IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr. odbor OF - Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100din. polletna 50 din. četrtletna 25 din. Štev. 30 — Leto I. Murska Sobota, 15. septembra 1949 Cena 2 din Varčevanje je v korist posamez- nikom in skupnosti Med borbo za izgraditev socializma raste nepretrgano življenjski standard delovnih ljudi naše države s tem, da se dviga realna vrednost mezd in vodi borba za znižanje življenjskih stroškov. Zato imajo danes številni delovni ljudje možnost, naložiti svoje prihranke pri državnih denarnih zavodih in tako koristiti skupnosti kot tudi samim sebi. Hranilne vloge v stari Jugoslaviji so bile sredstvo za utrditev oblasti, obogatitev vladajočega kapitalističnega razreda in za večje izkoriščanje delovnih ljudi. Zasebne in državne banke so z raznimi sumljivimi pogoji in ponudbami mamile male varčevalce na) svoje težko prigarane prihranke nalagajo v banke in s tem pomagajo bankirjem in oderuhom, da si s špekulacijami na škodo delovnih ljudi omogočijo razkošno življenje. Danes, ko je oblast v rokah delovnih ljudi pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, pa so hranilne vloge dobile povsem drugačen značaj in pomen. Povečanje hranilnih vlog v naših denarnih zavodih bo prispevalo k hitrejši graditvi socializma, hitrejšemu uresničenju postavljenih planov, k dvigu družbenega standarda in boljšemu življenju delovnih ljudi. Z varčevanjem prispevamo k hitrejšemu razvoju narodnega gospodarstva, dajemo državi na razpolago potrebna denarna sredstva ter tako pomagamo, da se boj za uresničenje socializma pri nas izvojuje v čim krajšem času v korist vseh državljanov Jugoslavije. V februarju tega leta je ministrstvo za finance izdalo odredbo o ustanovitvi hranilnih blagajn pri gospodarskih podjetjih, uradih in ustanovah, ki imajo več kakor sto delavcev. Te blagajne bi morale začeti poslovati že v aprilu. Toda to se v murskosoboškem okraju ni zgodilo. Iz realnih podatkov je razvidno, da je bilo v našem okraju ustanovljenih 10 hranilnih blagajn, a od njih poslujejo le štiri. Pohvaliti pa je treba delovni kolektiv bolnišnice v M ur ski Soboti, ki nima sto uslužbencev, pa ima 53 hranilnih vlog! Od kolektivov, ki so morali ustanoviti hranilne blagajne, je najboljši delovni kolektiv Tovarne perila v Murski Soboti z 225 vlogami, druga je Tovarna mesnih izdelkov s 25 vlogami, tretji je OLO Murska Sobota s 25 hranilnimi vlogami V Soboti pa ne delujejo blagajne pri Okrajnem gradbenem podjetju, pri Gozdnem gospodarstvu, pri Okrajnem magazinu in pri Mestnih obratnih storitvenih podjetjih. Temu je kriv delno OSS, največ krivde pa leži na podjetjih samih, ker niso razumela važno vlogo, hranilnih blagajn. Prav tako ne poslujejo blagajne v Opekarni Puconci, na državnem posestvu v Rakičanu ter na drž. posestvu v Beltincih. Krajevni ljudski odbori so že prejeli setvene plane, katere morajo razbiti na posamezna gospodarstva. Izkušnje iz letošnjega odkupa nam kažejo, da je treba temu planu posvetiti vso pažnjo. Lanski plan je bil delan takrat, ko je bilo polje že zasejano, zato je ugotavljal le dejansko stanje, in tako so se zgodile tudi velike napake, se sedaj pri odkupu grenko maščujejo. Največ napak je zaradi tega, ker je večina KLO-jev razbila plan kar po površinah, ki so bile zasejane v prejšnjem letu, kljub temu, da se letos precej razlikujejo. Kavno zaradi tega, ker je plan odkupa sedaj določen na podlagi površin v setvenem planu, pa se nekateri — in takih ni malo — izgovarjajo, da niso imeli toliko zasajenega, in seveda sedaj ne morejo oddati. Druga napaka- je bila v tem, da so nekateri kmetje, in to pred vsem veliki, zasejali le male površine z belimi žiti — vsaj po njih napovedi, ki so bile sprejete v setveni plan — ostala zemljišča pa s krmskimi rastlinami, za katere ni oddaje. Setveni plan tako dejansko ni bil dosežen, ampak samo na papirju in zaradi tega so sedaj težave pri oddaji. Na drugi strani pa je več kmetovalcev zabredlo v visoke kazni, ker so se ugotovile zatajene površine, ki so bile zasejane z žiti, in v setvenem planu napačno prijavljene. Danes je največ pritožb zaradi previsokega hektarskega donosa. Vendar se je sedaj že točno ugotovilo, da je pri kmetovalcih, ki so imeli zasajene površine točno prijavljene, ta donos realen in odkupu lahko zadostijo. Vse pritožbe, češ da nekomu ne ostane niti za seme, če odda navrženo količino, gredo ravno na račun nepravilno prijavljenih površin, torej na račun malomarno sestavljenega setvenega plana. Tretja ugotovitev, kateri moramo letos posvetiti vso pažnjo, pa je dejstvo, da je v okraju Murska Sobota še vedno zatajene površine v izmeri približno 1200 ha. Jasno je, da se ta zemlja nekje nahaja in spada v setveni plan. Če posamezni KLO-ji ne bodo tega zemljišča ugotovili, puščajo še vedno možnost špekulacije, ker kmetovalci, ki zasejejo to zatajeno površino, imajo vso možnost špekulacije z njenim donosom. Ker pa je breme odkupa določeno na KLO kot celoto, nosijo to breme ostali pošteni posestniki. Jasno je, da je to izkoriščanje, proti kateremu se mi tako silovito in na vsakem koraku borimo. Tega v novi Jugoslaviji biti ne sme im bo vsak KLO, ki bo to dopuščal, tudi za to odgovarjal, ne samo pred svojimi volivci, ampak tudi pred nadrejenimi organi. Letos se setveni plan razbija pravočasno. Budno je treba paziti na to, da se lanske napake ne bodo ponovile. Ko bo setveni plan razbit in sprejet na množičnih sestankih, ki se bodo v ta namen sklicali, se mora vsakemu kmetovalcu izdati odločba o površinah, katere je dolžan zasejati. Potem pa je dolžan KLO strogo kontrolirati, da se te površine tudi v resnici zasejejo, ker se bo bodoči odkup opiral izključno na setveni plan. Letošnji setveni plan je za okraj Murska Sobota ravno z ozirom na zatajene površine in z ozirom na povečanje obdelovalne površine, ki jo predvideva petletni plan, nekoliko zvišan; in sicer v setvi pšenice za 9%, v setvi rži pa za 6%. V koli- kor bi zaradi tega povišanja posa-kmetovalec moral zasejati površino, ki bi za več kot 10 arov presegala površino, za katero mu je bilo pri zaračunavanju oddaje puščenega semena, naj vloži preko svojega KLO prošnjo na poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO, da mu isto dodeli manjkajoče seme za to razliko v površini. Zasejana mora biti brezpogojno vsa zemlja. Odbori OF v posameznih vaseh naj opozorijo kmetovalce na posamezne odredbe, ki predpisujejo zelo visoke kazni, kakor za posameznike, ki določenih površin ne bodo zasejali, tako za KLO, ki tega ne bo kontroliral in pravočasno javil. Stoodstotna izvršitev setvenega plana je dolžnost vsakega KLO in tudi vsakega posameznika, če mu je količkaj pri srcu napredek in razvoj naše domovine. Opozarjamo pa na budnost in kontrolo, da se ne bodo dogajali slučaji kot v KLO Krogu lansko leto, ko so nekateri izmed kmetovalcev napovedali setev črne detelje, v resnici pa posejali žito. To je le izmikanje oddaji in jasno je, da gre na račun drugih. Okrajni LO in okrajni OF odbor bo pri tem delu nudil vso pomoč preko svojih aktivistov, vendar pa naj se odbori zavedajo, da bodo ti tovariši le v pomoč. Odločajo in odgovarjajo pa za to delo izključno odbori. Zato je treba, da s čutom odgovornosti pristopijo k njemu, ker natančnost jih bo rešila marsikaterih skrbi pri izvedbi odkupa v prihodnjem letu. P. Da bomo v letošnji jeseni dobro sejali je potrebna tudi pomoč Fronte in masovnih organizacij Letošnjo pomlad je zavrelo v naseljih ob bregovih Mure. Posebno na desni strani, v ljutomerskem in radgonskem okraju so naši delovni kmetje strnjeno stopili na pot napredka — v obdelovalne zadruge. V ljutomerskem okraju obsega socialistični sektor v kmetijstvu že nad 60% površine okraja. »Prlekija vstaja...!« je dejal neki zadružnik, ko je vstopil v zadrugo. Res je tako; Prlekija vstaja. Vstaja novo življe- nje. Razlezlo se je od Apačke kotline preko zelenih obmurskih polj v vinorodne vrhove Slovenskih goric. Težek je bil boj za to novo življenje, končati je bilo treba z vsem starim, obračunati s tisoči predsodkov. Toda volja in vera v lepšo in srečnejšo prihodnost je zmagala in še vedno zmaguje. Iz zadružnih polj, sadovnjakov in vinogradov že vriska vesela in borbena pesem pionirjev socialistične vasi. Slika prikazuje: zadružni vinogradi v Slovenskih goricah — Traktor orje v zadružnih Žepovcih — Sestanek predsednikov Kmetijsko obdelovalnih zadrug v Ljutomeru — Zadružni dom v Veržeju — Konji in goveda na paši v Lukavcih — Košnja na zadružnem travniku pri Lukavcih — Žepovski zadružniki režejo krmo. OLO Murska Sobota napoveduje tekmovanje v izvedbi plana jesenske setve vsem okrajem mariborske oblasti Okrajni aktiv kmetijskega poverjeništva je sporazumno z aktivisti množičnih organizacij sklenil, da bo vložil v izvedbo jesenske setve vse sile in da bo nalogo stoodstotno izvršil. Zavedajoč se dejstva, da pomeni letošnja jesenska setev novo obdobje v bitki za povečanje proizvodnje belega žita, so napovedali tekmovanje vsem ostalim okrajem Mariborske oblasti v uspešni izvedbi jesenske setve. S tem tekmovanjem bodo dosegli znaten napredek v proizvodnji žita in močno dvignili hektarske donose. Prva točka tekmovanja obsega pomoč množičnih organizacij obdelovalnim zadrugam in državnim posestvom pri jesenski setvi in najtesnejšo povezanost med kmetijskim poverjeništvom in množičnimi organizacijami. Nadalje bodo tekmovali v tem, kateri okraj bo kmetom najprej izdal odločbe za setev. Prav ta točka je posebne važnosti, ker te dni ljudski odbori sprejemajo na vaških sestankih svoje setvene plane in popolnoma izvedejo vse orga- nizacijske priprave za setev. Te odločbe bodo krajevni ljudski odbori. izdali zato, da bodo kmetje letos načrtno opravili setev in vsa druga kmetijska dela. Vsako kmečko gospodarstvo z več kakor 2 ha obdelovalne površine bo prejelo pismeno obvestilo, kolikšno površino morajo posejati v jesenski setvi 1949 in kolikšno spomladi 1950. Ker pa je plansko delo tudi v kmetijstvu tesno povezano s točno evidenco in poročanjem, so tretjo točko gradili prav na tem, kateri okraj bo organiziral najbolj redno poročanje o poteku setve. Nadalje bodo tekmovali v tem, v katerem okraju bodo najvišje presegli plan, ustanovili največ frontnih brigad ter po potrebi in najbolj zvišali dosedanje orne površine s preoranjem novih parcel in odkrivanjem zatajenih in opuščenih njiv. Pri kmetijskem poverjeništvu OLO Murska Sobota bo sestavljena komisija, ki bo zasledovala potek tekmovanja in objavila rezultate. Za pravilno oceno hektarskega donosa krompirja Glavni pogoj za dobro izvedbo odkupa krompirja je pravilno ugotovljeni hektarski donos. Na terenu se že nahajajo posamezne komisije, ki ugotavljajo hektarski donos, vendar delajo zelo različno. Nekateri aktivisti so šli tako daleč, da iz svoje malomarnosti niso napravili nobenih poizkusov, ampak napisali kar neke številke, katere naj bi KLO javil kot donos v njihovem območju. Če se bo delalo na tak način, bodo še večje težave pri odkupu krompirja, kakor so bile pri odkupu belih žitaric. Donos krompirja je zelo različen. Nekatere komisije, ki so pravilno delale, so ugotovile velike razlike med posameznimi kmetovalci in celo na različnih mestih ene in iste njive je precejšnja razlika v donosu. Da se izognemo nepravilnostim, naj komisije napravijo Čim več poizkusov na posameznih krajih svojega KLO in ugotovijo najboljši, dober, srednji in slab donos. Ko tako pregledajo posamezne dele in ugotovijo, v katerem predelu je zasajenega največ krompirja, bodo tudi lahko določile realen povprečni donos za ves KLO. Ravno z ozirom na različni pridelek krompirja naj že sedaj komisije določijo tudi donose posameznim kmetovalcem z ozirom na to, v katerem delu KLO-ja imajo krompir, da bo možna čim natančnejša ugotovitev viškov in odkupa Če komisija res natančno ugotovi donos krompirja, ne da bi pri tem imela pred očmi zaščito posameznikov, ampak resnično stanje in pa potrebo po krompirju, takrat ne bo pri odkupu nobenih težav in nihče se ne bo mogel pritoževati, da se mu godi krivica. Kjer pa komisija oz. KLO ne bo izvršil svojega dela, se mu lahko zgodi, da se mu oddaja predpiše po odnosu v okoliških KLO-jih. Takrat bo pa za vse nerednosti in težave pri odkupu odgovarjal pred svojimi ljudmi sam, in naj jih ne pošilja s pritožbami na nobene druge forume. Pri tem delu naj si KLO pokliče na pomoč zastopnike vseh množičnih organizacij, ker le na ta način bo lahko ugotovljeno točno stanje donosa, katerega bo lahko tudi v celoti zagovarjal, če bi ga poizkušal kdor koli izpreminjati. Če pa sam KLO ni prepričan v pravilnost svojih trditev, kako pa naj mu potem verjamejo višji organi oblasti. Če bodo tudi v bodoče nastopile pritožbe o nerealnih donosih, bo nosil krivdo in odgovornost za to KLO oziroma komisija za ugotavljanje donosa. Denar, naložen na hranilne knjižice, služi za kreditiranje gospodarstva in krepi domačo proizvodnjo. Na ta način vlagatelji s svojimi, čeprav majhnimi vlogami, v veliki meri prispevajo k izboljšanju splošnih življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 15. septembra 1949 Zadružni praznik v Tešanovcih Naš ,,Novi svetʻʻ se razvija V kmetijsko obdelovalni zadrugi »Novi svet« v Tešanovcih je bilo v nedeljo zadružno zborovanje. Proti Goričkemu so valovili beli oblački in se zlivali v sivo oblačno preprogo. Preko Dolinskega predela Prekmurja pa je valovila Že v jutranjih urah udarna pesem iz zvočnikov pred Tešanovci. Praznično razpoloženje je valovilo preko ravnine in po gričevju Goričkega. Iz vseh smeri so hiteli zadružniki, frontovci in mladina proti Tešanovcem. Velik je danes dan. Veliko zadružno zborovanje. Na zadružnem travniku, kjer bodo tekme koscev, se zbirajo. Med ljudmi je opaziti predsednika zadruge »Novi svet«. Tam je tudi predsednik kmetijsko obdelovalne zadruge »Bodočnost« v Sebeborcih tov. Škalič in predsednik kmetijsko obdelovalne zadruge v Moravcih, tov. Erneša. Med njimi je zapaziti tudi sekretarja Okrajnega komiteja Partije tov. Brgleza Belo. Prišli so tudi z Okrajne zveze kmetijskih zadrug, Okrajnega ljudskega odbora Okrajnega odbora Osvobodilne fronte. Prišel je tudi ljudski poslanec Miško Kranjec. Velik pomen ima ta dan za prekmursko ljudstvo. Pregledali bodo uspehe zadnjega leta. Še pred letom v Prekmurju ni bilo obdelovalne zadruge razen v Kramarovcih in Fikšincih ob avstrijski meji. V prvih mesecih tega leta pa so ustanovili zadrugo tudi v Tešanovcih. Kmetje sami so to hoteli. Prišli so vpraševat sedanjega predsed, nika zadruge tov Samta: »Kako bo v zadrugi? Ali bo res tako, kot se čita in govori o zadrugah?« Poslušali so Samta in hoteli še enkrat slišati. In šli so na Okrajno zvezo kmetijskih zadrug v Mursko Soboto. Potem pa so kar pristopili. »Iznenada je bilo,« se spominja Samt. »Prišli so Zelko, Kuhar in Kardos. Mislilo pa. jih je na zadrugo in zadružno življenje že več. Saj jih je pristopilo takoj triindvajset družin.« Samt je opazoval kosce. Tekmovali bodo zadružniki iz Sebeborcev, Moravcev in Tešanovcev. Med njimi je tudi Zelko. »Vi ste začeli,« se je oglasil krepko Erniša, predsednik obdelovalne zadruge v Moravcih »mi pa smo vam sledili in potem se jih je ustanovilo še šest...« Krepko so zamahniti kosci na dani znak. Otava je padala. Ljudi pa je prihajalo vedno več. Vaška godba je zaigrala. Pravo zadružno delovno razpoloženje je bilo čutiti. V pogledih zadružnikov je bilo brati zadovoljstvo in samozavest. Oni so tisti, ki ustvarjajo novi svet na naši vasi, tisti, ki trgajo spone preteklosti in utirajo pot v boljše življenje vsem — tudi tistim, ki stojijo ob strani in nezaupljivo opazujejo, ali bo res boljše za njih v zadrugi... Sonce je vroče pripekalo Poldan je že minil. Zadružniki so se že vsi zbrali pred odrom, kjer bo veliko zborovanje. V hiši je kmetijska razstava obdelovalne zadruge. Lepi uspehi v gospodarjenju v tem prvem letu zadružnega življenja so že vidni. Razstavljena so vsa žita, ki so jih pridelali v tem letu. Niso to samo domača. Različne vrste so. Med njimi je najlepša klasasta landorfska. Visoka in lepa je tudi konoplja. Poleg tega pa so gojili še različne industrijske rastline v tem letu. Pa samo kot vmesni pridelek. Tudi sladkorno peso gojijo in še različne vrste pese in vse so izredno lepe. »Z novimi agrotehničnimi ukrepi dosegamo lepe uspehe,« pojasnjuje brigadir Sukič. »Pa kljub temu, da je en sam dela zmožen človek na preko tri hektare obdelovalne zemlje.« Tri vagone žitaric so oddali letos. To pove še mnogo več. To v letu, ko še niso bili seznanjeni z načinom dela saj so vse do zdaj iskali prave oblike dela. Poskušali so z brigadnim sistemom dela, pa se je pokazalo, da je brigadno desetinski boljši. Kmalu so uvedli tudi norme. Že drugi mesec po ustanovitvi so delali, v glavnem vsa dela po normah in tako so z boljšo organizacijo dela dosegli lep uspeh — izvršili so pravočasno vsa dela in tudi poželi 60 ha žita, ki je bilo v tem letu zelo poležano. »Zavest, ki Je sicer v prvih mesecih ni bilo toliko opaziti pri vseh. ker so jih pač begale govorice kmetov zunaj zadruge, je storila svoje. Najlepše se to vidi v tem: zadružnik Rumič Franc je star že preko pet in sedemdeset let, pa še dela, kljub temu, da nihče ni niti pomislili na to, da bi ga vsaj k delu povabil. Sam hoče. Takšen ie tudi Nemes Franc, ki v isti starosti še vedno orje. Poleg tega, kar smo naredili v zadrugi, pa smo z zadružnimi mlatilnicami omlatili še vsem privatnikom. Dve mlatilnici sta zoposlovali šest ljudi, kar pomeni za nas mnogo »izgube časa«, če bi to tako vzeli kot privatniki. Posebno, če pomislimo, da je izven zadruge pet in sedemdeset odstotkov vaščanov,« je slišati Samta. Vsakemu, ki je slišal Samta, je moralo biti jasno, da v zadrugi niso lenuhi, kot se je to včasih šepetalo. V zadrugi so ljudje, ki s svojim delom dokazujejo, da je njihova pot v novi svet edina pot za kmeta. To so nekateri že spoznali in zato je že vstopilo v zadrugo šest novih družin. To pot bodo spoznali še ostali in vsi bodo delali tako kot dela Sečko Karel, ki je v juniju naredil 61 trudodnevov in v juliju 52, kot je razvidno iz grafikona, ki je tudi razstavljen. Predsednik zadruge je pozdravil goste in domače zadružnike. Utihnili so vsi. Na licih je bilo brati pričakovanje. Ob odru se je zbiral pevski zbor SKUD »Štefana Kovača« iz Murske Sobote. Na drugi strani odra so se zbrali zadružniki ljutomerskega okraja, ki so prišli pred kratkim. Med njimi ie bilo opaziti domače zadružnike. Dvorišče je bilo polno in še več jih je prihajalo. Preko tisoč se jih je že zbralo iz vseh krajev. Prisluhnili so udarni pesmi, ki jo ie zapel pevski zbor., Valovita je pesem preko množice, valovilo je v ljudeh. Nekaj velikega, kar ni lahko povedat! niti z množico besed. To se je zrcalilo v pogledih, ko so peli »Pesem mladinskih brigad.« ko so peli „Puntarsko” in »Pesem o Titu.« Obrazi so žareli. Videti je bilo, da čutijo veličino dneva. Velik je ta dan in radosten je vsak, da živi takšno življenje. življenje ustvarjanja novega in rušenja starega, življenje, ki ga pravih no usmerja Partija, ki ga usmerja naš maršal Tito. Zaploskali so, ko je spregovoril ljudski poslanec, tov. Miško Kranjec. V besedah njihovega ljudskega poslanca je bilo čutiti trdno vero v ustvaritev novega sveta tudi v Prekmurju, saj je njegova vera v zmago dobrega tudi njihova velika vera. Vse laži bodo pogazili, vse klevete bodo zavrgli, vse nizkotnosti sovražnikov zadružništva prikazali takšne kot so, vsem bodo razjasnili pogled v bodočnost in jih napotili na pot, ki vodi v novi svet. Zadružniki so začutiii svojo veliko moč prav v tem dnevu. V vsakodnevnih težavah niso imeli prilike tega videti. Premagovali so težave in uspehi se jim niso zdeli toliko pomembni kot danes. Pomoč ljudske oblasti niso nikdar tako globoko čutili kot danes, ko so pregledali svoje delo. Ni se jim zdelo veliko, da so adaptirali svinjake, da jim je omogočeno v kratkem času adaptirati še nekaj preostalih hlevov Ni se jim zdela velika pomoč v nekaj strojih dokler jih niso videli skupaj. Zdaj so ugotovili, da jim je dovolj devet kosilnic in osem sejalnic in dve mlatilnici, stroj za luščenje koruze in selektor. »Še samo traktor in elektromotor rabimo, pa smo zadovoljni za pet let naprej« je slišati zadružnika. »še samo to moramo rešiti, kam bomo dali pet in sedemdeset goved in dva in štirideset konjev, pa bo Še več delovne sile sproščeno in več uspehov,« se sliši. »Drugo leto, bo leto naših zmag. Takrat bomo gradili in ustvarjali, zdaj pa se utrjujemo!« Pogovor se je razvnel, po končanem sporedu, v katerem so sodelovali tudi pionirji, zadružniki in mladina. V vsej veličini so zrli pred seboj veliko bodočnost V pogovor se je vpletala mogočna pesem. Odmevalo je preko ravnine. Radost je zaplala v vseh. V vsem tem je bilo čutiti ponos, da so prvi v teh krajih, ki stopajo v novo življenje -v novi svet. Prvi so na tej poti in najtežji del poti bodo utrli poznejšim rodovom! VKT Nastala škoda v mestni ekonomiji je plod malomarnega odnosa do dela in zahteva kazen za povzročitelja V zadnjih dneh mlačve je ugotovila kontrolna komisija v Črnski meji malomarnost vodstva Mestne ekonomije, katera ni poskrbela za to, da se pravočasno odpelje žito z njive, na kateri je dozorelo klasje od dolgega ležanja na prostem, na soncu in dežju, pričelo kliti. Na njivi je bilo 63 kop rži, katere niso spravili z njive ne uslužbenci, ki jih je na ekonomiji 22 in poseduje ekonomija 6 konjev, niti se ni ničesar pokrenilo, da bi priskočile v pomoč množične organizacije, katere so pomagale že pri žetvi in se je žetev na ta način uspešno izvedla. Vsekakor je to zanemarjanje malomarnost upravnika Mestne ekonomije in tudi vodstva Mestnega ljudskega odbora, ki je za to vedel, vendar ni ničesar pokrenila da bi našli shrambo za žito. Vsled te malomarnosti je bilo neuporabnega žita za 4%. Upravnik Mestne ekonomije, tov. Vlaj, se izgovarja, češ da je opozoril na to Mestni ljudski odbor, ki pa ni ničesar pokrenila da bi dobil delovno silo ali na drugi način rešil to vprašanje. Vsekakor je kriv tudi Mestni ljudski odbor, ki ni posvečal dovolj pažnje upravi in ji v njenem delu ni daja! dovolj pomoči, vendar se upravniku ekonomije sme pripisati tudi toliko samoiniciative, da se lahko priča- kuje, da bo rešil tako pereče vpra-šanje tudi samostojno. Na vsak način ne smemo dovoljevati malomarnosti in neodgovornega dela na ekonomijah, ki predstavljajo socialistično gospodarstvo in je od tega pričakovati uspešnejše delovanje in napredek v vsem, saj mu kot takemu nudi oblast pomoč s potrebnimi strokovnimi kadri, ki uvajajo agrotehnične načine obdelovanja in gojenja kultur. Vsak tak primer se lahko enači z gospodarsko sabotažo in zato je tudi prav, da so krivci za takšna dejanja primerno kaznovani. —op— Nekaj o nerednosti preskrbe v M. Soboti Današnja ljudska oblast si prizadeva, da naj bo preskrba delovnega ljudstva v čim večji meri boljša. Vendar se najdejo ljudje, ki jim je »deveta briga« vse to, kar se odraža v površnosti in malomarnem odnosu do dela, ki ga opravljajo. Zadnjič sem kupil hlebec kruha v mestni pekarni Kruh lep, bel, tako, da se ti sam nasmeji, ko ga otipavaš v aktovki. Po napornem delu grizeš kruh in uživaš svežino mehke sredice. Naenkrat nehote začutiš nekaj trdega in podolgovatega v ustih. Toliko, da se ti ni zataknilo v goltanec. Potegneš podolgovati predmet iz ust in izbuljiš oči. Na dlani imaš žebelj (po domače cvek) v vsej svoji velikosti. Rja, ki se ga drži, dokazuje, da ga je zob časa izpulil iz zadnjega dela čevlja. Drugi primer še mi je dogodil v mestni menzi Z Juho grizem kruh, morda od istega peka, ki sem imel konflikt z žebljem. Prelomim kruh, pogledam slučajno v sredico in kaj vidim — noga moli iz kruha! Primem za krcelj: iz kruha se izmota lep eksemplar domačega ščurka V vsej svoji veličini! Nekaj se ti preobrne v želodcu. Žalostno pogledaš ostanke juhe, se dvigneš in greš sit, ščurka namreč, ki ti je prekrižal pot! Mislim, da tile' slučaji, ki jih je morda še kdo doživel, padejo v oči vsakega poštenega človeka, ki vlaga svoje moči za čim hitrejšo izgradnjo socializma! Zadnji čas je, da se prekine s takim odnosom do skupnosti, do preskrbe delovnih ljudi. Delu na gradiliščih zadružnih domov je dati več poudarka V zadnjih tednih po končani žetvi in mlačvi so se gradilišča, zadružnih domov po krajšem premolku zopet razživela, Prav tako so s Še večjo vnemo pristopili k dokončni adaptaciji vseh gospodarskih poslopij kmetijsko obdelovalnih zadrug. Tako je zadružni dom v Gra-imel le pol nadstropja dograjenega, že pred dogotovitvijo. Pereče je tukaj dišču, ki je pred dvema tednoma vprašanje nekvalificirane delovne sile. Ker reševanju tega vprašanja krajevni ljudski. odbor ne posveča dovolj pažnje, še dogaja, da kvalificirani delavci, kot zidarji, postopajo brez dela. Sličen primer je tudi v Tišini, kjer pa je delno tudi pomanjkanje materiala, Vsled česar so dom dozidali le do prve vezi, do prvega nadstropja. Nasproten primer pa je v Černelavcih, kjer delo dobro napreduje in tudi vprašanja pomanjkanja delovne sile ni, je pa opaziti nedelavnost samega odbora za gradnjo. V Cankovi, pa so raje odpustili zidarje Vsled tega, ker niso pristopili sami vaščani k, delu, da bi dom zgradili do konca, čeprav je potrebno le še nekaj manjših del do zgraditve, v surovem stanju. Iz teh nekaj primerov je videti, da delo sicer napreduje, vendar ni prave organizacije dela, a še manj zadovoljivega vodstva, vsled česar so v večini krajev prepuščeni graditelji sami sebi Vsekakor je potrebno posvetiti dograditvi zadružnih domov več pažnje, da bodo dograjeni pred zimskim časom. L. MIJA: Po Avtocesti Izstopili smo v Dragaliču, poiskali štab 8. sekcije in povprašali po prekmurski brigadi, ki je bila edina slovenska brigada na tej sekciji. Namestnik komandanta nam je vesel pripovedoval o uspehih prekmurske brigade: »Najboljša brigada je v taborišču št. 2. Najlepše ima urejeno okrog barak. Najboljša je v higieni. Pa tudi pri fizičnem delu je pokazala že lepe uspehe, kljub temu, da je brigada fizično slaba. Nismo toliko pričakovali od nje. Kar sami poglejte tja, saj ni daleč! Dobra 2 km po trasi bodoče Avtoceste, pa ste tam.« »No pa gremo!« Odšli smo po 9 m široki trasi, ki se ravno razteza po rodovitni slavonski ravnini. Prišli smo do makedonske brigade, ki je pravkar zapuščala nasip in se po sedemurnem delu vesela vračala domov. Povprašali smo komandanta, kaj delajo in za koliko presegajo normo. »Delo ni ravno lahko, toda naši brigadirji delajo z veseljem, dnevno presegajo normo za 10, 20 in za 56% smo jo že presegli.« Mimo nas je prišel brigadir, majhne postave, plečat, obraz pa mu je sijal od zmagoslavja. »Tovariš komandant, spet smo dvignili 8 vagonetov.« »To je naš najboljši brigadir, trikratni udarnik,« nam ga predstavi komandant. Poslovili smo se od Makedoncev in nadaljevali pot po nasipu. Čudno se nam je zdelo, da še nismo videli barak taborišča st 2, kjer je nastanjena prekmurska brigada. Povprašali smo kmeta, ki je peljal voz sena že po nasipu, kako daleč je do prvih barak. »Još 2 km,« nam je odgovoril. Smejali smo se, z nami se je smejal tudi kmet in nam pripovedoval, da v štabu povedo vsem, ki obiskujejo brigade, par kilometrov manj. »Kar pot pod noge,« nas je hrabril kmet. »Saj boste kmalu tam.« Na račun zlaganih kilometrov smo se še malo nasmejali in nadaljevali pot. Ko smo prišli iz mladega hrastovega, gozda, smo v daljavi zagledali skupine belih barak in pred njimi, na visokih jamborih, troje zastav. Bližali smo se taborišču dveh hrvatskih in prekmurske brigade. Okrog taborišča vlada tišina. »Stoj! Kam?« Ustavil nas je stražar, ki noč in dan straži taborišče. Stražar nas je sumljivo opazoval. Povedali smo mu, da iščemo prekmursko brigado. »Aha! Prekmursko, Slovence iščete. Niso doma, pravkar so odšli na delo. V taborišče pa ne smete, je prepovedano.« »Pa hajde za njimi.« Odšli smo po stezi, preskočili jarek in že smo zaslišali vesele glasove in smeh brigade. Pospešili smo korak in zagledali prve brigadirje, ki so hitro polnili vagonete. Obstali smo in jih od daleč opazovali. Lopate so švigale sem ter tja, smeh in šale pa kljub temu niso prenehale. Na zgornjem koncu pa so s samokolnicami navažali zemljo na nasip — vsak je imel točno določeno delo. Videli smo zadosti. Polet mladih Prekmurcev, njihovo voljo, da zgrade cesto, videli smo kar smo hoteli, naša mladina je na Avtostrada takšna, kakršno smo si želeli videti: vesela, zdrava in kar je najvažnejše — srečna. »Zdravo brigadirji!« smo jih pozdravili. Za trenutek so obstali, nas začudeno ogledovali; češ, kaj pa hočete vi, ne motite nas pri delu, in se ponovno lotili dela. Pristopil je komandant brigade tov. Ferenc. »Zdravo, tovariši! Videl sem vas, kako nas opazujete, pa vas nisem hotel motiti. Kakšno mnenje pa upate o naši brigadi?« Ni nam pustil odgovoriti. »Dobre brigadirje imam, požrtvovalni so, disciplinirani, kaj bi vam pripovedoval, saj se boste lahko sami prepričali.« Peljal nas je po nasipu do zadnjih »šoferjev« in nam med potjo pripovedoval: « Delamo v treh skupinah. Prva, večidel dekleta, naklada vagonete, ki jih potem druga skupina — močnejši fantje peljejo do tretje skupine, to je tam zgoraj, ti jo pa razvozijo po trasi in splanirajo. Ko je ves teren splanirali, traktorji zvaljajo mehko plast prsti, spet brigada navozi novo, traktorji jo zvaljajo in to se nadaljuje tako dolgo, dokler nasip ne doseže svoje višine. Poglejte, tu, kjer dela naša brigada, bo nasip visok skoraj 2 metra, ker so spodaj močvirnata tla, drugje je nižji.« »Boža! Kaj za vraga stojiš in zijaš okrog. Nakoplji vendar, slišiš vagončke? Jaz ne vem, kako mora biti človek tako len,« ozmerja tov Jamči iz Križevec letošnjega koman- danta zabušantgv prekmurske brigade — brigadirko Božo. »No, no Janči, ne taiko grdo. Saj vem, da rad delaš, toda vidiš, da je Boža dosti slabša od tebe.« »Kaj slabša, dela naj, pa bo!« Grdo je z očmi ošinil brigadirko, ki je od sramu zardevala. »Tov. komandant, saj delam, že tri žulje imam...« »No prvi, kaj boste šli naprej ali ne?« »Poglej jih, poglej lenobe, stojijo in se ti ne ganejo, zaradi njih pa stoji ves transport« »Hajde, gremo!« »Ja, za vraga!« Vozači so se razburili nad prvimi, ki so iztirili in se potili, ko so vzdigovali težak vagon. »Gotovi smo!« »Dajmo!.,.« In že so zdrveli, da čimprej pripeljejo novi transport. Komandant pa nam je pripovedoval: »Ko smo začeli delati na tem terenu, je bil kolosek za nič. Vagoneti so iztirjali. Ni šlo, naj smo se še tako mučili. Pa smo zbrali prostovoljce in popravili kolosek. sedaj pa gre. Normo vsak dan presegamo.« »Ti trije pa so iz Križevec. Na sestanku so se javili, da gredo na Avtostrade, drugi dan pa so bili že pripravljeni za odhod. Delajo, da je res veselje,« nam komandant pripoveduje in kaže na trojko, ki neprestano vozi štiri samokolnice. Glasen: »Hura! Hura! Hura!« Obstali smo. »Kaj pa imajo spet?« Komandant je pohitel naprej, da vidi, kaj je pri vagonih. Tudi mi smo pospešili korak Smeh, vzkliki, oglasila se je pesem. Vprašali smo prvega brigadirja, kaj pomeni to veselje. »Pohvaljeni smo.« Obraz mu je sijal od sreče. »Komaj petkrat smo bili na delu, pa smo že pohvaljeni. Niso zaman žulji na rokah, nismo se zaman znojili.« »Hočemo postati udarna brigada!« »Hočemo!« »Hura na kubike!« Vrgli so se na delo s podvojenimi močmi. Gledali smo te mlade, zagorele ljudi, njihov elan, ki je prehajal tudi na nas. Priskočili smo jim na pomoč. Kraj nas sta delali brigadirki Ana in Vera. »Kaj Vera — pohvaljeni. Nisem si mislila, da bi v tako kratkem času dobili priznanje.« »Kaj misliš, bomo razglašeni za udarno ali ne?« »Jaz mislim, da bomo! Malo še poprimemo za delo, bolj disciplinirani bomo, pa bo šlo.« »Samo, da ne bi imeli v brigadi par teh nergačeva Domov ti pišejo, kako slabo se nam godi in s tem plašijo doma naše starše, pa tudi v brigadi niso nič boljši. Vedno imajo nekaj za pripomniti, nič jim ne ugaja...« Oster žvižg za odhod. Razmetali smo še ostalo zemljo in se pričeli poslavljati. »Tovariši, ko pridete domov, povejte našim ljudem, da nam gre dobro in da smo srečni, povejte jim, da bomo dali svoj delež k izgradnji Avtoceste, povejte jim, da ne bomo delali sramote Prekmurju.« »Pozdravite mladino vsega okraja in jim povejte naj pridejo za nami!« M. Sobota. 15. septembra 1949 »LJUDSKI GLAS Stran 3 Mladina ljutomerskega okraja živo dela v zadružnem življenju V nedeljo, dne 4. septembra se je vršila v Ljutomeru okrajna mladinska konfereca, ki ji je prisostvovalo nad 120 delegatov. Referat o delu mladinske organizacije ljutomerskega okraja je podal sekretar okrajnega komiteja mladine tov. Muhič. Mladina ljutomerskega okraja je po IV. kongresu LMS beležila lepe uspehe. Kmečka mladina, združena v zadrugah, je zaživela v gospodarski in kulturni delavnosti. Okraj ima 68 mladinskih aktivov, od tega 14 novoustanovljenih. V organizacija je vključenih 2863 mladincev in mladink. Mladinska organizacija je po kongresu opravila 30.625 prostovoljnih delovnih ur pri kapitalni izgradnji. Kmečka mladina je ustanovila mladinske aktive v zadrugah Križevci, Cven, Stročja vas in Poreci. Mladi zadružniki sodelujejo tudi v upravnih odborih zadrug in ustanavljajo mladinske brigade. Najboljši zadružni aktiv je v zadrugi Železne dveri. Gradnje Avtoceste se je udeležilo iz te zadruge 9 mladincev. V frontnih brigadah je sodelovalo 60 mladincev, 6 mladincev pa se je vpisalo v industrijsko šolo in odšlo v tovarne. Aktiv je na lažnih gradiliščih prispeval 336 prostovoljnih ur. Kulturno-umetniška skupina pa je dala 6 kulturnih prireditev. Ker je kulturno-prosvetno delo med mladino priljubljeno, so pristopili k ustanovitvi SKUD-a. Ustanovljene imajo dramske skupine, recitacijski zbor in tamburaški orkester, ideološki Študij pa je zanemarjen in nekvaliteten. Dober je tudi mladinski aktiv v zadrugi Kerenčič. Organizacijsko so se razširili za 15 članov. Zadruga Kerenčič je danes šele v razvoju, in mladina mora Često nadpovprečno delati. Kljub skrbnemu delu najdejo časa za študij, ki se vrši 14 dnevno. Priredili so prav tako predavanja o ljudski tehniki. Mladina je svoje predstavnike poslala tudi v frontne brigade in na delovne akcije. V frontnih brigadah je sodelovalo 24 mladincev. Zveznih akcij pa se je udeležilo 5 mladincev. Razgiban je tudi kmečki aktiv Vinski vrh. Zlasti v frontnih brigadah je aktiv pokazal svojo delavnost in požrtvovalnost. Delavski aktiv Tovarne usnja v Ljutomeru prekoračuje dnevne norme za 5%. Delno je mladina pričela ustanavljati proizvodne brigade, v katere pa bi morali vnesti več tekmovalnega duha. Poedinci se v teh brigadah odlikujejo, dočim celota pogosto ne dosega predvidenih norm. Kvaliteta zaostaja zaradi neuravnovešenja delovnih moči. Uprava podjetja naj v bodoče ocenjuje dela posameznikov in najboljše razglasi za udarnike. S tem se bo delovna zavest v delavnicah znatno dvignila. Mladina ljutomerskega okraja je plan udeležbe na delovnih akcijah izvršila Preko plana je poslala v tem mesecu na Avtocesto še 50 mladincev. V zabavo mladine so bili v letošnji sezoni prirejeni Številni izleti na morje in v planinska letovišča. Izletov se je udeležilo 1140 mladincev in mladink in to v Opatijo, Reko, Bled in Bohinj. V okraju je mladina prirejala kmečke mitinge s tekmovanjem koscev in žanjic. O Ljudski tehniki je govoril tov. Veselič. Klubi Ljudske tehnike že obstojajo v vseh večjih centrih okraja, Ljutomer ima avtomoto, radioamaterski in jadralni krožek. Posebno zanimanje vlada za jadralni tečaj. V Tovarni usnja Ljutomer so ustanovili strojni krožek. Avtomoto klubi že obstojajo v Križevcih in Veržeju. Delegati so sprejeli tekmovanje v čast 30. obletnice SKOJ-a; za obletnico SKOJ-a bo mladina ljutomerskega okraja ustanovila novo obdelovalno zadrugo v Godemarcih, ki bo nosila naslov 30. obletnice SKOJ-a. Aktivi bodo tekmovali še v kulturno-prosvetnem delu, fizkulturi in ideološki preobrazbi. Mladinski teden - mobilizator mladine Mladina mladinskih aktivov Murske Sobote je v tem letu pokazala že precejšnje uspehe. S pomočjo pri žetvi kmetijsko obdelovalnim zadrugam in na mestni ekonomiji, z udeležbo na sečnji lesa in na gradnji Avtoceste, Je dokazala, da se ne izogiba delu. Poleg tega pa je hotela svoje uspehe vidno prikazati, da njeno delo ni samo enostransko, in da lahko pokaže znatne uspehe tudi na kulturno prosvetnem in fizkul- turnem polju. Te uspehe pa je mladina sklenila prikazati na mladinskem tednu, ki bi se moral vršiti že koncem meseca, avgusta. Pričele so se priprave za mladinski teden. Nekateri aktivi so ne z vso vnemo vrgli na delo, bili pa so tudi takšni, ki so priprave iz tedna v teden odlašali. Ko je prišel čas, da vestno primejo za delo, pa so se morali odzvati drugi dolžnosti, tako predvsem nameščenski aktiv OLO-ja, od katerega je bilo dnevno precejšnje število mladincev odhajalo na teren. Na ta način so bile priprave za Mladinski teden onemogočene. Vaj se je udeležilo le malo mladincev, tako da se za obširni program, ki so ga imeli sestavljenega, sploh niso mogli pripraviti. So pa tudi nekateri aktivi, ki priprav za Mladinski teden sploh niso vzeli resno in to posebno v kulturno-prosvetnem delu. Edino mladinski aktiv mestnih podjetij je pripravil igro in nekaj recitacij, dočim so drugi aktivi prijavili svoje sodelovanje le pri fizkulturi. Res je, da mladina sedaj izvršuje mnoge naloge, katerih izvršitev je nujna, vendar bi se moral vsak aktiv zavedati, da je njegova dolžnost vsestransko delati. Ker priprave za Mladinski teden niso bile dosežene v takšni meri kot bi morale biti, ker je bilo vse zajeto preozko in se ni delalo na tem, da bi bil Mladinski teden mobilizator mladine za poglobljeno delo in za razširitev dela, je bil Mladinski teden preložen za en mesec. S tem Je dana mladinskim aktivom možnost, da nadoknadijo, kar so do sedaj izgubili in da se po vseh svojih možnosti z vso resnostjo pripravijo na Mladinski teden, ki bo prikazal uspehe njihovega dela dosedaj in razširil in utrdil aktive. Mladinski teden naj pomeni prikaz mladinskega dela, naj prikaže uspehe tekmovanja v čast trideseti obletnici ustanovitve SKOJ-a. Prikazati moramo, da smo mladina, ki jo je vzgajal SKOJ in da znamo prav tako požrtvovalno delati in premagovati težave, kot so jih premagovali SKOJ-evci. -dp- Mladinski vestnik II. radgonska mladinska br gada na Avtocesti Na X. sekciji avtoceste se že dvajset dni nahaja II. radgonska mladinska delovna brigada, ki šteje skupno 99 brigadirjev. Vsakodnevno dosegajo čete in brigadirji dnevne norme in jih tudi presegajo. Kulturno prosvetno delo, fizkulturo in pred vojaška vzgoja prav tako dobro napreduje, saj porabijo ves prosti čas v te namene. Da je brigada dosegla v dosedanjem delu precej lepih uspehov je dokaz to, da je pohvaljena in enkrat udarna. To je dosegla brigada v dvajsetih dneh, kar je vsekakor lep uspeh. Brigadirji pišejo o svojem delu tako: »Zavedamo se, da bomo le z vztrajnim delom dokazali, da je vse, kar govorijo o nas onstran meja, laž. Z delom, z vztrajnim delom in z vedno večjimi delovnim zmagami bomo dokazali, da smo mladina, ki se ne boji nobenih zaprek. Prav zato bomo v bodoče dosegali še večje uspehe Ko pa se vrnemo, bomo prenesli svoje znanje, ki smo si ga pridobili v brigadi, med mladino v svojem okraju. Vedno bomo stopali po pravi poti, ki nam jo je začrtala naša Partija in naš maršal Tito.« Francka V oktobru ho veliki kmečki festival v Murski Soboti Za kmečki festival, ki se bo vršil v začetku oktobra t. l. v Murski Soboti, so priprave v polnem teku, vendar še marsikatero kulturnoumetniško društvo, kakor tudi posamezni aktivi na vaseh niso poslali prijav, s kakšnimi programi bodo nastopili v tekmovanju na festivalu. Posebno pažnjo je treba obrniti na razstavo, ki bo zajela predvsem kmetijsko proizvodnjo, obenem pa tudi vso lokalno obrt. Za to razstavo je treba že sedaj izdelati take predmete, ki se bodo lahko s ponosom prikazali kot delo naših kmečkih rok. Posebno pohvalo zasluži tujka j tov. Kovačeva iz Gornjih Slavec, ki je organizirala v svoji vasi pletilno domačo obrt. volnenih predmetov in ki se že pridno pripravlja na to razstavo. Tudi tekma z dožnjeka je napovedane, vendar po dosedanjih poročilih je le malo odziva, četudi je dožnjek prekmurski narodni običaj. Tudi naši lončarji, ki izdelujejo krasne predmete in so jih večkrat z uspehom izlagali po naših centralnih mestih, kaže jo malo razumevanja za to domačo razstavo. Ponovno pozivamo vse one, ki mislijo razstavljati, ali kakor si bodi tekmovati, oziroma sodelovati pri tem festivalu, naj pošljejo čim prej prijave z navedbo programa, oziroma predmetov, ki bi jih želeli razstaviti, na okrajni komitet v Murski Soboti, agitprop, oddelek. K tekmovanju za kmečki festival se prijavljajo posamezna kulturno-izobraževalna društva z lepimi programi, vendar prijave še niso zadovoljive, ker kljub večkratnim pozivom nekatera društva še niso javila svojega programa, po sedaj se je najbolj izkazalo društvo v Gor. Lendavi, ki bo poleg gledališke družine tekmovalo še s pevskim zborom, plesno skupino in raznimi solisti. Ravno tako je prijavilo društvo v Beltincih, da bo v vseh panogah sodelovalo s 55 člani. Pomanjkljive pa so prijave rasnih aktivov iz posameznih vasi, kjer še obstojajo društva, kakor tudi prijave posameznikov. Smisel tekmovanja je ravno v odkrivanju mladih talentov, katere bi se potem izpopolnjevalo, da lahko dosežejo umetniško višino. Vsi, ki čutijo količkaj veselja, naj se prijavijo za tekmovanje v kateri si bodi panogi, ker s skrbno pripravo lahko dobijo lepe nagrade. Festival bi se predvidoma začel 9. oktobra in bi trajal do 16. oktobra. Približen razpored prireditev bi bil sledeči: Na predvečer, dne 8. oktobra, bi vse gledališke družine, ki se prijavijo za tekmovanje, imele prireditve v svoji domači vasi pod parolo: »Mi igramo in vzgajamo«. Na te prireditve bi bile poslane ocenjevalne komisije, ki bi nastope ocenile v domači vasi. V nedeljo, 9. oktobra, bi bila otvoritev razstave in ocenjevanje dožnjekov, katere je treba poslati na razstavo. Po otvoritvi razstave bi bile prireditve ob zaključku gasilskega tedna in fizkulturno prireditve. Zvečer bi bil nastop domače gledališke družine. V ponedeljek, 10. oktobra popoldne, bi bilo tekmovanje, t. j. ocenjevanje vseh pevskih zborov, ne glede na sestav in organizacijo (tudi pionirskih). Zvečer bi bil koncert z onimi točkami, ki bi bile najboljše ocenjene. V torek, 11. oktobra, je ocenjevanje folklornih in plesnih skupin ter godb. Folklorne skupine so lahko tudi pionirske. Godbe pa vse, ne oziraje se na instrumente, in sicer od treh muzikantov naprej vse do orkestra. Zvečer bi sledil zopet koncert najboljših godb in nastopi najboljših folklornih in plesnih skupin. V sredo, 12. oktobra zvečer bi gostovala v Murski Soboti gledališka skupina s podeželja, ki bo pri ocenitvi dosegla največ točk. V četrtek, 13. oktobra popoldne bi bilo ocenjevanje harmonikarjev, solo-pevcev, recitatorjev in godbenikov-solistov, brez ozira na instrument. Zvečer nastop. V petek, 14. oktobra popoldne je ocenjevanje pevskih skupin »fantje — dekleta na vasi«, pevskih duetov in kvartetov. Zvečer zopet javni koncert najboljše ocenjenih. V soboto, 15. oktobra, bi gostovala v Murski Soboti gledališka družina enega naših centralnih gledališč. V nedeljo, 16. oktobra, je zaključni dan festivalnega tekmovanja. Predpoldne bi se vršila velika povorka z raznimi prikazi. Po povorki veliko zborovanje v parku ali pri fizkulturnem domu, kjer bi po govorih naših vodilnih mož in raznih zastopstev, ki bodo povabljena na festival, bili razglašeni rezultati tekmovanja in prikazani (razen gledaliških družin) nastopi skupin vseh panog, ki so v tekmovanju zasedle prva mesta. Popoldne bi se vršilo ljudsko rajanje na prostem, zvečer pa po možnosti ponovitev gostovanja gledališča, ali pa nastop druge najboljše ocenjene gledališke družine v tekmovanju. Program festivala je zelo obširen in nudi široke možnosti tekmovanja tudi posameznikom in manjšim skupinam. Prijave za tekmovanje sprejema pripravljalni odbor za »Kmečki festival« na okrajnem komiteju KPS v Murski Soboti. Iz življenja in dela sindikatov Okrajni svet Murska Sobota napoveduje tekmovanje Delovni kolektivi murskosoboškega okraja v svojem požrtvovalnem delti dosegajo zadovoljive uspehe. Da bi to delo in vzpodbuda žela zadovoljstvo, obenem pa tudi bilo za vzpodbudo še drugim kolektivom — napoveduje v zvezi z volitvami za oblastni odbor sindikatov OS tekmovanje OS Ljutomer, Gor. Radgona in Dol. Lendava v sledečih točkah: 1. Kateri OS bo najbolj učvrstil sindikalno podružnico. 2. Kateri OS bo nudil največ pomoči tudi podružnici pri izvajanju planskih nalog in učvrstitvi delovne discipline. 3. Kateri OS bo nudil Kmetijsko obdelovalnim zadrugam največ pomoči na strokovnem in političnem polju ter delovnih akcijah. 4. Kateri OS bo zajel v odstotkih največ članov za udarniško delo v kapitalni izgradnji in nudil največjo pomoč pri mobilizaciji nove delovne sile. 5. Kateri OS bo s kontrolo Ljudskih inšpekcij iz podružnice odpravil največ pomanjkljivosti. 6. Kateri OS bo v % največ članov vključil za hranilne blagajne in v tem dosegel najvišja povprečja v vplačilu. 7. Kateri OS bo vključil največ članov v telovadna športna društva in SKUD. 8. Kateri OS bo dosegel največ uspehov na kulturno-prosvetnem polju. 9. Kateri OS bo dosegel v odst., da bodo podružnice svoje sprejete obveze prekoračile. 10. Kateri OS bo v tekočih nalogah dosegel najboljše rezultate in dajal redno poročila na Oblastni odbor sindikatov v Mariboru. Tekmovanje traja od 1. septembra 1949 do 23. oktobra 1949, to je do dneva volitev Oblastnega odbora sindikatov. Okrajni svet poziva slehernega člana sindikata, da po svoji možnosti prispeva vse, da bo tekmovanje dostojen in borben odgovor na vse napade na naše vodstvo in delovne ljudi. V Podgradju so tekmovali Nedeljsko popoldne. Na državnem posestvu v Podgradju je danes živahno. Tekmovanje koscev in grabljic, ki ga je organiziral Okrajni komite LMS v Ljutomeru, je privabilo množico ljudi. Kosci in grabljice, ki si ogledujejo travnik, kjer bodo pokazali svojo moč in hitrost, so v živahnem pogovoru. »Danes se bova spet pošteno pomerila,« ogovori France Lojzeta, ki poskuša ostrino kose. »Ne bom ti popustil.« »To bova Še videla,« se smeje Lojze. »Nikar preveč ne upaj, saj veš, da je ,Kočevarje težko premagati.« »Zadnjič si me res posekal, toda upam, da me danes ne boš.« Podvihal si je rokave, kakor bi hotel reči: Glej, kakšne mišice imam. Kdo si upa z menoj tekmovati? Sonce vroče pripeka. Kose se svetlikajo na ramenih fantov, ki nestrpno pričakujejo, da se bodo zagrizli v dozorelo travo, ki drhti v rahlem vetru. Vsak kosec bo potegnil iz vrečice listek, na katerem bo napisana številka njegove »parcele«, ki jo bo kosil. Najboljši kosci in grabljice bodo primemo nagrajeni z denarnimi knjižnimi in drugimi nagradami. Obenem pa bo to današnje tekmovanje tudi najboljši odgovor vsem klevetnikom naše domovine, ki govorijo, da nismo zmožni zgraditi socializma v naši zemlji. Kosci vlečejo listke in odhajajo vsak na svoj prostor. Nekateri kar ne morejo mirovati. France je kar zarezal prvo plast. »Ne gremo se tako, Franč,« mu kriči sosed. »Malo si ohladi kri. Vsi bomo naenkrat začeli.« »Samo poskušam, če je zadosti ostra,« se opravičuje in obriše koso. Tovariš upravnik na drugem koncu travnika gleda na uro. V rokah ima zastavico. Vse oči so uprte vanj. Ko bo zamahnil, bodo pričeli. »Začni!« Fantje se zaženejo v travnik. Kose pojo pesem dela, plastovi naglo rastejo Kateri bo najboljši? Franc prednjači. Od časa do časa se ozre po tovariših, če mu ni ka- teri prenevaren. Lojze je takoj nekoliko plasti za njim. »Lojze, hiti! Fekonja te misli prekositi,« vzpodbujajo gledalci Lojzeta. »Glej, kako hiti!« »Naj le hiti,« jim odvrne. »Se bo že utrudil.« Lojze reže enakomerno. Nič ne hiti. Njegov stil je najlepši. Fekonja počasi popušča. Nagla košnja ga je že utrudila. Lojze ga počasi doide in prehiti. Zadnje plasti padajo. Lojze je prvi. Z obraza mu lije znoj, srajca mu je vsa premočena. Toda nič ne mara zato. Se nekaj zamahov in končal bo. Še močneje zamahne s koso. Končal Je. Gledalci mu stokajo roko. Ozre se po tovariših. Fekonja je precej zaostal. Drugi bo končal Matija, potem Peter. Kosci odlagajo drug za drugim kose in si brišejo znojne obraze. Sedaj bodo pričele grabljice, ki že stojijo pripravljene. Njihovo delo bo lažje, ne zahteva toliko naporov. Začele so. Gledalci jim pazljivo sledijo. Marica hiti, kakor bi se igrala. Plastovi pred njo naglo izginjajo. Dosegla bo prvo mesto. Za drugo mesto se borita Slavica in Marta. Skoraj istočasno sta končali, toda Slavičino delo je boljše. Komisija ji prisodi prednost. Tekmovalci sprejemajo nagrade. Tovariš Jože jih kliče po imenu: Juranovič Lojze, Vrbančič Matija, Tomažič, Miholič, Potočnik... Žarečih obrazov prihajajo na oder. Pokazali so, da se tudi oni borijo za plan, za lepšo in srečnejšo bodočnost. »Kako je bilo vse nekdaj drugače,« se oglasi star možakar. »Nihče bi ne hotel priti prostovoljno kosit, danes pa kar tekmujejo. Novo življenje se prebuja!« Godba zaigra, prvi pari se zavrtijo. Dan je treba veselo zaključiti. -Po- Uči in navajaj vsakogar k varčevanju! Tudi to je tvoja dolžnost. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 15. septembra 1949 Naši bralci pišejo Več reda in uvidevnosti . . . O neredu in o gužvah pred trgovinami in drugje je bilo že večkrat pisano, toda le malo se pozna od tega. Kljub temu, da se včasih naredi red, se ljudje zopet navadijo s časom na nered. Verjetno je za to kriv odgovorni organ pri podjetju ali ustanovi. Tak primer je dnevno pred Mleko-prometom, pred katerim se zbirajo že v zgodnjih jutranjih urah ali bolje rečeno v poznih nočnih urah žene in možje, ki čakajo po štiri ure na »sirutko«. Tu seveda ne gre za to. zakaj prihajajo, ampak gre za to, zakaj dvigajo nepotreben hrup, kar seveda ni v skladu z uredbo o kaljenju nočnega miru. Včasih je bilo tako, da se je dovoljevalo postajanje in čakanje pred Mlekoprometom le od pete ure naprej. Zakaj se je to ukinilo in se dovoljuje zbiranje že ob dveh in še prej zjutraj, najbrž nikomur ni jasno, predvsem pa ne bližnjim stanovalcem, ki vsled kričanja čakajočih nimajo nočnega miru. Predvsem nerazumljivo pa je, kako morejo poedinci biti tako neuvidevni in govoriti: »Kaj mene brigajo drugi! Če jaz ne spim. naj ne spijo tudi oni«. Zaželjeno bi bilo, da uprava Mlekoprometa ali kdo nekaj pokrene po tem vprašanju, da ne bo vsako jutro pred Mlekoprometom sejma. ik. Vabilo V nedeljo, dne 18. septembra t.l. se bo vršil III. redni občni zbor Turističnega društva Slovenije, podružnica Murska Sobota v Mestni gostilni Zvezda (v bivši gostilni Varga), in sicer točno ob 10. uri dopoldne. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor pol ure kasneje v istih prostorih z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi članov. Dnevni red: 1. otvoritev; 2. izvolitev dveh zapisnikarjev; 3. poročilo upravnega in nadzornega odbora; 4. poročilo nadzornega odbora; 5. volitev novega odbora: upravnega in nadzornega; 6. organizacija in prijave izleta na Zagrebški velesejem; 7. slučajnosti. Prosimo, da vse svoje Člane obvestite, o tem našem občnem zboru ter poagitirati, da se ga po možnosti vsi člani udeležijo. Razpravljalo se bo o vseh problemih podružnice TDS. Pospešimo in propagirajmo turizem! Dijaka iščeta stanovanje (prazno sobo) v bližini gimnazije ali v središču mesta. Ponudbe je poslati na upravo »Ljudskega glasu« pod: »Dobra dijaka«. Večji pridelek oljaric - zagotavlja boljšo preskrbo z maščobami Industrijske rastline, predvsem pa oljarice, so za našo današnjo produkcijo izredne važnosti. Veliko pomanjkanje goriva in maziva občutimo vsak dan. Posebno pa smo ga občutili sedaj ob času žetetve, oziroma mlačve, ko marsikateri stroj in še danes marsikateri mlin ni v obratu prav zaradi pomanjkanja olja. Če pomislimo na to, da bi lahko doma pridelali dovolj olja, če bi kmetovalci posvetili gojenju, predvsem pa odkupu oljaric več pažnje, marsikateri ne bi godrnjal, saj je krivda za to pomanjkanje pri nas samih. V času, ko ne moremo in ne sinemo pričakovati pomoči od nikoder, ko smo popolnoma navezani na lastne sile, je potrebno resno pomisliti tudi na to, da si zagotovimo zadostne količine tako jedilnega kakor industrijskega olja, to se pravi, da posadimo zadostno količino oljaric, oziroma, da odkupimo vsa semena, ki vsebujejo olje, da ne bo propadel niti gram te naše zelo potrebne surovine. V setvenem planu, ki se prav sedaj sprejema, je treba v prvi vrsti upoštevati ravno oljarice, predvsem pa setev oljne repice, do katere v marsikaterem kraju ne kažejo dovolj razumevanja. Tudi sedaj se nahaja v okraju velika množina semen, katera služijo za krmo prašičem in perutnini, namesto, da bi se odprodale in tako vsaj deloma pokrile veliko potrebo po industrijskem in jedilnem olju. Ljudska oblast nudi pri odkupu oljaric velike ugodnosti, tako da je res groba malomarnost vseh odkupnih organov, če ne zastavijo vse sile, da odkupijo čim več teh semen, na drugi strani po sabotažno dejanje vsakega takega posestnika, ki rajši pokrmi to dragoceno surovino živini, kakor pa, da bi z njo podpri našo razvijajočo se industrijo. Odkup oljaric in industrijskih rastlin se vrši na prostovoljni bazi, vendar mora vsak pošten državljan imeti toliko zavesti, da smatra prodajo teh stvari kot svojo obvezno dolžnost in svoj doprinos h gradnji industrije, h gradnji petletke — h gradnji socializma pri nas. Odkup industrijskih , rastlin in oljaric se vrši pod sledečimi pogoji: za 100 kg oljnih semen prejme pridelovalec: za seme oljne repice 680 din, 8 kg olja in 15 kg pogače; za seme neluščene sončnice 430 din, 5.5 kg olja in 15 kg pogače; za seme neluščene bučnice 750 din, 5.5 kg olja in 15 kg pogače; za seme luščene bučnice 1200 din, 8 kg olja in 15 kg pogače; za seme bučnice golice 1000 din, 7 kg olja in 15 kg pogače; za laneno seme 1000 din, 2 kg olja in 15 kg pogače; za makovo seme 830 din, 2 kg olja in 15 kg pogače; za konopljino seme 600 din, 2 kg olja in 15 kg pogače. Vsa ta prodaja se računa kot prodaja po vezanjih cenah in dobi kmetovalec za odgovarjajoče zneske tudi bone za nakup predmetov po vezani ceni. Bone lahko dobi do višine 8 tisoč din brez ozira na posestniško skupino, oziroma kategorijo. V slučaju pa, da hoče kmetovalec to seme zamenjati za olje, ne pa prodati, pa prejme sledeče količine bučnega olja ne glede na seme, katero odda: za 100 kg neluščene sončnice 10 kg olja, za 100 kg neluščene bučnice 14 kilogramov olja; za 100 kg luščene bučnice 21.50 kg olja; za 100 kg bučnice golice 18 kg olja. Za vse te odkupe, oziroma zamenjave je že pripravljeno od je odlične kvalitete, zato je treba z odkupom pohiteti ter čim prej oddati vsa ta semena, naj ne ostane neizkoriščena niti malenkonst teh tako važnih surovin. Pridelovalci, ki imajo predpisano po setvenem platnu setev oljaric za leto 1950, pa naj že sedaj kontrahirajo, to se pravi sklenejo pogodbe pri svojih KZ-jih za površine, ki so jih posejali, ker lahko za iste takoj dobijo umetna gnojila, ne da bi jim bilo potrebno iste plačati po vezani ceni, torej dati za nje tudi bone. Ob takih ugodnih pogojih je državljanska zavest vsakega poštenega kmeta, da čimprej odda vsa oljna semena, ki jih poseduje, oziroma, da v bodoče zaseje čim večje površine z industrijskimi rastlinami, ker s tem pomaga graditi socializem in izvrševati petletiko. Stroj naj nadomesti delovno silo (Nadaljevanje) Po vsem tem razpravljanju nam preostaja še praktično in časovno zelo aktualno vprašanje, kaj moramo v tem času storiti, da bomo z razpoložljivimi sredstvi in z že danimi pogoji razširili mehanizacijo in prihranili dragoceno delovno silo. Predvsem je dolžnost vseh zadružnikov in kmetijskih delavcev na državnih posestvih da razpoložljive stroje pravilno in popolnoma izkoristijo. Če bi izkoristili vsaj vse uporabne stroje na socialističnem in privatnem sektorju, bi ne bilo povpraševanja po delovni sili, nasprotno, ta bi se še iz kmetijskega sektorja sprostila za druge panoge go- spodarstva. V dokaz navedimo samo primer o slabi izkoriščenosti sejalnic. V Sloveniji je okrog 1500 sejalnic, za žito. Če bi te popolnoma izkoristili v spomladanski, poletni in jesenski setvi s predpostavko, da so vse uporabne, bi posejali v dnev h, ko traja setev, ca. 150.000 ha. Pri setvi s sejalnico prihranimo okrog 20% na količini semena. Po teh ugotovitvah bi z vsemi sejalnicami pr hranili okrog 4000 ton semena. Tako bi bilo. če bi sejalnice pravilno in popolnoma izkoriščali. Dejstva n statistike pa povedo drugače. Sejalniki privatnega sektorja so izkoriščeni le 10 do 15odstotno, socialističnega sektorja pa 60odstotno. To je drastičen primer anomalije v eksploataciji kmetijskih strojev, ki ima svoje izvore v individualnem izkoriščanju strojev. Delni, vzrok slabe izkoriščenosti kmetijskih strojev je tudi nepoučenost o pravilnem ravnanju z njimi. Takih primerov bi lahko navedli tudi za nekatere druge stroje, čeprav v mani značilni primerjavi. Zato je neupravičeno trditi o pomanjkanju strojev v kmetijstvu toliko časa. dokler obstoječih ne bomo dovolj izkoristili. Vprašamo se. kako naj pri mehanizaciji kmetijstva sodeluje kmetijska tehnika. V kmetijskem strojništvu se večkrat pojavijo nove, sicer primitivne, vendar zelo praktične stvari s strani samih traktoristov in delavcev v delavnicah. Vse. še tako na videz majhne, novatorske iznajdbe je treba takoj registrirati, jih praktično preizkusiti in če se pokažejo res uporabne, jih tudi praktično okoristiti. To je osnovno delo ljudske tehnike. Navajamo samo primer, da je traktorist sam dal praktično zamisel kako naj se preuredi montažna kosa nemškega traktorja, da bosta uporabna na traktorju Allis Chalmersu, ki takih kosov nima. To zamisel sta skupno z brigadirjem uresničila s tem, da sta napravila lesen priključek, ki je sicer železen, in košnja z Allis Chalmersem se je obnesla. Stvar pa ni dobila splošne uporabe — ostalo je samo pri po zkusu — vsled nezadostnega zanimanja s strani tovarišev, ki bi se ravno pri tem primeru morali pokazati kot sodelavci ljudske tehnike in zadevo pospešiti. Tudi delavnice za popravilo kmetijskih strojev bi morale svoja praktična izkustva in nove metode dela prenašati na druge. To pa danes vse premalo opažamo, čeprav je tudi to ena glavnih nalog ljudske tehnike. Bodoče udejstvovanje vseh, ki sodelujejo pri mehanizaciji in k: delajo s kmetijskimi stroji, naj bo v tem, da na polju traktorizacije vse razpoložljive stroje dobro izkoristijo in kompleksnost del razširijo tudi na mehanizacijo kmetijskih obratov ter da skrbijo, da bo mehanizacija dobila tud: odraz ljudske tehnike. (Konec) Fizkultura SOBOTA : KLADIV AR 3:2 (1:1) . V nedeljo je bila pokalna tekma med moštvom Sobote in Kladivarja, ki se je končala z rezultatom 3:2 v korist domačega moštva. Moštvo Sobote bi prav lahko z večjo pazljivostjo doseglo še več golov, toda zaradi nepodajanja žoge in netočnega streljanja na gol ni bilo vidnejšega rezultata. Čeprav je moštvo Sobote imelo več koristi od igre, bi končno lahko igro izgubilo. Tu so se videle napake domačega moštva. Po večkratnem neuspelem streljanju je vendar napadalna vrsta Sobote dala po Vertariču vodilni gol. V vodstvu 1 :0 za Soboto je moštvu Kladivarja uspelo priti do domačinov in po desni zvezi zabilo gol. tako, da se je prvi polčas končal z rezultatom 1:1 Takoj v začetku drugega polčasa je moštvo Kladivarja dalo svoj poslednji gol in tako prišlo v vodstvo 2:1. Nekoliko minut pozneje je domače moštvo po kombinaciji Norčič I. — Vertarič izenačilo. Ker je domače moštvo startno ogražalo vrata Kladivarja se je pričakovalo, da se bo igra končala v korist domačega moštva. Končno je napadalna vrsta po Fujsu dala odločalni gol in tako je moštvo Sobote zasluženo zmagalo z rezultatom 3 : 2. Najbolj so se odlikovali Norčič I., Zelko in Klepec. SOBOTA (mlad.) : POBREŽJE (mlad.) 3:1 (2:1) V predtekmi sta se srečali mladinski moštvi Sobota in Pobrežje, ki sta igrali kvalifikacijsko nogometno tekmo za vstop v mladinsko ligo. Potek tekme je bil živahen in mladina Sobote je bila v rahli premoči. Pri domačem moštvu se je odlikovala obramba. Napadalna vrsta je imela večkrat priložnost, toda ni je znala izkoristiti v svoj prid. Gole za Soboto so dali Stopar, Šoštarec in Sečko II. Jesensko konjske dirke na Cvenu Minulo nedeljo so bile jesenske konjske dirke na Cvenu, ob ogromni udeležbi gledalcev pri krasnem jesenskem vremenu. Delovno ljudstvo in sindikati iz raznih krajev republike Slovenije in Hrvatske so bili med gledalci, med katerimi so bili navzoči predstavniki oblasti iz Ministrstva za kmetijstvo, iz Oblastnega odbora iz Maribora, od Zveze za konjski šport iz Ljubljane, od Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer in zastopniki delovnega ljudstva iz raznih tovarn in sindikatov. Prvič so na dirkališču Cven zabobneli zvočniki, katere je postavila radioamaterska uprava iz Maribora. S tem je bila mnogo boljša tehnična stran izvedbe startov in razglasitev posameznih rezultatov. Možnost za to nam je dala ljudska oblast in delovno ljudstvo, ki z veseljem gradi socializem Titove Jugoslavije. Pri Šotorih je bila zaradi velike vročine in žeje silna gneča, zato priporočamo prireditvenemu odboru, da postavi ob takih velikih prireditvah več šotorov, da bodo vsi gledalci postreženi, in dobili jedačo in pijačo. Seveda odbor ni računal s tako veliko udeležbo. Zaradi pomanjkljive organizacije pri šotorih in blagajnah je upravičeno le toliko, da je pač’ dirkališče 5 km oddaljeno od Ljutomera, zato je nujno, da OLO Ljutomer pomaga pospešiti dograditev že novo osnovnega dirkališča in športnega prostora tik Ljutomera, kjer bo možna popolna organizacija takih tekem. Ravno tako je bil prevoz gledalcev na dirkališče in nazaj pomanjkljiv, zato bo treba v bodoče organizirati več avtobusov za prevoz. Najvažnejši rezultati teh dirk: Prijavljenih je bilo 38 kasaških in 18 jahalnih konj. Startali so po večini državni in zadružni konji. V dirki Ministrstva za kmetijstvo je zmagala Pristojna iz Maribora s časom 1.37, kot druga Elba iz Križevec s časom 1.39, kot tretja Dorkica iz Bunčan s časom 1.39, kot četrta Ljuba iz Logarovec s časom 1.37. | V dirki »Partizan« je zmagala Proja iz Bunčan s časom 1.44, kot druga Darika iz Babinec s časom 1.52, kot tretja Fileja iz Bučečovec s časom 2.02. kot četrti Tolmun iz Bunčan s časom 2.02. V tej dirki so dirkali samo dvoletni konji. V dirki »Maribor« je zmagala Lijana iz Babinec, od Misleta Jožeta s časom 1.43, kot druga Vilenka iz Lukavec s časom 1.43, kot tretji Finjeton iz Ljutomera s časom 1.41. kot četrta Slavna iz Bunčan s časom 1.48 V jahalni dirki Borci za fizkulturni znak« je zmagala Zora iz Maribora, jahač Pečovnik Alfonz s časom 1.18, kot drugi Joni iz Maribora s časom 1.19, kot tretji Muki iz Zagreba, jahačica Klašnja Milena s časom 1.20. kot četrti Biber iz Murske Sobote s časom 1.22. V jahalni dirki »Pionir« je zmagal Črnko iz Sv. Lenarta, jahač Filipič Boris s časom 1.20, kot druga Gidra iz Bratonc s časom 1 26, kot tretji Bubi iz Bratonc s časom 1.27. kot četrti Trubin. iz Bratonc s Časom 1.29 V dirki »Tolažilni handikap« je zmagala Mara iz Sp. Krapja. vozač Novak Franč, s časom 1.50. kot druga Selka iz Rogoze pri Mariboru s časom 1.50. kot tretja Vilenka iz Lukavec s Časom 1,51, kot četrta Dobrota iz Stare nove vasi s časom 1.57. V preponski galopski dirki »Jugoslovanska armada« je zmagal Pubi iz Zagreba, jahač podpolkovnik Stefanovič Predrag s časom 1.23, kot druga Vera iz Zagreba s časom 1.24, kot tretja Lila iz Zagreba s časom 1.25, kot četrti Kosmaj iz Zagreba s časom 1.27. V dvovprežni dirki »Obdelovalna za- druga« sta zmagala Pali Udri iz Lukavec in Pristojna iz Maribora s časom 1.43, kot drugi par Lorin iz Maribora in Elba iz Križevec s časom 1.51, kot tretji par Vera in Vila iz Turnišča pri Ptuju s časom 1.53, kot četrti par Volna iz Šalinec in Ljuba iz Logarovec, kot peti par Vinjeton iz Ljutomera in Primi iz Bunčan in kot zadnji par Lelija in Vilenka iz Lukavec. V. P. Zgodba o prašičih in oddaji Na dvorišču pod košatim drevjem ima sejo KLO Vroče nedeljsko poldne je. Kdo bo sedel v zakajeni krajevni pisarni?! Košati vrt Janoš bačija je tako vabljiv, da so odborniki raje polegli v senco in tam razpravljajo o svojih težavah. Danes jih je obiskal celo aktivist z okraja, zato je zadeva gotovo važna. Janoš bači sedi na vragu hiše, od daleč opazuje sejo in se nalahko smehlja vod brke. Dobro ve, da razpravljajo o oddaji prašičev; ker pa je on v drugi skupini, ga to ne zanima, saj mu ne morejo predpisati oddaje. »Plan je veliko previsok,« zatrjujejo, odborniki. »Imamo le pet ali šest ljudi, katere lahko obremenimo za oddajo, ostali so sami mali kmetje, kaj si pa potem moreš?« Odborniki škilijo na aktivista, češ: »Zdaj pa vidiš.« Aktivist škili na nje in si misli svoje. Janoš, bači pa škili na vse skupaj in se potihoma muza. »No, Janoš bači, pridite tudi vi malo bliže,« ga pokliče aktivist. »Koliko zemlje na imate vi?« Janoš bači obstoji mežikaje pred odborom. si z ustnikom pipe popravlja brke in se smehlja. »Nekaj čez tri hektare je menda vsega skupaj« »Koliko svinj pa vi redite?« vprašuje dalje aktivist. Janoš bači se počehlja po tilniku, poškili proti predsedniku in tajniku ter menca v zadregi: »To bolj ženske znajo, ki okrog njih delajo. Jaz sem bolj malo doma.« . »On je zidar, pa je večinoma okrog,« mu takoj pomaga odbornik. »Je bolj malo doma.« »Pri katerem podjetju pa delate?« je dalje radoveden aktivist »Zdaj delam doma, ker sem nekam betežen; doma na polju.« »Torej sedaj stalno doma delate? Pa ne veste, koliko svinj redite?« Janoš bači si s predpasnikom briše vrat in usta pod brki. Izgleda, da mu je postalo jako vroče. V zadregi stopica z noge na nogo in s pogledom išče pomoč pri odbornikih. »Saj veste, da se s tem bolj ženske bavijo; jaz se za to tako ne zanimam. Imam pač druge posle.« Jezno miga z brki in sovražno strelja z očmi proti aktivistu, ki se smehlja. »Veste kaj, Janoš bači! Pojdiva pa jih preštejva, da boste tudi vi vedeli, ker vas bo mogoče sram, če vas kdo od sosedov vpraša, pa mu ne boste znali odgovoriti.« Janoš bači počasi krevsa za aktivistom in godrnja v brke. Najmanj, kar zeli aktivista, je to, da bi bil par metrov pod zemljo, ali v hudičevih krempljih. Roke se mu močno tresejo, ko odpira svinjak in zapah nikakor noče ven. »Oho,« pravi aktivist, ko pregledata svinjake, »to je pa res skoro težko prešteti.« V svinjakih puha sedem debelih prašičev, ki tehtajo 70 do 100 kg zraven pa krulita še dva majhna prašička »No, koliko od tega boste zaklali doma, Janoš bači?« se smehlja aktivist. »Dva.« odgovori mrko stari. »Recimo, da boste tri. Zakaj si ne bi privoščili mesa in ne jedli mastno. Ne. Janoš bači? Enega boste pustili za pleme, to so štirje Kaj pa boste z ostalimi?« »Hja, prodali jih bomo!« težko vzdihne Janoš bači in hudo pogleda. »Kaj pa hi vraga z n njimi« Pljune daleč na ognjišče in v mislih pošlje še enkrat aktivista k vragu. Aktivist se vrne k odbornikom. »Kaj mislite, če bi sedaj takole šli pogledat v vse hleve in svinjake po vasi in potem primerjali najdene prašičke s tistimi, ki jih imate Vi na KLO popisane? Se vam ne zdi, da bi samo z zatajenimi dosegli celotni plan?« Odborniki v zadregi zmigujejo z rameni, vendar se Še znajdejo. »To so vendar mali kmetje, takorekoč naši ljudje, tem vendar ne moremo predpisovati oddaje.« »Vsi so naši ljudje, dokler živijo in delajo pošteno.« odgovarja aktivist. »Čim pa skrivajo in tajijo svoje dohodke samo zato, ker jih ne privoščijo svojim sotovarišem, oziroma zato, da za te iztisnejo čim več — torej špekulirajo, takrat pa niso več naši takrat so naši in svoji sovražniki. Tako je Janoš bači,« se obrne aktivist k staremu, »sedal pa kakor hočete. Če pošteno, ste naš. če pa po špekulaciji, tokrat se vam bodo pa drugič še bolj tresli brki,« se mu zasmeje aktivist, ki se obrne še enkrat do odbornikov: »Če natančno in dobro premislite, boste videli, da plan ni previsok, če bodo ljudje pošteni Kateri pa nočejo biti posteni, pa jih vi naučite poštenja, saj ste ljudska oblast.« Aktivist je odšel Ostali so gledali za njim in si mislili svoje. Napravili bodo tudi po svoje. Kdor ie pošten — pošteno. Kdor pa špekulant pa temu primerno. Ta dogodek, ki sem ga opisal, se je v resnici zgodil in sicer avgusta meseca leta 1949 v vasi Bodonci Marsikje so slični primeri in če jih ne spregledamo, ne bo nikjer plan odkupa previsok P Preskrba OLO pov. za trgovino in preskrbo M. Sobota obvešča vse potrošnike, kateri imajo pravico do garantirane preskrbe, da si lahko nabavijo na živilske nakaznice za mesec september sledeče artikle garantirane preskrbe: Moko prejmejo potrošniki na vse kategorije v višini zveznega obroka, in sicer v razmerju 80% enotne in 20% ržene moke. Pšenični zdrob se deli na sledeče kategorije: D-l na odrezek »pšenični zdrob« 1000 gr; D-2 na odrezek »pšenični zdrob« 900 gr; Riž se deli na sledeče kategorije: D-1 na odrezek rep. dop. preskrbe štev. 3 »sept.« 350 gr; D-2 in D-3 na odrezek rep. dop. preskrbe štev. 3 »sept.« 300 gr Prosena kaša se deli na sledeče kategorije: D-l na odrezek rep. dop. preskrbe štev. 2 »sept.« 400 gr; D-2 na odrezek rep. dop. preskrbe štev. 2 »sept.« 500 gr. Delitev ostalih artiklov za mesec september bomo naknadno razpisali. Poverjeništvo za trg. in preskrbo OBVESTILO Da se omogoči redno izhajanje našega lista Še v naprej, naprošamo naročnike, naj čim prej poravnajo naročnino za vse mesece nazaj do 1. oktobra in obenem plačajo naročnino za zadnje četrtletje v naprej. Opozarjamo vse, ki nameravajo naročiti »Ljudski glas«, da je z naročilom poslati tudi predplačilo za četrtletje v naprej. Vsem. ki ne plačajo naročnine do 1. oktobra, smo primorani pošiljanje časopisa ustaviti Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Širec. Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.