SKUPŠČINI STANOVALCEV NA ROB
Zakaj hišni sveti molčijo?
Konec marca je bila redna letna skupščina stanovalcev za območje občine Ljubljana Moste-Polje. Sklicatelj, stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste je razposlalo nad 200 vabil, skupščine pa se je u$le-ležilo 20 delegatov hišnih svetov.
Ob tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje, komu je skupščina sta-novalcev sploh potrebna, če ne ti-stim, zavoljo katerih je pripravljena in sklicana. Naj mimogrede ome-nimo, da je sklicatelj ob tej prilož-nosti razmnožil in razposlal kar 800 strani tipkanega gradiva, saj ga je vsak vabljeni prejel štirideset strani. Sklep je potemtakem možen samo
tale: stanovanjska samouprava, so-deč po odzivu na skupščino, stoji na dokaj trhlih nogah, kajti od nekaj sto zastopnikov hišnih svetov z območja občine Moste-Potie, je na skupščini stanovalcev le 20 delega-tov sklepalo o predlogu investicij-skega programa vzdrževanja stano-vanjskega in poslovnega fondav letu 1971, ki znaša nekaj manj kot pol milijarde starih dinarjev!
Da je trditev o jalovosti sedanje stanovanjske samouprave točna, nam zgovorno potrjuje tudi nasled-nji podatek: od skupnega števila nekaj nad 800 hišnih svetov, ki jih ima v svoji upravi stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste, ima samo 36 hišnih svetov blok-naročilnice za tckoče vzdrževanje hiš; 29 hišnih svetov je to pravico preneslo na stanovanjsko   podjetje,  ostali hišni
sveti pa molčijo.
Rajonski tehniki so bržkone edi-na zveza hišnih svetov s stanovanj-skim podjetjera — pa še teh je zelo malo, saj ima en sam rajonski tehnik na skrbi nad 2000 stanovanjskih enot.
In vendai bi imeli delegati hišnih svetov na letni skupščini o čem spregovoriti. Problemov se je nako-pičilo že toliko, da kmalu ne bomo vedeli več ne kod ne kam. Naj omenimo dva:
Še vedno se prerekamo okoli te-ga, kdo naj vzdižuje zelene površine pri stanovanjskih hišah, ki niso za-jete v odlokih občinskih in raestne skupščine Ljubljana. Mestna in ob-činske skupščine menijo, da sodijo te zelenice v pristojnost stanovanj-skih podjetij. Le-ta pa se branijo, češ da bi bilo zanje to preveliko bre-me in predlagajo, da bi ga v merilu krajevne skupnosti pravično razpo-redili in zemljišče razparcelirali na vse uporabnike.
Gtadbena podjetja imajo še vedrfb monopol nad projektiranjem, giad-njo in prodajo stanovanj stanoval-cem, medtem ko stanovanjska pod-jetja in varčevalci oziroma bodoči lastniki stanovanj nimajo domala nobene možnosti kontrole nad grad-njo teh stanovanj. Večkrat so last-nikj stanovanj postavljeni pred dej-stvo, da sprejemajo mačka v žaklju, ker se jim pač mudi, gradbena pod-jetja pa zaiadi penalov komaj ča-kajo, da se nove stolpnice odkrižajo, čeprav ugotovljcne napake pozneje zelo počasi ali pa sploh neodpravijo. Mariborski primer nekvalitetne in skrajno malomarne gradnje nam je še v svežem sporainu.
Mimo teh dveh so še drugi zelo pereči problemi, kot npr. ustanav-ljanje in usposabljanje ekip za civil-no zaščito po hišah, urjenje teh ekjp v ravnanju z orodjem za reševar\je ljudi in njih imetja ob elementarnih nesrečah ali v vojni, gradnja stai#> vanj za vlagatclje, prodaja družbeith stanovanj in podobno.
Napovedane sistemske spremegi-be na področju stanovanjskega go-spodarstva bodo prejkone prinesle marsikatero novost, čeprav carobfie palice seveda ne smemo pričakovaji. Treba pa se bo odločno spoprijeti s prenekatero sedanjo okostenelo iai-selnostjo.                                   •   ]
'¦   1