Naše-
NOVINE 9. juli 1979.
73
Slovenska stran
W PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden

m

Kar Po Domače...
Pogovorimo se danes malo o slovenščini. Emigranti, posebno slovenski izseljenci v Avstraliji, imamo večkrat velike težave s pravilnim izražanjem, ker smo žrtve občutnega zaostanka v jezikovni kulturi. Nalezli smo se številnih angleških izrazov, ki nam se vrivajo v slovenščino in so posebno nerodni kadar naše misli prevajamo v slovenščino. Moja jezikovna zavest mi marsikaj veleva in očita. Če smo se v toku let naučili misliti in celo snjati v angleščini, je naša dolžnost, da posvetimo vso ljubezen materinščini; to posebno polagam na srce vsem, ki sodelujemo pri slovenskemu tisku, da bi bili v ugled ne samo naši izseljenski skupnosti ampak tudi domovini, ki nam je dala našo prvo govorico. Saj je celo avst, vlada postavila materinščino vsake etničke skupine na prvo mesto. Najboljša pot k temu je seveda čitanje sodobnega Slovenskega tiska in literature. Kar se mene tiče bi bila nad vse srečna, če bi domovina v tem oziru priskočila zainteresiranim izseljencem na pomoč. Kolikokrat že sem mislila, da bi naprosila naše akademike, da prirede za nas v to svrho dopisno šolo... Tako se pač sami trudimo kolikor moremo, in po svoji jezikovni zavesti, da svoje znanje slovenščine (in tudi angleščine) zboljšjemo. Seveda pa je to težko kajti v povojnem času so v jezikovnih razmerah, pri vseh narodih ne samo pri nas, nastale ogromne spremembe. Z nastopom sodobnih znanosti in stalno napredujoče tehnologije se je vrinila v slovenščino množica tujk. Dopisna šola v to svrho bi nam bila v neprecenljivo pomoč. Tako bi nam bito omogočeno na ravni povprečnega izseljenca marsikaj po domače razpravljati in napisati, saj vendar ne želimo ostati na istem nivoju kot smo bili pred zadnjo vojno, ko so imeli monopol na izobrazbo samo priviligirani družbeni razredi in protežiranci z namenom, da bi množice ostale v temi in pod palcem vladajočih struj. Tisto kar je takrat manj izobražen človek čutil do takozvane gosposke ni bilo spoš tovanje ampak le strah, ki je imel izvor v občutku manjvrednosti zaradi katere še danes v tujini trpimo.
Zelo nazoren primer za to je naše vse bolj očitno pomanjkanje sodelovanja v javnem življenju etničkih skupin Avstralije, kjer so nas skoraj vsi naši izobraženci pustili na cedilu. Namesto, da bi se zalagali za našo kulturo, so utonili v avstralski politiki. Vzemimo rojaka g. Urbančiča. Čitam v "The Sydney Morning HerakT-u, 13.6.1979, kjer v dolgem članku o zadevah NSW Permanen Building Society, direktor le te, sir John Pagan izjavlja na vprašanje o svojem vezanju z Liberalno stranko, med ostalim tudi sledeče "Yes, Mr. Lyenko Urbanchich's name was mentioned
in connection with the extreme Right-wing of the Liberal party." ... "I believe it was not good for the Liberal party." Na vprašanje zakaj, je Sir Pagan odgovoril: "Because he was a member of the Right-wing faction of the Liberal Party." Torej je g. Urbančič naškodoval stranki v katero veruje namesto, da bi se posvetil slovenski kulturi v Avstraliji, saj je že bil na tej poti, in da bi nas kot rodoljub izobraženec zastopal v dobri za pravice izseljencev.
Zdaj nam je potreben senator Lajovic, naš rojak, čeprav je baje pravoslavne vere, da bi se zavzel za slovensko radio oddajo, ki so nam jo po zaslugi ljudi, ki žele razbiti jugoslovensko skupnost, skrajšali na dve uri. Ena od teh naj bi bila ob nedeljah zjutraj ko se naši verniki, od katerih vsi ne žive blizu naše cerkve v Merrylandsu, odpravljajo v cerkev. Vsi vemo, da je poslušanje radia med avtomobilsko vožnjo neveamo in mnogi bodo prikrajšani za ta užitek. G. senator Lajovic, čeprav baje ni katoličan, bi se sedaj lahko zavzel za nas. Saj je sin Slovenije.
Tako pa se dogaja, da v javnem življenju nimamo višjih izobražencev, ki naj bi zastopali naše interese. Naj navedem samo sramoto, ki sem jo doživela za nas vse, ki živimo v NSW, na konferenci za jezikovne pravice etničkih skupin Avstralije.
Prišli so zastopniki vseh narodov. Vsak tolmač se je glasno prijavil; čakam na Slovenca. Niti glasu. Srce se mi je naježilo ob tej žalostni resnici. Kar je bik) še hujše pa je to. da je v veri da so prisotni tudi Slovenci, g. Grasby, ki ga vsi poznamo, v svoji vsem poznani sproščenosti, kot zagovornik ljudskih pravic s krepkim glasom pozval Slovence v dvorani, (ki jih ni bik) -niti naših učiteljev ne. Si pač ni: mogel misliti, da smo taki mlačneži.) da naj v svojem interesu dvignejo glas, čaš, da jim bo tolmačila "madam Slovenija" jaznaša zagovornica tam, kjer bi nas morali ščititi izobraženci. Seveda kdor tega ne bo dvakrat razmislil, bo rekel, da se baham... To so pač kratkovidni duhovi, ki ne vidijo niti časa v katerem žive, a kaj šele sebe - med r\jimi so tudi izobraženci. Nas je kaj sram?
Pavla Gruden
... Pa kaj še zahteva narod? Navdušenje za vse kar je lepega in blagega na svetu. Nikoli še nisem opazil, da bi se bil narod navduševal, ali da bi občutil željo po navdušenosti. Leži tam kakor pobožna klada; ampak če ga umetnik ne navdušnje, zacepeta takoj z nogami. Z nogami svojih zagovornikov.
Ivan Cankar.
NaSe NOVINE
516-4677
Goriški Ikar navdihuje tisoče mladih letalcev
Pred 70 leti je Edvard Rusjan vzletel kot prvi Jugoslovan ■ Naš letalski pionir se je ponesrečil 9.januaral911
Edvard Rusjan se je rodil 6. junija 1886 v Trstu, a se je oče kmalu preselil najprej v Renče, nato pa v Gorico. Pri očetu se je izučil sodarstva, vendar je ukaželjni fant končal tudi meščansko šolo in večerno trgovsko šolo. Mladostna zagnanost ga je posadila tudi na kolo in začel je dirkati. Tekmovalna sla ga je zanesla leta 1908 v Gradec. Med dirkači je bil tudi Zagrebčan Milan Meniga. Novo znanstvo je bik) usodno za poznejši razvoj Rusjana kot konstruktorja in graditelja ter letalca.
Do leta 1910 sta Edvard in njegov brat Josip zgradila še pet letal različnih oblik. Rusjana nista vedela veliko o letalih, a je Edvard z vsakim novim modelom letel vse zanesljiveje in dlje. Najbolje z zadnjim, enokricem, ki pa tudi ni zadovoljil letalnih strasti mladega aviatika, kot so letalce takrat imenovali.
Nekako ob tem času mu je pisal Milan Meniga iz Zagreba, da se njegov prijatelj, sicer mehanik Mihajfo Mercep tudi ogreva za letala. Edvard Rusjan ga je povabil v Gorico in mu pokazal svoj monoplan. Izkušeno oko in znanje mehanika je bilo dovolj, da je Rusjan zvedel, zakaj njegova letala ne letijo tako, kot si je zamislil in želel: Anzanijev motor je bil prešibak. Nova prijatelja sta prav takrat prebrala v časnikih, da bo sredi poletja 1910 v Parizu prva svetovna razstava letalstva.
Odpravila sta se na pot. V Parizu je bil zbran vas svet, vse, kar je v tisktem času kaj pomenita v leialstvul Rusjan in Mercep sta hlastala po novicah in, kar je bilo za njune skupne načrte najbolj pomembno, s seboj v Zagreb sta pripeljala motor gnome.
Edvard Rusjan se je preselil v Zagreb, kjer sta skupaj z Mercepom konstruirala enokrilnik "Rusjan -Mercep", prilagojen za motor, ki je imel za leto 1910 neizmerno moč - 80 konjskih moči. V najeti delavnici sta dan in noč izdelovala dele novega letala, sastavila pa sta ga že v lastnem hangerju ob vojaškem vadišču na Černomercu.
Konec oktobra leta 1910 je bilo letalo nared. Še tako podroben pregled vseh delov je pričal, da sta graditelja dobro načrtovala in še boljše zgradila letalo. Naposled se je Rusjan odločil in sedel za krmila. Motor je zahrumel in dvignil Goričana v znak. Večkrat je Rusjan krožil nad Černomercem in si z vsakim poletom utrjeval pilotsko znanje, vse dokler ni pretrdo pristal. Okvara je odložila javno predstavitev za nekaj dni.
Množica Zagrebčanov se je na najavljeni dan zbrala ob vadišču in strmela v svojega junake. Edvard Rusjan, oblečen v uspjeni jopič in z usnjeno kapo na glavi, je pognal gnomov motor. Elisa se je zavrtela, povlekla za seboj enokrilec in ga varno vlekla nad glavami navdušenih gledalcev.
Novica, da sla dva Južna Slovana zgradila tako imenitno letalo in da to letalo tudi brezhibno leti. je bliskovito obšla tedanjo Evropo. Povabila so deževala od vsepovsod, le fanta se nista mogla odločiti, kam jo bosta najprej mahnila. Mercep. ki je bil bolj trgovske narave, je hotel na zahod, na Dunaj, v Prago in še naprej. Rusjan pa je bil predvsem Slovan in se je ogreval za Beograd, prestolnico tedanje kraljevine Srbije. Zmagal je Rusjan.
V začetku januarja 1911 (po starem koledarju konec decembra 1910) sta Rusjan in Mercep pripeljala letalo v Beograd. Tudi tu sta si za letališče najprej izbrala vojaško
vadišče na Bajnici. vendar sta morala iskati teren drugje. JBanjiški travniki so bili pokriti s predebelo plastjo snega. Odločila sta se za travnike pod Kalemegdansko tradnjavo, točneje tam. kjer se Sava izliva v Donavo. Tudi datum demonstracije sta določila: 8 januar. Let sta zaradi prehude košave odložila /a en dan. Toda 9. januarja je Rusjan sklenil, da bo vzletel v/lic močnemu vetru. (XI svojega sklepa ni odstopil niti na nagovarjanje zbranega občinstva.
Enokrilec je brezhibno vzletel. Rusjan ga je zapeljal nad Savo in letel proti njenemu toku vse do Topčidcrskega broda. Od tod je zavil na avstrijski breg Sava in začel pristajati ob kalemegdanskih zidovih. Tedaj pa je silovit sunek vetra letalu odlomilo krilo in enokrilnik je strmoglavil pred zbranimi Beograjčani. Letalec je umrl med razbitinami.
Pokopali so ga v Beogradu. Od Goričana se je poslovila množica, na •grob pa so položili tudi venec predstolonaslednika	Dorda
Karadorjeviča. Nanj je dal napisati: "Pogumnemu letalcu Slovencu, Dordc". Pred Rusjanovim preranim grobom je prvemu jugoslovenskemu letalcu govoril pisatelj dr. Branislav Nušič.
"Gosti in temni oblaki so nad našo domovino in ti. moj sokol, si v te oblake hotel vzleteti... Krvavi so zidovi našega beograjskega Gradu, in ti. moj junak, si jih hotel s svojo krvjo poškropiti... Hotel si v morje krvi. prelite za svobodo, preliti tudi svojo kri /a kulturo. Ali je ta tvoja junaška kri za odplačilo dolga, ki si nam ga prej obljubil in ponudil? Ali si hotel, da bi bil tvoj grob potag tiste velike jugoslavanske ljubezni, ki si jo tako premenito negoval? Naj bo v tvoja slovenska mati spokojna za tvoj grob. Mi ga bomo čuvali, ker nam bo temelj /a naše bratske -Vzveze in spomenik, da Slovenci, ki so se stoletja borili za svobodo, stopajo v prav tako mogočen boj za kulturo..."
Rusjanov grob že leta negujejo beograjski letalci. In prav ti vedo povedati, da je bila gomila še pred nekaj leti vedno okitena s svežim cvetjem. Neka starka da ga je nosila. Zdaj tudi starke ni več. Je bil to hči Raje Prvuloviča, Beograjčana, ki je zvečert pred dnevom Rusjanove smrti priredil večerjo v njegovo počastitev. Edvard Rusjan, tako so pripovedovali pozneje, je prav tisti večer obljubil domači hčeri, da jo bo peljal gledat predstavo pod Kalemegdanom. In peljal jo je.
Mogočno grmijo letalski motorji. Tudi na rallvju v spomin na moža. ki je kot prvi Jugoslovan razprostrl krila in se odlepil od tal. Tokrat grmijo motorji prav nad Gorico, mestom, v katerem je leta 1909 Edvard Rusjan zgradil svoje prvo letalo "eda-1".
Nekaj tisočem prebivalcem obeh Goric in gostom med katerimj so bili predstavniki skupščinskega in družbenopolitičkega življenja vseh republik in pokrajin, predsednika jugoslavanske in slovenske letalske svveze, delegacije Zagreba, Beograda in Skopja, delegacija italijanske Gorice, ki jo je bodil župan Pasquale de Simone in drugi, so pripravili letalci pester program. V njem so sodelovala motorna in jadralna letala teršievilni padalci. Helikopter milice je pristal pred slavnostno tribuno in pripeljal venec, ki ga je tričlanska delegacija domačega aerokluba. ki nosi ime prevega jugoslovanskega letalca Edvarda JRusjana. položila pred spomenik, ki so ga v Novi Gorici postavili pred 20 leti. predstavlja pa človeka s krili. Zatem so letala počastila spomin na Edvarda Rusjana / vačkratnim preletom nad njegovim spomenikom.
Zgodovina Slovencev
LJUBLJANA - Cankarjeva založba je na tiskovni konferenci predstavila novo veliko knjižno delo: Zgodovina Slovencev. Delo so napisali najboljši poznavalci posmeznih obdobij slovenske zgodovine. Od prve naselitve vse do današnjih dni vodi bralca ta izčrpni in poljudno pisani prerez zgodovine Slovencev.
Pozdrav Junakom Everesta
LJUBLJANA - Iz nepala se je 11. junija vrnila jugoslovanska himalajska odprava, ki je osvojila Mt. Everest. Na ljubljanskem letališču so jo sprejeli s prisrčno dobrodošlico.
Predsednik jugoslovanske vlade Veselin Duranovič je sprejel člane jugoslovanske alpinistične odprave, ki se je povzpela na Mount Everest. Ob tej priložnosti je sedmi jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi izročil red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim je predsednik Tito odlikoval alpiniste za izreden uspeh - vzpon na najvišji vrh sveta, kar je velik prispevek k mednarodnemu ugledu jugoslovanskega športa.
Nova Tovarna Gorenja
SLOVENJ GRADEC - Tu so slovesno odprli novo delovno dvorano tovarne Gorenja, ki bo omogočila razširitev proizvodnje iz nerjavečega jekla, predvsem klavniške in mlekarske opreme.
Posledice Suše v Sloveniji
Blagodejne nevihte v zadnjih dnevih ne morejo popraviti škode, ki jo kmetijstvu povzroča dolgotrajna suša. Kot ugotavlja agrometeorološka služba Metereološkega zavoda Slovenije, bo pridelek pšenice zelo slab.
Tudi ječmen in rž sta na Štajerskem, v Pomurju in na Dolenjskem trpela sušo ves čas po cvetenju, zato je zrnje izredno drobno in klasje skorajda prazno.
Razmeroma najbolje so suho in vroče vreme prenesle sladkorna pesa, oljna repica in krompir. Koruzi kaže najslabše na zelo lahkih, kakor tudi na močno otrdelih in razpokanih težkih tleh.
Pri sadnem drevju je zaradi suše odpadlo precej plodov, posebno v mladih nasadih.
O katastrofalnih posledicah suše prihajajo alarmantne novice od vsepovsod po Sloveniji. Tako je bil v Posavju, v brežiški in kriki občini pridelek po prvi košnji trave za 50 odstotkov manjši od običajnega. Novomeška občinska skupščina že pripravlja ukrepe, s katerimi bi omilila posledice dolgotrajne suše. V Posavju in na Dolenjskem koruza ponekod sploh ni vzklila. Še zlasti hudo je s krompirjem, ki bi moral že delati gomolje, ti pa sploh ne tvorijo. Računajo, da bo pridelek zato za 50 odstotkov manjši. V Bdi krajini se kmetovalci sprašujejo, kaj bo z otavo, če je sploh kaj bo. Na omenjenih področjih so že zabeležili nagel porast ponudbe živine.
Izjemno vroče obdobje Na Meteorološkem zavodu SR Slovenije so izračunali, kako vroče in sončno je bilo v obdobju od 11. maja do 10. junija. Srednja temperatura tega obdobja je bila letos 19,1 stopnja C, medtem ko je bila leta 1958 ko je Slovenija zadnjikrat imela takšno vročino, 19 stopinj C. Dologoletno poprečje temperature za to obdobje znaša samo 15,5 stopnje C.
V tem času sije sonce v Ljubljani običajno poprečno po 6,7 ure na dan, letos pa je sijalo poprečno kar 10,9 ure na dan.
Vroče in do zadnjih neviht tudi suho vreme traja že več kot en mesec. Od 13. maja je temperatura nad dolgoletnim poprečjem, od 18. maja čez dan 25 do 30 stopinj C, kar pomeni poletno vročino.
Obnovljeno Slovenjgraško
Letališče
SLOVENJ GRADEC - V Slovenj Gradecu so slovensno izročili namenu obnovljeno in modernizirano letališče. Naprave na letališču omogočajo pristajanje in vzletanje manjših reaktivnih letal. Letališče je približalo Koroške sodobnim prometnim potem ter jo povezalo z večjimi republiškimi, jugoslovenskimi in inozemskimi centri.
Mladina Gradi
KOBARID - Oživela so skoraj vsa brigadirska gradbišča v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Brigadirji so prišli v Bistrico ob Sotli in Šentvid pri Planini, da bi nadaljevali akcijo "Kozjansko 79". Mladi iz Valjeva, Celja, Čačka, Skopja in Ljubljane ter brigadirji jugoslovanskega Rdečega križa so začeli modernizirati cesti Grobelce Loka in Ključice-Kozje.
Začela se je tudi letošnja delovna akcija "Posočje 79", ki se nadaljuje že četrto leto.
Ob začetku zvezne mladinske delovne akcije "Suha krajina 79" se je v Prevolah zbralo 200 mladih brigadirjev iz občin Murska Sobota, Ljubljana-Šiška, Slovenska Bistrica, Reka in Vinica iz Makedonije. V treh izmenah se bo zvrstilo 600 brigadirjev.
Jakčeva Jubilejna Razstava
V umetniški galeriji v Slovenj Gradcu bo naslednja dva meseca odprta razstava del Božidarja Jakca. To je prva letošnja republiška razstava, posvečena umetnikovi 80-letnici. Razstavljena so dela iz ciklusa Po poteh 4. in 5. ofenzive, S poti slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJ, 14. divizija, P&ortreti partizanov in druga dela.
Jubilej Slavista Slodnjaka
LJUBLJANA - V Slovanski knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo, posvečeno življenjskemu jubileju in delu akademika Antona Slodnjaka Razstava je ob dokumentih iz jubilantovega življenja razgrnila strokovna in leposlovna dela tega uglednega slavista, ki je raziskal domala vsa pomembnejša obdobja slovenske literature zgodovine, se posvečal tako posameznim ustvarjalcem (Prešeren) kot tudi zaokroži, sistematični zgodovini slovenskega slovstva.
Mala Groharjeva Kolonija
ŠKOF J A LOKA - Tu je bila 12. mala Groharjeva slikarska kolonija, katere se je udeležilo piko 400 pionirjev likovnikov ter 100 njihovih učiteljev. Tri dni so pionirji s čopičem in fotografsko kamero poskušali ujeti motive na temo letošnje kolonije "Upodobitev kulturnozgodovinskih zanimivosti Škofje Loke in dela občanov".
Strana za čitaoce
-Naše ^
9. juli 1979- NOVINE U*
"Sudbina Jedne Majke
Grobu jednom hodi žena u črnini, Svježa humka mrtve ruke širi, Žena hodi, na natpicu groba oči joj stadoše. U srcu joj nož, iz očiju suze padoše!
Boga preklinje, ruke diže, da pre stigne Na natpisu spazi ime, što joj od srca bješe, Cjeliva grob i ispisano ime, Moli Boga da joj sina digne!
Ustani sine, andelu mali
Ustani da vidiš majku kako plače,
Kako srce cvili, kako boli
Kad prekrila je svježa zemlja onog koga voli!
Čeka majka, a suton več pada, Misli vile če joj pomoči, Sluša oluju, misli da čudestva ima Zatvara oči u njoj živi nada...
Kao luda stade prevrtati zemlju svježu. Da pronade tjelo svoga Darka, Da mu kaže koliko ga voli I nosi mu pozdrav od oca Marka!
Kad u zemlji sanduk spazi,
Klonu glavom, klonu tjelom,
Cijelim životom se strese,
Zaključan sanduk sve majčine nade odnese...?
Sanduk mijem, a u njemu mrtvo tjelo spava, Majka zove i drhtavim glasom doziva, Jecaj majčin odjekuje u doljinu, Sve je njeno jer pala je nočna siva.
Miluje sanduk i moli ga da progovori, Ueviljena majka ne može toj želji da odoli, Umrtvljenom glavom prema nebu gleda, Sanduk grli i nikom ga neda!
Sjevnu munja, majka sanduk k'sebi vuče. Da zaštiti mrtvo tjelo, te ga ljubi, Ali grom puče u sanduče, I mrtvom sinu majku ubi!
Soka Petkovič
Vidar Mojih Rana
Krenula sam s'tobom drumom naše sreče Ovisila o tebi ko o suncu dan, Ti smjer u budučnost pronašo si svoju Ja u bolu goreč čekam vječni san.
Posijao si tugu duž moga života Tvoje če je ruke jednog dana žeti, Mada to nije moga srca želja Suviše sam voljela da te mogu kleti.
Nemogu zaželit da ti sudba vrača Za sve onč što zgriješi kod mene, Dovoljno je i to što slijepo ljubiš Ali ljubav ne dobijaš od voljene žene.
Sad samoča divlja nad lijesom živim I ničeg nema da remeti mir, Otpjelih čula, imuna na sve Na bol u srcu i na dan siv.
Oh kako bi rado lijesu da mi dodeš Dovest če te njemu tragovi od krvi, Da priviješ otrov na smrtne mirane Daruj ih plamenom i bolom si prvi.
Na lomači gdje bude spaljeno mi tijelo Sagorit če patnje čemernih mi dana, Pepeo če sivi skriti šta me boli A urna če postati vidar mojih rana.
Stefa Vanovac
Thbko, thbko cbe3ahte njianaT Han Mojor caMoreH aom h caMO MHCJiaM 3a fla ce BparaM bo rpaaoT poaeH Ha MojoT con.
TaMy bo MyrpH jkhot ce Kane Kpaj e3epOTO h H3BOpHTe a BeTep nee necHa 3a MeHe h MOMe jihmho Ta>kho IHTO BeHe.
KaKo jta AojjjaM ax ivoina Majno Kaxo m Te nperpHaM jac KaKo jta kaacem 3a mojot tatko, KaKo zta npatam t3>khhot rjiac.
B TymHa MajKo itojaoBMe .nsaTa Ha AOMOT Haui 3aTBopHBMe BpaTa. He MHHa MajKo HHTy roflHHa npea MojTe ohh, Toj 3araHa.
M jac cyM MajKo canaT ao BeKa HHKajie HeMa 3a MeHe neKa 3a MojTa paKa, H03ere xtBe... on bonKa Kywa, MajKo, H3rope.
OBa e MajKo itmcmo nocne^HO Ofl TBOjTO HajMHJIO HeflO. Ka>KH Ha MOMe xta He Me neKa yMHpaM MajKo b TyrHHa jjaneKa.
ToiuecKa JIiutaHa
Sanjam o tebi, dozivaš me u noči
slušam i čekam, a znam da nečeš doči
noč provodiš samnom u mislima mojim
ipak te ljubim, pred tobom stojim.
Da mi se vratiš danima molim
bezbroj puta ti kažem: "znaš da te volim"
vidim ti lik sa suzama u očima
samo me mučiš, nespavam nočima.
Pitam se zar te zaista više nemam
mislim da sanjam, mislim da dremam
al' nema te više, sad to dobro znam
ah, da te bidim, sve bih da dam!
Otišla si, nestala iz mog života
sa tobom otišla ljubav, radost i dobrota
plačem jer znam da sam sada sama
hladnoča mi pokriva tek), oči mi pokriva tarna.
Širim ti ruke, budi u zagrljaju mom
i ja ču poči da budem sa tobom u svetu tvom.
Možda če mo se ipak sresti jednom u letu
(kad i ja umrem) u drugom svetu.
Jelica Zlokolica
Sve bolje i bolje
Naš svakodnevni život u novoj nam domovini Australiji, očigledno se sve menja na bolje. Gotovo da i nema više one velike monotonije i melanholije koja je do nedavno vladala u našim ljudima. Raznim dostignučima, uspesima i povoljnim okolnostima, a naročito trudom nas samih, situacija se do danas mnogo izmenila u našu korist. Ovim uspesima su svakako i na prvom mestu doprineli listovi koji ovde izlaze i koji su namenjeni svim našim doseljenicima iz Jugoslavije. Ovo zato jer su preko njih iznošeni pojedini uspesi Jugoslovensko-Australiskih društava, tako da su naši ljudi u drugim delovima Australije bili brže potencirani da slede njihov primer i da se bolje organizuju u mestima gde žive. Danas je ta ideja skoro potpuno uspela i naša društva niču kao pečurke; u nekim mestima ili gradovima čak i više nego što je dovoljno.- U isto vreme naš čovek je, u takvoj atmosferi, doživeo izvesno olakšanje, raspoloženje i poboljšanje svoga života, mada u tudini. Pored ovih društvenih prganizacija imamo i tri naša iz
vodeča lista koji su namenjeni	svim
Jugoslovenskim doseljenicima i čijem kvaliteti! sadržaja mogu pozavideti mnogi ovde jače finansiski stoječi listovi. Ovo nije samo veliki uspeh za pomenute listove, medu kojima su i "Naše Novine", več i za čitaoce koji su to uočili i koji ih rado i sve više kupuju. Kao krunu uspeha možemo navesti list "Naše Novine", koje su nedavno nabavile sopstvene mašine za štampanje čiriličkog pisma. U ova tri lista, (Naše Novine", "Novo Doba" i "Novosti"), zastupljeni su jezici i dijalekti iz svih naših šest republika. Imajuči u vidu napor i konačno uspeh ovih listova, mi čitaoci imamo potpuni izveštaj i pregled dogadaja, isto kao da smo u našoj domovini. Stoga trebamo te naše listove kupovati i biti u toku dogadaja koji nas interesuju, jer imamo načina biti zadovoljni, ukoliko našem ukusu i potražnji zadovoljstva uopšte ima kraja... Po našem godišnjem dobu uskoro se približavaju jesenji dani koji nam zahvaljujuči našim listovima i pojedinim društvima - donose vesna zadovoljstva i
prijatna iznenadenja. I ove godine če K.U.D. "Njegoš", u saradnji sa listom "Naše Novine", dodeliti zaslužne nagrade piscima i autorima, koji su se trudili tokom čitave godine i čiji su radovi najbolji. Pored ovih nagrada i- od istih organizacija, veliki i od ostalih organizatora, veliki broj naših čitalaca primiče nagrade i za takmičenje u rubrici: "Koliko poznajete svoj zavičaj". Ovo je zaista lepa saradnja " sa čitaocima. Neznamo šta če nam ovi naši organizatori pripremiti za iduču godinu, ali mislim da bi natečaj u poeziji i prozi trebao da ima mali predah, pošto traje več dve godine. Na mesto toga mogao bi recimo da se uzme u obzir kviz: "Koliko poznajete Australiju", ili na primer šale i doskočice na temu našeg rada i života u tudini i druge nove teme...
Pored ovih pomenutih nagrada i društvenih manifestacija, gde če mo provesti prijatne večeri, srečne dobitnike, pored "Njegoševe", očekuje i "Vukova" nagrada, koju če dodeliti društvo "Vuk Karadžič" u saradnji sa Sstom "Novo Doba". I na
Živorad Jovanovic
ljst
kraju, naše "Književno Društvo" je* takode pripremilo vredne nagrade za "Književni natječaj 79". Dokle, nadolaze i očekuju nas lepi dani raspoloženja, veselja, radosti i zadovoljstva. Zato trebamo sve te dane neizostavno iskoristiti, jer to je ono čemu svi težimo, čemu se radujemo i šta priželjkujemo; to su vedri dani koji nas sve okupljaju u jednu celinu i zato takve prilike nebi smeli nikako da propustimo. Uostalom, mi
smo mnogoputa do sada pokazali da smo ¿edinstveni i u zlu i u dobru. Život teče a sa njim i razne okolnosti koje prate ljude. Što se tiče naše zajednice, sve dok svi težimo istom cilju za našu bolju budučnost, prilike če za nas biti sve bolje i bolje i neče biti problema koji nečemo moči zajedno rešiti. Za sada dragi čitaoci toliko i vidimo se na priredbama u one dane kada budu najavljene».
Živorad Jovanovic
Pusti Suze
Pusti suze neka teku s, tvoga lica Pusti, nek dokažu da si bila moja ljubavnica.
Ljubav ime moje što u srcu tvorne ureziva i sa teškim bolom briše Neče postat kao što sam u ljubavi za tebe voljena, na svetu nikad više.
Pusti suze neka teku s tvoga lica nek dokažu da si bila moja ljubavnica.
Što od mene ljubav blagu traži,
Kao pupolj izmed ruža to ti bijah poklonijo.
A ti meni za uzvračaj okova me u samoču crnoj tami hladnih noči ja okusih tvoju ljubav.
Sada kad se oslobodih od tvog srdačnog okova pusti suze neka teku s, tvoga lica
nek pokažu staže ljubavi -da si bila moja ljubavnica!
Pejovič Boško