlado popolnoma
Armada 40.000 delavskih četnikov koraka proti Dunaju ?
Dunaj, 14. febr. b. Ponoči so po vsem meslu bili razširjeni letaki, v katerih se zatrjuje, da narodna poslanca Bauer in Deutsch nista pobegnila, ampak da korakala na čelu 40.000 članov republikanskega Schutzbunda proti Dunuju. Enako poroča »Pravo Lidur, ki deniantira vesti, da so vladna letala podnevu trosila letake, ker so bila to socialistična letala, ki so pozivala dunajski Schutzbund, naj vztraja v odjioru, ker se bliža pomoč z dežele.
Razpusti — aretacije
Dunaj, 14. febr. A A. Poleg drugih uglednih socialističnih prvakov je aretiran tudi znani gospod Breitner, dolgoletni občinski svetovalec za finance na dunajski občini.
Vlada je z uredbo /azpustila socialno demokratsko stranko in vse njene politične, strokovne in druge organizacije, med njimi 36 organizacij «i-mo na Dunaju, tako glavno delavsko zvezo, dru-I štvo uradnikov socialnih demokratov in vsa socialistične športna društva. Vse banke so dobile nalog, da ne sinejo izplačevati vlog socialističnim organizacijam in ustanovam.
Dunaj, 14. febr. p. Danee so oblasti zaprle Delavsko banko, pri kateri doslej še ni bilo opaziti, da se vlagatelji vznemirjajo. Aretiranih je bilo danes 36 članov uprave društva bančnih uradnikov, ki so dali na razpolago denar društva Schutzbundu.
Dunaj. 14. febr. AA. Vlada je izdala odlok, noj se do nadaljnje odredbe zapro vse šole v Avstriji.
Preki sod: Graško ljudstvo manifestira za obsojence
Gradec, 14. februarja-
Danes je zasedal preki sod. Predenj so pripeljali 24 delavcev, ki so jih aretirali 11. februarja, ker so napadli orožniško ficstajo, kjer je bilo 7 orožnikov in jih začeli obstreljevati. Pri tem na-
Eadu je bil ustreljen orožniški narednik Schebel. »eželno sodišče, kjer zaseda preki sod, je zastraženo od vojaštva in policije. Sodišču predseduje |X)dpredsednik deželnega sodišča Blankezeirer, obtožnico pa zastopa državni pravdnik Schutzer. Med razpravo so kaznjenci postavili na dvorišču deželnega sodišča Iroje vislic. Za krvnika je bil določen neki sluga anatomskega instituta, ker je graški krvnik zajxisleu na Dunaju. Ves Gradec je drhtel za usodo teh delavcev, misleč, da bodo obsojeni na sinrt in obešeni. Od mnogih strani so prihajali protesti proti smrtnim obsodbam. Ob 6 je bila razprava proti obtožencem ustavljena ter je bilo vseh 24 obtožencev izročenih rednemu sodišču. Izredno sodišče pa bo jx)slovalo še naprej in pridejo novi delavski čelniki, ki so bili vjeti tekom današn'ega dneva z orožjem v roki v graški okolici, pred izredno sodišče.
Kaj namerava ffalijfi?
Zbiranje vojaških sil na meji
Bim, 14. febr. TG. Italijanska vlad« je poslala močne armada« oddelke proti severu iu jih je kon-centrirda vzdolž avstro-italijanske meje. Južna Tirolska je polna italijanskih vojakov in prav lako je več polkov prišlo v Trbiž. Zaenkrat ni znano, kakšne namene je imela italijanska vlada z oja-čonjem avstrijske meje, vendar se zdi, da hoče na la način vplivati na narodne socialisto in jih odvračati od morebitnih revolucionarnih namenov. Gotovo hoče tudi preprečiti naval avstrijskih socialističnih beguncev v Italijo.
Inozemstvo o revoluciji v Avstriji
Kdo je zakrivil krvopreHtje?
Socialistični proglas:
„Mi branimo zapriseženo ustavo Avstrije"
Dnnaj. 14. febr. Ig. Avstrijska socialno demokratska stranka je izdala poziv na avstrijski narod, ki ga je raztrosila na majhnih letakih jm vsej državi. V tem pozivu pravijo socialdemokrati: »Pod-kanrler Fey govori o neki zaroti republikanskega Schutzbunda proli varnosti države, da s tem najilo vsaj nek izgovor za svoj udar na dunajski magistrat in na socialno demokratsko stranko. Podkancler Fey, ki je avstrijsko delavstvo nahujskal do krvi, si sedaj drzne govoriti o zločinski zaroti boljševi-ških in marksističnih elementov proti varnosti ljudstva. Resnica pa jo, da sorialnn demokracija ne napada niti meščane niti kmete. Toda ona jo pripravljena nn hoj t orožjem v roki. da bo braniln proti vsakomur, ki bi si jo drznil napasti, zapriseženo ustavo avstrijske republike, ('f bo ilriavn sama rušila to prisego in to ustavo, bo delovno ljudstvo seglo po orožju.<
Minister Schuschnigg:
p,Boj proti boljševiški zaroti"
Dunaj, 14. febr. tg. Minister Schusr.hnigg je v 9Vojem radiogovoru omenil tudi dogodke, ki so avstrijsko vlado dovedli do tega, da je morala nasto-jiiti proti socialnim demokratom. Ilekel je med drugim: »(Jlolnikn presunjeni stojimo pred žrtvniui boja. Kako jc prišlo do lega krvavega dne? Vlada je točno vedela, da socialisti pripravljajo javen upor. Mi smo hili nalančno poučeni n lhii-unju orožja, predvsem o dovažnnju najhujših eksplozivnih snovi in smo odkrili tadi velikansko skladišče toli
eksplozivov. Mi smo vs« videli in za vse vedeli in smo se pripravljali na odpor. C'o so danes nekateri zapeljanri, sledeč navodilom socialističnega izvršilnega odbora v Lincu naperili orožje proti vladnim četam, ki so hotele zapleniti njihovo skladišče orožja, jc to ohžalovnnja vredno, a s lem je tudi ugotovljeno. kdo nosi odgovornost pred svetom zn kri, ki je tekla v Avstriji. Mi smo vedeli za enotno parolo, ki je liila izdana, vedeli smo zn datum upora in poznamo ludi tistega, ki je vsega krir.c
„Neue Ziircher Zeitung": ,Vodstvo socialistovni odgovorno1
Ziirirh. 14. febr. tg. ?Neue Ziircher Zeitung« prinaša informativen članek o revoluciji v Avstriji, v katerem pravi, govoreč o odgovornostih za prelivanje krvi, ludi sledeče:
»Vojna jiroti dvema frontama, ki je označevala Dollfussov režim, se je črez noč prelevilo v eno frontno borbo proti socialdemokratom. Dollfuss se je vdal viharnemu pritisku Heinnvehra in sprejel borbo proti socialistom. Dne 11. februarja je nastavil varnostnega komisarjn za rdeči Dunaj! To jo bil signal proiisocinlistične ofenzive. Vlada se oči-vidno ni bavila z vprašanjem, kaj bodo storili so-rialisti in je hila presenečena, ko je naletela ra barikade. Na drugi strani je pa luill res, dn se j« socialistično vodstvo nahajalo v obupnem položaju. Devet me«ecev j« slnln socialistična strank,, s pre-križanimi rokami ob strani, ko se je boril Dollfuss s hitlerjovel in ni ničesar storila. V njenih vrstah s« je naenkrat pojavila opozicija, ki je zahtevala pokretn in prehoda iz lenarenja v akcijo proti hit-lerjevcein iu proti heimvvelirovskeinii fašizma. Dn-itA, ni niogiita ueotovili. če ie tn opozicija v i odlivu samem iitilnla povelje ra oborožen upor nroi lluiniuehru, Zdi se mnogo liolj vcrjc.no, il.i .-o
Francija vprašuje:
Odhod ima vlada toliko orožja?
Pariz, 14. febr. c. Tukajšnji diplomatski zbor spremlja s silno pazljivostjo in z vidno zaskrbljenostjo razvoj meščanske vojne v Avstriji. Najbolj ' neugodno pa je delovalo nanje dejstvo, da se je topot v tem poskusu državljanske vojne odkrilo, rla ima Avstrija vse preveč orožja. Ce se vzame v račun vse orožje, ki se je ob teh pobojih prikazalo v javnosti, potem se mora sklepati, da hi Avstrija prav za prav lahko Imela trikrat močnejšo armado, nego ji to dovoljujejo mednarodne in mirovne pogodbe. Za mednarodni forum pravičnosti pa je se bolj žaljivo dejstvo, da se je sedaj pokazalo, da je v Avstri-
Ji moralo ostati vse tisto vtihotapljeno orož-e, o katerem so avstrijski diplomati trdili, da je bilo vrnjeno tistim tovarnarjem inozemstvu, ki so ga hoteli preko Avstrije vtihotapiti na Madjarsko. To javno blufi-ranje politične iskrenosti se v pariških diplomatskih krogi smatra za pravi atentnt tia mednarodno kurtoazijo. Se bolj pn se za-mer.ia dejstvo, da je dunajska policija v borbi z vstaši uporabljala pline. Tudi to jo po mednarodnih določilih strogo preiiovc-dano in zahteva od skrbnih varuhov mednarodne pravice, da morajo biti v bodoče v vprašanju razorožitve Avstrije šc bolj pazljivi in dosledni.
Francija skrajno nezadovoljna
Pariz, 14. febr. m. I'crtinnx piše v »Echo de Parisc zelo pomembno glede zadržanja Francije napram zvc/.ncinu kanclerju dr. Dollfussu. Per-tinax izjavlja v svojem članku, da je bila edino francoska vludu ona, ki je doslej ovirala kanclerja dr. Dollfussa, dn ni popolnoma izvršil svojega načrta, da končno uniči socializem v Avstriji. To stališče je Avstrija zastopala že Inkret, ko je bil ziinanj" minister Paul Boncour. Pn tudi sedanji zunanji minister Bnrlhou. ko je prevzel zunanje ministrstvo v Franciji, je odobril Boncourjovo stališče iu nadaljeval njegovo politiko v avstrijskem vprašanju. Ko so pri-
slreli v Lincu prišli na povelje podrejenih strankinih veljakov, medtem ko j« hila cenlrnla protivna. Ko so pn pnilli streli v Lincu. tudi osrednje vodstvo ni moKlo tnbrnnili. dn se ne bi vžgala vsa la politična slnodnišnicn. ki se je nnhiruln vse te mesece. Požar se je raztccnil. vnel se je boj nn življenje in na smrt. Kompromisa nc bo, ker bo Heiiu-»olir zdivjal do kraja.*
spele prve vesti o nemirih na Dunaju na Qual d,Orsay, so od tu takoj iskali telefonsko zvezo s francoskim poslanikom na Dunaju. Zaradi splošne stavke, ki je bila istočasno na Dunaju, pa francoska vlada ni mogla dobiti telefonske zveze. Če bi tedaj prišlo do telefonič-nega razgovora z Dnnajem, trdi Pertina*, bi stvari v Avstriji izgledale popolnoma drugače.
Anglija dolži Italijo
London, 14. febr. m. Angleško časopisje posveča kritičnim dogodkom v Avstriji največjo j>o-zornost in poudarja, da nosijo odgovornost za revolucijo v Avstriji predvsem Italija in Nemčija, ki sta s svojim fašizmom hoteli zastrupiti vso Evropo. Italije je, tako pišejo vodilni angleška listi, tajno, Nemčija pa popolnoma odkrito sejala fašizem v Avstriji. Niti prva niti druga pa nista računali, da so delavci in socialni demokrati le prevladujoči element v Avstriji, ki so vedno zavzemali najostrej-se stališče proti fašizmu.
Angleška delavska stranka je pričela veliko akcijo v korist avstrijske socialno demokratske stranke. Delavska stranka in angleška sindikalna zveza sla izdali skupen proglas, v katerem se solidarlzi-rata z avstrijskimi socialnimi demokrati. Proglas poziva angleško delavstvo, naj zbira prispevke v korist avstrijskih tovarišev. V proglasu ee naj-oslrejše obsoja dr. Dollfussova vlada in se jo imenuje nesramno diktaturo. Proglas zaključuje, da jo prišel trenolek končnega obračuna.
Na Madjarskem je več meščan-skih kot socialističnih beguncev
Budimpešta, 14. febr. m. Za danes dopoldne je bila sklicana nujna seja madjarske vlade, nn kateri se je razpravljalo izključno o tetn, kaj naj se stori s številnimi begunci, ki prihajajo iz Avstrije na Madjarsko. Kolikor se je zvedelo, je bil na današnji seji vlade sprejet sklep, da bodo madjarske oblasti vse nezaže-Ijene ljudi izgnale iz madjarskega ozemlja. Zanimivo je, da se med avstrijskimi emigranti nn-haja veliko število meščanskih slojev, ki bežijo iz Avstrije v večjem številu kakor pa sociulni demokrati. Madjarsko časopisje demenliru vrst o prihodu avstrijskega socialno-dcmokratskcga voditelja dr. Antona Baucrja.
Zveza narodov odlaga Avstrijo
Ženeva, 14. febr. V tukajšnjih poučenih krogih trde. da se seja Sveta Zveze narodov zaradi avstrijskega vprašanja ne more vršili še kakih 10 dni. ker se sedanji predsednik Sveta Zveze narodov, poljski mumiji minister Ucck nahaja nu uradnem obi.sku v Moskvi.

Iz seje banovinskega sveta
Uredba o občinskih uslužbencih
Na današnji dopoldanski seji je podban dr. Pirkmajer najprej razložil, da so se v poplavljenih krajih iz bednostnega fonda ponekod za popravila izplačevale mezde, ne pa materija!.
Ban dr. Maruiii je nato v daljšem govoru pojasnjeval razloge, zakaj je bila treba pripraviti uredbo o občinskih uslužbencih.
Tavčar je navajal, katere zavode, bolnišnice, ceste in ustanove je država 1. 1927 odstopila oblastnim samoupravam in ti dve nato banovini. Krediti za te ustanove znašajo v bivši ljubljanski oblasti 20 milijonov, v mariborski pa 12 milijonov Din ter je nato utemeljeval svoj predlog z zahtevo po državni dotaciji, ki je bil soglasno sprejet.
Li, Režek je nato v imenu odreka razlagal novo uredbo občinskih uslužbencev. Nekatere pripombe k uredbi je dodal načelnik dr. Vončina.
Načrt uredbe
Iz predložene uredbe o občinskih uslužbencih posnemamo tele določbe:
Odločbe o službenih razmerjih vseh občinskih uslužbencev izda občinski odbor, kolikor ni s to uredbo drugače določeno (člen 3j.
Službena mesta so glavna in pomožna. Na glavna službena mesta se postavljajo uradniki in uradniški pripravniki, na pomožna tudi uslužibenci (člen 5). Upravni uslužbenci so: poslovodja (tajnik), blagajnik, pomožni poslovodja, pomožni blagajnik; strokovni uslužbenci so: zdravnik, živino-zdravnik, inženjer, tehnilk Hd. (člen 6).
V	mestnih, trških, zdraviliških m takih občinah, ki imajo 3000 ali ve>č prebivalcev, se smejo postaviti za upravne uslužbence le lake osebe, ki imajo vsaj popolno srednjo ali tej enaki strokovno šolo z zaključnim izpitom, tri leta pripravljalne službe ter dovršen tečaj iz člena 91 zakona o občinah; v drugih občinah pa take osebe, ki imajo vsaj štiri razrede srednje ali enake 9trokovne šole, tri leta pripravljalne službe ter dovršeni tečaj. Strokovni uslužbenci pa morajo imeti isto kvalifikacijo, ki je potrebna za tisto stroko v državni službi (člen 10).
Glavna službena mesta se popobijujejo z razpisom. Okrajni načelnik pregleda vse prošnje ter izbere izmed vseh prosilcev tri ter jih predlaga občinskemu odboru. Ta razpravlja na redni seji o predloženih treh prošnjah ter izda odločbo, koga je postavil. Župan mora o tem sklepu obvestiti imenovanega uslužbenca, okrajnega načelnika ter upravo banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence (člen 19). Občinski blagajnik mora pri nastopu službe položiti varščino (čl. 32).
Prejemki občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih se dele na osnovno plačo in na osebno doklado (člen 55). Najnižje mesečne začetne osnovne plače uradnikov so: uradnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbo 400—450 Din, uradnikov s popolno srednješolsko izobrazbo 750 do 800 Din, uradnikov s fakultetno izobrazbo 950 do 1000 Din. Plača se sme zvišati le, če ie okrajni načelnik, katerega je treba pred vsakim povišanjem zaslišati, že poprej povoljno ocenil službovanj« uslužbenca (člen 56).
Osebni Hoklade znašajo za vse brez razlike v prveAi razredu najmanj 2C0 Din, v drugem pa n«i-m«u»>-100 Djn mesečno (člen 57). Približno podobne minimalne " plače imajo uradniški pripravniki, a brez osebne doklade. V prvi krajevni razred spadajo občine, kjer je sedež okrajnega načelstva, zdraviliške občine in občine z več kot 3000 prebivalci.
Uslužbenci na glavnih službenih mestih imajo pravico do osebne in družinske pokojnine (čl. 63). Uslužbenec na glavnem službenem mestu dobi pra-vioo do osebne pokojnine po desetih letih službe v aktivni občinski sluižbi na glavnem službenem mestu. Osebna pokoinina ne sme biti ve&ja od 85% pokojninske osnove (člen 70). Odločbo o uookoiit-vah občinskih uslužbencev izda občinski odbor, ki pa postane pravoveljavna, ko jo potrdi ban. Uslužbenec dobi pravioo do družinske pokojnine iz pokojninskega sklada, če je vsaj pet let plačeval vanj m umrl kot vplačevalec sklada (člen 74),
Za dravsko banovino se ustanovi banovinski pokojninski siklad za občinske uslužbence s sedežem v Ljubljani, ki je samostojna pravna oseba (člen 84). Osebne in družinske pokojnine občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih se
elačujejo iz tega banovimsikega sklada (člen 85). pravlja ga Hranilnica drarvske banovine v Ljubljani pod nadzorstvom in po navodilih uprave tega sklada. V upravo volijo ttidii občinski uslužbenci dva svoja zastopnika (člen 86).
Člen 87 določa prispevke, ki se stekajo v ta pokojninsiki sklad.
Uslužbenec, kateremu preneha služba, izgubi pravioo do nadaljnega plačevanja v pokojninski sklad. Na njegovo zahtevo mu mora sklad vrni/ti vplačane prispevke.
V	12. poglavju od člema 94 do 144 govori uredba o disciplinski odgovornosti uslužbencev, o sestavi disciplinskih sodišč ter o njihovem postopku.
V	prehodnih določilih določa naredba v Men« 145 takole: Določila te uredbe veljajo za občinske uslužbence, ki se zatečejo v aktivni občinski službi na dan, ko stopi ta urediba v veljavo, ali ki stopijo v tem dnevu v občinsko službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bodisi, da so že bila v službi. ne glede na predpise, ki »o veljali, preden je stopila ta uredba v veljavo.
Z dnem, ko stopi ta urediba v veljavo, se vsi občinski uslužbenci postavijo na razpoloženje, opravljajo pa svoje službene posle še naprej in prejemajo ludi dosedanje prejemke (člen 146).
V	teku dveh mesecev nato mora vsak občinski uslužbenec, ki želi še ostati v občinski službi, predložiti dokaze o svoji šolski in strokovni kvalifikaciji ter listine o svojem dosedanjem službovanju in službenem razmerju do občine (člen 147).
V	občinah, ki so imele dosedaj posebne veljavne službene pragmatike, s« prevedejo občinski uslužbenci, ki ee zatečejo tega dne na mestih, ki ustrezajo glavnim službenim mestom po tej uredbi, če imajo kvalifikacijo po predpisih teh prag-matfc. Prav tako se lahko prevedejo tudi drugi uslužbenci, ki imajo kvalifikacijo po tej uredbi in so nameščeni v občinah, kjer ni bilo nobene služben« pragmatike. Tisrti občinski uslužbenci pa, ki ostanejo na svojih mestih po prednjem odstavku, morajo najkasneje do konca leta 1936 dovršiti tečaj iz člena 91 zakona o občinah. Tega tečaia se oproščajo vsi občinski uslužbenci, ki so po dosedanjih predpisih napravili ali pa bili oproščeni strokovnega izpita, kakor tudi uslužbenci, ki imajo na dan veljavnosti te uredbe deset let efektivne zadovoljive občinske službe (člen 148),
Občinski uslužbenci, omenjeni v členu 148 prvi odstavek, ki po dosedanjih službenih pragmatikah niso imeli kvalifikacije in je tudi nimajo po tej uredbi, kakor tudi vsn drugi oočiueki uslužbenci, ki *'TT,iiir kvalii&acije po tej uredbi, ee ne prevede-
jo, dokler uspešno ne dovrše tečaja po členu 91 zakona o občinah (člen 149).
Občinski službene! iz člena 149, ki se ne pri-puste k tečaju, pa »o po dosedanjih predpisih stalni, se prevedejo na pomožna službena mesta, ala pa se upokoje, če imajo po dosedanjih predpisih pravico do pokojnine, sicer se pa odpuste. Občinski uslužbenci, ki niso stalni in ni zanje primerne nižje službene zaposlitve, se odpuste iz službe (člen 151).
Obravnava
Ban je sprejel Jerebov predlog, da se pri prevzemu občinskih uslužbencev zniža starostna meja od 60 na 40 let.
Debata se je razvila nato o vsakem členu posebej.
Sprejet je bil natto predlog, da sme imeti tajnik kmetske obične s prebivalstvom do 5000 tudi nižjo kvalifikacijo, kakor pa je srednješolska matura.
Popoldanska seja
Popoldne se je nadaljevala debata o uredbi o občinskih uslužbencih. Številni govorniki so predlagali predvsem same formalne ln stilistične spremembe, ki jih je g. ban dr. Marušič po večini sprejel.
Večja debata se je razvila pri poglavju o prejemkih občinskih uslužbencev. Tavčar, Golouh, Prepeluh in drugi so zahtevali, da se prejemki občinskih uslužbencev primerno zagotove in da se jim da značaj zasebnih uradniških nameščencev. Drugi govorniki so zopet zahtevali, da se občinam prepusti prostost v določanju plač občinskim tajnikom, oziroma, da se obdrži predlog banske upravo.
Dr. Iležek je kot poročevalec odseka izjavil, da sprejme predlagane plače le kot minimum.
Govorili so še Babnik, ki je bil mnenja, da je treba občinskega tajnika boljše plačati kakor pa hlapca.
Ban dr. Marušič je izjavil, da ne gre gladko vzpore.iati občinskih tajnikov z dr- I žavnimi urndniki. Predlagal je, naj se sprej- j me predlog o minimalnih prejemkih, kakor : določa to osnutek uredbe. Predlog g. bana je bil sprejet z vsemi proti 5 glasovom (Tavčar, Golouh, Prepeluh. Oreliek. Arko).
Tavčar je bil dalje proti temu, da sme napredek in povišanje prejemkov dovoliti okrajni glavar, češ, da se krši s tem občinska avtonomija.	"	i
Ban dr. Marušič poudarja, da okrajni glavarji niso tuj element v narodu, temveč njegovi svetovalci.
Sprejet .ie bil nato predlog, da povišanje prejemkov občinskih uslužbencev dovoljuje ban.
Seja je bila oh 7 prekinjena ter se nadaljuje jutri ob 9 dopoldne.
Gospodarska stiska v Slovenski Krajini
Rankovci. 13. februarja.
V Prekmurju, ki je v Sloveniji najbolj obljudeno, prevladujejo po večini mali posestniki. Splošna gospodarska kriza je zajela ravno najbolj malega kmeta, ki mu je glavni produkt kmetijstvo in živinoreja.
Lansko leto je bila letina v Slov. Krajini še dokaj dobra, posebno za pšenico. Toda cene žitu so tak opadle, da marsikateri kmet z izkupičkom ni mogel plačati davkov. A za obleko in razne potrebe mu ni ostalo ničesar.
Živino, ki je že od nekdaj glavni dohodek našega kmeta, prodajajo zdaj po smešno nizki ceni. i Ni čuda torej, če se od tistega časa, odkar je zaprt uvoz naše živine v Avstrijo, množi tihotapstvo živine, ki ima v Avstriji precej boljšo ceno kot pri nas.
Najbolj stiskajo našega kmeta dolgovi, od ka terih, kakor se je izkazalo, plačuje najvišje obresti v vsej Dravski banovini. Tako se dogaja, da dolžnik kmet mnogokrat ne more plačati niti obresti, da o glavnici sploh ne govorimo. Z mrzlično naglico so čitali naši kmetje po časopisih novo uredbo vlade o zaščiti kmetov z vprašanjem: Ali bo zdaj kaj boljše?
• Novi gasilski četi so ustanovili na Tišini in v Tropovcih. Obe četi sta včlanjeni v mur-skosoboško župo. — Po novem gasilskem zu-konu so se izvršile nekatere spremembe, tako | je bivša strukovska župa sedaj priključena k murskosoboškeinu gasilskemu okrožju.
Delavski dom v Murski Soboti? Mnogo se j je že govorilo in pisalo o tej prepotrebni ustanovi. Naši delavci so že tudi precej prispevali j v ta namen. Toda sedaj je, kakor se nam zdi. i žal, vse zaspalo.
f Bojanu Ahlinu v spomin
Predlanskim — v poletju — sva se zadnjikrat srečala v Ljubljani, kamor je tako rad zahajal vsako leto na počitnice k svojim dragim domačim in k številnim prijateljem. Napotila sva se na Grad, kamor sva kot gimnazijca tako rada zahajala. Marsikaj bi vedele povedati, če bi znale govoriti, klopi in smreke, ki so skoro vsak dan poslušale, kako smo reševali matematične naloge in ponavljali druge šolske predmete. Vsedla'sva se v hladno senco in obujala lepe stare spomine, ki se zde človeku vedno lepši. Ko sem ga povpraševal, kako se kaj kot mornariški častnik počuti, mi je potožil: »Veš, Jože, morja sem sit do grla. Sedaj šele prav razumem oni rek, ki pravi: ,Ni vse zlato, kar se sveti.' Ko je prihajal moj brat, ki je zdaj kapetan korvete, domov na počitnice v mornariški obleki, sem si zelo želel, da bi tudi sam postal mornar. Sedaj pa, ko sem na lastni koži občutil to življenje, mi je žal, da nisem ostal v Ljubljani na univerzi, kjer bi bil lahko študiral pravo. Najbolj pa me boli to, ker sem tako daleč od staršev — saj veš, kako me je zlasti mama ljubila. Pri tujih ljudeh pa vsega tega zelo pogrešam. No, pa bo že boljše, saj še vedno upam, da se vrnem v Ljubljano.« To so bile njegove zadnje besede, ki jih je govoril Bojan nenavadno mirno in otožno. In kdor ga je poznal, on ve, da ie bil vedno vesel v družbi in tudi, če je bil sam. Ko sem ga obiskoval na domu pri sv. Jakobu, kjer je tedaj stanoval, sem Cesto postal pred vrati njegove sobe in poslušal, ko se je pripravljal za šolo. Mislil sem, da je več ljudi v sobi, v resnici je bil pa sam. »Ah, ti tiček, pa te imain,« se je veselo in zadovoljno smehljal, kadar je sam v sobi rešil teiko matematično nalogo, ali pa kadar je dobro igral šah.
Kdor je le enkrat imel priliko občevati s pokojnim Bojanom, ga je moral vzljubiti, saj je imel za vsakogar dobro in ljubeznivo besedo in bil pripravljen vedno pomagati.
In danes ga ni več med nami. Nekoč sem ga vprašal, ko smo se učili Prešernovo pesem »Me-mento mori« na pamet, koliko časa bi rad živel, mi je dejal: »Vsaj sto let, ker je življenje tako jepo.« Njegova želja se mu ni izpolnila. Niti pet i in dvajsete pomladi ni dočakal. Tako mlad, zdrav in poln načrtov, pa se je moral nepričakovano za |
Ljubljana, 14. febr.
Ker smo že objavili lanske bilance in pregled čez mestno elektrarno, vodovod in druge ustanove, hi ne bilo prav, če bi pozabili na mestno plinarno, ki je prav tako važna, to tem bolj, ker je mestna plinarna lani razveseljivo napredovala in se sedaj pripravlja, da bo izvršila nove naloge, ki si jih je nadela.
Lani je plinarna producirala 9% več plina kakor predlanskim. Največ odjema gre za hišno gospodinjstvo. Zato je bil porast v resnici večji, kakor ga izkazuje ta odstotek, ker nova peč daje mnogo močnejši plin. Proizvodnja je najbolj narastla v času od tnaja do avgusta, kar kaže, da se plinska kuha zmerom bolj širi. Gospodinjam jo bilo prodanih 350 kuhalnih aparatov. Zasebna plinska razsvetljava polagoma izumira, izpodriva jo pač žarnica, in je šlo v ta namen lani samo še 50.000 m3 plina. Za ogrevanje lokalov in sob pa je v zimskem času znaten odjem, zlasti odkar se je plin pocenil.
Odkar je lani februarja pričela obratovati nova peč, se je znatno dvignila kalo-
Jugoslovanslta knjigarna
NOVOSTI:
Dietrich von Hildebrand: LITURGIE UND PER-S0NL1CHKE1T. 197 strani. Vezano Din 70. — Dietrich von Hildebrand: S1TTL1CHE GRUND-HALTUNGEN. 80 strani. Vezano Din 45. — Dau-send: DIE GEME1NSCHAFT DER K1RCHE. Dog-matično liturgična predavanja. 89 strani. Nevezano Din 33. — Eberz: VOM AUFGANG UND N1E-DERGANG DES MANNLICHEN WELTALTERS. Gedanken iiber das Zweigeschlechterwesen. 150 strani. Nevezano Din 55 — Guardini: WILLE UND WAHRHEIT. Duhovne vaje. 237 strani. Vezano Din 80. — Muller: FROHE GOTTESLIEBE. Religiozno nravni ideal sv. Frančiška Šaleškega, 304 strani. Nevezano Din 84. — Ritter: KATHOLISCH KON-SERVAT1VES ERBGUT. Izbor za sedanji čas 407 strani. Nevezano Din 76. — Schumacher: KRAFT DER URKIRCHE. Das »Neue Leben« nach den Dokumenten der ersten zwei Jahrhunderte, 171 strani. Nevezano Din 72. — Stockums: DAS PR1E-STERTUM. Misli in razmotrivanja za bogoslovce in duhovnike. 219 strani. Nevezano Din 72. — Stonner: DIE RELIGIOS-SITTLICHE FOHRUNG JUGENDLICHER. Eine Darstellung der katbold-schen Seelenleitung Jugendlicher. 281 strani. Nevezano Din 108.
Dober uspeh
pri bolečinah
v sklepih,
protinu,
išiasu dosežete s
TOGAL
tabletami
Delovanje je naglo in učinkovito, brez škodljivih stranskih vplivov. — Vprašajte svojega zdravnika I — Dobe se v vseh lekarnah.
Odobreno od Min. soe. politike in nar. zdravja br, 1137 otl i. II. 103-2.
vedno posloviti od življenja. Dne 2. iebruarja se ie kot poročnik korvete smrtno ponesrečil v Splitu. Naše vrste so se zopet zmanjšale. V šestih letih nam je smrt ugrabila že dva tovariša. Kdo pride zdaj prvi na vrsto? Božja pota so nedoumljiva...
Bojan, hudo nam je, ker se nistno mogli posloviti od tebe in ti stisniti krepke desnice, vsi smo mislili, da se letos zopet snidemo v Ljubljani. S tvojimi dragimi, ki si jih tako ljubil, žalujejo tudi tvoji prijatelji-sošolci in znanci, ki te bodo vedno pogrešali v svoji sredini. Sladka zavest, da ta ločitev ne bo trajna, nam blaži srce in krepi upanje, da se bomo nekoč spel videli tam, kjer ni več ločitve.
Bog naj ti bo mil sodnik in bogat plačniki Na svidenje, Bojan, nad zvezdamil J. P.
rična vrednost plina. Obenem pa je naraatla
proizvodnja koksa od 1500 ton na 2800 ton letno. Vobče se je nova peč zelo dobro obnesla, samo Ljubljana je zanjo skorajda premajhen konzument. Zato bo vodstvo plinarne načelo akcijo za pocenitev plinskih aparatov. S pohvalo je treba omeniti, da uporublja plinarna za svoj obrat zmerom manj inozemskega materijala. Skoraj 95% vseh cevi so dobavilo domače tvrdke in zdaj je prav tako pri domačih tvrdkah naročila plinarna večje število praktičnih kuhalnih priprav, izdelanih po lastnem vzorcu, ki ho-do pa zaenkrat prišle samo v omejenem številu po nizki mesečni najemščini v promet.
Med uspehi, ki jih izkazuje bilanca preteklega leta, moramo zabeležiti tudi novoustanovljeno organizacijo vseh plinarn, ki jih je šestnajst v državi. Ta organizacija naroča za skupen račun premog, ki ga dobavljata predvsem Porurje in Poljska. Na ta način so se nabavni stroški znatno znižali.
V načrtih za bližnjo bodočnost, ki pa jih mestna plinarna ne bo mogla izvesti iz lastnih sredstev, zasleduje stremljenje, dn sc v čim večji meri modernizirajo naprave za čiščenje plina in da se uredi proizvodnja važnih stranskih proizvodov, kakor bencola, katrana in amonijevih soli, ki gredo v vsotah za težke stotisočake v nič.
Upamo, da bodo odločujoči činitelji šli mestni plinarni na roko in da bo mogla svoj obrat v tem letu izpopolniti do zaželjene višine.
★
Električna razsvetljava v Komendi
Komenda. 13. februarje..
Lepa beseda najde lepo mesto. Ker smo lepo vprašali KDE zaradi motenj električne razsvetljave pri nas in v okolici, 9mo dobili zadovoljivo pojasnilo. Sicer ne naravnost, ampaik po ovinkih. Tukajšnji uslužbenec KDE je ugibal, kdo je dopisnik tiste notice in obenem dajal pojasnila o tistih motniah. Tako je zvedel tudi dopisnik one notice za to. In sedaj z veseljem sporoča javnosti, da je električna napeljava v Komendi in okolici jx>polnoma v redu, že 7 mesecev ni bilo treba nobenega popravila. Motnje v januarju niso izvirale iz tukajšnjih transformatorjev, ampak vsled pokvarjenega daljnovoda. Daleč gori na Gorenjskem je bil južni sneg, ki je takrat padal, poškodoval daljnovod. Preskrbljeno je, da se kaij takega zlepa ne bo več primerilo. Dne 6. in 7. februarja pa je bil električni tok v Komendi podnevi le deloma In Ic v malo hišah ukinjen zaradi nekih popravil, ki so se morala izvršiti. Sedaj ko vemo, da KDE ne zadene nobena krivda, smo toliko bolj zadovoljni. De\stvo, da so nas bile tiste motnje spravile nekoliko v nerazroloženje, priča, kako smo se električne razsvetljave privadili, kaiko jo cenimo. Da, da, vi, k.i niste še tako srečni, da bi imeli električno razsvetljavo, ne veste, kako io pogrešamo, če le četrt ure ne sveti. Iz srca vair privoščimo, da jo tudi pri vas kmalu dobite.
Kranj
Občni zbor Jadranske straže v Kranju je bil zelo /aiiimiv. Že udeležba je bila neobičajno velika. Zastopani so bili vsi stanovi. Predsednik direktor v |к>који g. Ko.šnik jc govoril o našem morju! za njim pa je predaval za.s opnik Oblastnega odbora g. Pirnat. Poročila društvenih funkcijonurjev so bila skromna. Podala so dejstvo, da se je društveni) delovanje v bistvu omejilo le na nabiranje članov in pobiranje članarine. Živahno pa je postalo zborovanje pri volitvah. Dosedanji odbor je predlagal svojo listo, kateri je del članstva odločno ugovarjal ter zahteval, da se osohito g. Cirila Pirca in nekaj njegovih sorodnikov ne sprejme na listo. Tej zahtevi se je ugodilo, nakar se je sestavila kompromisna lista, ki je bila sprejeta in soglasno izvoljena. — Izvoljeni eo bili: gg. Košnlk, direktor v p., predsednik, dr. Franc Semrov, podpredsednik; odliorniki, Peterlin M., dr. Ogrin, Bitenc, Savnik ml., Mohor G.. Ilorlec F.; nadzorstvo: Fock, Berjak. Korbar. Delegati za skupščino: dr. Dolar in Šiška. — Pričakujemo, da bo novi odbor r letošnjem letu svoje delovanje razprostrl še na druge društvene iiu noge iu »e ne bo omejil samo ua uabiranje ilsao«.
Joža Herfort:
Zimske noči
(Odlomek)
Luna, ki ji je dosti manjkalo do ščipa, je pre-jadraJa že pol neba, ko se je v grapi, strmi in razdejani, zganila senca in šla počasi, tavaje proti gošči. Kjer se je križala senca mogočnih bukovih debel, je imel nočni potnik varno kritje. Prišel je do roba, sneg je bil shojen od divjadi, stečina je bila, se ustavil, vzel iz žepa drobno stvarco in jo varno položil v sneg. Neznanca je vzela noč. Pod jutro je za robom pridrucal od nekje zajec, čisto belimo je preletela temnokrila sova m zaklicala noči v slovo, lisica pa je pritavala od vasi. Prišla je do neznančevih stopinj in jih obšla v velikem joku. Na dober streljaj od temne točke — neznanec je položil tja ono stvar, je postala, dvignila prednjo no<*o in vonjala v ono »mer. Niči Previdno je odšla.
Par noči zapored je hodila mimo strupene vabe, katero je nastavil nepridiprav. Ko pa jo je vil glad in mraz vedno huje, ko ni dobila nikjer nobenega grižljaia, je šla z nočjo počasi proti stari stečini na usodno pot. Prišla je do kraja, kjer je ležala vaba — bilo je prazno. Žalostna, z negotovim korakom je šla dalje, naključju nasproti, ki na,j bi ji prinesel vsaj boren grižljaj.
Dolgorepa tetka je odšla, v smrečju pa so zatrepetale mehke peroti v smrtnem krču — strupeno vabo je pobrala sova.
Stari premctenec iz mlina v raztrgani grapi ie šel po opravkih v gozd. Prišel je do stečine in zaklel Nikjer nobene človeške stopinje, nikjer vabe. nikjer lisice ...
Noč ima svoje t*«ie. katerih si človek pač ne ш razložiti.
Na Krasu ob morju ji je tekla zibel, pa ie prišla v mrzli noči med nas. Nebo se je zjasnilo, oblaki so jyred njo plaho pobegnili. Komaj je prišla, že je vkovala drevje v led. Vsako vejico posebej je ovila z ledenim plaščem, vsako drobno biljco je objela — mrzla znanka s Krasa — burja.
Nebo je bilo čisto, visoko, kot velilk zvon iz temnega stekla, ki se je iskril v drobnih lučkah zvezd. Sneg se je sušil, burja ga je drobila in odnašala, nanašala ga v globelih in ga grmadila, robovi pa so bili spihani, goli.
Studenci so se namah okovali z ledom, pota so se zgubila v belini, žival je plaho pobegnila v dole, kjer je t>ila vsaj malo zavarovana pred stru-penomrzilim dihom kraške starke.
Na skednju, kjer je bilo polno sladkega sena, so se tiščali slrnadi, nočevali so skupaj, stisnjeni v seno, burja jih ni dosegla, ni jim mogla do živega. Skozi lino, kjer je čuk [»sedal, je gledalo seno, vse ivnato je bilo. burja je tresla deske in ropotala z njimi sama, čuk je odšel v dolino, tam je topleje.
Nekje se je predramil zajec, burja mu je shla-dila lož, pa jo urno pobrisal navzdol, to j« bilo vse ledeno, zaman si je iskal bilk; kopati ni mogel, ker je bil sneg trd ko kamen. V dolino je šel, tam bo morda našel pičlo hrano, pa topel lož.
Visoko gori v hribih kraljuje v zimskih nočeh burja in joče sama okoli voglov, živali plaho pobegnejo pred n'eno kruto pesmijo. Po dolinah pa oživi v zimsikih nočeh sleherna senca, sleherna žival oživi z nočjo in gre za hrano.
Če zajoče v zimski noči zajec, če zacvili miška z visokim tenkim glasom, če se razleže ozek za-tegel krik v sncer gluho noč, tedaj vedi: Živali gredo za hrano, narava pa je trda mati — kar tu poal^ivegii ш кгс^хке^и. zdravega —
Ljubljanska plinarna v letu 1933
Liublianske vesti t
Domače zelenjave je dovolj
V »Slovencu« št. 22, z dne 27. jan. je bilo med drugo statistiko o ljubljanskem živilskem trgu tudi napisano da na ljubljanskem trgu primanjkuje domače, posebno zgodnje zelenjave.
Prizadeti Trnovčani trdimo, da je ljubljanski živilski trg skozi vse leto dobro založen z domačo zelenjavo, ki zraste na vrtovih naših zclcnjadarjcv v Krakovem, Trnovem in ob Opekarski cesti. Prav nepotrebno je uvažanje katerekoli zelenjave na ljubljanski trg. Pridni ljubljanski zelenjadarjl, ki si služijo svoj kruh z obdelovanjem avojih vrtov »n se nc ustrašijo v zimskih mesecih najhujšega mraza in burje, pripeljejo dnevno na ljubljanski trg toliko lepo očiščenega motovilca, endivije in špi-nače, da ne morejo vsega prodati in večkrat neprodano peljejo zopet domov. Razumljivo je, da vsled klimatičnih razmer pri nas pozimi ne more nihče pripeljati na trg sveže glavnate salatc, ni pa s tem še potrjena potreba po uvoženi italijanski salati. Mislimo, da je sveži motovileč, ki si ga lahko kupi ljubljanska gospodinja od domačih ze-lcnjadarjev za mal denar, kvalitativno boljši in razmeroma cenejši, kakor importirana italijanska salata. ki vsled dolgega transporta ognije in mora gospodinja, ki kupi to iroportirano blago na kilo-
gram, plačati tudi težo ognite tn zmrzle robe in mora doma pri čiščenju seveda kot nerabno zavreči to, kar je na trgu drago plačala. Domač« zelenjava, ki jo je na ljubljanskem trgu vedno dovolj, prav nič nc zaostaja za importiranim italijanskim blagom in ljubljanske gospodinje bi morale vsako tuje blago zavrniti m seči po domačem blagu, pa bi s tem dal« pridnim in revnim zelenjadarjem iz ljubljanske okolice razen moralne tudi gmotno pomoč za njih trud in delo, ki ga imajo s sajenjem, sejanjem in nabiranjem.
Će pa še kdo trdi da je potrebno uvažanje zelenjave na ljubljanski trg, mu za vselej povemo, da je lo kaprica tn nepotrebno. Če pa nam ne verjame, naj se na trgu prepriča in bo videl, koliko lepega motovilca, zeljnatih glav, ohrovta, endivije, zelene, korenja m pese, špinače in radiča vseh vrst je na prodaj. Če pa to Ljubljančanom ne zadošča, »i lahko kupujejo tudi itali'*an»ko blago in naj se pri lem zavedajo, da s tem uničujejo domače pridne ljudi in podpirajo tujce Naloga merodajnih faktorjev bi bila, forsirati domače blago in ne po nepotrebnem podpirati sosedov. Zavračamo vsak import tire zelejavc, ki izpodriva domačina. — Prizadeti Trnovčani in Krakovčani.
O Pepelnicna bilanca. Konec predpusta je v Ljubljani minil skoraj brez posebnih pretresljajev. Na pustni torek je bilo seveda nekoliko večjih veseličnih prireditev, od katerih so bile nekatere zelo obiskane, kar jo znamenje, da tudi tako resni časi, kot so današnji, Se niso zresnili ljudi. Edino te prireditve šo vzdržujejo nekdanjo predpustno navado, da se ljudje maskirn.io. Opaziti pa je bilo na teh prireditvah, dn ljudje sicer radi zapravljajo denar, da pa ne žrtvujejo več toliko zn masko in pustne obleke kakor včasih. Število mask je torej zelo nazadovalo in morda bo tudi kdaj čroz leta, če bo šlo tako dalje, tudi število pustnih razbrzdanccv. Na cesti mask čez dan skoraj ni bilo videti, ludi otroci niso tako zolo noreli kakor kdaj poprej. Nn Aleksandrovi cesti se je v torek popoldne kazala neka pustna šema s strašno neokusno, ogabno masko. Ljudje pa se zanjo skoraj zmenili niso. Letos je policija posebno pazila, da ne bi pustnega torka izrabili razni delomržneži, ki so na primer še lani nndle-govali ljudi po javnih lokalih s tem, da so gnusno maskirani najprej predstavljali ali igrali kak »dovtipen« prizor, potem pa proi sjačlll. Tega nadlegovanja letos ni bilo. Vsaj prijavljen ni bil noben primer. Policijski stražniki so sicer zaradi kaljenja nočnega miru ovadili nekaj pijancev, todn nobenega resnega izgreda v mestu. Bilanca torej ne bi bila niti tako slaba, snmo, ko ne bi ljudje na raznih prireditvah metali toliko denarja skozi okno.
0 Legitimacije za brezposelne! V zadnjem času se zopet dogaja, da prihaja z dežele v mesta ali pa tudi obratno vedno več ljudi, ki se izdajajo za brezposelne._Med njimi se nahajajo tudi taki. ki izkoriščajo javne dobrodelnosti in nadlegujejo stranke tudi nn stanovanjih. Da se prepreči beračenje, odnosno odstranijo v tenj pogledu vse zlorabe po osebah, ki se bavijo s poklicnim beračenjem, jt izdalo mestno nacelstvo v Ljubljani posebne razvidnice za_ one brezposelne, ki stalno bivajo v Ljubljani. Te legitimacijo pa ne opravičujejo lastnika do beračenja, temveč so lo potrdilo o njegovi resnični brezposelnosti. Mestno načelstvo poziva vse brezposelne, ki stalno bivajo v Ljubljani, da se čimpreje javijo v soci.talno političnem uradu mestnega nnčelstva v Mestnem domu med uradnimi urami, da prej-
mejo v smislu nnredbe predpisane razvidnice za brezposelne. Pripominjamo, da bodo tudi brezposelne podpore prejemali samo oni, ki so bodo izkazali s to ruzvidnico.
O Deputacija brezposelnih Skoraj ne-opaženo je bilo v javnosti, da jo te dni, ko je banovinski svet sprejemal določbo o bed-nostnem skladu, prišlo pred banovino več.o število brezposelnih delavcev, vmes pa tudi mnogo onemoglih ln žensk, ki so skušali govoriti s člani banovinskegn sveta iri z g. banom. Izvoljena je bila tudi posebna deputacija. ki je prosila za sprejem. Ker pa jo banovinski svet tedaj ravno zasedal, deputacija ni mogla biti sprejeta, pač pa je bi'o brezposelnim rečeno, da bo banovina storila vse, kar je v njeni moči za olajšanje bede. Brezposelni so v glavnem zahtevali, naj bi bila pri podporah iz bednostnega fonda Ljubljana bolj upoštevana, kakor pa je dosedaj. Pogled na zbrano revščino pred brniško palačo je bil mračen.
0 Mestno načelstvo v Ljubi'ani opozarja, da je vsako plakatiranje reklamnih lepakov na objektih, ki niso za to določeni, kakor na primer na brzojavnih in plinskih drogovih, stenah, drevesih itd. strogo prepo-vednito. Vse tozadevne prestopke bo mestno načelstvo zasledovalo in strogo kaznovalo.
© IJorza za delo. Na vest, da bo terenska sekcija za regulacijo I ibljanice vršila urejevalna dela nn Ljubljanici v lastni režiji, se že nekaj dni sem zglasujejo pri vodstvu te sekcije številni delavci, tako težaki, j.a tudi kvalificiranci iu prosijo za zaposlitev. Ni še znano, ali se bo vodstvo sekcije oziralo na osebne prošnje ali pa bo poiskalo delavce na borzi dela. mestno bi bilo, da so v prvi vrsti vpostevani tisti, ki stalno stanu'ejo v Ljubljani nli pa v okolici, dalje predvsem tisti, ki so doma iz nnše banovine, ker plačujejo mestna občina, barjanski močvirni odbor in banovina pretežen del stroškov za regulacijo. Tudi mezde naj bodo vsa.i znosne, tako, kot se spodobi terenski sekciji, ki jc javna ustanova.
© Žrtev pustnega torka. V bolnišnico jo reševalni avto prepeljal 20-letnega kamnoseka Jožefa Ravnikarja, stanujočega v Dravljah. Tega je v ,noči na pepeinico neki pustni razgrajač v Kosezah zabodel z nožem v hrbet. Poškodba je precej resna.
KULTURNI OBZORNIK
„Ljubljanski Zvon" ostane pri starem
Odgovor na včerajšnji »Jutrov« članek« »Ponarejevalci dejstev«.
Ko smo v torkovi številki »Slovenca« prinesli članek »Novi ljubljanski Zvon«, smo se iskreno razveselili nad dejstvom, da je končno tudi Ljubljanski Zvon začel odločno poudarjati slovensko miselnost, kakor druge naše vodilne revije in listi. To upanje je v naa zbudil zanosito pisani članek »Poslanstvo besede«, katerega je napisal Vladimir Levstik na uvodnem mestu zadnje številke »Ljubljanskega Zvona«.
V	času ko stoji ves slovenski narod prežet * eno mislijo narodne kulturne celote in ko o tem ni več nobenega vprašanja, je — tako smo mislili — stopil v enotno fronto tudi »Ljubljanski Zvon«. Saj omenjeni članek dejansko le nadaljuje vrsto člankov, katere jc o tem vprašanju najprej začel prinašati »Slovenec« (glej Terseglavov uvodnik »Slovenca« od 5. januarja 1930 pod naslovom »Največja svetinja«, ki je prvi sprožil ta problem v povojni dobi in povedel javnost za seboj).
V	včerajšnjem »Jutru« (14. februarja) pa smo brali avtentično pojasnilo, ki daleč zmanjšuje pomen Levstihovega članka (ne sicer članka samega na sebi, saj gre temu članku kot eni najlepših apologij slovenskega jezika vse priznanje!), pač pa pomen za emer lista v označenem smislu, o kateri smo po tem članku upravičeno sodili, da je v celoti obrnjena v poudarek naših narodnih vrednot in koristi. Sedaj pa, kakor rečeno, je izšel članek (z ogorčenim naslovom »Ponarejevalci dejstev«) izpod peresa enega izmed bivših »Zvonovih« urednikov, kateri nedvoumno in avtentično pojasnjuje stališče »Ljubljanskega Zvona«, ki da ga ima in ga mora imeti tudi še po objavi Levstikovega članka.
Kakšno je to stališče?
Ko je' predlanskim izšel na uvodni strani septembrske številke »Ljubljanskega Zvona« znani Župančičev članek »Adamič in slovenstvo«, čigar nejasno ideološko usmerjenost je priznal tudi pisec včerajšnjega »Jutrovega« članka (gl. LZ 1933 str. 46 si.), so nastopili nekateri vodilni sotrudnikl »Zvona« in zahtevali jasnost, kaj misli lastništvo o vprašanju slovenske narodnokulturne biti. Morali pa so zato na pritisk, ki se nam nikakor ne zdi v skladu s svobodo kulturne revije, zapustiti list. O vzrokih tega dejstva se lahko poučimo v brošuri »Kriza Ljubljanskega Zvona«, ki nikakor ni zbirka »ljubljanskih kavarniških čenč«, marveč knjižica avtentičnih tekatov Iz njih lahko razvi-dimo, zakaj j« tedaj v resnici šlo. Pribijmo na tem mestu: Za slovenski narodnokulturni problem v celoti. Kdor skuša to vprašanje reducirati na zgolj
jezikovno vprašanje, se izmika Tesničnosli pravega vprašana v neke akstraktne, p'atonične daljave. Prav to je bil tudi pravi vzrok predlanske krize »Ljubljanskega Zvona«.
Poleg omenjene brošure in njej sledeče revije »Sodobnost«, nam potrjuje to tudi izjava načelnika Tiskovne zadruge, gosp. dr. Fetticha v »Jutru« z dne 21. decemnra 1932. Ta izjava poudarja, da »Ljubljanski Zvon« more biti le »reprezentativno literarno torišče«, ne pa ideološko opredeljena revija in nadaljuje, govoreč o sporu s sotrudniki: »Načelstvo je po izkušnji gosp. Vidmarja (»Kulturni problemi slovenstva«, op. ur.) imelo vse razloge, da je nezaupljivo in hkrati oprezno. Tudi svobodi so dane meje ...«
Včerajšnji članek v »Jutru« pa izrecno poudarja, da »se pri izdajateljih ni prav nič izpre-menilo; pri Tiskovni zadrugi so februarja 1934 isti ljudie z istimi načeli, kakor so bili oktobra 1932.« Mi k temu doda'amo, da smo pri ocenitvi »Zvrfna« po prelomu mislili ne toliko na kakega posameznika, zlasti ne na koga, ki je sam nastopil v obrambo slovenskega jezika, kolikor na la načela. Žal smo bili v zmoti, ko smo pisali o njegovi konverziji, saj imamo 6edaj po pisčevi zaslugi avtentično izjavo, da se v »Zvonu« slejko-prej ne more dopustiti nikaka »politična ofenziva zoper napredne kroge iz vrst, ki so LZ ustanovili in ki »Zvon« vzdržujejo tudi za ceno materialnih žrtev«. Ali nismo bili potemtakem upravičeni v članku Vladimirja Levstika videti »politične nauke in zaušnico« — vsem, ki se z njimi ne strinjajo?
Sicer pa slovenstvo ni le jezikovno-Iiteraren problem, marveč vitalno vprašan'e naše narodnokulturne skupnosti, ki ohsega cel kompleks vprašanj. »Ljubljanski Zvon« os ane torej pri starem: zgolj pri jezikovnem vprašanju, medtem ko o vseh ostalih vprašanjih slovenske kulture in etosa molči in tako dela razliko med neko abstraktno kulturo, ki mu je ideal, in našim realnim življenjem.	L. G.
»Obzor« o knjigah Jugoslovanske knjigarne. Včerajšnji »Obzor« ie prinesel obširno oceno o Koeovi »Zgodovini Slovencev od naselitve do reformacije«. Kritik dr. Ivan Esih našteva naiprej vse pomembnejše knjižne izdaje »največje slovenske knjižne založbe Jugoslovanske knjigarne«, ki jih je izdala zadnja leta in ki jih namerava izdati v bližnji prihodnosti; nato pa poda izčrpno oceno monu-mentalnega Kosovega dela s posebnim priznanjem avtorju, ki se ni le v'tem delu. marveč tudi v dosedanjih svojih študijah izkazal kot strokovnjak in prvovrstni poznavalec slovenske zgodovine in ki j« bil zategadelj najbolj pokPcan, da ic nn~h-a| to delo. Isti kritik poroča v isti Številki tudi o .Sodobni slov, liriki«.
Ptuj
Mestni župan naproša prebivalstvo, da pri nameščanju delavcev predvsem upošteva brezposelno delavstvo v mestu. Tozadevni seznam brezposelnih je pri mestni upravi vsakomur na razpolago, da si lahko vsak primerno delavsko moč izbere. V poštev pridejo tudi kratke zaposlitve po nekai dni, ker sc na la način občina s podpiranjem brezposelnih razbremeni.
Nesreča se je zgodila v ponedeljek v gozdovih pri Stopercah, Posestnikov sin Boštjan Fakin iz Stoperc je sekal hrastje za občinsko cesto. Pri tem delu pa je padlo nanj drevo, mu zlomilo obe nogi in ga smrtnonevarno poškodovalo na prsih. Poklicani so bili ptujski reševalci, ki so ponesrečenca prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico.
Smrtna kosa. V Podvincih je umrl ugledni in občcspoštovani posestnik Franc Petrovič, Dosegel je starost 58 let. N. v m. p.l
[готосрх. fcaAfcS!
Prhljaj izgine1
Lasje prenehajo izpadati!
Lasje spet raitejo1
Novi kamen za stavbo miru
Beck v Moskvi
Varšava, 14. febr. AA. Dopisnik ">">ljske brzojavne agencije poroča iz Moskve, da je sovjetski komisar za zunanje zadeve g. Litvinov priredil snoči večerjo na čast poljskemu zunanjemu ministru gosp. Becku. V zdravici je g. Litvinov naglasil svoje veliko zadovoljstvo nad odločnim preobratom, ki je nastopil v poljsko-sovjetskih odnošajili in ki je po-; klican, da ogromno koristi svetovnemu miru. Naglasil je, da je zbližanje med obema državama v 1 znatni meri osebna zasluga g. Becka, in ua koncu
1 svojega govora dvignil čašo za napredek Poljske fn zdravje predsednika poljske republike g Mošickega.
G. Bcck je v svojem odgovoru dejal, da poljska vlada visoko ceni ugodni razvoj razmerja s Sovjetsko Rusijo, ker predstavlja lo važen element za splošen mir. Na koncu svoje zdravite je g. Beck dvignil svojo čašo in nazdravil napredku sovjetske Rusije in predsedniku' zveze sovjetskih republik g Kali-ninu ter komisarju za zunanje zadeve Litvinovu.
Po večerji je bil svečan sprejem.
Nova čst vlada
Delna rekonstrukcija radi valutne reforme
Praga, 14. lebr. p. Danes se je pedal predsednik češkoslovaške vlade Jan Malypetr k predsedniku republike ler mu sporočil demisijo češkoslovaške vlade. Predsednik Masaryk je demisijo sprejel ter pooblastil Malyp.tra zopet, da sestavi novi kabinet. Zvečer je bila že imenovana nova vlada, ki pa je rekonstruirana prejšnja.
Nameslo sedanjega notranjega minislra Jana Сегпуја postane notranji minisler dr. Jožef Cernv. i Trgovinsko ministrstvo zapusti dr. Maloušek ter je za trgovinskega ministra imenovan sedanji delovni
minister ing. Dostalek. Za prosvefnega minisfra je
imenovan vseučiliški profesor dr. Jan Krama?.
Iz vlade so lorej odstopili zastopniki narodnih demokratov, ker so nastali v vladni koaliciji spori posebno glede valutne reforme, ki jo namerava češkoslovaška vlada izvesti, še pred dnevi je kazalo, da bo rekonstrukcija izvršena prihodnji mesec, toda včeraj se je spor zaoslril in je prišlo do demisije in nove vlade.
Praga, 14. febr. p. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš jc danes odpotoval v Pariz.
»i..,,™	j'iat^uacn ici jc	rraga, i4. jeur. p. i^esKosiovasM zunanji mini-
govinskega ministra imenovan sedanji delovni ster dr. Beneš jc danes odpotoval v Pariz.
Lebrun ne zapusti svojega mesta
Mirno naprej v tradicionalni smeri
ariz. 14 fphrii.irin ЛЛ V	„očimi t/t	rr
Pariz," 14. februarja. AA. V zvezi z vestmi, ki se zadnje čase v nekaterih prestolniškili krogih uporno širijo, da namerava predsednik republike Albert Lebrun iz zdravstvenih razlogov podati ostavko na svoje mesto, je politični urednik lista »Echo de Pariš« Marcel Umi n obiskal g. Lebruna in ga prosil, naj le vesti ] di ali jih pa demantira. Predsednik republike je takole odgovoril g. Hutinu:
»Vem da se zadnje čase širijo glasovi o moji ostavki. Ne vem, odkod (i glasovi in kdo jih ima interes raznašati, toda reči vam smem, da ni res-i nična niti besedica in da so govorice o moji ostavki i absurdne. Razumljivo je, da v Elizejski palači ne tečeta vsak dan med in mleko, toda jaz se prav : dobro počutim in računam, da bom do konca izpolnil visoko dolžnost, ki so mi jo zaupali. Pri-j nodnii leden bom obiskal kmetijsko razstavo in obiskovalci (e razstave se bodo mogli osebno prepri-i čati, ali imajo pred seboj bolnega predsednika republike ali ne.«
Nov belgrajski dnevnik
Belgrad, 14. febr. m. Danes popoldno je izšla prva številka že dolgo napovedanega novega dnevnika »Štampa«. Novi dnevnik jo izšel na 12 straneh srednjega formata iu se prodaja po 50 par izvod. List financira poseben konzorcij, v katerem so med drugimi Ilija Mihajlovič In njegov zet dr. Jevremo-vič, nekaj njunih sorodnikov ter Anatolij Ivanovič, za katerega trdijo nekateri tukajšnji listi, da je .jud. Ravnatelj lista je Rado!o Markovič. Novi dnevnik v svoji prvi števil-I ki ne prinaša nobene program atske izjavo, iz katere bi se razbrale smernice tega lista, I ki pa so žo več ali manj razvidne iz sestave konzorcija samega dnevnika.
Policija v Belgradu
Belgrad, 14. febr. m. V ministrstvu za notranje zadeve bo prihodnje dni končan zakonski osnutek o državni policijski mestni straži, ki bo zamenjala orožnike v vseh onih mestih, kjer so doslej vršili policijsko službo. Tako bodo izginili orožniki tudi z belgrajskih ulic in jih bo nadomestilo 1400 stražnikov, katere bo izbralo nolranje ministrstvo iz-| med 17.000 orožnikov, predvsem iz onih, ki so že I doslej opravljali lo službo. Za stražnike, ki bodo I službovali v Belgradu. se bo predpisala posebna i uniforma, ki bo etična kroju angleške in ameriške I policije. Za stražnike, ki bodo službovali v Belgradu, jc določena višina najmanj 1.80 ni.
Osebne vesti
Belgrad, 14. febr. m. Za tajnika ministrstva socialne politike je postavljen v 6. pol. skup. Albert V i z j a k , višji pristav 7. pol. skup. Obenem se razveljavlja ukaz z dne 30. inarea 1033, na podlagi katerega je bil Vizjak povišan za višjega tajnika 5. pol. skupine. Albert Vizjak je kabinetni šef v ministrstvu za soc. politiko. — Upokojeni so: Franc Duh, višji pisarniški olicial 7. pol. skup. pri drž. pravd-ništvu v Mariboru, Leopold Primožič, vodja zetnliiške knjige 6. pol. skup. pri okrainem sodišču v Ljubljani, dr. Robert O g o r e u t z , drž. pravdnik 3. pol. skupine, L stopnje, Valentin Levičnik, sodnik okrož. sodišča 3. pol. skup., 1. sloonje v Celju. Jakob Antloga. sodnik okrož. sodi.'ča 3. pol. skup., 1. stopnje v Ljubljani.
Belgraiske vesti
Belerad, 14. febr. m. V nedeljo 18. t. m. bo tukaj tretja konferenca izvoznikov i/ vse d žave, na kateri sc bodo pretresala vsa vprašanja, ki se nanašajo na letni izvoz našega sadja.
Belgrad, 14. lebr. m. Danes je umrl na Čuka-rlci Valentin Đ e g u š, rodom iz Dobrove pri Kropi.
П Igrad, 14. lebr. m. Pred tnkajšnjim okrožnim sodiščem je bil danes obsojen odvetnik Nikolaj Bro-jakovski na leto dni strogega zapora zaradi tega, ker je za izposojeni denar zahteval 264% letnih obresti.
Belgrad, 14. febr. m. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo pravila pomo/ne blagajne v slučaju smrti »Materinska pomoč« s sedežem v Mariboru. Delovanje te blagajne se bo razširilo na ' dravsko in primorsko banovino.
Umestna naredba
Pariz, 14. lebr. AA. Pravosodni minister Che ron je predložil državnemu svetu dekret, s katerim naj se prepove parlamentarnim odvetnikom izvajanje njihovega poklica v kakršnikoli obliki proti državi, departmanom občinam in denarnim zavodom v slva-reli, kjer gre za prihranke in za kredit.
Odgovor Nemčiji
Pariz, 14. februarja. AA. Francoski odgovor na nemško spomenico je danes prišel v Berlin. V diplomatskih krogih so glede vsebine francoskega odgovora na nemško spomenico absolutno rezervirani, vzlic temu se pa doznava, da je odgovor sicer vljuden, toda nedvoumen zaslran nemških zahtev. Tudi ne odgovarja na razna vprašanja, ki jih je postavila nemška vlada, zlasti glede fram- skih kolonialnih efektov. Besedilo bo objavljeno bržčas v četrlek.
Konec avtonomije nemških dežel
Berlin, 14. febr p. Danes je bil razpuščen drž. svet (Reichsrat), ki je izgubil svoj pomen z ustavno reformo 30. januarja letos. Reichsrat je namreč bil zastopslvo nemških dežel, kojih suverenilelne pravice so pa prešle z imenovano reformo na drža no vlado. L'eio, ki ga je opravljal doslej Reichsrat, se je razdelilo na pristojna ministrstva.
Komunističen atentat
Sofija, 14. febr. AA. Snoči o polnoči so nežna* ne osebe vrgle bombo na dvorišče vojašnice 8. polka v Varni. Zaradi močne eksplozije so popoualo šipe na vojašnici in v bližini stoječih hišah. Človeških žrtev ni bilo. Policija je izvršila preiskavo in prijela več delavcev, ki so osumljeni, da so vrgli bombo v znak protesla proti obsodbi, ki jo je izreklo izredno sodišče v Varni proti nekim komu-I nislom.
V par vrs t i c a h
Praga, 14. febr. z. Vodstvo borze v Pragi
je do nadaljnjega ustavilo ves devizni promet z inozemstvom.
Nevv \ork, 14 februarja. AA. Zaloga zlata v USA je narasla na 6200 ton, to je na več ko 106 milijard francoskih Irankov.
Solija, 14. febr. AA. V vasi Hisan Kjuseleri jo agitacija za predstoječe občinske volitve zelo srdita. Dva zemljoradnika sta se sprla s pristašem Aleksandra Cankova. Pristaš Ccrikova se je po kratkem boju zrušil mrtev. Nasprotnik mu je zabodel nož v srce.
Oslo, 14. februarja, p. Tukajšnji dnevnik Dag-bladet poroča, da se Norveška pogaja z neko velesilo o prodaji otoka Jan Мауеп v severnem ledenem morju, (Otok leži med Islandijo in S-itzbergi ter ima par prebivalcev, čeprav meri 372 kv. km. Na njem se nahaja meteorološka pos aja)
Tokio, 14. februarja. AA. V Nigati se je zrušil strop spalne dvorane neke tamošnje velike tovarne. Vzrok nesreči: velike količine snetfa na strehi. Nesreča ee je pripetila ponoči, ko so delavci spali. Ubitih je 13 delavcev, 6 pa so jih izkopali izpod ruševin v brezupnem stanju.
New York, 14. februarja. AA. Odlični ameriški finančnik Charles Ranlett Flint je umrl.
Seja finančnega odbora
Belgrad, 14. febr. Pod predsedstvom |x>dpred-sednika g. Slavka Sečerova je danes dopoldne razpravljal plenum finančnega odbora o podrobnostih proračunskega predlogama pravosodno in zunanje ministrstvo. Pravosodni minister g. Maksitnovič je podal obširen eksjioze o proračunu svojega resorja, nato se je pa začela debata, po kateri je bil proračun pravosodnega ministrstva soglasno sprejet. — Polem je podal zunanji minister izčrpno r>orvčilo o delovanju svojega resora v politični in polilično-gospodarski smeri. Po končani diskusiji je dal fin. odber izraza svojemu razpoloženju do vodstva naše zunanje politike s tem. da je proračun zunanjega ministrstva spojel z vzklikom. — Popoldne ob 16 ie finančni odbor nadaPeval svoje delo. Na dnevnem redu je bila razprava o podrobnostih proračuna notranjega ministrstva.
I
Občinske volitve v Ljubnem
Upravno sodišče v Celju je izdalo pod številko
A 495/33/8 tole
Odločbo:
Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Ljubno, srez Gornjegrajski, se je v volilnem imeniku vpisani Podpečan Matko tajnik krajevne organizacije J N S. na Ljubnem dne TJ. oktobr.i 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodšče je po § 50. zakona o občinah il nejavni seji odločilo:
Pritožba se zavrne.
Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
Razlogi:
Pritožitelj trdi v pritožbi:
1.	da je kandidiral na listi Sem Aontona Zagožen Jožef, ki še ni položil računov o upravljanju občinske imovine;
2.	da nosilec liste Sein Anton nima smisla za
OD DVEUA DO DNEVA SE BOLJE POČUTIM
Radioaktivna rogaška slatina
je priliubnena radi svoji ga musilii-vega in finega uku*a in vsled velike množine učinkovitih zdravilnih snovi, ki jih ima v sebi.
»V rogaški slatini je nehai božan-нкеоа Ozdravila me ie, ko so odrekla že vaa druga zdravila."
Tako nam piše ozdravhenec, ki jo dolgo bo'ehal ua prebavnih organih Kitor redno pije
radioaktivno rogaško slatino,
ne oo/.na bole/m in nadlog staranja, temveč je še v pozni starosti čil m svež. Skladišče rogaške siaiine v Ljubliani (iosposvetslta cesta 13 (koti/ei). Telef 39-43
Kaj pravite?
Starešinska organizacija Preporoda je v *Slo-rencu-t 1-1. t. m. izjavila, du maškerado v 'trgovskem doma tli priredila Srednješolska organizacija Preporoda, ampak Starešinska огџ. Preporodu. — Iz lega naj bi. menda sledilo, dn maškerada ni bila namenjena za srednješolske dijake. Pa tak sklep bi bil nepravilen
lies je namret to, da smo v sobotnem »Jutru* brali: »Poživljamo vsem tlane in druge Pr e-poro d ovce in Preporodovke, naj si preskrbe. vstopnice za maškerado.« Iz lega vabila sledi: Če »S. O.* pomeni »starešinsko organizacijokdo jta so potem uni rdrugi Preporodovci in Prepo-ilovkei, le ne srednješolci in srednješolke, kateri so organizirani v srednješolski organizaciji Preporoda? Saj drugih. Preporodovcev ni! Torej je bila sobotna mašlcerada — dijaška maškerada! Sicer pa smo v listih brali izrecno vabilo »na edino •iijaško maškerado*, kar je nov dokaz, da je bila Iu maihentda za dijake! ogLio Ker eo se te maškerade srednješolci tudi res "ln Udeležili,' je jasno, da imajo nekateri tudi maškerade za '.novodobno vzgojno sredstvo. Ali pa je lo v slclanu s zakonitimi določili, lo naj presojajo drugi! Mi smo hoteli le ugotovili pravo stanje stvari, da ne bo potreba več izgovorov, češ da je lo bilo le za starše ali kaj podobnega, kakor je nekje nekdo trdil. Cb je prirejanje maškerad za študente prav, naj se to javno pove. Če pa ni prav, naj se'ne prirejajo! Saj ta logika je čisto iasna in nič ovinkurska.
Koledar
Četrtek, 15. februarja: Favstin, mučcnec; Jordan, spokornik.
Osebne vesti
— Podeljena je župnija Bled Francu Zabretu, župniku v Kovorju pri Tržiču.
== Diplomske izpite so na tilozotski fakulteta v Ljubljani v februarskem terminu 1934 dovršili ti-le kandidatke; Bernik Alojzij (matematika): Jug Stanislav (obča in narodna zgodovina); KraigheT Uroš 'južnoslovan. književno-st in slovenski jezik); Rome Franc (zoologija in botanika); Simonič Ivan (geografija in obča zgodovina); Savli Ivan (francoščina); Škerl Franc (obča in narodna zgodovina); Zemljak Josip (južnoslovanska književnost in srbo-hrvatski jezik); Žagar Anion (francoščina); Žorga Friderik (matematika).
= Poročila sta se v nedeljo v cerkvi ^Mariji-nega Oznanjenja v Ljubliani gosp, Vlado Sruk, strojni tehnik na Jesenicah, in gdč. Ma>da K rama ršičeva, učiteljica istotam. Čestitam*!
Naznanila
L'ubtiana
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 slavnostna prireditev do zdaj največjega češkega zvočnega filma »Pasjeglavci«. Izdelan je po najlepši in najpopularnejši povesti češkega pisatelja Al. Jirasku, ki je v slovenščini izšla v Ljudski knjižnici Jugoslovanske knjigarne, ter prikazuje pretresljivo žaloigro kmetskega ljudstva iz okolice Clioda, ki se je dvignilo zoner nasilnega Lomikarja in njegove valpte v boj za staro pravdo, katero mu je dal kralj Jurij Podčbrudski. Rcžirul je film Svatopluk Inne-mann, glasbo je skotnponiral Erno Koštal. v gl. vlogah pa nastopajo: Bedrich Karen, Th. Pi-štek, M. C.rossova-Scdlačkova in L. Dostalovii. Ker je zanimanje za ta film izredno veliko, prosimo, da si vstopnice pravočasno rezervirate. Telefon 31-62.
I Neizčrpno bogastvo leži v ruski glasbeni literaturi. Danes je ta glasba mnogo bolj znana kitkor pred vojno in v resnici ne najdete boljšega koncertnega sporeda, nu katerem ne bi bila zastopana vsnj z na.jlioli znanimi imeni. Drobec tega ogromnega zaklada bomo spo-znuli v petek, dne 16. t .m. na solističnem koncertu. knteregn izvaja znani baritoni.st Boris Popov. Na klavirju spremlja Popova g. dr. šva-ra. Vstopnice so v prediirodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert sc vrši v dvorani I ilh.i' rmoliične dril/be.
1 Pevski zbor Glasbene Matice liubl innske. Drevi ob 20 vnjn vscan inesnneen /.bora.
I Predavanje v društvu «Pravnlk». V četrtek dne 19. t. m. ob 18 predava - justični palači, dvorana štev. 79, ц. dr. Fran Skabern^ O hišnih (rodbinskih) zadrugah v Jugoslaviji«. Vabimo vse člane in nriiatelie društval
tezo državnega in narodnega edinstva, vsled česar ne sodi na zaupno mesto predsednika občine
Upravno sodišče je o pritožbi sledeče razmo-trivalo:
KI in 2. Odločanje o veljavnosti kandidatnih list spada po § 38. zakona o občinah v izključno pristojnost srezkih sodišč, katerih odločbe so dokončane. Zato se po potrditvi kandidatnih list v teku volitvenega postopanja ne morejo več uspešno uveljavljati ugovori proti kandidatnim listam Sicer pa more državno nadzorno oblastvo po § 129 navedenega zakona razrešiti predsednika ali odbornika, za katerega se ugotovi, da nima zakonskih pogojev za funkcito občinskega odbornika.
Nosilec liste Sem Anton je pravilno izvoljen. O tem, ah pa je z oziroin na svoje državno |jolitično mišljenje tudi usposobljen za mesto predsednika občine ali odbornika, ne določa upravno sodišče
Radi teh razlogov je bilo odločiti, kakor jč zgoraj navedeno.
Celje, dne 4. januarja 1934.
Novi grobovi
•f- Franc Zupan. V Mostah pri Ljubljani je včeraj zjutraj po daljši bolezni izdihnil gospod Franc Zupan, upokojeni uradnik drž. železnice in hišni posestnik. Pokojnik si jc posebno za organizacijo slovenskega gasilstva pridobil velike zasluge. Bil je dolga leta načelnik ne sa no moščanskih°gasil-cev, ampak tudi načelnik ljubljanske gasilske "župe in funkcij on ar gasilske zveze, Osebno je bil pošten mož, ki je užival velik ugled. Umrl je mirno, večkrat lepo pripravi,en za pot v večnost. Naj mu sveti večna luči Žaluočim svojcem izrekamo svoje globoko sožalje! — Pogreb bo v petek ob 15 iz hiše žalosti v Mostah, Krekova ulica.
+ Ga. Katarina Kramar, soproara brzo-.lavnejra nadzornika v p., je pretekli torek v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. Truplo bodo prepeljali v Skoi'.io Loko. k er bo pogreb v petek ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Ostale vesli
—	Škof dr. Njaradi pri papežu. Te dni se je
vrnil iz Rima v Križevce tamkajšnji grškokatoli-ški škof dr. Njaradi Dr. Njaradi je bil sprejet v privatni avdijenci pri papežu. Avdijenca ie trajala čez pol ure. Sv. oče se je zelo zanimal za zdravstveno stanje zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauerja in je dejal, da vsak dan moli za njegovo ozdravljenje.
—	Konkurzni razpis. Z okrožnico škof. ordinariata v Ljubljani je z rokom do dno 25. marca 1934 razpisana župnija Kovor pri Tržiču.
—	Za prehrano rudarskih otrok v Trhov-1'ah smo prejeli od neimenovane frospe z Jesenic 120 Din in jih oddali tukajšn emu akcijskemu odboru. Bog: povrni dobrotnici!
—	Nove Šmarnice g. svčtnika J. Lavtižarja, »Marijina božja pota v Evropi«, II. kn;iga, so v tisku. Vzbudile bodo isto zanimanje pri Marijinih častilcih kakor lanske.
—	Izlet v Nemč'jo, Jugoslovansko -nemško društvo v Belgradu priredi s sodelovanjem sejmske uprave v Leipzigu in društva P u trii k v Belgradu ob priliki velesejma v Leipzigu v času od 2. do 10. marca društveni izlet v Nemčijo z obiskom najznamenitejših velemest. Cene izleta od Din 3560 do 4360, Informacije, prijave in nabave valut pri j PuLnrku, Maribor, Aleksandrova 35. Telefon 21-22.
—	Lastno stanovanje lahko kupite v sobist-nim v stanovanjski hiši! — Ponudbe sprejema »Stavbna zadruga«. Ljubljana, poštni predal W
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 35 objavljajo, da je prepovedalo državno tožilstvo v Zagrebu prodajati in razširjati tiskopis pod naslovom »Srednješkolci govore«, ki je bil tiskan v Zagrebu.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 13 od 14. februar'a so objavljene »Norme za tlačene dele konstrukcij«.
—	Nabava raznih delov za Hughes aparate. Ravnateljstvo pošte v Luibljani razpisuje licitacio za nabavo rezervnih delov za Hughes aparate, ki se bo vršila 12, marca ob enajstih v pisarni rač. e.kon. oddelka, soba 42 Sv. Jakoba trg 2.
—	Prt boleznih «rea m ponpnenjiu žil nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Friinz .InsrloTH« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora
—	Izletniki v Kamniško Bistrico, Pešpot od Korporacijekega jeza, posebno od apnišča pod Je-rasorn pa do Koželja vulgo Kljusa, je neprehodna zaradi lanske poplave. Da se ne napravi škoda po polju in travnikih, naj se turisti posluži o novo popravljene banovioske ceste, ki je najbolj pripravna i za pešce i za kolesarje.
—	Savski nasip pri Sisku porušen. Predvčerajšnjim se j« porušil pri Sisku nasip ob Savi, ki brani severni del mesta pred povodnjijo. Nasip se je porušil v dolžini 45 metrov. Ker Sava silno naglo narašča in se je bati, da bo preplavila bregove, i preden bo postavljen nov nasip, je v veliki nevarnosti ves severni del mesta. Na lice mesta je prišla komijiia, ki sc je odločila, da je treba takoj mobilizirati vse delavstvo in brž postaviti nov nasip. 1
—	Promet z Dalmacijo j* ponovno prekinjen. Železniški promet na liški progi je ponovno prekinjen zaradi novih snežnih žametov. Predpreteklo noč je v bližini Zrmanje divjal tako silen snežen vihar, da je med Zrman.:o in Malovanom zastal v snegu brzotovomi vlak. Vsi poskusi, da bi se vlak izmotaj iz snežnih žametov, so bili šaman. Iz Gračaca so postali na pomoč dve lokorrolivi, ki pa zaradi snega, ki ga ie tri'.*etrl metra, nista mogli prodreti do zasneženega vlaka. Zaenkrat je železniška zveza s Splitom pretrgana. Kdaj bo zo^et vpostavljena, se še ne ve, ker sneg še vedno pada.
—	Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj temlje tedensko enkrat ali dvakrai pred zajiitrekorn kozarec naravne »Franz-.losef« grenčice Zdravniška poročila 'iz bolnišnic dokazujejo da radi iem liejo »Franz-Josef« vodo posebno bolniki na želodcu črevesu tetrih ledvicah in žolču ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja
' — Veliki zakladi železne rude leže v Bosni. Iz
Bihača v Bosni poročajo: Livarna železa v Vrano-vini pri Topuskem je te dni nanovo zaposlila 150 delavcev. Delavce bo uporaibila za sekanje drv v gozdu, кет kuri svoje peči z- lesnim ogljem. V Podvizdu, nedaleč od tam, leže neizkoriščeni veliki skladi železne rude. Ljudstvo sedaj zahteva, da bi ta livarna začela z eksploataci'o te rude, pri čemer bi ee zaposlilo 500 novih delavcev. Okrajni odbor v Casinu je žc predlaga! na mero-dajnem mestu, nai se odpre nov rudnik. Tudi banovinski odbor v Ban:aluki ie začel širokooatezno akcijo, da bi se z otvoritvijo novega rudeika pomagalo najrevnejšim plastem naroda v Bosni.
—	Grehi ženitnega sleparja prihajalo še vedno na dan. Nednvno smo poročali o sleparskem ženinu Otonu Kamenskem-Kodegi in njegovih treh ogoljufanih ženah. Toda to še niso vsi grehi podjetnega pustolovca. Te dni je prišel na dan nov greh Kamenčki je pred petimi leti zašel tudi v Vojvodino. Lepegi dnp je izšla v tamkajšnjih listih ženitna ponudim, da neki grof išče ženo s primerno doto. 40 dek'iških src «e je osrrelo, ko so čitale oelas. Toliko je prišlo namreč ponudb. Med dekleti, ki so se potegovale zn arofa in uživale v mislili, dn bodo imele na svo' ч perilu vtisnjeno sedmerokrako grofovsko zvezdo, je bila tudi lena in boirata Ftelkn Nagy iz Kulo. Pniš njo ie dpleteča sreča, da si jo ie'grof izbml za ženo. lenega dne je prijel v Kulo »grof Kamenski«. Takoj ie priznal. <la ie v /ndnjein času obubožal kar je bilo razvidno tudi iz n i e love zunanjosti, vendar je trdno prepričan, dn bo v naikraišem času zaslužil več s'olisoč. Fte'ka in nieni starši so vorovnli »grofu« in kmnln zatrm se je »trrof Oton Kaminski« cerkveno in civilno poročil Z Ivlrdko. Tnkoj no noroki jp dobil nn roko VI000 Din. Hn si uredi stanovanje in niibivi notrobno garderobo. Kamenski na .sp jp zelo malo dr/;il žene. Skora j vedno ie j'il na nofovan in. in sicer trgovskem, kflkor je vedno zatrjeval N-keua dne se je vr-.il s takeea notovanja in rlpial ženi. da nu i no rabi 100 non Din za velik trirovski posel, ki bo vrgel s'oti.soče. Žena je res šla v banko, kjer je imeln nnložen denar. Tod« v banki so ji rekli, dn tnko vpliko vsoto lahko dvigne šele čez mesec dni. Nekaj dni zntem pa je prišla v Kulo neka Slovenka in iskala svo-josa možn Otona Kamenskega. Slišala je, da živi v K ii 1 i in ga je prišlo vprašat, zakni nič ne niše, in siloli. k->j mislit Prvo. kar ie sijala, je bilo to, da se je Kamenski v Kuli oženil. Takoi je poiskaln niegovo ženo. C.osna Ftelka je bila silno presenečena, toda kmnln jo jp navdal razum. Tnkoj ie šla na policuo prijavit svojeira mo/a zaradi slennrstva. Nič hudega sluteč se ie Kamenski vrnil s »poslovneea« no-tovania. Toda že na kolodvoru so ga prijeli in vtaknili v zapor. Obsodili so ca zaradi bica-mijc. toda že po neka i tednih je iz ječe po-beenil. Eteka na je dosegla razvezo zakona i civilno in cerkveno ter je bila vesela, da ji slepar ni odnesel še onili, 100 iunev. ^
—	Anfomnbilisti so prav posebno izpostavljeni prehlnHu in v.spm nipsrovem komnlika- I cijam. Najboljšo znšči'n imti nudijo okusne Dr. U'anderjeve AMACOT-PASTILE.	j
_ Nosečim ženam in mladim materam pripo- | more naravna »Frani .lo>el« grenčica do ureje- i nega delovanja želodca in Črev.	!
Velike količine odpadkov
odstranjujejo iz telesa pr! milem in zanes|iiv>m učinkova ju »ARTIN« dražee — Vsebina škatlice po Din 8'- zadostuje га 4-6 krat.
Dobivajo ee v vseh lekarnah.
Odobreno od mir. „0e. nnlltikc tn »aru,t. »ilravjn S. Br. 22115 oil 12 itecemiTB 1 31.
SP!!!!:
.1 Redni občni zbor Krajevnega odbora Ј.Ч v Ljubljani bo dne 13. t. m. ob 20 zvečer v gorenjih prostorih restavracijo Slamič, z običajnim dnevnim redom.
1 Redni občni zbor Podpornega društva na I. dri. realni gimnaziji v Ljubljani bo dne 28. febr. ob 17.30 v posvetovalnici zavoda.
I Redni občni zbor dravske sekcije Združenja geometrov in geodetov bo v nedeljo, dne 18. t. m. v prostorih katastrske uprave v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
1 Nočno službo imaio lekarne: mr Lenstek. Resi jeva cesta I; mr. Bohince ded.. Rimska cesta in dr. Kmet, Tyršcva cesta 41.
Maribor
□ Zdravniško društvo v Maribor« Ima
svoj občni zbor 25. februarja oh 5 popoldne v hotelu »Mariborski dvor«.
m Mariborska ziinsko-sportna podzveza. Odborova seja v petek. 16. t. m. ob 20 v društveni s'>bi.
ni V studenški ljudski univerzi drevi predavanje g. Pirca »O potovanju od Sušaka do Dubrovnika«.
m Magdalenci imajo drevi ob 20 na odru rodni sestanek.
m Prosvetna predavanja prireja tukajšnja zadruga »Narodna knjiga« v dvorani nn Aleksandrovi cesti 6. Prvo predavanje bo v četrtek, dne 22. t. m. ob osmih zvečer. Predava prof. dr. Dor:iik o sodobni književnosti.
Celie
c Občni zbor Rdečega križa bo drevi ob 8 v mestni posvetovalnici.
c Gostovanje ljubi lanske draine. ljubljanska drama bo vprizorila v torek, dne 20. t. m. ob 8 zvečer v mestnem gledališču Klabuiuloto drnino »Praznik cvetočih češenj«.
c Seja meddniStvenega odbora karitativnih društev v Celju bo drevi ob 6 v klubovi sobi na magistratu.
e Maistrovi borci iz Celia in okolice imajo informativni sestanek v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10 dopoldne v rdeči sobi Narodnega doma. štvo »Celjski Zvon« je na sporedu: Sclnvab:
. Pri prvem delil koncerta, ki ga bo Izvajalo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice pevsko dru-^Geslo«: Adamič: Deklica in ptič«; Vodopivec: »Knezov zet«: Krek: »Tam nn vrtni gredi«; Vodopivec: »Boter Polž«; Pu.š: »Mak«; Adamič: »Belokranjske svatovske«. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
Drugi hraii
Kranj. Krajevni odbor Rdečega križa v Kranju ima svojo redno skupščino v četrtek, dne 15. t. m. ob pol 17 v uradnem prostoru št. 2 okr. načelstva v Kranju z običajnim dnevnim redom. Najvažnejša točka je preosnova Krajevnega odbora v kranjski okrajni odbor društva Rdečega križa.
Kočevje. Francoski krožpk v Kočevju priredi dne П. t. m. ob 20 prvo s^ioptično predavanje. Predavala bo prof. Tominšek Vl"*tn o •francoski revoluciji« (v francoskem jeziku). — Vstoo jc brezplačen: zn kritje stroškov ee bodo sprejemali prostovoljni prispevki.
PfnI. Mariborska elasheno Matica priredi v soboto, dne 17. f. m. ob 20 koncert v ptujskem mestnem gledališču.
Poizvedovanja
Zatekel se je pes-jazbečar temne barve,
briv znamke. — Dobi sc: Poljanska cesta 20, 3. uudsir.
Občni zbor Ž. S. K. Hermesa
Pred dnevi se je vršil 15. rednii občni zbor
Ilermesa, kluba, ki je biez dvoona poleg Llirije in Primorja največ doprinesel k razvoju športa v Ljubljani kakor tndi izven meja naše ožje domovine in ki je poleg Ilirije tudi najstarejši ljubljanski športni klub. Občni zbor se je vršil v dvorani Sloge v Ljubljanskem dvoru ob dokaj obilni udeležbi članstva. Vodil ga je predsednik dr. Mauri, ki je takoj uvodoma omenil, da jc ravnatelj državnih žcJeznic g. J. Cugmus, uvidevši velik pomen iportneg'a gibanja med železničarji, blagovolil sprejeti častno predsedstvo in protektorat nad klubom. Hermes je v osebi g. rav.vatelja dobil tudi na visokem me«.tu priznanje za svoie uspešno delovanje v koriet narodnega zdravja. Predsednik je v svojem govoru izrekel dalje zahvalo vsem podpornikom kluba, ki jim ie navzoče članstvo izreklo zahvalo s tem, da sc jim v imenu občnega zbora pošl e pozdrave Nadalje je izrekel topJo zahvalo uredništvoma dnevnikov »Slovenec« in »Jutro« za vsestransko podporo, ki jo je bil klub deležen, posebej pa še ie-leznifki upravi, ki ie šla klubu vedno na roko.
Iz poročil posameznih referentov je razvidno, da ie bilo delovanje Hermesa 'ki združuje oikoU 300 članov) v pretekli poslovni dobi jako razveseljivo.
Obširno tajniško poročilo ie podal glavni tajnik Lukežič. V njem je nazorno in izčrpno pod«j»o delovanje kluba v tej poslovni dobi. Tako je na pr. samo glavno ta:ništvo prejelo in odpodalo nad 400 dopisov. V 5'vo'em poročilu se bavi tajnik s težko-čami, s katerimi se je moral klub boriti. Klub j« bil v prijateljskih ali vsai v korektnih odnošajih skoraj z vsemi ljubljanskimi in drugima slovenskimi klubi. Nadalje se bavi poročiJo precej obširno z pirotikluhskim delovanjem nekaterih bivših čla-nor kluba in je občni zbor njihovo početje ogorčeno obsodil.
Iz ostalih poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je bilo delovanje vseh sekoij kluba jako aktivno. Predvsem nogometne, table-tenis in kolesarske sekcije, lci so tudi številčno najjačje sekcije kluba. Tako je nogometna sekcija odigrala v sezoni 44 javnih tekem (nevštevši pri tem raznih trening-tekem) in to: 11 prvenstvenih, 26 prijateljskih in 7 pokalnih. Od tega jih je bilo dobl en'h 25, neodločenih 5 in izgubljenih 14. Skupni scorc znaša 166:110 v dobro V vseh teh tekmah je nastopilo sknpa j 486 igračev. Sekcija ima 50 verificiranih članov ter nad 1C0 pomJadka in naraščaja.
Za upravo igrišča jo jx>dal obširno poročilo nien upravnik Kosirnik, ki je v prvi vrsti omenil, da je za zgradbo igrišča potrebnega še mnogo dela. Žal, da nezadostne finance delo precej ovirajo. V programu za tekoče leto je zgraditev prepotreb-ne tribune in garderobe, za kar bi bila pomoč celokupne naše iavnosti nuno potrebna.
Iz blagajniškega poročila jc razvidno, da je imel klub skupnega denarnega prometa ca. 70.000 Din. Proli pretekli poslovni dobi za sikoraj 40.000 Din manj.
Pri volitvah je bil ponovno in z burni,n odo-bravaniem izvoPen za predsednika priljubljeni dr. Maori, ki je zahvaljujoč se za izkazano zaupanje poudarial potrebo skupnega dela vsega članstva t napredek in dobrobit kluba. V ostali odbor pa so bili izvoPen: gg.: I. podpredsednik Fr. 5kof, šef postaje Ljubljana gl. kol.; II. podpredsednik M. Kuret, kontrolor drž. žel.; glavni tajnik Ivo Lukežič; II. tajnik G a Ko Simčič; blas!a:.nik Cerkvemk; gospodar Haibicht Fr.; načelnik nogoiretne sekcije Korirniik, table tenis sekciie Citflcr, kolesarske se.k-oiie C.itfler. z.'n1 "k^spnrtnc sekci'e Ahačič: odborniki gg.: Curhalok Jože. Lazar C., Theuenschuh, Po*gaj in Maver; namestniki gi?.: Gredorač Franjo, Pavli« Jože, Bari Savo, Erlirh F Nadzo-ni odbor gg.: Zu-panič K., višji svetnik drž. žel., Senin. Groznik in Mokorel Viko. Razsodišče gg.: inž. Hrovatin Ivan Javocšek K., inž .fesih Stane in МКкат Rudolf.
Pri slučajnostih ie bilo sprejetih nekaj toSk glede spremembe pravil, nakar je občni zbof razpravljal o pripravah za proslavo 15 letnice kluba, lci io Herme« letos pra'nuie. Pri tej priliki bo klub na dostoien najin izvede! prodavo, da noikaže plod svo:ega 15 letnega deldva.n:a v prosp^h in korist celoVn.pnerfa našega snorta Dolžnost relnkupne naše »avnosti pa je, da atfilne hermcAane pri n,iih nesebičnem delu pndp-e tudi tfmotno ter tnV« dokaže simpatije, ki jih naš Hermes uživa med nami.
Smuški odsek podružnice SPD v Kranjski gori razpisuje medklubske kombinirane sinuške tekme v smuku in slalomu, ki se vrši v nedeljo, dne 18. febr. 1934 v izvedbi podružnice SPD. — Zbiranje tekmovalcev ob pol 10 dopoldne na cilju, ob 11 sturt za smuk, ob 14 start za slalom. — Prijavnina 5 Din. — Prvak prejme lepo simbolično darilo, drugi in tretji plaketo. — Prijave najkasneje do sobote, dne 17. februarja na nuslov prireditelja.
Službene objave L. H. P. Redna seja uprav, nega odbora se vrši drevi ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona. Tej seji sineio prisostvovati tudi delegati klubov, ker se bodo pri tej seji žrebale pomladne prvenstvene tekme.
SK Ilirija (lahknatletska sekcijn). Drevi ob 20 bo v klubski sobi kavarne »Evrope« seja načelstva. Jutri bo v telovadnici šole na Grabnu gimnastični trening in crosscountry trening po redil, ki je bil objavljen.
SK Korolan (Ljubljana) — smučarska sek. cijn — Drevi oli 20 odborova seja načelstva. —
Smuškn tekma SK Sore v Skofji Loki. V nedeljo, dne II. febr. 1934. je na novo ustanovljeni Športni klub Sora v Skofji Loki priredil smučarsko tekmo v teku na 12 km za svoje člane. Tekme se je udeležilo 19 članov. VHinska raz-lika je znašala približno 130 m. Najboljši rezultat je dosegel Bernik Franc iz Pnšlala v času 1:08.08. Kot drugI se je plasiral Jugovic Franc iz Stare l oke s časom 1^11.30. tretfi |>a je prišel na cilj Kalan Avgust iz Stare Loke v času 1:12. Orgauizaeiiu ie bila nrav dobra.
Začetek revolucije v \vstriji vidimo na naši podobi. Dunajska policija jo s pomočjo lleitn-\vehra preiskala sedež soc. dem. stranke na Dunaju. Nato je izdala poročilo. <la eo socialisti tam hranili mnogo j orožja. Ti so to vest zanikali, rej. dn je bilo tam samo nekaj starega in neuporabnega orožja. Socialisti so videli v tem napoved širše akcije Heimwehra in vlade proti socialistični stranki. Zalo so se prvi naslednji preiskavi, ki .se je izvršila v Linzu, rU c
uprl
orožjem.
Bernard Shavv ee odpravlja na novo potovanje. Komaj sc je vrnil s potovanja v Rusijo, Zvezne države. Južno Afriko ter na Daljni vzhod, že ima v načrtu novo pot, v Novo Zelandija namreč.
Vihar ob airišhi obali
Ob afriški obali je te dni divjal hud vihar. Potopljenih je bilo več ribiških ladij. Potopljen je bi! tudi motorni čoln. Z neke ribiške ladje se je rešil samo en mornar, ki je priplava! v Tunis. Ladja je bila italijanska. Trije njegovi tovariši so utonili.
Mamica. kdo je pa štorkljo prinesel?
Znamenje za revolucijo v Avstriji
Povedati vam moram po pravici, čim^č berem, tem manj vem.
Da, da, gospod Uhelj, potem pa ste morali že mnogo brati.
Mehanizacija kiparske umetnosti
Neki japonski kipar je iznašel nov način izdelovanja kipov, ki bodo res originalni. Oseba, ki naj jo kipar upodobi, se vse-de na stol, ki se počasi obrača in ki ga obseva ozek svetlobni trak. Mesto, ki ga trak razsvetli, se takoj filma, in sicer si podobe slede 16C0 krat na minuto. Ko je sprejemanje končano, to je, ko se je stol popolnoma zaobrnil, se sprejete slike razvijejo, povečajo, uvrstijo druga k drugi in nato prevlečejo s parafinom. Iz tega nastane kip, ki je res natančen posnetek živega človeka. Takšen kip vidite na naši sliki
Stenografija pred dva tisoč teti
„Nizkotna iznajdba rimljanskih sužnjev"
V 10 letih 34 milijonov Indijcev več
imeli za vsako besedo poseben znak. Jasno, da je bila stenografija tedaj silno težka. Rimljani se tega truda niso ustrašili. Takrat je bilo življenje veliko bolj mirno in počasno, ljudem se ni tako mudilo kakor danes. Stenografija je prišla kmalu v modo in tudi gosposka se je pričela vaditi v tej umetnosti. Tako je bilo znano o cesarju Avgustu, da je bil izvrsten stenograf in da je sam poučeval svoje otroke. Vpeljal je stenografijo v 300 šol s posebnim zakonom. Tudi o cesarju Titu, ki je porušil Jeruzalem, je šel glas. da je izvrsten stenograf. Tekmoval je tudi z najboljšimi stenografi; seveda bi ne bilo z rožicami postlano stenografu, ki bi ga bil premagal. V splošnem je ostala stenografija posel sužnjev. Svobodni Rimljani so se splošno branili te težke pisave, ker niso imeli dovolj potrpljenja. Filozof Seneka piše v neki knjigi, da je stenografija »nizkotna iznajdba sužnjev«. Kakor imajo danes pisatelji svoje tainike, ki jim pišejo na stroj romane, tako so rimski pesniki imeli svo'e stenonrafe. Tako so n. pr. dela zgodovinarja Plinija st. bila vsa stenografirana. Tudi cerkveni knezi, kakor Origines in Hieronvmus. so v prvih krščanskih časih imeli lastne stenografe, kakor tudi sodne zaoisnikarje, ki so uporabljali tesnopis. Za stenografijo so obstojale posebne šole. Sužnja je gospodar poslal I; učitelju stenografiie, da bi se pri njem izučil. Ohranila se je pogodba ki jo je napravil Panchotes v Egiptu leta 155. po Kr. s stenoprsfskim učiteliem Apolonijem. Učitelj se je v pogodbi obvezal, da bo sužnja naučil tesnopisia v času 2 let. Zato mu plača gospodar 120 drahem. Rimski cesar Deokleciian je 1. 301. po Kr. določil za učitelje stenografije plačo 75 denariev na mesec. Učitelji navadne pisave so prejemali samo 55 denarjev na mesec. Pogosto se je zgodilo, da so se sužnji naučili kai kmalu stenografijo. to je prej kakor je bilo določeno v pogodbi V tem primeru so ostali učenci ori svojem učitelju kot sužnji in opravljali delo sužnjev. Sveti Cassiantts je bil tudi učitelj stenografije, poroča A. Andrevski v »Berliner Tageblattu«. Bil je baje si'no strog in nek»ga dne so ga njegovi učenci umorili s kovinastimi svinčniki. Pisano je o njem tudi. da je nekdo izmed morilcev deial ob pogledu na žrtev: »Izročamo te zopet tisočim znakom, ki si nam jih vtepel v glavo!«
Stenografija je bila pod rimskim cesarstvom do začetka krščanske dobe zelo razširjena. Tudi menihi in duhovniki so jo uoorabljali do XI. stoletja po Kr. Potem se je zgubila, ker so jo v sredn;em veku pričeli smatrati za črno umetnost. Čudovita je bila hitrost, s katero so pisali stari stenografi. Bila je večja, kakor hitrost, s katero pišejo danes. Rimski pesnik Marcialus piše v neki svoji pesmi: Besede tečeio z vso brzino, še htirejše pa teče roka. Pisec vrši svojo službo boljše kakor govornik sam.
Še 94 katoliških duhovnikov v ruskih taboriščih
Poročevalec »Chicago Tribune« iz Rige je ugotovil s posredovanjem sovjetskih uradnikov, da je IX) taboriščih na Ruskem zaprtih še vedno 94 rim. kat. duhovnikov. Kot zadnji je pred kratkim prišel v Litvo škof Theophil Matulonis. Nekdanje predvojne župnije katoliških vernikov so skoraj povsod uničene. Poročevalec piše, da ima menda najnapor-nejše življenje med vsemi duhovniki na svetu starček o. Fran^ois Jcan Amoudry v Leningradu, ki šteje do 40 tisoč katolikov. Kot edini katoliški duhovnik rnašuje ob nedeljah od 6 zjutraj do poznega večera in gre po vrsti od ene cerkve do druge.
Ona: »Ali nismo tepci?«
On: »O. prosim, govori v ednini.«
Ona: »Ali nisi tepec?«
Lady Astor je izzvala v angleški poslanski zbornici velikanski hrup, ko je trdila, da je mnogo poslancev prejelo podkupnino od proizvajalcev alkohola, da bi glasovalo proti poostritvi zakonskih določb glede uživanja alkohola. Šele. ko .ie predsednik zahteval od pogumne gospe, naj navede imena, je ta dejala, da ue bi mogla navesti imen.
Poslanec zahteval izročitev protestantskega škofa
Lord Hughes Cecile, ki zastopa anglikansko cerkev v parlamentu, je urad. zatheval od Yorškega nadškofa, da bi mu izročil v sodno postopanje li-verpoolskega škofa in predstojnika liverpoolske stolnice, češ da sta krivoverca. V častitljivi srednjeveški angleščini spisana zahteva navaja, da se omenjena duhovnika ne brigata za jx)bijanje krivih verskih naukov, temveč jih nasrpotno podpirata. Prepustila sta liverpoolsko stolnico znanemu nonkon-formitskemu pridigarju dr. L. P. Jaeobsonu, ki je v nizu pridig napadal načela anglikanske episkopalne cerkve. Yorški nadškof bo moral upoštevati zahtevo in pristati na obsodbo obeh duhovnikov. Angleška bo doživela senzacijsko obravnavo z zanimivimi srednjeveškimi jx>drobnostmi. Podan bo ponoven dokaz krize anglikanske veroizpovedi.
„Jezik nekulturnega divjaka"
Komisija, ki je imela nalogo, da prouči rezultate ljudskega štetja, ki se je vršilo v Indiji 1. 1931., je ob koncu septembra t. 1. izdala poročilo, iz katerega posnemamo, da je 1. 1931. znašalo število prebivalstva v vsej Indiji, Birmaniji in na Ceylonu 353 milijonov: 34 milijonov več nego v letu 1921., torej znaša za dobo 10 lel prirast prebivalstva 10.6 odstotka. Ta prirastek sam predstavlja skoro celotno prebivalstvo Francije ali Italije in več nego ima jjrebivalcev Poljska ali Španija!
Predsednik te komisije za ljudsko štetje, dr. Hutton, poudarja v poročilu, da predstavlja ta velik prirast indskega prebivalstva v nekem pogledu nevarnost in da se moramo radi tega prej vznemirjati kakor veseliti. Zato predlaga, da bi se morala uvesti kontrola rojstev in tako omejiti naraščanje prebivalstva.
Katoliški časopis »Opazovalec« v Bombayu je na gornji predlog odgovoril takole: »Gospod dr. Hutton je prekoračil nalogo predsednika komisije za ljudsko štetje. Mi mu moramo namreč jasno povedati. in prav tako tudi vladi, da je to vprašanje več kakor gospodarsko vprašanje: to je tudi in predvsem vprašanje morale. .. Odločno grajamo, da se je uporabilo poročilo o ljudskem štetju za to. da se propagirajo ideje, ki jih smatra ne samo katoliška tradicija, temveč tudi nekrščanske religije teh pokrajin za nemoralno početje. Dr. Hutton smeši »neumestno nravnostno tenkovestnost (ki obstoji v protivljenju proti kontroli rojstev) nekaterih dežel, ki se ponašajo, da so bolj civilizirane«, in razpravlja o človeškem rojstvu v jeziku nekulturnega divjaka. Slične metode v oficielnih publikacijah ne morejo doseči drugega kakor da še bolj zmanjšajo angleški prestiž v Indiji. Anglija se ozira v svoji ind-ski politiki vse premalo na važno dejstvo, da so Indijci najbolj religt07en narod na svetu, ki občutijo slične namere kot zatiranje njihove religiozne svoj-stvenosti.«
Po poročilu dr. Huttona se je število nepisme nih v Indiji dvignilo na 28 milijonov, kar znaša 8% celokupnega prebivalstva in 1% več kakor v 1. 1921. Glede na posamezne vere se razdeli prebivalslvo ta-
kole: Hindov 239,195.000; budistov 12,787000. mo hamedancev 77 678.000; kristjanov 6,297.000.
P. Thomas, urednik lista »C a t h o 1 i c L e a der« v Madrasu ceni, da znaša število katoličanov nad polovico gornjega števila kristjanov, okoli 3 milijone 700 tisoč.
Dne 16. februarja poteče tOO let. odkar se je rodil znani naravoslovec iu filozof Ernst llackel. Hiiekel je izpojHilnil Danvinovo teorijo in postavil temelje tako zvanega »monizma«.
Znižanje plač tudi v Rusiji
Tudi v sovjetski Rusiji so pričeli varčevati i državni upravi. 1 ako je bilo na zadnjem zborovanju komunistične stranke sklenjeno, naj se plače v tem letu znižajo za 15%. Prvi je naznanil znižanje števila uradništva komisarijat za težko industrijo, število njegovih uradnikov se zniža od 6771 na 4372. Odpuščene inženjerje in tehnike bodo zaposlili v drugih podjetjih, ki so pod nadzorstvom tega komisarijata. Pisarniško uradništvo pa prepuščajo samemu sebi.
Med Liverpoolom in Birkenheadom na Angleškem gradijo kanal. Prav za pirav je ta kanal že obtojal leta 1886. Zdaj ga bodo zelo povečali. Delo bo končano to leto. Dolg bo 5.5 km in
bo najdaljši podzemeljski kanal v Evropi
Splošno mnenje je, da je stenografija pojav poslovnega življenja v moderni dobi. In vendar so poznali stenografijo že Rimljani pred 2000 leti. Že leta 66. pr. Kr. je Ciceronov suženj Marcus Tullius Tiro jx)vedal svojemu gospodarju, da na vo'čeni plošči lahko s koščenim svinčnikom tako hitro piše, kakor Cicero govori. Cicero se je zelo navduši! za iznajdbo svojega sužnja. Sklenil je, da bo njegov izum tudi udejstvil. Dal je Tiru ukaz, naj zbere okoli sebe nekaj učencev in naj jih nauči stenogra-firati. Pozneje se je v rimskem senatu vršila prva preizkušnja. Ali veste, da je bil slavni Cicerov govor proti Katilinovi zaroti stenograf i ran? Ko so se ti prvi poizkusi srečno obnesli, se je število Ti-rovih učencev čedalje bolj množilo.
Prve stenografe so imenovali notarje, ker so tudi stenografske znake imenovali note. Cicero ie v znak hvaležnosti za izum proglasil Tira za svobodnega. Tiro je ostali del svojega življenja uporabil za to, da je izpopolnil svojo stenografijo. Čeprav je bil zelo bolehen, je dočakal lepo starost 100 let.
Kakor rečeno, so stenograme pisali na vosek s katerim so bile prevlečene tablice. Pisali so s svinčnikom (stylus) iz kosti ali kovine. Znake so zarisali v vosek. Po prenosu stenograma na čisto so vosek z drugim koncem svinčnika postrgali s tablice. Osnova te stenografije je bila drugačna, kakor je osnova današnje stenografije; tahrat so namreč
Akademija za arhitekturo v Moskvi
Po sklepu komunistične eksekutive se bo ustanovila akademija za arhitekturo, ki bo skrbela za načrte za javna poslopja. Nastanili jo bodo v palači najvišjega sodišča, ki je bila namenjena ameriškemu poslaništvu.
Pod angleškim imperijem solnce ne zaide
Pod angleškim cesarstvom (imperijem) ne zaide sonce. Človek bi mislil, da se s tem dejstvom ponašajo samo Angleži. Toda zadeva je malo drugačna. To dejstvo je dobro znano tudi prebivalstvu v kolonijah vseh barv, belemu, rumenemu in črnemu. To je dokazal profesor Sorabyi v svojem govoru pred izbranim občinstvom v Londonu. Pripovedoval kako je indijski f>odkralj lord Wilington priredil v Delhiju slavnostno večerjo, na katero je jx>-vabil tudi Indijce. Ti so se vabilu odzvali in prišli na obed v nenavadni obleki. Na glavi so nosili širok tropičen klobuk, ki ga rabijo mornarji, ko plujejo po morju v južnih krajih. Indijci so ponosno prikorakali v dvorano s klobukom na glavi. Neki angleški uradnik jih je opozoril, da to vendar ne gre. Spodobi se, da snamejo klobuk. Uradnik jih je tudi vprašal, zakaj vendar potrebujejo takšen klobuk proti soncu ponoči, ko sonce ne sije. Eden izmed Indijcev jim je odgovoril: Vi kot Anglež bi morali vedeti, da p>od angleškim cesarstvom sonce nikdar ne zaide.
Gospodarstvo
Zaščita zadrug in njih zvez
likvidacijo. Uredba sama že itak vsebuje te tri ukrepe za zadruge in njih zveze, ki so prišle v tež-koče pri plačilih ali pa so ie prišle v težak položaj radi težkoč pri uterjevanju svojih plačil oa dolž-
V	zvezi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov je kot znano bila izdana tudi uredba o zaščiti kreditnih zadrug in njih zvez. Pri tej uredbi je bil predviden pravilnik o sestavi bilance in načrtu prečiščene bilance ter odreditev obrestne mere za hranilne vloge pri zadrugah, la pravilnik je sedaj izdalo kmetijsko ministrstvo.
V	tem pravilniku so vsebovane odredbe, za katere določa uredba o zaščiti zadrug in zvez tri pravilnike. Ugotovili so, da je material za te tn pravilnike organično povezan med seboj in tako smo dobili namesto treh napovedanih pravilnikov samo enega. Poleg obrazcev za sestavo bilance ter za sestavo prečiščene bilance, katero morajo poslati
I	______лпм ladfltrra 1/1 nfnei m 7fl

iiavuu.ia zadrugam ... ---------------------
rajo postopati pri prošnjah za zaščito. Pravilnik predvideva tri slučaje: t. prošnje zadrug za odložitev plačil, 2. za sanacijo in 3. za izvenkonkurzno
Japonski damping
Leta 1933 je znašal japonski izvoz 1032 milijonov jenov, kar pomeni v primeri z letom 1932 dvig za 522 milj. jenov. Ce upoštevamo padec jena, v kolikor prekaša padec funta štcrlinga. je bil izvoz leta 1933 v primeri z letom 1932 le za 15% višji, v primeri z letom 1929 pa je izkazoval celo padec za 50%. Popolnoma drugačno sliko pa dobimo, če razčlenimo japonski izvoz po posameznih državah. Cela vrsta držav je zmanjšala svoje uvoze iz Japonske. Severnoameriške Združene države, ki so najboljši odjemalec Japonske, so po vrednosti kupile leta 1933 na Japonskem komaj nekaj nad polovico oneea, kar so kupile leta 1929. Izvoz na Kitajsko je padel na četrtino izvoza v letu 1929. V primeri z letom 1932 je bil zabeležen padec za 40%. Izvoz v obe omenjeni državi je padel v primeri z letom 1929 za 650 milijonov jenov, kar je tretjina vsega japonskega izvoza. Ta izguba je bila nadoknadena s povišanjem izvoza v druge države. Najbolj je narastel izvoz v Holandsko Indijo (podvojitev v primeri z letom 1929 in zvišanje za 50% v primeri z letom 1932), v Egipt (povečanje za 65% v primeri z letom 1929), Straits Settlements (za 45%) m Vel. Britanijo (za 35%). Izvoz v britsko Indijo je dosegel svoj višek leta 1929 s 198 milj. jenov. Kasneje ia je izvoz padel, posebno v zadnjem letu, ko so >ile vpeljane nove indijske carine.	.
Najbolj se pozna japonski izvoz na bližnjem vzhodu. Jaoonski izvoz v Egipt se je v primeri z letom 1930 podvojil. Japonska dobavlja sedaj okoli 10% vsega egiptovskega uvoza, čeprav so egiptovske uvozne zaščitne carine za tekstilije zelo visoke. V večji meri je Japonska povečala svoj izvoz v Perzijo, najbolj pa v Levanto. Pri naraščajočem skupnem uvozu Palestine je japonski delež n3rastel ixl 1931 na 1933 od pol na 4.5?-?,. Drugo ekspa,,-zijsko območje Japonske je Južna Amerika. 1 ja je japonski izvoz še hitreje narastel kot v dežele ob sredozemskem morju. Tako n. pr. se je japonski izvoz bombažnega blaga v Argentino početvoril.
T%o»t trgovskega uspeha Japonske je v tem, da dežele, kjer so cene sirovin tako nizke, v hol. Indiji, nf bližnjem vzhodu, v Južni Ameriki in na-zadnjertia Balkanu, ne gledajo več na kakovost, ainpakftamo še na nizke cene.
Zaradi japonskega izvoza so prizadete tele industrijske panoge: angleški bombažni industriji grozi izguba dveh njenih najvažnejših tržišč: Indija in Kitajska. Pri tetn so prizadete tudi holandska (hol. Indija), belgijska in italijanska (dežele ob sredozemskem morju). V drugi vrsti so prizadete: holandska elektroindustrija, nemška industrija igračk, češka steklarska in porcelanska industrija, Shelfield-ska industrija nožev, saška pletilna industrija, tovarnarji cenene umetne svile v Nemčiji, Holandiji in Italiji.
*
Nadaljne prošnje za zaščito. Samoborska hranilnica v Samoboru bo na občnem zboru 3. marca razpravljala tudi o predlogu zaščite po uredbi z dne 22. nov. Bilanca za 1933 kaže vlog na knjižice 4.2 milj., v tek. računu pa 0.6 milj. pri glavnici 0.4 milj. Cisti dobiček je lani znašal 0.01 milj. Din. Banka ni bila doslej pod zaščito. — Prav tako bo 4. marca razpravljala Banka in hranilnica, d. d. v Ludbregu o prošnji za aplikacijo uredbe o zaščiti denarnih zavodov. — Pod čl. 6 se nahajajoča Srbska kreditna banka v Vnkovaru 1» zaprosila za odložitev plačil. -— Studenička banka na Raški (odložitev plačil). — Banka Raška, d. d. v Raški (odložitev plačil).
Konkurz je razglašen o imovini Mastna Franca, posestnika v Ilovcih, obč. Hermanci, prvi zbor up li i ko v 19. febr. Oglasiti se je do 15. marca, ugotovitveni narok 20. tnarca. — Nadalje je razglašen konkurz o imovini Misleja Jožefa, peka v Mariboru, Koroška cesla 21. Prvi zbor upnikov 17. februarja, oglasiti se je do 10. marca, ugotovitveni narok 12. marca.
Poravnalni narok v zadevi Krapeša Franca bo
7. marca ob 9.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnikov Petač Franceta in Marije, trg. in gostilničarjev v Vižmarjih 81. Narok za sklepanje poravnave 14. marca, oglasili se je do 8. marca. Nadalje je razglašeno o imovini Šuca Franceta, trg. z mešanim blagom v Sniartnem pri Litiji. Narok za sklepanje izravnave 12. marca, oglasiti se je do 6. marca.
Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca bo od 16. do 20. septembra v Belgradu. Belgrajski listi prinašajo že natančno sestavljen program. Sejo bo olvoril prvi dan sam kralj. Dne 10. septembra odpotujejo delegati v Zagreb, nato 20. v Split. 21. pa skozi Sušak na Bled.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Mlekarska zadruga v Dolskem, r. z. z o. z.
Vpisi v trgovinski register: Koliaš Josip in sinova, barvanje in kemično čiščenje itd., v Kranju, Medisan, medicinske in sanitetne potrebščine, dr. z omej. zavezo, Ljubljana (glavnica 200.0C0 Din, poslovodja Bruckner Dragotin).
Znižanje obrestne mere za vloge pri Obrtni banki kr. Jugoslavije. Ljubljanska podružnica Obrtne banke kr. Jugoslavije objavlja, da obrestuje s 15. marcem nevezane vloge po 4%, na Iri mesece vezane po 5% in na 6 mesecev vezane vloge po 6%. Renlni davek plačujejo od 1. januarja dalje vlagatelji.
Občni zbori: Rude in kovine 28. februarja ob rol 11 (bilanca, volitve uprave in nadzorstva); Ljubljanski velesejem, razstavna r. z. z o. z. 12. marca ob 11 v zbornici za TOI (bilanca, volitve načelstva in nadzorstva).
Naš pomerski promet. Po podalkih splitske Irgovinskoindustrijske zbornice v Splilti je lani naš pomorski promet narastel. Iz naših pristanišč je odpltilo leta 1032 91.243 ladij s 15,788.733 tonami, leta 1933 pa je naraslo to število na 91.780 ladij s 16,119.302 tono.
nikov kmetov, da izkazujejo izgube v svojih bilancah.
Najvažnejše odredbe te uredbe oziroma sedanjega pravilnika so: aktivne zadružne uslanove morejo dobiti odložitev plačil na 5, izjemoma na več let, če so njih terjatve vezane z zakonitimi predpisi (zaščita kmeta ali pa naložbe pri zavodih, ki so šli pod zaščito itd.). One zadruge, ki izkazujejo izgube, morejo zaprositi za sanacijo, za lo sanacijo pa se lahko poslužujejo valorizacije nepremičnin in vrednostnih papirjev. Tretji ukrep je pa izvenkonkurzna likvidacija, katere svrha je izvršili likvidacijo pasivnih zadrug in njih zvez s čim manj stroški in formalnosti, kar naj gre v korist upnikov teli ustanov.
Zlati kliring. Na zadnji seji Banke za mednarodne obračune v Bazlu so guvernerji vodilnih notnih bank razpravljali mnogo o uvedbi kliringa
za promet zlata. Veliki prenosi zlata v zadnjih mesecih so naravnost izsilili lo misel, od katere izvršitve si obetajo emisijske banke velike koristi. Zato bi sc misel vodstva rejiaracijske banke dala prav kmalu uresničiti. Pred|xigoj pa je seveda tudi, da se vse zlato konceutrira v notnih bankah.
Borza
Den
Dne 14. februarja.
ar
Danes so narasli tečaji Amsterdama in Trsta, neizpremenjeni so ostali Bruselj, Curih in Pariz, dočim so padli tečaji Berlina, Londona, New Vorka in Prage.
Tudi avstrijski šiling je danes oslabel, v glavnem zaradi velike ponudbe, za katero ni porabe v trgovinskem prometu. Na ljubljanski borzi je bil danes zaključen f>o 8.70—8.90, na zagrebški po 8.b5 in na belgrajski borzi po 8.70. — Grški boni so notirali 35.50 bi. v Zagrebu in 36.50 bi. v Belgradu.
Ljubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1350.69—1361.49, Bruselj 798.S5-802.79, London 173.86—175.46. Curih H08.35-1113.85. New Vork 3436.05—3464.31, Pariz 225 48-227, Praga 169.01 do 169.87, Trst 301.01—303.41.
Promet na zagrebški borzi je znašal 47.023 Din.
Curih. Pariz 20.3775, London 15.70, New York 312.5, Bruselj 72.05, Milan 27.20, Madrid 41.90, Amsterdam 208.25, Berlin 122.05. Dunaj 73.30 (56 90). Stockholin 81, Oslo 79.90, Kojicnhagen 70.10, Praija 15.25, Varšava 58.30, Atene 2.94, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Po dveh dneh nazadovanja so danes (ečaji drž. papirjev izkazovali zopet čvrstejšo tendenco in so v primeri z včeraj večinoma narasli. Vendar niso mogli nadoknaditi tečajne izgube zadnjih dni. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 2500 koin., begi. obveznice 300.000, 8% Bler. jxis. 5000 doL in 7% Bler. pos. 8000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 67—70, agrarii 37 bi., vojna škoda .305 bi., begi. obv. 52 bi.. 8% Bler. pos. 51 bi., 7% Bler. pos. 49.50 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 66 bl„ Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. tx>s. 67—70, agrarji 36—36.50, vojna škoda 304—306 (306, .310), 2. 304—305 (307), 3. 301-307, 4. 300—305, 6% begi. obv. 52- 53.50 (52.50), 8% Blerovo pos. 50 50 -51 (50, 52), 7% Bler. pos. 49—50 (48.50, 49.50), 7% f>os. DI1B 66 den. — Delnice: Narodna banka 4150 den., Priv. agr. banka 257—262. Šečerana Osjek 130 den., Impeks 50 den.. Trboveljska 105—115.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70—72 (70), agrarji 37.50—38, vojna škoda 302—304 (307,
300), a 300-303 (301, ЗОО), 6% begi. obv. 53-53.25 (53.50, 51.25, 2. 52-53, 53, 53.25). 8% Bler. pos. 50-53 (51), 7% Bler. pos. 48.50-50 (49). -Delnice. Narodna bank« 4150-4200 (4200), Priv. agr. banka 256-257 (256, 255).
Žitni trg Položaj je pojx>lnorna neizpremenjen in je razpoloženje mirno. Kupčija skoraj popolnoma miruje. Cene so ostale neizpremenjeue: pšenica ban. 10750 do 110, bč. 110-112.50, koruza umetno sušena 75 do 77.50, času primerno suha 57.50—60 in moka 195—205 po kakovosti.
Živina
Mariborski sejem 13. februarja. Prignanih je bilo 12 konj, 12 bikov, 244 volov, 265 krav in 11 telet, skupaj 544 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli od 3.50—3.75 Din, poldebeli voli 2.50—3 Din, plemenski voli 2.25—3 Din, biki za klanje 3—3.25 Din, klavne krave debele 2—3.50, plemenske krave
I.50—2.25	Din, krave za klobasarje 1.50—2 Din, molzne krave 2—2.50 Din, breje krave 2—2.50 Din, mlada živina 3 -4 Din, teleta 3—4 Din (vse 1 kg žive teže). — Mesne cene: volovsko meso 10—12 Din I. vrste, 6—8 Din II. vrste; meso bikov, krav m telic 4-6 Din, telečje meso L vrste 10—15 Din,
II.	vrste 8—10 Din, svinjsko meso 10—16 Din kilogram.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20, Četrtek, t5. februarja: »Karijera knnclista
Vincika«. Red A. Petek, 16. februarja: Zaprto. Sobota, 17. februarju: »Divjf lovec«. Gostujeta Vika Podgorska in Hinko Nučič iz Zagreba. Na korist LIGI. Nedelja, 18 februarja ob 15: »Charleyeva teta«. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20: »Praznik cvetočih češenj«. Globoko znižane ceno od 6 do 20 Din. Izven.
Opera
Začetek ob 20. Četrtek, 13. februarja: »Mala F1oramye«. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Red Četrtek. Petek, 16. februarja- ob 1? »Seviljski brivce«. Dijaška predstava po globoko znižanih ce-nnh od 5 do 15 Din. Izven. Sobota, 17. februarja: »Traviata«. Red B. Nedelja, 18. februarja ob 15: »Pikova dama«. Globoko znižane cene od 6 do 30 Din. — Ob 20: »Ples v Savoju«. Izven. Znižane cene.
mariborsko gledališče
Četrtek, 15. februarja ob 20: »Gospodična«. Red C.
Petek, 16. februarja. Zaprto.
Radio
Programi Radio Lfublfartai
Četrtek, H. februarja: 12.15 Reprodiicirana orkestralna lahka glnabu — 12.45 Poročila — 13.00 Čas, slavni pevci (plošče) — 18.00 O lepi knjigi (Podbevšek) — 1И.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.00 Pogovor s poslušalci (profesor Prezelj) — 19.30 Ob 130-letnici Kurudjordjeve vstaje. Govori ravn. dr. Tavzes. — 20.00 Prenos iz Belfjrada — 22.00 Čas, poročila, Radio-ja/.z
Petek, 16. februarja: 11.00 Šolska ura: Kaj lahko otrok materi pomaga (ga. Gruniova) 12.15 Vojaške godbe igrajo (reprodukcija) — 12.45 Poročila — 13.00 čas, reproduc. solistični koncert (violina in čelo) — 18.00 Reproduc. narodna glasim — 18.30 Alkohol in kriminaliteia (dr. Stojim Bajič) — 19.00 Zakaj sem Sokol, zakaj telovadim (Lubej Franc) — 19 30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka) — 20.13 Prenos iz Varšave — 22.40 čus, poročila.
Drugi programi i
Četrtek, 15. februarja: Belgrnd: 20.00 Vokalni koncert — 20.30 Koncert kraljeve garde
—	Zagreb: 20.00 Prenos iz Belgrnda — Dunaj: t/.15 Solistični konccri — 19.35 Koncert dunuj-ekili fil harmoniko v — 20.20 Dunajski simfoniki
—	Budimpešta: 21.10 Ciganska glasba — 23.00 Koncert opernega orkestra — Milim-Trst: 20.50 Prenos opere. — Rim: Simfonični koncert — Praga: 20.10 Ruske pesmi — 20.V) Iz zgodovine narodnega gledališča. — Varšava: 20.00 Orkestralni iii vokalni koncert. — Vsa Nemčija: 19.00 do 20.00 Mala večerra glasba — Monuko-vo: 21.00 Tassilo in Liiitbcrgn (drama) — Vrati-slnva: 21.10 lira ljudskega plesa. — Lipsko» 21.10 Robert Gisrard (dramatičen fragment).
Petek, 16. fcbrunrju: Belgrnd: 17.00 Godbe na pihala — 19.00 Vokalni koncert — 20.15 Prenos iz Varšave. — Zagreb: 20.15 Varšava —• Dunaj: 17.20 Arije in pesmi — 19.15 Koncert vojaške godbe — 21.00 Čelist F.nrico Mu i nu rdi igra. — Budimpešta: 19.30 Tannhiiuser (opera. Wagner. — Milnn-Trst: 16.00 Klavirski koncert Alfreda Corlot (tudi P.im) — 21.00 Simfonični koncert. — Rim: 20.45 Komorna glasba ia operue arije — 22.00 Orkestralni in vokalni koncert. — Praga: 17.05 Komorna glasba — 19.35 Godba na pihala — 20.40 Pesmi — 21.00 Koncert za cimbalo in orkester. — Varšava: 20.15 Orkestralni koncert vnršavske filharmonije. — Vsa Nemčija: 19.00 Poklonitev pesniku llermannu Stoliru. — Monnkovo-Lipsko: 20.10 Simfonija št. 3 v d-molti (Bruckner) — 21.10 Vesela večerna glasba. — Lipsko: 20.10 Iz uein-škili Ojier.
шшшшшжш^т
Gasilska župa sreza Ljubljana-mesto
naznanja vsem včlanjenim četam žalostno vest, da je umrl njen častni član, tovariš
F ramo Zupan
bivši dolgoletni župni načelni'r ljubljanske gasilske župe itd.
Pogreb nepozabnega nam tovariša bo v petek 16. t m. ob 15 popoldne iz Most na pokopališče v D. M. v Polju.
V Ljubljani, dne 14, februarja 1934.
Upravni odbor.
Gasilska zafednica Dravske banovine naznanja vsem včlanjenim četam iu žup-tiim starešinstvom, da je danes umrl njen dolgoletni odbornik, gospod
FRANJO ZUPAN
predsednik gasilske čile v Mostah pri Ljubljani, dolgoletni nečelnik in častni član ljubljanske gasilske župe itd.
Pogreb nepozabnega nam tovariša bo v petek 16. t. m. ob 15 popoldne iz Most na pokopališče v D. M. v Polju.
Vzornega gasilskega sodelavca ohranimo v častnem spominu.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1934.
Predsedstvo zajednice.

OBČINA MOSTE PRI LJUBLJANI javlja tužno vest, da je umrl gospod
Franc Zupan
bivši občinski odbornik itd.
Pogreb pokojnika bo v petek, dne 16. februarja ob 3 popoldne iz hiše žalosti Moste, Krekova ulica 4, na pokopališče v Dev. Mar. v Polju.
Neumornemu bivšemu sodelavcu ohranimo časten spomini
Moste pri Ljubljani, dne 14. februarja 1934.
'ч!»,џ:л>'"'•'. 'J- <r -.vi,:л
t: -''ŽSZ	ФЈЛ	л w,iv.. ,•» .r
Pevsko društvo Moste naznanja vsem članom in prijateljem žalostno vest, da je umrl gospod
Fran Zupan
častni predsednik
Pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu.
Moste pri Ljubljani, 14. februarja 1934.
Odbor.
•—i—» »V:, v."'	^Vi&Sif	
		


Umrl nam je danes ob pol 3, previden s sv. zakramenti, naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Franc Zupan
uradnik drž. žel. v p, in hišni posestnik
Pogreb dragega pokojnika sc vrši v petek, dne 16. februarja ob 15 iz hiše žalosti Krekova ulica št. 4 na pokopališče v Dev. Marija v Polju. Prosimo tihega sožalja.
Moste pri Ljubljani, dne 14. februarja 1934.
KATARINA ZUPAN, soproga; HERMAN in RIHARD, sinova; KRISTINA, hčerka; PAVLINA in MINKA ZUPAN, sinahi — in ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Vodmat-Moste pri Ljubljani.
PROSTOVOLJNA GASILSKA ĆETA V MOSTAH naznanja pretresljivo rest, da je umrl naš dolgoletni, zaslužni načelnik in predsednik, gospod
Franc Zupan
bivši župni načelnik itd., odlikovan za gasilske zasluge
Pogreb pokojnika bo v petek, dne 16. t. m. ob 15. ari izpred hiše žalosti Krekova ulica 4 v Mostah na pokopališče pri Dev. Mar. v Polju.
Za naše gasilstvo zaslužnemu načelniku ohranimo traino hvaležen spomini
Moste, dne 14. februarja 1934.
Mali oglasi
II
Prireditve
V kavarni »Stritar«
viak večer koncert. |rl
II
Službeiičejo
Kmetsko dekle
16 letna, bi šla služit k otrokom. Pomagala bi tudi pri drugih delih. Šetina Janez, Šmarna gora 49 — p. St. Vid nad Ljubljano.
Mladenič
zmožen kavcije 30 000 dinarjev, želi stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1588. (a)
1ШШ331
Učenko
ki zna tudi nemško, sprejme Anton Šinkovec, trgovec s čevlji, Pod Trančo it. 1, Ljubljana.	(v)
Vajenca
za špecerijo in dalikateso
takoj sprejmem, na, Tyrševa 55.
Ljublja-(v)
Modistovska vajenka
se takoj sprejme. Naslov
v upravi It. 1603.
»Slovenca« pod (v)
Vajenke
»prejme modni atelje. — Bianchi Nežika, Sv. Petra cesta 44.	(v)
Agilne dame
iščem za dobičkanosen posel brez konkurence. Garancija potrebna. Ponudbe: Aloma Сотрапу.
Kuharica
srednjih let, pridna, čedna, poštena, z daljšimi spričevali ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1606.	(b)
Kuharico in služkinjo
vajeno kmetijskega dela iščem. A. Mergenthaler, Moste.	(b)

Na j k u lan t ne jša posojila
dajemo na vloge velebank, vrednostne papirje, vojno škodo držav bone Blai-rova posoiila in na ku-rantno blago Naloge iz province promptno izvršujemo Pučka štediona, Zagreb Mednličeva br 31. Telefon 90-03 - Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zorč, Ljubljana. Gledališka ulica 12. na katerega se ie obrniti.
Stanovanja
IŠČEJO: Sobo s kuhinjo
ali sobo s Štedilnikom — išče mirna gospodična v centru mesta. Ponudbe pod »100« na upravništvo »Slovenca«.	(c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
komfortno, oddam za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1547.	(č)
V palači Hranilnega
in posojil, konzorcija
Gaieva 9, se odda: 1. Za 1. marec dvosobno stanovanje s kopalnico, brez kuhinje. 2. Za 1 maj poslovni prostori, obstoječi iz predsobe, dvorane in male sobe ter drugih pri-tiklin, pripravni za pisarne, društvene lokale — obrato-
S355B3'
Mlekarna
na prometnem mestu na Sušaku, z opravo — se odda takoj v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 1552.	(n)
Lekarna
s pripadajočimi poslovnimi prostori, v prometnem kraju ob železnici, v dravski banovini — se zaradi smrtnega slučaja odda v najem. — Na razpolago opremljena stanovanjska soba. Ponudbe naj se naslove do 5. marca na: Lekarna Ruprecht, Trebnje, Dravska banovina, n
ЦЗШШ
Posestvo
26 oralov, v ravnini, gospodarsko poslopje in hiša, vse zidano in z opeko krito, naprodaj. — Štefan Čelofiga, Bresternica pri Mariboru.	(p)
Zem'jišče
blizu vode in železnice iščemo v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tvorni-ca tekstilij« št. 1608. (p)
lljftftiTHTi
Vsakovrstno
zlato ttanirr
oo na'vjgjih cenah CERNE luvelli Ltuhltan« Woltovs utira it S
[ЈВ^рТиТ!]}
Redka prilika!
Klavir z lepim in obstoječim glasom naprodaj za 1800 Din. Cerkvena ulica št. 21, vrata 13._(g)
Spalnice
s psiho m ogledalom, po 2000 Din, prodam. Josip Goljar, Gosposvetska 13.
Pridelke suhe robe
kot obode, rešeta, žlice, krožnike in dr., prodaja po nizki ceni Zveza lesnih domačih obrti, oddelek S o d r a ž i c a. - Solidno blago direktno od obrtnika.__(1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za stroino pletente m ročna dela oo natnižiih cenah on tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul in Stan trg
VI j mino
sporočamo
da smo cene perju zelo znižali. Zahtevaite cenik in vzorce, katere prejmete brezplačno. E^ VAJDA, ĆAKOVEC.
Gozdne sadike:
smrekove in mecesnove bom oddajal po nizki ceni za spomladansko saditev. Naslov: Ožbolt A., upravnik, Koprivnik, Ko-čevje,	(1)
Urhel*
Kako sem grdo kozo napravila lepo belo
»Moja koža je bila brezbarvna, temna in uvela Imela sem grde zaiedavce. razkavo in suho kožo ter razširjene pore okrog nosa, podbiadka in čela Danes se vsi diviio moji mehki, beh in krasni polti ter me zavidajo.«
Krema Tokalon hrana za kožo (ne mast-nal vsebine mehak blagodeien vosek ki se pridobiva iz sveže preparirane smetane in olivnega olja Ta krema gladi in krepi kožo pomiruie kožne žleze krč" razSiriene pore ter odstranjuje zaiedavce Najbolj razkava
! in najtemnejša koža postane bela in mehka, najboli suha pa sveža in vlažna, pri tem pa ne mastna Krema se uporablja tudi proti , koži. posebno na nosu, če j« mastna in 6e j se sveti.
I Krema Tokalon hrana za koto fbele bar-
vel olepšava. obnayl|a in osvežui« kožo na jedistvene način v treh dneh Uporabljajte jo ziutrai Ce imate gube na licu. uporabljajte kremo Tok alon hrano za kožo, rožnate barve po noči. ker ona pomlajuje in hrani Vašo kožo. ko spite.
iushinasr« otrob?'
kupite naiceneir pri trvdki A Vtll K I JI BI JANA
H«*^l|t*»i> M) u
K
telefon 205!
1'reinog •"ilia drv h
Pogatnih, Bohoričeva al>ca 6
kniižnice, razne opralo- j valnice itd. Oboje moderen komfort. — Centrum mesta. Naiemnina nizka.
I Več se poizve v pisarni konzorcija, pritličje, levo.
Lepo opremlj. sobo
s separiranim vhodom — elektriko — na ulico — oddam. Sv. Petra cesta št. 44/1.	(s)
začne 4. mat ca
83 V8 % popusta pri vožnji na nemških železnicah!
Vsa obvestila daje .
Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Dvorakova ul. 3/II
ali
Zvaničn' biro lajpciskog saima, Beograd, Knez Mihajlova33
iS

Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena soproga in zlata mamica, gospa
Katarina Kramar
soproga brzojavnega nadzornika v pokoju
dne 13. t. m., po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere.
Truplo preblage pokojnice se prepelje v Škofjo Loko, Karlovska ulica 19, kjer se vrši pogreb iz hiše žalosti v petek, dne 16. februarja t. 1. ob 4 popoldne na tamošnje farno pokopališče.
Ljubljana—Skofja Loka, dne 14. februarja 1934.
KRAMAR FRANC, soprpg; ANICA, poštna uradnica, hčerka; RADO, diplom, tehnik, sin — ter vse ostalo sorodstvo.


Diru
Ste že sporočili našim zastopnikom, da želite kupiti naš „JADHAW radio prejemnik?
Največja radioindustrija sveta
PHILIPS RADIO
							
		'V - I.- -.*-'	' V	iiSi ..	• v * ■		i- • '-vsr'.*^'- ■ !
Ludvik Gangholer:	lb
Samostanski lovec
Ko je prišla Gitka v svojih mislih do tega vprašanja, se je morala zasniejati. Razigrano se je zleknila, prekrižala roke pod glavico in zabrundala predse jiesein o lelogu:
Strm. strm je breg, pokriva ga sneg —
Ko je dopela do besed:
Na dnu srci, na dnu srcA rastla je, rabila rožica, lepa, da lepše ni biio —
je umolknila. Kakšna je ta rožica? Vedno je pela kar tako brez mis';. Danes prvič se ji je vsililo tako vjirašanje. Kakšna je ta rožica?
Tako je ležala z odprtimi očmi in sanjala v noč...
Zunaj v kuhinji pa je sedel Wolfrat pri novo pod žganem ognju in rezljal iz hruševine puščico za samostrel.
Med delom so mu minili časi vstajali pred očmi: ni bila to prva puščica, ki je prišla iz njegovih rok. Podobe in dogodbe iz mladosti in vojnih let so se vrstile druga za drugo. Enkrat je dvignil glavo in počasi pogledal proli steni, zn katero je spala Gitka — pri lem mu je zaigral na uetnicah čudno zasanjan nnemeh.
Poleg ognjišča je zapazil kurja peresa in je operil z njimi puAčico. Bila so peresa, s katerimi ee je bila »mučica« igrala, preden je zaspala.
8.
Že dva dni je sameval spet llajnio v Rdečini. Pozno zvečer je na veliki četrtek prišel domov do lovske koče. Valti, na katerega je naletel blizu križa, je v mraku menil, da se mu bliža kak divji lovec in je s samostrelom že kar pomeril nanj. Potem seveda sta se spoznala in se dovolj nasmejala. Na jx)ti domov je fant venomer pripovedoval; zanj je bil vsak korak dogodivščina zase.
Ko sta prišla do koče, je brat Severin vlekel dreto nn seneni postelji. Zbudila sta ga in trater je v prvem hipu menil, da je treba k zornicam.
»O jejlc je dejal med smehom, ko si je bil po-mel oči. Pa se je takoj nehal smejati in se strašno razsrdil. Hajmo. je menil, bi bil že lahko mislil na lo, da bi prinesel iz samostana pletenko »dobrote božje«. Lovec je sprevidel, da je hudo grešil, nc sicer pred Bogom, pač [>a pred njegovim -hlapcem«. In lako se je moral brat Severin na mastne žgance, ki jih je dobil za večerjo, napiti samo vode in oditi znova k počitku. Brrl Voda mu pa res ni prijala niti v čevljih, ka j šele v želodcu I
To >v nebo vpijoča nesreča- ga j>a vendar ni motila pri spanju. Smrčal je bolj ko kdaj.
Hajmo in Valti sta se spel utaborila za ognjiščem. vsak ob eni strani žarečega oglja. Zunaj je zamolklo bučal jug.
»ValtiI« je vjirašal čez nekaj ča*a Hajmo j>rav tiho. »Ali že spiš?«
Fant se je zravnal.
»Valti, nekaj bi ti rad dal za epomin, preden oilldeš. Kaj bi imel rad?«
»Pero z vaše čepice,« je bleknil fant.
»Dobil ga boš. kar vzemi ga jutri zjulraj! Pa moraš ludi zame nekaj opraviti.«
»Kar povejte 1«
»Ali veš, kje je Gitka doma?-;
»Mlinarjeva?«
»Ne, solarjeva sestra.«
»Ah tal Da — zakaj?«
»Potem pojdi do nje, jutri, in jo vprašaj, zakaj je jokala v valptovi pisarnict.«
»Kaj naj jo vprašam?« je ponovil Valti, kateremu stvar ni šla dobro v glavo.
»Vprašaj jo, zakaj je jokala, danes, ko je bila pri gospodu Schluttemannu v pisarnici. Reci ji, da bi jaz rad vedel, ln ko pridem na velikonočno rajanje, mi boš povedal. Razumeš?«
»Bom, bom!« je prikimal Valti. »Pa si morem kar misliti, zakaj je jokala. Valpet je bil seveda spet ves strupen in jo je stresel za ušesa. Kes, to dela prav rad, sam veni!« Zazdehal je in položil spet glavo na zravnano kuto, ki mu je služila za zglavje. Ali kmalu se je spet dvignil kvišku.
»Hajmo!«
»Kaj bi rad?«
»Sedaj pa vem, katera Gitka je |irava!«
»Tako?« se je nasmehnil Hajiuo.
»Da, da!« In hihitaje se je vlegel hlapčič spet k počitku.
Drugo jutro je odšel Hajmo še pred zoro iz koče. da bi nastopil svoj logarski obhod Rad bi se bil poslovil od svojih goslov. toda oba sta v lepem soglasju vlekla dreto tako ginljivo, da bi sc jih ludi kamen usmilil v njiju zdravem spanju. Hajmo je snel orlje pero s svoje čepice in ga zataknil za Vali i je v klobuk. Potem je odšel.
Ko se je zvečer vrnil domov, sla samostanska tiča žc davno odletela. Ilaiino ni niti zakuril, tako ie bil zdelan. V vseh kosteh je V čutil noči. ki
ju je prebil za ognjiščem, in nničil se je danes kakor še nikdar. Obiskal je vsa varstva potrebna mesta v svojem obširnem revirju, osledil je vsako stezo in vsako zaplato snega. Ni hotel, da bi se mu primerilo še drugič, kar se mu je včeraj v valptovi pisarnici. Schlutteniann se je tako ljubeznivo igral z njim kakor mačka l miško, malo je manjkalo, da ga ni še požrl. Ali tudi gospod Henrik je gledal temno radi obeh pogrešanih kozorogov, vendar m bil krivičen in je poslušal Hajmovo opravičilo, kljub gospodu Schluttemannu, ki je nestrpno bobnel po mizi. Slednjič je prost odslovil Hajma oelc s prijaznimi besedami: »In če te veseli,« je dejal gospod Henrik, »smeš priti na praznik po jutrnjem obhodu sem doli na velikonočno ra;nnje.«
To dobrotljivost je hotel Hajmo poplačali i dvojno marljivostjo. Če bi mu le bila sreča mila, da bi zasačil kakega divjega lovca. Stisnil je j>esti ob tej misli. Toda sredi največje jeze so mu z«-zveneli v ušesih glasovi gosli in piščali.
Ali bo pač prišla na ples tudi Gitka? No dekle, ki ne pride, se pač lahko poišče. Iz te misli je Hajmo razpredel sto drugih, dokler se vsa njegova umovanja in snovanja niso neopazno zlila v spanje in sanje.
Tej noči je sledil utrudljiv dan Jug je besnel kakor da bi hotel vso silno stavbo gora spremeniti v razvaline.
Bil je soparen kokor viliar pred nalivom. Pred njegovim dihom je na visokih strminah zginjal sneg, da si opazil na oko, kako ga je bilo man) in tnanj. Bela Irda zimska odeja na vseh skalnatih stenah je oživela, in kn so bobneli snežni plazovi, je odnašal jug padajoči sneg v celili oblakih j>c zraku.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliam. Karel (efc
Izdaiatelt l«aa llutove*.
Urednik. Lojze Golobii.