207. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. septembra. XXVI. leto, 1893. bhaja vsak dan »veier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatr o-o gersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr , ta jedea mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCnna 6e po 10 kr. na meneč, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tn je dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje ae od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankhrati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st, 12. Upravni itvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naučnega ministra Gautseha najnovejši eksperiment. Naučni minister barun Gautsch ne more mirovat}. Vedno hrepeni po novostih, vedno Bkuša uvesti reforme, le žal, da nima sreče, da s svojimi naredbami samo ljudi in narode draži, ne koristi pa nič. Tako je bilo z znanimi, skoro do cela razveljavljenimi ordonancami, tako bode z najnovejšim njegovim — de ne razglašenim — eksperimentom, o katerem smo poizvedeli neke važne podrobaoBti iz jako zanesljivega vira. Naučni minister je namreč zaukazsl, da je začetkom novega Šolskega leta v nekaterih okrajih naMo-ravi nastaviti atalne okraju e šolske n ad z o ru ik e. Dasi ko bodo ti nadzorniki nastavili samo „za poskusnjo", z namenom, da se osrednja vlada prepriča, bi-li kazalo uvesti to reformo v vseh drugih kronoviuab naše državne polovice, vender je stvar zelo važna in vredna resnega preudarka. Svoj čas (uli bo se tudi na Slovenskem glasovi, kateri so se z vso odločnostjo izrekali za imenovanje stalnih okrajnih šolskih nadzornikov, podpirajo to tirjatev s pedagogičnimi razlogi. Nibče ne taji, da bi našešolBtvo bolje uspevalo, ako bi okrajni šolski nadzorniki mogli vse svoje sile posvetiti temu poslu, ako bi bili, da bo izrazimo sicer nekoliko vulgarno ali pregnantno, učiteljem in učiteljicam vedno za petami. To sedaj ni možuo. Sedanji okrajni šolski nadzorniki so v prvi vrsti profesorji, učitelji, ravnatelji in se bavijo z nadzorovanjem podrejenih jim šol samo postranski, kadar jim to dopuščajo stanovski posli, kar Be oič preveč pogostoma ne zgodi. Vsled tega se tudi šole le bolj površno nadzorujejo, o tem pa, da bi okrajni šolski nadzornik vodil učitelja, o tem še govoriti ni. Da je to čuten nedostatek, kateri je v interesu uspešnega pouka čim prej odstraniti, temu nihče oe prereka, to priznava vsakdor, kdor je imel kdaj priliko seznaniti se z ljudskošolskimi razmerami. Načeloma ne torej strinjamo z nasveto-vano institucijo stalnih šoUkih nadzornikov, priznavamo, da bi bila dobra in potrebna, a vilic temu se nikakor ne moremo sprijazniti s principi, po katerih namerava naučni minister baron Gautsuh urediti to novo institucijo. Raz-logov za to imamo jako mnogo in dovolj tehtnih. Naučni minister baron Gautsch je znan kot goreč Nemec in unet centralist, kateri bi eventu-valno celo sedanje šole „brezverBki značaj11 — da rabimo krepak četudi netočen izraz nasprotnikov naših šol —i rad žrtvoval, samo da more Šolstvo centralistično organizovati in premeniti v germani-začni zavod. Idejal njegov je šola, v katero bi na jedni strani prihajali šolarji kot Slovani, na drugi pa jo zapuščali kot Nemci. Tudi načela, po katerih misli urediti institucijo stalnih šolskih nadzornikov, bo nemško- ce nt ra 1 is tič na in zato ae upiramo nameravani reformi z vbo odločnostjo. Po Gautschc-vem načrtu bodo stalni šolski nadzorniki navadni političn i ur adniki, prideljeni okrajnim glavarstvom in podrejen i načelnikom teh političnih uradov. Okrajni glavar bi po takem imel v VBeh šolskih rečeh odločilno besedo, od njega bi bil cdviBen šolski nadzornik in vsled tega bili bi od njega odviBni tudi vbi učitelji, stokrat bolj nego sedaj. UčitelJBtvo Že Bedaj nima niti Bence tiste neod* visnosti, katera mu gre in mu je potrebna, a da ob velja GautBchev namen, poBtale bi razmere še dokaj hujše: učitelj bi bil na milost in nemi-toatizročen političnim predpostavijo n c e m svojim in bi se v interesu svoje eksistenci]« moral v vseh stvareh uklanjati volji glavarjevi. Da ne slikamo preveč črno, vidi lahko vsak sHirj na svoje oči, če pogleda, kako žalostne razmere vladajo v tem oziru pri državnih uradih. A Gautschovi principi, po katerih misli urediti institucijo stalnih okrajnih šolskih nadzornikov, niso samo nevarni naši narodnosti, oni so tudi Bkrajno centralistični. Šolstvo je bilo doslej vsaj deloma urejeno po načelu avtonomije, prebivalstvo je imelo vsaj nekoliko upliva, z novo institucijo pa bi Be upliv krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetov potisnil uprav na nič; vsa moč in ves upliv teh korpuracij bi se združil v rokah političnih uradnikov, ti bi bili gospodarji v naših šolah in kaj to pomeni, si lahko vsak sam razloži. Rekli smo, da namerava baron GautBch ta svoj eksperiment najprej .preskusitiB in sicer na Moravi. Nemci bodo tega veseli, ker nikjer v Avstriji ni nemško šolstvo v taki nevarnosti, kakor na Mo ravi, ali razen tega razloga napotilo je barona GautBcha še nekaj druzega, da |e s svojim eksperimentom re 1 najprej v to krouovino. Tu se namreč ni bati poBeboega odpora, ob kateri bi bil vladui eksperiment zadel na Dunaji ali mi Češkem, čim pa Be bode tam udomačil, uvedla se bode ta reforma tudi v drugih kronovinah. Opozarjajoč pristojne kroge na to novo, narodnemu zoačam šolstva prenevarno vladno namero, Želimo iskreno, da bi poklicani krogi zamogli od-vrniti naši šoli preteči udarec. „Slovensko politično društvo" v Mariboru imelo je občai zbor v Mariboru d no 8. t. m., ki je bil mnogobrojno obiskan. Došli so rodoljubi iz Šmarija, Konjic, Ptuja, iz Ormoža in iz Celja ter Mariborske okolice. Navzoči so bili državni poslanci Mihael Vošnjak, dr. Gregorec, Robič, dalje deželna poslanca dr. Jurtela in dr. Radaj. Govorili bo g. dr. Gregorec o notranjem položaju, dr. Hrašovec o javnih napisih, dr. Rosina o slovenskem uradovaiiji, Dra-gotin Hribar o razvoju obrtnosti mej Slovenci. Sprejele so se naslednje resolucije: I. Z ozirom na to, da so dotične naše zahteve Bkromne, zakonite, da tudi stroški, ki itak ne bi bili veliki, nikakor ne pridejo v poštev, kedar je treba popraviti staro krivico, pritrjuje občni zbor slovenskega političnega društva povsem interpelaciji, katero bo stavili slovenski državni poslanci v 229. seji državnega zboru 22. marca 1893, slovenski narod smatra vse samonemške napise in uradne pečate c. kr. uradov na slovenski zemlji kot krivično in nezakonito razžaljenje svojega narodaega čuta in narodnih pravic ter izreka nado in prošnjo, da se kakor hitro mogoče dosledno in povsod odpomore tem nedostatkom ter da se uvedejo pri vaeh c. kr. uradih, v krajih, kjer biva slovensko IjudBtvo, brez izjeme dvojezični napisi in uradni pečati. II. Občni zbor slov. političnega društva sklene naprositi c. kr. vlado, a) du v izvršenje ravnopravnosti izda minister8ko naredbo v smislu člena XIX državnih osnovnih zakonov z uporabo Člena 11. o vladni in izvrševalni pravici, s katero se zaukaže določna raba narodnega iezika pri ustmenem in pismenem občevanju z narodom v vseh uradih ter da kontroluje izvrševanje te uaredbe. b) Da se izda naredba, s katero se zahteva kot dokaz za jezikovno zmožnost položitev potrebnega praktičnega izpita v slovenskem jeziku. c) Da se v ta namen uBtanove na vseučiliščih na Dunaji in v Gradcu stolice za potrebne praktične discipline v slovenskem jeziku, oziroma da se UBtanovi pravna akademija v Ljubljani. d', Občni zbor proteatuje zoper uvedenje nemščine kot državni ali poslovni jezik. III. Občni zbor slov. političnega društva sklene naprositi vlado: a) Da naj se osnuje obrtno strokovna šola za Spodnji Štajer s sedežem v Celju ali Mariboru b slovenskim učnim jezikom. b) Da se osnujejo po deželi v obilem številu obrtno nadaljevalne šole s slovenskim učnim jezikom. V društveni odbor za prihodnje društveno leto voljeni so bili gg.: dr. Josip Srnec, dr. B. Glančnik, dr. I. Mlakar, Fran Robič, dr. Fran Jurtela, Fr. Kukovec, dr. Iv. Dečko, dr. Ivan Križan ič ia dr. Fr. Radaj. — Natančneje poročilo Bledi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. Beptembra. češke novice. V petek vršil se je v Rakonicu na Češkem voliluki sbod, kateri je sklical raladučeški poslanec grof K o u n i t. Kritikoval je sedanji politični sistem iako ostro in hotel govoriti o cesarskem reskriptu iz leta 1871, kar pa mu je vladui zastopnik za brauil. Ko pa se poslanec za to ni zmenil, razpustil je komisar shod. Sploh se vidi, da hoče vlada preprečiti vsako demonstracijo za cesarski reskript, ker je prepovedala vbo shode, kar jih je bilo naznanjenih. Vsled tega rase razburjenost prebivalstva nepopisno in vlada, boječ se velikih demonstracij ali celo izgredov, pomnožila je Praško posadko. — Nov dokaz za to, da obrača vlHda veliko skrb na varovanje ravnopravnosti, seveda le kadar gre v korist Nemcem, je naredba, s katero je raznim izključno Češkim občinam naročila, da morajo napraviti dvojezične napise na tablicah j»ri izhodu in pri vhodu v dotično obi.'i no. Nemškim občinam se kaj takega še ni naročilo. Slovani Brno pač državljani druge vrate. Hrvatske vesti. Deželni zbor hrvatski se suide dne 15. oktobra. Mej predlogami je zlasti važen načrt novega mestnega reda, s katerim hoče vlada utrditi pozicijo Zagrebških Madjaronov. Opozicija, katera ne prihaja k sejam občinskega sveta, ker župan ni hotel vzprejeti interpelacije v zadevah redarstva, sklicala je za včeraj popoludne volilski shod, da opraviči svoje postopanje. Konti kt se vedno po-ostruje Vitanje države. Stanibulov in Kobur&an. ,SvotB piše: Koburžan je svoje sorodnike že večkrat prosil, naj ga opravičijo pred Rusijo. Se več: da jim to olajša, začel je energičen boj proti Stambulovu, kateri je glavni krivec nesrečnega razmerja mej Rusijo in Bolgarijo. Koburžan obeča, da sestavi novo vlado iz vseh strank, če premaga Stam-bulova, in da se bo posebno oziral na duhovstvo in na rusofile, katera elementa bi najprej zamogla napraviti mir z Rusijo. Tudi Stambulov n« drži križem rok: zasleduje vse, kar dela Koburžan zoper njega, približuje se celo rusoulom, dasi ima v sobranju veliko večino na Bvoji strani., ter grozi Ko-buržanu, (.'i ga bo odstranil kakor Battenberžana in zvalil krivdo za vse zadnjih sedem let storjena raz-Žaljenja Rusije in za druge lopovščine na Kuburžana in na ljubljenca avstrijskih diplomatov, na Načeviča. Pravi se tudi,, da podpirajo Koburžana v njegovem boju zoper Stambulova Avstrija, Anglija in Nemčija .Francija in Rusija. Preobširno bi bilo govoriti o vaeh pripravah, katere se delajo na Francoskem za vzprejem ruskega brodovja. L - toliko naj rečemo, da bodo pobra-timske slavnoati, prirejene o t'j priliki, velikanska manifestacija za rusko-francosko alijao.cn in zoper trojno zvezo. Da poklada ruski car največjo važnost na to alijanco, je znano, a da se spozna ves pomen, naj navedemo, kar piše Pariški „Figaro" v članku „Veliki knez Aleksej v Kreuznacbu". Omenjeno bodi, da je veliki knez Aleksej najvišji po* veljnik ruskega mornarstva in da je sedaj v Kreuznacbu na počitkih in to v družbi vojvode Leuchten-berškega in le-tega soproge, sestre pokojnega generala Skobeleva. Veliki knez A'eksej — pravi »Figaro" — udeležil se je letošnjih velikih vojaških vaj na kopnem, dasi je po svojem poklicu admiral, a udeležil se jih je na izrecno ž ■• l j o svojega brata, ruskega carja, ki ve, da se bo bodočnost Rusije od-ločila na kopnem in ne na morju. Veliki knez je osvedočen, da se bliža leto odločitve in govori o bližnji vojski kot o stvari, katere nikakor ni moči več odložiti. Dopisi. Od nekod, 9. septembra. [Izv. dop ] (Mladini h lo venski!) Veselo polagajo naši rojaki Bvoje darove: krone, cekine, celo po tisočake na žrtvenik narodne ljubezni, v prid mladini, majhni in veliki, ki je naš najboljši up, ker njej še niso splavali uzori kakor starejšim nam po razdrtem koritu bojevitega življenja. Mnogi izmej nas stoje nekaj z veseljem, nekaj žalostni samo kot ubožni prežarji v pričo te«a darovanja, ker ni vsak mož, ki bi imel svoj groš. Rad bi mnogoteri dal, a njegova valuta Se kaže velik pomanjkljaj v kasi, in godi ne mu kakor miomtru Steinbachu, da se tolaži z upi iu „nedvojbenimi' nadejami v boljšo finančno bodočnost. Vašega dopisnika mošnja kaže isti pomanjkljaj, kakor „zlatu valuta" avatrijskoogerska, in žal, da še moram dostaviti, pri tem ne stavim niti stoti del onega optimizma v njo, kateri navdušuje našega sicer spretnega puBlan^a Šukljeja. Tako pa, ker se na čutim zmožnega pomnožiti „sklad" „Radogojev", hočem vsaj doskočiti, da pomorem po slabih svojih močeh naši mladini neposredno in to z nekojimi dobrimi sveti, katerih jej pa ni treba meni niti po glavnici niti po obrestih svoj čas povračati; veselilo me bode, ako je blagovoljno sprejme. — Istina je, nedvojbena gola istina, da je slovenskih bojevnikov tabor z nekaj malih let močno oslabel: odpadli so v velikem številu oni, kateri jemljejo „vero" za lu'.iv list, da ž njim zakrijejo svojo ohlajenost za „narodnost", katero še jedva trpe* kot deklo pri hiši. V najnovejšem čaBU je torej dolžnost vsakemu, ki stoji danes v vrsti uarodnih bojevnikov, da si atavi vprašanje: Ali še Btuji s srcem v narodnem taboru, ali pa je samo nekakov prisiljenec, katerega ne veže srce, ampak nekakov čut doslednosti, ker je jedenkrat bil goreč narodnjak! — S prisiljenci je malo pomagano; tebi, mladina, naj velja pesnikov klic: „ Ko vse se maje, ti mi trdno stoj! Da ti ne ugasne v prsih ogenj sveti, O hrani, hrani ga, skrbno ga neti! V katerikoli kdaj se ti podobi Približa izkušnjava, trdno stoj!" —Veruj mi, kdor vztrpi in vztraje, tega bodepobeda; a na tej končni pobedi stoji naše trdno upanje! — Drugi moj svet je, zgradi si svojo trdno samostalnost! Le ne slikaj si lepih podob o .mastnih*1 državnih službah; a ti, ki stojiš v taki službi, ne lovi časti)! Visoka službi — nizka sužnjost! Ako ne veriameš, poslušaj sodbo visokih dostojanstvenikov, kateri se klanjajo zopet v s (in. Poglej, b kako malim trudom in s še manj znanjem se maste' tujci v zasebuem življenji v naši sredini; „mit wenig witz und viel behagen" se smeje našim krčevitim učenim trudom. Ne zabi pesnikovih prekrasnih in le preresničnih besed: .Gorje, kdor nima doma, kdor ni nkjer sam svoj gospod! — Gorje, kdor zatajiti priBiljen volje i srce Bedakom posoditi čas mora, glavo i roke!" —Manj učenoBti, pa več praktičnosti nam treba! Prav ima j>e8uik: aPo knjigah samo ne prebiva modrost — V život se viharni vnite!" — V trgovino, v obrtnoHt, v poljedelstvo, sploh v gradjansko življenje z Vami, ki imate ali nimate Bog zna kakih talentov in z Vami, ki imate ozka prsa in medlo krv po geBlu: .Ne pl&ll se znoja, ne straši se boja; saj moško dejanje krepčuje moja! Dejanje ti ljubi, a boj so pokojal" — Samostalnost pak si osnuješ in ohraniš samo, ako kaj temeljito znaš. Zato si bistri um, uri roke in vežbaj razum, z jedno besedo namesto da lenobo paBeš ali pohajkuješ, izobražuj se v svoji stroki, pa tudi o najvažnejših vprašanjih časa. — Pri vsem tem pak ne zabi prave krščanske ljubezni do bližnjega, ker v družbi ljudij živiš in od človeške družbe. sKrščansko ljubezen goji, ne osicosrčnega, strankarskega in bojevitega ,ka to list va!" .Duh je, ki oživlja;" beseda je prazen zvok in lažnjiva krinka. Misli: .človeku brat je človek, rodu rod; Preganjanja se pazi in raspora, Sovraštvu v srci ne dajaj prostora!" Okleni se „Samaritana", pa pusti .farizeje", naj so sami mej saboj. Naposled je bolje, ako si „ajd", nego prepirljivec in razdiratelj človeštva. — Sicer psk se prepusti navdihu svojega mladostnega, svojega slovenskega srca, ki je blago nad vse. V prostem našem narodu se zrcali ideal človekoljubja. Mej slovanskimi narodi še najdeš milobo, a prosta slovenska hiša je lepši hram blage človečnosti, nego so ošabne palače nekojih naših .škrlatnikov". — Ne zameri mi, mladina, teh naukov : tebe stanejo samo dobro voljo, koristili pak ti bodo obilo. — Bicikliška slavnost v Ljubljani. Tridnevna bicikliška slavnost v Ljubljani izvršila se je vkljub deloma neugodnemu vremenu tako sijajno, da se sme brvatsko-slovenska Zaveza bici-klistov, odnosno klub slovenskih biciklistov v Ljubljani, s ponosom ozirati na svoje slavlje. Udeležba biciklistov je bda izredno velika, a tudi drugo narodno občinstvo prisostvovalo je z velikim zanimanjem prirejenim dirkam in slavnostim ter s tem pokazalo svoje simpatije našim narodnim kolesarjem. Uspehi, katere so dosegli tekmujoči biciklisti, so izvrstni ter pomenjajo odločen napredek na polji bicikliškega sporta O slavnostih, ki so se vršile v petek, poročali smo že obširno v zaduji številki našega lista. V soboto bilo je vreme skrajno neugodno, deževalo je skoraj brez prestanka ves dan. Vsled tega se tudi program ni mogel izvršiti tako, kakor je bilo določeno. Namestu izleta k Alešu na Posavje zbrali bo se biciklisti k prijateljski zabavi »Pri zelenem hribu", zvečer pa je bil pri Ferliocu občni zbor „hrvatsko-slovenske zaveze biciklistov," kateremu je predsedoval gosp. dr. Roje iz Zagreba. Poročila tajnika gosp. Kristana in blagajnika gosp. Mittelbacha vzela so ae z odobravanjem na znanje. Potem se je obravnavalo o celi vrsti predlogov, izmej katerih omenimo sledeče: Zavezni organ .Hrvatsko - slovenski ciklista" izdaval se bode vsakako tudi v prihodnje, a da se mu osigura obstanek, napravil se bode rezervni zaklad, iz katerega bode list dobival podporo, ako bi redni dohodki ne zadostovali. Kar se tiče sportskega programa za prihodnje leto, določil je občni zbor, da se priredi pomladi vožnja a la relais iz Trsta v Zagreb; nadalje dva zaveza a sestanka in sicer jeden na Kranjskem, a drugi na Štajerskem; prvi priredil se bode v Novem Mestu, ako bode železničoa proga dotlej dovršena, drugi pa vsakako v Celji. V jeseni leta 1894. pa se bode priredila običajna velika dirka iz Ljubljane v Zagreb, kjer se bode vršil tudi prihodnji občni zbor. Po predlogu odbornika Šolarja iz Zagreba izvolil je občni zbor dosedanjega predsednika zaveze, gospoda Julija Miheliča, per acelamationem častnim članom zaveze. Konečno volil se je odbor za društveno leto 1693/4 ; izvoljeni so gospodje: Julij Mihe lic iz Zagreba predsednikom; dr. Dečko iz Celja, Šolar iz Zagreba in drd. š u kl je iz Ljubljane podpredsedniki; Etbin Kristan tajnikom; Žiga Mittelbach blagajnikom in J. Prebeg njegovim namestnikom; dr. Maver in Koželj zapisnikarjema; Ljudevit StiaBny in Mirko Bothe rediteljema; dr. Roje, dr. Hi nkovic, Krapek, Grebene, Kleščić inMargetič odborniki. Pozdrav članov brvatsko-slovenske bici kliške zaveze bode .Zdravo". Občnemu zboru sledil je slavnostni komora, pri katerem se je razvila ži vahna zabava ter se je rekla marsikatera krepka beaeda v prospeh bic izliškega sporta. Včerajšnji dan bil je biciklistom zopet ugoden, tako da se je raznovrstni vzpored mogel izvršiti pri najlepšem vremenu. Ob 9. uri predpoludne zbrali so se biciklisti k zajutreku na Spodnjem Rožniku, točno ob 11. uri pa 6e je vršil slavnostni korzo od Spodnjega Rožnika skozi že prej v listu omenjene ulice in ceste Ljubljauskega mesta. Slavnostnega sprevoda udeležilo se je 36 biciklistov deloma na visokih, deloma na nizkih kolesih, a vsa kolesa bila so krasno ovenčana s cvetjem in zelenjem ter raznimi Bportskimi emblemi. BI je to izredno slikovit prizor. Po ulicah bilo je mnogo gledalcev, ki so prekrasni sprevod prijazno pozdravljali. Slavnostni korzo razšel se je na cesarja Josipa trgu. Korza udeležilo se je 19 Ljubljanskih, 14 Zagrebških in 3 Celjski biciklisti. Po skupnem obedu v Ferlinčevi gostilni vršila je ob 4. uri popoludne dirka kluba slovenskih biciklistov v Ljubljani na progi mej Koalerjevim vrtom v Šiški in Št. Vidom. Že davno pred 4. uro začelo se je pred Koalerjevim vrtom, kjer je bil start, zbirati občinstvo, katero je prisostvovalo dirki tako mnogobrojno, da se je komaj rezerviral potrebni prostor za dirkače. Na startu vihrale so slovenske in hrvatske zastave, vhod v Koslerjev vrt kakor tudi vrt sam pa sta bila ukusno okrašena. Na vrtu svirala je zdraviška godba z Bleda. Točno ob 4. uri pričela se je dirka, in sicer naj preje za prvence na 2 kilometra daljine; ker je g. dr. Kapus iz Celja zbolel, udeležili so se je le trije dirkači gg. Ivan Seunig, Josip Murnik in Božidar Vernik. Prvi prišel je na cilj gosp. Ivan Seunig v petih minutah, drugi gosp. Josip Murnik v petih minutah in 48 sekundah, gosp. Vernik pa je potreboval 6 minut in 24 sekund- Prvima dvema prisodila so se določena darila. Druge dirke na 10 kilometrov daljine za prvenstvo slovenskih kolesarjev in kluba slovenskih biciklistov v Ljubljani udeležili bo se gospodje Zmago-slav Bohinec, Ernest Koželj, Ivan Seunig in Ljudevit Stiasnv. Prvi prišel je na cilj gospod Zmsgoslav Bohinec v 22 minutah ter si poleg častnega naslova „prvak brvatsko-slovenske zaveze" priboril tudi prvenstvo slovenskih kolesarjev; drugi prišel je gosp. Ernest Koželj 24 sekund pozneje, in tretji gosp. Ljudevit Stiasnv, ki je potreboval 22 minut in 36 sekund. Oospodu Seunigu polomil je neki splašeni konj kolo in prišel je vsled tega šele čez pol ure na cilj. Tretje dirke na 3 kilometre daljine udeležili bo se hrvatski gosti. Prvi prišel je na cilj g. Marijan pl. Hržič, drugi g. Mirko Novak in tretji g. Viljem BorŠic, in sicer prvi v petih minutah in 24 sekundah, druga pa sta mu mahoma sledila, tako da je bilo razlike k večjemu za par sekund. Vse zmagovalce pozdravljalo je občinstvo z burnimi Živio-klici. Po končani dirki bil je koncert na Koslerjevem vrtu. Godba, petje in sportski nazdravi vršili so se v prijetnem vzporedu. Ob 8. uri zvečer zbrali so se zopet biciklisti in mnogobrojni prijatelji njihovi na Ferlinčevem vrtu, kjer so se zmagovalcem pri dirki svečanim načinom razdelila prisojena jim darila. Kot zmagovalca pri prvencih dobila sta srebrne svetinje gg. Ivan Seunig in Josip Murnik. Častno darilo (krasno srebrno, bogato pozlačeno čašo s kolesarskimi emblemi) in srebrna svetinjo za dirko na 10 kilometrov dobil je gospod ZmagoBlav Bohinec, drugo darilo (srebrn tintnik) in srebrno svetinjo gosp. Koželj; častno darilo za dirko na 3 kilometre (srebrn pokal) in svetinjo gospod pl. Hržič, svetinji pa gospoda Novak in Boršic S tem je bil oficijelni del bicikliške slav-nosti končan. Pri prijateljski, živahni zabavi ostali so bici* klisti in drugi gosti zbrani pozno v noč; improviziral se je bil celo majhen plesni venček. Tako se je končala lepa tridnevna bicikliška slavnost, ki bode vsem udeležencem ostala v prijetnem spominu. Domače stvari. — (Dopolnilna volitev za kranjski deželni zbor.) Kmetskim občinam volilnega okraja Postoj ina-Logatec-SenoŽeče-BiBtrica-Lnž voliti je poslanca za deželni zbor namestu umrlega g. Hinka Kavčiča. Volitev bode se vršila dne 31. oktobra t. 1. — („Radogoju") pristopil je kot ustanov-nik gospod dr. Josip Bizjak, odvetnik v Radovljici, z doneskom 100 kron. — Živio! — („Sloga") imenuje se nov slovensk političen list, ki je jel izhajati v Gorici v tiskarni gosp. Obizzi-ja in katerega prva števika nam je danes došla. Akoprav si list stavlja v sicer dokaj okorni in često hudo nepravilni slovenščini za nalogo v prvi vrsti brambo narodnega trgovstva in obrtništva, tedaj lep naroden program, vender ne moremo biti veseli tega najmlajšega slovenskega političnega glasila, ko vemo, da ga ni rodila narodna sloga in tudi ne narodna potreba, temveč le malenkostne osebne razprtije. „Sloga" izhajala bo po dvakrat na mesec ter stane za celo leto 1 gld. 20 kr. Odgovorni urednik jej je izdajatelj g. A. m. Obizzi sam. — (Osobne vesti.) Poročil se je včeraj □a Bledu g. Ignacij Pokoro, c. kr. gimn. profesor v Msriboru z gospodično Ivanko Skaletovo, sestro znanega rodoljuba g. Pavla Sksleta v Ljubljani. Čestitamo 1 — Praktični zdravnik g. Anton Schiffrer v Ribnici imenovan je deželnim okrožnim zdravnikom za Ribniški zdravstveni okraj. — (Začetek šolskega leta.) Na državni spodnji gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto v ponedeljek 18. t. m. Novovstopivšim učencem se je javiti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov v petek 15. t. m. pri vodstvu s potrebnimi spričevali. Vzprejemoine se plača 2 gld. 10 kr. in učni prispevek 1 gld. Pismeni vzprejemoi izpiti se prič do v soboto 16. t. m. — Na višji realki se prične šolsko leto tudi 18. t. m Oglašati se je za vzprejemne izpite, ki bodo 16 in 18., dne 15 t m. zjutraj Ponavljalni izpiti se bodo vršili dne 16. in 18. t. m. — (Glas iz občinstva.) Odličen prijatelj našega lista nam piše: .Policija kje si?" Tako nehote poprašuje marsikdo, ki na .Bregu" stanuje, v pooočnih urah, ko spati ne more. Tukaj se ponočni razgrajalo iz raznih slojev zlasti v novejšem času čestokrat, posebno ob sobotah zbirajo in tako razsajajo, vpijejo in tulijo, kakor da bi bili na .gmajni" ne pa v mestu. — Komaj se pa ena četa odstrani, že pridivja zopet druga in nadaljuje grozno razsa-janje tako, da ljudje ki stanujejo na Bregu, niti za četrt ure mirno spati ne morejo. Danes, to je v noči od 9. na 10. septembra vršil se je na Bregu pravi pravcati Bodui dan is ni bilo mogoče celo noč spati, vpitje trajalo je vso noč. — Dolžnost redarstva je, skrbeti za to, da pijanci v pozni nočni uri po malih gostilnah ne vpijejo in da se po mestu na ulicah ne kriči in ne razsaja. — »Brega spada bržkone tudi še k mestu in ne vemo za kaj ie redarstvo nanj popolnoma pozabilo Upamo, da bode ta migljaj zadostoval, da se čim preje odstranijo opisan iškan-dalozni nedostatki, ki so sramota za mesto Ljubljansko. Vederemo ! — — (.Slovensko planinsko društvo") je te dni zopet zaznamovalo nekaj znamenitih potov: Prvič z Rakeka v Rakovo dolino in od tukaj v Cerknico z belo-zeleno barvo. S tem je omogočen obisk naravnodivnib jam in brezden brez posebnega kažipota. Pot pelje z Rakeka po travnikih do prehoda čez Železnico blizu druge stražnice in dalje čez gozd naravnost v Skocijan. Pod Škocijanom, ko prideš čez „veliki naravni most", se zavije od ceste na desno stezica (ta steza ni zaznamovana,) ki pelje v Škocijansko jamo, v katero se potok Rak izgublja. Nazaj se gre po isti stezi zopet j do ceste in po njej kake pol ure daleč se pride do takoimeoovanih .Sevških žag", to so divja brezdna in čudovite jame, po katerih so izpeljana lepa pota; preko bučeČe vode se pride po varnih brvicah. Tudi iz teh jam se mora po isti poti nazaj do vrha k „naravnomu mostu". Od tukaj pelje zaznamovana steza skozi gozd na Sevške pašuike iu dalje v prijazno Cerknico. Za celo pot in obisk jam se potrebuje 4 ure. — Drugič od Laz (postaja juž. želez.) k sv. Miklavžu 737 m. (na Ciciju 818 m.) in od tukaj v Moravče z rudečo barvo. Znamki se začno na kolodvoru. Pot pelje mimo Sv. Helene skupaj z ono, katera pelje na Sv. Trojico. V gozdu nad Sv. Heleno se te poti ločita: Na levo (modro) pelje pot do Jemčevega znamenja, na desno (rudeče) pa proti Klopcem na Vrh in Zagorico, rojstni kraj veieslavnega Vege, dalje mimo cerkve Sv. Križa na „Veliko Vas", in od tam nad studencem stezica proti cerkvi sv. Miklavža. Do tukaj je dve in pol ure hoda. Razgled je zelo zanimiv, posebno proti severu in na Posavje kraBen. Od Sv. Miklavža se lahko gre ali v Moravče ali na Kresnice. Od cerkve so znamki mimo spodaj na severni Btrani stoječih hiš do „Grraaća". Do tukaj je pa tudi zaznamovana tretja pot, namreč od postaje Kresnic. Začenja se nasproti postaje pri stezi, katera pelje na brod. Od tam se pride do Spodnjih Ribč (na generalštabnem zemljevidu bo Spodnje in Zgornje Ribče zamenjane) po. cesti in od tukaj po lepem prijaznem griču do Grmača v 1 7* ure. Pri kapelici se torej snideta poti od Kresnic, od Sv. -Miklavža in od Moravč. V Moravče je pot zaznamovana, kakor oni dve, z rdečo barvo. Od kapelice je pot precej strma, zadnji del pa je precej raven. Do Moravč je ■/* ure. V Moravčah se krene pri UČakarjevi dobri krčmi na levo po cesti proti Vrhpoiju. Pred Hribcem proti gradu „Tufsteinu* je od ceste v stran zaznamovana bližnjica. Od Vrb- polja pa po vozni poti do Jemčevega znamenja (recte ŠimenČevo zaamenje) je l1/« ure. Pri tem znamenji se torej stekajo zopet trije poti, od tukaj bo pride lahko v 1 uri zopet na Dolsko in na postajo Laze. Pot od tukaj mimo Sv. Miklavža, Moravč in preko Jemčevega znamenja nazaj se napravi lahko v 6.—7. urab. (Ako se toraj kedo zjutraj z mešanim vlakom do Laz pelja, lahko v Moravčah obeduje in pride proti večeru na Dolsko. V županovi gostilni se lahko pri dobri kapljici odpočije in z mešaocem se povrne zopet v Ljubljano.) — Zaznamenovanje poti iz Jezice čez Rašico na Trzin se je dopolnilo do Trzinskega kolodvora in znamki popravili. Pri tej priliki prosimo iz nova Čast. gg. duhovnike in učitelje, naj blagovolijo ljudstvo poučiti, da nam znam-kov ne bode kvarilo. — (Ž i v i n j h k i semenj minule sobote) je bil slabo obiskas. Krivo je bilo temu deloma neugodno vreme, deloma pa tudi to, da je danes veliki .češpljevi" semenj. V soboto se je prignalo na semenj 144 konjev in volov, 94 krav in 39 telet. Kupčija ni bila torej posebno živahna. — (Nova pot iz Zatičine v Litijo.) K naši notici v št. 205. o tej novo zaznamovani poti nam piše prijatelj našega lista, da bi dotični zaznamovalci pač morali bolj spoštovati kraj in deželni jezik. Čita ho namreč na tej poti le z debelimi rudečimi črkami rnach L i 11 a i" in ,nach S i 11 i c h", spodaj pa „D. u. O. Al penvere in-. Upamo, da bo slov. plan. društvo skoro paralizo-valo to netaktnost dotičnih nepoklicanih zaznamovalcev. — (Umrla je) v Krivi Vrbi na Koroškem gospa baroninja Klementina GodelLannov, soproga pokojnega slovenskega poslanca. Truplo pokojnice se je prepeljalo v Maribor ter pokopalo v rodbinski rakvi. — (Občinske volitve v Tolminu) vrše se danes, jutri in v sredo. Neodvisna narodna stranka postavila se je odločno v boj proti dosedanjemu županu Cazzafuri, ki je družbo sv. Cirila in Metoda imenoval neumnost. Zavedni Tolminci menda vender ne bodo pripuščali, da bi tak mož še dalje županova! v slovenskem trgu! Zupanom utegne bržkone biti izvoljen g. Oskar Gaberščik. — (,La Patria del Friuii") je list, ki izhaja onBtran avstrijske meje, v Vidmu in katerega se poslužujejo Goriški „itali janisim i" za to, da si v njem hladijo vroči žolč nad Slovenci. To, kar židovski Corriere ne more tukaj pisariti, objavljajo naši .i ta I i j a n isi m i" v navedenem listu. Sicer to ni čudež, a zanimivo je gotovo! Du-pisovaleč tega iredentovskega lista je baje neki c. kr. državni uradnik, o katerem se bodo razgo-varjali naši državni poslanci v prihodnjem zasedanju parlamenta na Dunaji. Omenjeni dopisovalec je tudi v ožji zvezi z drugimi uradniki jednake baze in vrste in kuje ž njimi razne iažnjive Goriške notice za isti list. Te dni čita se v „ V a t r i j i del Friuli", da je tukajšnji c. kr. policijski komisar Abondio Con ti n bil napaden od nekaterih slovenskih rala-deničev v Solkanu. O tem dogodku ne ve tukaj v Gorici nihče, nič, tudi tukajšnji židovski Corriere ne, dočim imamo jasni dokaz, da je dopis prišel iz Continijeve tvornice. Je li pa res, da je bil Con-tin napadeu? On potrjuje, a fakta nam o tem štiri priče drugače pripovedujejo: Ko je Contiu drdral v kočiji po Solkanu, vzkliknili so nekateri mladeniči „Živio", ne vedoč, kdo je ta oseba v kočiji in pri njej sedeča gospa; sploh Contin ni v Solkanu poznan. Da je g. Contin potegnil iz žepa revolver in hotel streljati, to se ve tudi. Vprašanje pa je: Kdo draži naše ljudi v okolici in v tem slučaju, kdo je kriv? Ali mladenič, kateri pozdravi neznanega gospoda z „2 i vio" ali človek, kateri seže po revolverju in ga hoče sprožiti na pozdravljajočega mladeniča? Vidno je, da tu je kriv Contin sam, in da sedaj imamo mej razdraženci tudi policijskega komisarja. Žalibog, tako je. Navedeni Contin je dobro znan kot jako navdušen La-hon in se ne motimo, ako tako sodimo, kajti zadostuje nam tudi to, da je on bil, in morda je še, dopisovalec Slovencem ne prijaznega „Mattina" v Trstu. Sploh Bosizio, Contin, Cauevari, Gorjup, .Corriere" in compagnia bella so vsi jedna in ista......lega......nazionale! Prvo krono 1 družbi sv. Cirila in Metoda! ^ A Telegrami „Slovenskomu Narodu1: Pariz 11. septembra. „Nordu, glasilo roške vlade, pravi glede* prihoda ruskega bro-dovja v Toulon, da bodo dotične slavnosti dokaz, da sta Francija in Rusija zmožni pa-ralizovati upliv trozveze, da Italija in Nemčija nista odločilni za usodo osrednje Evrope. Pariz 7. septembra. Veliki vojvoda Aleksej in vojvoda Leuchtenberški s soprogo so sinoči prispeli sem in ostanejo nekaj časa tu. Veliki knez Aleksej se bode udeležil Tou-lonskih slavnostij. Carigrad 11. septembra. „Agence Otto-maneu dementira vest, da je morje pred kratkim vrglo pri Solunu na kopno nekaj vreč, v katerih je bilo 50 trupel, najbrž trupla političnih zločincev. Konzuli tujih držav v Solunu potrjajo ta dementi s pristavkom, da se je našlo samo truplo neke blazne Židovke, ki je sama skočila v morje. Reggio Emilia 11. septembra. Shod italijanskih socijalistov se je razšel določivši, da se prihodnji shod skliče v Milan. Buenos Ayres 11. septembra. Pri Tu-kumanu bila krvava bitka mej ustaši in vladno vojsko, katera se je morala umakniti z bojišča. Poslano. .Dolenjske novice' prinesle so v št. 16. z dne l.') avgUBta strupeu in do kraja lažojiv do-pis pod zaglavjem „Občioska volitev v Št. Rupertu*. Podpiuanca poslala sva uredništvu ^Dolenjskih novic" stvaren popravek, kateri pa to vrlo glasilo ni hotelo priobčiti. S tem so gospodje, stoječi okoli tega lista, pokazali avojo krščansko resnicoljubnost, da pa tudi svet iz\e, kaka je ta resnicoljubnost, razglašamo tu popravek, kateri smo poslali nDolenjskim novicam", kateri pa ni ugledal belega dne* v predalih tega lista : „Začuditi se je, da gospod urednik n ste tega obrekljivega dopisa vrgli v koš, saj ste morali slu-titi, da bo prouzroči! zdražbo. Ni navada tukaj, da bi pri nas postavljali vsako malenkost na svečnik, kakor marBikje drugej. Dopisniku ni to po volji, pravi pa tudi, da v Št. Rupertu vlada slovensko občino nemčurska liberalna stranka. To ni res, ker pri nas tukaj ni nemčuruke liberalne stranke. Nasprotna, za hrbtom delujoča Btranka (pri kateri vodji bo je gotovo tudi ta obrekljivi ričet skuhal) je mislila brez pravih iu za blagor občine delujočih mož, po svoji neskušeni trmi vse prekucniti in ker se jej ni posrečilo, kriči o nemčurskih liberalcih. Vpraša se: kdo no deluje tuka; za slovenskega oratarja? Pri tej veliki občini so opravilni troški tako majhni, da jih ni primerjati troškom drugih, celo manjših občin. Da je župan agitiral, to ni res, ampak veliko bolj je delala druga stranka; kako bi se imenovala, ne vemo. Ker tukaj Bino vsi slovenski oratarji. Da bi bil ropot v dan volitve staraŠinstva, to je grda laž. Omenja se tudi stara garda in mo* gočnoBt g. Dolarja v volilni komisiji. Kje pa je imel dopiauu tega obrekovanja oči, da ni videl predsednika, nasprotnika Dolarja, njegove stranke, ali ni on v komisijo volil in tudi ugovor zaradi izvolitve občinskega zastopa podpisal? Z drdranjem kočij menda pa ni bilo posebnega ropota, ker sta se samo gospoda grof Barbo in baron Berg pripeljala; ali mar nimata pravice? Res je, da se je mož, katerega je prekucljiva stranka kandidirala, branil glasov že več časa pred volitvijo in tudi o vo-litvi, pa ne na čast Tevtoniji, ampak ker se je bal težavnega bremena, ker navadno za tak trud ni plačila in tudi nobene hvaležnosti ne, kar bo je ravno zdaj tudi videlo. Če je pa bila kakova kukavica pri volitvi, tedaj je bila le pri prekucljivi nasprotni stranki (gardi). Da pa slovenski oratar ne spi, kakor misli dopisuu, če ravno je bilo mnogo volilcev zapeljanih od prekucljive stranke, to se je videlo iz odločnega proteBta posameznih volilcev, katerih imena so bila brez njih vednosti in dovoljenja v ugovoru podpisana. Slovenski oratar dobro \e kaj dela in kaj je v njegov prid in blagor, Mir je vsakemu pametnemu možu najljubše. Prazne so fraze od cementa. Stranke nemčurske ni pri nas. Piše se tudi, da je naš g župnik omislil novo stolpno uro, kar je res bilo potrebno. Vsa čast mu za trud in skrb — pa pri vsem tem je treba ven-derle pomisliti, da je s tujo roko lahko v ogenj seči ali celo gade loviti. Pred malimi leti si je prednik njegov, rajni naš g. župnik svinjake omislil, ki so Btali 1700 gld., beri sedemnaJBt sto goldinarjev. Kdo je največ plačal? In zdaj bo za ravno tiste hleve in za druga poslopja zopet nekaj stotakov šlo. — Kdo bo plačal? Kdo plačuje velike naklade? Ali so tega župan in njegovi namestniki krivi? K sklepu: kateri gardi je še olovenski oratar tlačan? ? ? —. GoBpod dojiiHun, kdo kali mir? — Denite jedno roko na lastna prsa, z drugo se primite za noB, pa — jezik za zobe! — Št. Rupert, dne 25. avgusta 1893. J r. Zupančič. Sršen.