Kiro Gligorov
Težnje po stabilizaciji
Ob koncu tretjega trimesečja Je že mogoče dati precej točno oceno gibanja gospodarstva letos, zlasti pa oceno njegovih glavnih teženj. Po visokem vzponu indu-strijske proizvodnje v avgustu (indeks 114 v odnbsu na povpreč-no mesetno proizvodnjo v letu 1955) je v osmih mesecih splošni indeks porastel za TVo v primer-javi z istim obdobjem lani. Ce upoštevamo, da v preostalih šti-rih mesecih lahko pričakujemo nadaljnji porast proizvodnje, te-daj lahko rečemo, da bomo sko-raj dosegli planirani obseg pro-izvodnje lC/o. Tako je poravnan zastoj, ki je nastal y prvih štirih mesecih.
Dosti bolj jasno pa je stanje v pogledu kmetijske proizvodnje. Kmetijska proizvodnja je letos v celoti za okrog lOVe nižja od lan-ske. To pa je tista okoliščina, kl bo v procesu stabilizacije trga negativno vplivala na uredttev trga in gospodarstva v celoti.
Zaradi takega gibanja proiz-vodnje v dveh najvažnejših go-spodarskih področjih bo skupni družbeiv! pr.oizvod in narodni do-hodek ostal skoraj na isti stopnji Ikakor lani, medtem ko bo na-ciona!n.i dohodak na posamez-nega prebivalca nekaj nižjl ka-kor larai.
Ce pa upoštevamo. da so ne glede na zastoj v porastu narod-ncga dohodka nastale zaloge, da se je izvoz precej poveCal, da gredo nekatere vrste blaga težko v prodajo, tedaj se postavlja vprašanje, do kakšnih sprememb je prišlo v razdelitvi narodnega dohodka in kakšen je njihov po-meo?
V razdelitvi narodnega dohod-ka imamo dve najvažnejši spre-membi. Prvič, obseg investicij se je zmanjLal, s čimer se je del teh sredstev osvobodil za druge oblike potrošnje. Skupne investi-cije iz domačih sredstev bodo za okrog 35 milijard manjše kakor lani. Druga sprememba pa je zmanjšanie potrošnje na vasi zaradi zmanjšanega obsega pro-izvodnje v kmetijstvu, zmanjša-nih dohodkov iz gradbeništva, kakor tudi zaradi povečanih davkov in taks. Medtem ko je za zadnja leta bilo značilno stalno večanje potrošnje na vasi, pa se je letos kljub določenemu dvigu cen kmetijskih pridelkov (za okrog 6"!o v odnosu na povpreč-ne cene lani), potrošnja na vasi zmanjšala. Hkrati pa je v me-stih potrošnja delavcev in na-mežčencev ostala na isti višini. Tudi druge oblike potrošnje, z!a-sti proračunska so ostale na isti višini kakor lani, ali pa so se le malo povečale.
ZapGsIenost se je zaradi zmanj-Sanja investicij znižala v odnosu na lansko leto (za okrog 2°/»).
Inozemska sredstva so bila večja kakor lani, stanje plačilne bilance pa je zaradd povečanega izvoza in večjega obsega ino-zemskih sredstev ugodnejše ka-kor prej. Povečani izvoz surovln je omogočil bolj redno preskrbo industrije, uvoz blaga za osebno potrošnjo pa je precej izboljšal preskrbljenost notranjega trga in zmanjšal deflcitnost nekaterih vrst blaga.
Pod takimi materialnimi pogo-]i je prišla na trgu bolj do izra-ca po eni strani večja stabiliza-
cija cen induatrijskih izd&lko ', formiranje zalog, kaikršnih do-zdaj nismo imeli, po drugi strani pa so se cene kmetijskih pridel-kov še naprej dvigale, čeprav slabše kakor lani. — Na bazi ustvarjenih rezerv iz uvoza in nekoliko večjega domačega pri-delka (mast) so se ustalile tudi cene nekaterih najvažnejših kmetijskih pridelkov, kakor je raast in sladkor.
Stabilnejši odnosi na domačem trgu in ugodnejši pogoji za pro-dajo na inozemskem trgu so se izredno iigodno odrazili na izvo-zu. Računati je, da bomo do kon-ca leta povečali izvoz za okrog 20 milijard dinarjev. To pa je tak uspeh, na kakršnega v za-četku leta niso računali niti naj-večji optimisti. Ni nobenega dvoma, da je to najboljša pot, da se naša ekonomika stabilizira na trajni podlagi in da pokrije svo-je tekoče potrebe.
Ce bi hoteli rezimirati glavne značilnosti tega leta, bi dobili naslednjo sliko:
a)  Spremembe v razdelitvi na-rodnega dohodka so se izkazale v  bistvu   kot   pravilne,   ker so omogočile postopni proces stabi-lizacije   trga.   Kolikor   nismo v tem prizadevanju dosegli prave-ga uspeha, je to posledica slabe letine  v  kmetijstvu,  zaradi   če-sar ni mogel proces stabilizacije postati edinstven in celoten pro-ces. Znova se je izkazalo, kako velikega pomena je  vzpodbuja-nje   hitrejžega   razvoja   kmetij-stva.
b)  StabilnejSi odnosi na doma-Cem trgu pomenijo izredno ugod-no vzdušje za ekspanzijo zuna-nje trgovine. Namesto da bi do-mači  potrošnji  s  skrajnimi  na-pori jemali določene kolioine za vzvroz, je bila zunanja trgovina v st.anju, da lahko z dosti večjimi količinami  nastopa  na zunanjih tržiščih, da bolj pametno trguje, si praVočasno   preskrbi  devizna sredstva    in    kupuje    pod    bolj ugodnimi pogoji.
c)  Zelo občutljiv problem pre-razdelitve med vasjo in mestom, ki je bil  v  zadnjih letih vedno spremljajoč pojav, je sedaj  pod pogoji stabilnega trga dosti izgu-bil od svoje ostrine. Vas ni mo-gla    povečati    svoje    potrošnje kljub določenemu povečanju ceti, ker so se povečale njene obvez-nosti do skupnosti.
d)  V teku je proces ustvarja-nja  zalog blaga za vse namene potrošnje, kar daje jamstvo, da proces   stabilizaoije   ne   pomenl samo začasnega ukrepa, temvef element trajne stabilizacije.
Pri tem je treba opozoriti na nekatere negativne elemente » tem procesu. Predvsem na za-ostajanje dohodka na posamez-nega prebivalca. čeprav je to posledica -Jab-1 letine v kmetij-stvu in se bo ta slika že s prvo rodovitno letino, ki bo dala «a-mo povprečen donos, spremenila, vendar pa to odkriva dejstvo, da proce~a stabiliziacije ne samo, da na mogoče zanemariti temveč nasprotno, predpostavlja nadalj-nji porast proizvodnje in dohod-ka. V tem je pravzaprav edino jamstvo   trajnejše   stabilizacije.
Ker industrijska proizvodnja statao raste že od leta 1953 in ima vse pogoje, da se še nadalje veča, pa je porast proizvodnje v
kmetijstvu tista okoliščina, ki lahko prepreči zastoj v porastu dohodka.
Ceprav so bili to začasni poja-vi, pa je treba opozoriti tudi na pojav zmanjšanja proizvodnje zaradi težav pri realizaciji na-mesto prave borbe, da bi se na-šel plasma za blago na domačem in inozemskem trgu, da se tam, kjer je mogoče, znižajo cene, da se izvrši pravočasna preusmeri-tev proizvodnje itd.
Gospodarske organizacije niso pri prilagojevanju novonastale-mu položaju pokazale dosti iz-najdljivosti, zato so zašle v teža-ve. Prva misel, ki bi padla v glavo vsakemu količkaj podjet-nemu trgovcu bi bila, da se je treba prilagoditi novim pogojem, da je treba znižati cene, poiskati (Koaec na 5. straai)
Težnfe po stabiiizadji
(Nadaljevanje s 3. strani) rezerve v proizvajalnih stroških in 7. vsemi sredstvi poskušati, da ob povečani proizvodnji zadrži položaje na trgu. Ta proces pa je tekel zelo počasi in 5ele sedaj pr.ihaja bolj na dan Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da ni bilo lahko preusmeriti se iz kon-junkture, kakršna je vladala eadnja leta, razumeti novi pro-ces in se mu prilagoditi.
Problemov, ki so se do zdaj pokazali, pa ni mogoče rešiti ia »zčrpati samo s pozivom podjet-jem, naj se prilagode novonasta-lemu stanju. Naše gospodarstvo ima vse pogoje, da še hitreie nadalje veča proizvodnjo, toda zaloge pa se ne morejo ustvav-jati brezkončno. Ce predpostav-Ijamo, da bodo prihodnje eto normalni pogoji za kmetijstvo. tedaj prav gotovo lahko priča-kujemo precejšen porast indu-strijske proizvodnje in izvor.a. na tej podlagi pa tudi sredstev za uvoz. Imeli bomo veS blasa ta-ko za investicije kakor tudi za ši-roko in reprodukcijsko potroš-njo. Na tej podlagi je treba fe rdai razmišljati, kako bomp iz-koristili te možnosti za izboljša-nje živlienjske ravni prebival-stva in za nadaijnii razvoi pro-izvaialnih sil. Našli se bomo v nekoliko drugačnih pogojih, ka-krSnih pa smo bili navaieni, ko smo stalno opozarjali na pomanj-kanje, napeto razdelitev in np-mlrno tržižče. Izkortščanje teh poveSanih možnosti pa nas ne sme zapeljati, da bi s pretirano potroSnjo na posameznih pod-rotjih porušili ravnotežje, ki se vse bolj kaže. Stabilizaciia je po-kazala svoje prednosti, ki jih je fcreba okrepiti in očuvati in na tej podlagi dalje razvijati pro-Izvajalne sile in povečatl potroš-njo prebivalstva.