Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 228.
r dum v sms, 5. orani 1912.
Leto XL.
velja po pošti: ==
Z.a oelo leto naprej . za pol lota „ . r,a četrt leta „ , za en moseo „ , za Nemčijo oeloletno pa ostalo inozemstvo
E 26--„ 13-„ 6-50 „ 2-20 „ 29--„ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za colo loto naproj . K 24 — za pol lota „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesofino E 1*70
tU" Uredništvo je v Kopitarjevi nliol iter. 6/m. Bohopisl se ne vračajo; nefranklrana pisma sa ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
; Inseratl:
Enostolpna petit vrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ ia trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popnat.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm] 30 vinarjev.
i Izhaja::
Političen list za slovenski narod.
vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. "£« Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. M8.
Današnja številka obsega 18 strani.
Nasprotno izobražensivo.
Zadnje čase se v liberalnem časopisju tupatam bere tudi kakšna beseda o nravnosti, zdržnosti, treznosti, o potrebi, da se goje nekatere tradicionalne kreposti slovenskega kmetskega ljudstva, o tem, kako se mora povzdigniti tudi duševno in moralno stališče naprednega povprečnega izobraženstva.
Čudni in nenavadni so ti glasovi. Mogoče je, da tako nepričakovano utihnejo, kakor so se pojavili. Nam bi tega seveda žal bilo. A v liberalnih vrstah se je že večkrat zgodilo, da se je kje kak pameten glas začui, a je kmalu zamrl. Zdaj ssjijajo o moralni okrepitvi slovenskega naroda trije, štirje mladi fantje, večina njihovih tovarišev pa se ne briga za tako idealna vprašanja, marveč komaj čaka, da se na kolikormogoče lažji način povzpne na ugodno socialno stališče, ki omogoča brezskrbno življenje po načelih rajnega Epi-kura. Tudi ne smemo prezreti, da je teženje idealnejših pristašev svobodo-miselstva po poplemenitenju ljudstva brez prave podlage, ker zameta vero, temelj nravnosti.
Pa recimo, da je na tem res nekaj. Nastane vprašanje, ali obeta tako delo v obstoječih razmerah kaj uspeha? O delu naše stranke na tem polju ne govorimo; ta svojo dolžnost v polni meri izpolnjuje. Katoliški del našega ljudstva napreduje kulturno in moralno, vse naše delo je na tem fundirano. Pravzaprav veliko bolj izobraževalno delujemo, kakor podrobno politično. Gojitev tradicionalnih čednosti našega ljudstva je duša vsega našega dela. Kdor hoče v tem oziru z nami sodelovati, se mu ci bati, da bi ga kaj ovirali.
Drugače pa je z liberalnim izobražen-stvom. »Veda« bridko toži, da ni zadosti naročnikov, oziroma da nič ne plačajo, ravnntako pa je gotovo, da 99'99% liberalcev svoje znanstvene revije tudi ne bere. Glavna duševna hrana liberalnega izobraženca, oziroma izobraženke je »Narod«, »Dan« in »Ilustrovani Tednik«. Ton, ki tu odnekdaj vlada, mora bravce nujno poplitviti in poneumniti. Gospodje, ki v Gorici ali Ljubljani pišejo o najrazličnejših kulturnih problemih, naj se podajo v kako napredne podeželsko metropolo in se bo-
do nad dispozicijo te publike za najvišja duševna vprašanja gotovo zgrozili. Krokanje, opravljanje, omejeno politično sovraštvo in abderitska ošabnost, to so značilne poteze slovenskega inteligenta, vzgojenega od narodnonapredne stranke. Moralna regeneracija bo v teh razmerah pač pravo Herkulovc delo.
Mi sploh dvomimo, ako to vseskupaj kaj resnega pomeni. Duh liberalne stranke je lastne pristaše do mozga zastrupil. Novi politični boji, ki se kmalu obetajo, bodo zopet najnižje strasti do viška razpalili. Sinovi bodo takrat po veliki večini pokazali naturo svojih očetov. Sovraštvo do katolicizma zasleplja vse do kraja. In zato bo slejkoprej ostala naša naloga ljudstvo kulturno in moralno dvigati. Kdor hoče to delo uspešno vršiti, je more le z nami, vse drugo ne ho obstalo ali bo le majhnega pomena. S tem seveda ni rečeno, da plemenite smotre od nasprotne strani preziramo — nasprotno, veseli smo jih; le na to opozarjamo, da se morajo vsejati v rodovitno prst, ne pa na kamenita tla. Ako bo vzgoja našega liberalnega izobraženstva šla tako dosledno naprej v dosedanji smeri, ne moremo pričakovati od te strani in na tej strani nobene regeneracije.
Hi zHor Mišk« polil Eeep
ZB
Ob izredno veliki udeležbi se je vršil v nedeljo, dne 29. septembra na Bledu 18. redni občni zbor katoliškega jiolitičnega društva za radovljiški okraj. Lepa in prostorna dvorana v stari šoli je bila kmalu polna društvenih čianov ter somišljenikov S. L. S., mecl njimi župani z Bleda, Breznice. Bohinjske Bele in Gorij. Predsednik društva gospod vitez Jos. Pogačnik pozdravi navzoče, zlasti še došle župane ter načelnika cestnega odbora, okrožnega zdravnika gospoda dr. Ivana Benedik, ter omenja, da posluje Katoliško slovensko društvo že 19. leto. Društvo si je poleg političnega dela postavilo tudi važno nalogo, zastopati tudi gospodarske interese svojih članov. Bodri poslušalce k zvestobi, katero naj ohranijo društvu in stranki vedno in povsod.
Poročilo tajnika gospoda župnika Iv. Čerina povdarja veliko zaslugo, ka-
tero si je društvo in njega odbor steklo s tem, da sta se omogočila in oži-votvorila v Radovljici dva gospodinjska tečaja, ter sc je na ta način lepemu številu deklet dalo priliko izobraziti in izvežbati se za vrle gospodinje.
Blagajna izkazuje koncem leta 1911. 1071 K in 89 vin. premoženja.
Ko sta se tajniško in blagajniško poročilo brez ugovora odobrila, poroča gospod podpredsednik državnega zbora vitez Josip Pogačnik. Najprvo poda nekak pregled o splošnem položaju, zlasti kar se tiče Jugoslovanov. Vesel pojav je, da so se zastopniki S. L. S. in pravašev zedinili v dneh 17. in 18. septembra v Opatiji z namenom, da delajo skupno in edino jugoslovansko politiko. Bili so časi, ko so hrvaški in slovenski poslanci bili na Dunaju le privesek močnejših strank, sedaj tvorijo močno falango, ki nastopa samostojno ter se jo tudi povsodi vpošteva. Prepiri, ki jih imajo Čehi, Poljaki, so domači prepiri, ki se doma pričenjajo ter na Dunaju nadaljujejo, ne segajo pa čez meje države. Zadeve Jugoslovanov pa so važne za celo državo, polovica Balkana pazi na njih razvoj. Govori o razmerah na Hrvaškem in njih vplivu na politiko balkanskih narodov. Slika nadalje zgodovino novega vojnega zakona, o načinu sklepanja na Ogrskem in njega posledicah, povdarja, da tudi novi zakon ni še vzoren, našteva nekaj pomanjkljivosti ter veliko težavo glede podčastnikov, katerih se za večje število novincev zahteva seveda tudi več. Bivši vojni minister je odredil, da naj podčastniki služijo tri leta, ali to bi se dejalo moštvo vzgajati k nemoralnosti, mi pa hočemo, da je vojaška služba čez drugo leto le prostovoljna. Ko izstopajo dalje službujoči podčastniki iz armade, dobe naj gotovo odpravnino. Res, da bi odpravnine stale milijone kron na leto, ali denar bi ne bil zavržen, ker bi se gospodarsko uporabil. Govornik-preide potem na domače razmere ter pojasnjuje najetje desetmilijonskega posojila za melioracije. Slednjič govori o blejskih razmerah, o preureditvi kolodvora ter ugodnejših železniških zvezah.
Prečastiti gospod kanonik se v toplih besedah zahvaljuje govorniku za temeljito poročilo ter iskreno čestita
predsedniku društva na visokem odlikovanju.
Deželni poslanec gospod župnik J. Piber povdarja uvodoma, da se misli v svojem poročilu omejiti bolj na rezmere v domači deželi sploh, glede. Bleda šc posebej. Ko ste nas poslali v zbornico, pravi med drugim, smo imeli vsi ta namen: da bomo delali. In danes lahko trdim: smo delali! S številkami nato dokazuje, kaj je vse sedanja večina storila za dobrobit prebivalstva, za povzdigo gospodarskih razmer zlasti na deželi. Poslanec razloži planinski in pašniški zakon, posebej še zakon o vzdržavanju ograj. Po tem zakonu, ki je pravzaprav prvi deželni zakon, bodo odslej imeli naši župani odločilno besedo, kdo jc dolžan ogi-aje oskrbovati oziroma jih vzdrževati. Prepiri z dolgotrajnimi in dragimi pravdami so sedaj nemogoči, ker je zadnja instanca deželni odbor. Za našega kmeta - živinorejca je ta zakon v gospodarskem oziru velikanskega pomena. Pripoveduje, da so se delile podpore za preinovanje telet, vzorne hleve, zadruge; vpeljali so se kmetijski gospodarski in gospodinjski tečaji. Bili so časi, ko so morali naši ljudja nakupovati plemensko živino na tujem, danes smo že tako daleč, da tujci hodijo k nam po živino. Včasih ni bilo za kmeta nič, danes je deželni dvorec domača hiša, dom, v katerem se čuti vsak domačega, in kadar prideš v deželni dvorec, vidiš, koliko ljudi čaka na avdijenco pri posameznih odbornikih. Poslane^ poroča potem še o zadnjem zasedanju deželnega zbora, v katerem se je toliko dobrega sklenilo, zlasti za Bled, da lahko nazivljemo to zasedanje — blejsko zasedanje. Tisti, ki so bili zoper elektriko na Bledu, ki se jim je zdela akcija za blejski vodovod prehitra, so bili — liberalci in vendar ve danes vsak otrok, v kako slabih gospodarskih razmerah je danes Bled in da si bo Bled kot letovišče opomogel le, ako ima dobro razsvetljavo ter zdravo pitno vodo. Poslanec omenja v zadnjem zasedanju sklenjeno resolucijo, da se podeželi deželna zveza za tujski promet, kar je velike važnosti za svetovno letovišče Bled. Tucli v tujskem prometu je treba napredka in ta je mogoč le tedaj, če dežela prevzame nalik obrtnopospeševalncmu
LISTEK.
Klavir.
Napisal Ks. Koblar.
Spodaj na glavnih vratih je visel že teden dni bel listek, da se v tretjem nadstropju oddaja stanovanje s tremi sobami in pritiklinami; »Natančneje se poizve pri hišniku,« je bilo pristavljeno prav po načinu onih velikih hiš, kjer je hišnik najvišja oblast, ki odpušča in sprejema goste in samo poroča zunaj stanujočemu gospodarju.
Bil sem v hiši še skoro tujec, kajti šele pred 10 dnevi sem se bil priselil v skrajni kot prvega nadstropja z oknom na dvorišče. Poznal sem samo hišnika in domačo gospodinjo — zadnje dni pa je zbudila mojo pozornost srednje velika stasita dama, oblečena v črnino. Kmalu sem izvedel, da ravno ona zapušča omenjeno stanovanje, ker ji je hišnik nepričakovano, da, naravnost brezobzirno odpovedal.
To je podražilo mojo radovednost ln o prvi priliki sem si jo hotel natančneje ogledati, kajti naravno in resnično je, da taka mala zasebna trpljenja in neprilike človeka v samoti i,n pomanjkanju bolj zanimajo kot boji velikih svetovnih sil.
Ko sem jo vnovič videl, takrat ni bila sama. Bilo je že proti večeru, ko sem zapuščal sveje stanovanje in jo
prehitel na stopnicah. Samo za hip sem jo mogel pogledati ; pozdravil sem jo in ji pogledal prav v oči, ki so se skrivale za črno tančico. Začudeno me jc pogledala in nalahno prikimala z glavo; gotovo jc dvomila, sem li vljudno nesramen ali sem resno vljuden. A ta pogled! Ni me še tako presu-nilo nobeno žensko oko, odkar je ugasnila zadnja solza na materinem licu. Ta mlad obraz, komaj čez trideset let, je naenkrat ves zagorel v trepetu, ko se je oko zbudilo iz zamišljenosti, nato pa hipoma upadel v dvom in bolesti-polne poteze. Spremljala sta jo dora-ščajoča deklica in deček kakih šestih let, obsodil sem, da sta sin in hči.
»O, vi ne veste!« mi je zvečer razkladala gospodinja. »To je mizerija! Še jesti nimajo kaj, pa so vendar imenitno oblečeni Nihče jim več ne zaupa, vse imajo že zastavljeno. Samo klavirja ne puste, vse drugo lii več njihovo. Čudni ljudje — o mizerija!«
Nato sem izvedel vse. Gospa je bila vdova strokovnega učitelja, ki je umrl pred dvema mesecema za jetiko in ji zapustil štirinajstletno deklico in šestletnega sinčka, ona pa je bila učiteljica klavirja. Bolezen je vzela svoje in utisnila celi družini pečat revščine in stradanja. Vse, kar se je moglo ločiti, vse je šlo na trg brezčutnega Žida. Na.-zadnjc ji je hišnik prijazno in neprijazno svetoval, naj si poišče drugo stanovanje, ker zastonj ne more imeti nikogar v hiši, in sam obesil na vrata listek, da oddaja stanovanje.
»Kdo jih bo le selil! Stanovanje je že oddano,« mi je rekla nekega dne gospodinja, ko sva spet govorila o rodbini v tretjem nadstropju. »Vržejo jim na cesto! Poslušajte klavir!«
Skoz odprto okno je prihajal sa-njav adagio.
»To jc ona!« jc menila gospodinja. »Čudni ljudje! Gotovo je to za večerjo! Kruha naj kupi otrocičema!«
Še dolgo dolgo se je glasil klavir in dolgo sem slonel ob odprtem oknu in posluša.L igranje. Opazil sem tudi druge, ki so radovedno začeli nastavljati ušesa večernemu koncertu, Bog ve, kakšnih misli! Prav do desetih, ko so pogasnile luči po stopnicah in hodnikih, je trajala žalostna godba, potem pa naenkrat umrla v temi. Čudnih občutkov sem legel k počitku.
Drugo jutro okrog devetih srečam v veži petorico ljudi — ]n-ed vrati zagledam voz za manjša prevažanja pohištva.
Slutnja in radovednost me ustavita in vrneta nazaj po stopnicah za ono petorico — sledil sem jim prav v tretje nadstropje — v stanovanje vdove. Spoznal sem žida-starinarja v tretji vzporedni ulici od nas.
Molče je odprla gospa in molče ii je sledil žid s svojimi ljudmi.
»Tukaj,« je rekla naposled, ko jc obstala pri klavirju v zadnji sobi. Ni izpremenila obraza, neka moška volja ji je bila legla v poteze in jih krčevito držala.
Žid je vstopil v primerni razdalji in opazoval inštrument, potem je stopil bliže in začel pritiskati posamezne tipke in poslušal bolj z očmi kakor z ušesi polne glasove strun. Nato se je približal gospe in iz polne listnice naštel nekaj desetakov. Ni jih dvignila, ni jih šte a, obležali so na mizi.
Tedaj je vstopila hčerka. Bila je še razpietena, a ko je začutila tujce v salonu, je prihitela; takrat, so že premaknili klavir od stene in žid je zmetal muzikalije na kuj) in jih prevezal z vrvico. Vprašaje se je ozrlo dekletcc v mater — a takoj je spoznalo, kaj se godi.
»Mama. — zdaj ne bomo več. igrali — kako bo dolgočasno! Čemu pa pustiš, mama?«
Mati je molčala, pogladila jo je po zlatih Laseh, nato pa. tiho šepetala: »Dobiš drugega, lepšega. Kmalu ga dobiš!«
»Ne, pustite, da še zaigram!«
Zid jc bil nevoljen, vendar se je vdal.
Dekletce je zaigralo najljubšo pesem, še židu se je izpremenil rezki obraz, mati je pristopila in jo motrila. Takrat je -za hip zgenila z obrazom in iz očesa je privrela nevzdržlijiva solza. A hčerka se ni mogla, ločiti, že so bili spet premaknili klavir — ko jc hotela tudi mati zadnjič podati roko spečim glasovom, pa žid jc zavrtel ključek prf pokrovu.
Tedaj sta zuplakali mati in hči, kakor da odnašajo iz hiše življenje..*
uradu tudi to gospodarsko stroko v svojo okrilje. Poslanci S. L. S. z mirno vosi jo gledamo na svoje delo, ker imamo zavest, da delamo v blagor ljudstva, zato se nc zmenimo prav nič, naj naši nasprotniki še tako vpijejo, češ, denar zapravljamo, da spravimo deželo na kant. Naše ljudstvo je pametno, jo inteligentno, da zna presojati, kdo dela za njegovo korist, zato nam zaupa. mi pa gremo z veseljem, pa tudi brezobzirno v bojno delo za ljudsko korist.
V prisrčnih besedah zahvali gospod kanonik Novak poslanca, ki ima v resnici srce za svoje volilce in ki žrtvuje zanje prav vse in veselo, ter navdušeno so se odzvali vsi navzoči njegovemu povabilu, da so izreče delavnima poslancema zaupanje, zaupanje pa tudi vodstvu S. L. S. posebej še njenemu načelniku deželnemu glavarju gospodu dr. šusteršiču.
Pri slučajnostih se zahvali poslancema gospod Jan. Krivic z Jesenic v imenu krščansko - socialnega delavstva ter povdarja načelo, naj vlada sloga in edinost med kmetom, delavcem in obrtnikom.
Načelnik cestnega odbora gospod dr. Iv. Benedik priporoča poslancema cestne zadeve, zahvali se jima še posebno v imenu Blejcev za vse delo v prilog vodovodu in elektriki, zaihvali pa tudi odbor Katoliškega političnega društva, da se vrši občni zbor ravno na Bledu.
Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni sledeči gospodje: dr. Ivan Benedik, okražni zdravnik na Bledu; Janez Burja, župan na Bohinjski Beli; Karel Cerin. župnik na Bohinjski Beli; Janez Finžgar, župan na Breznici; Jakob lan, župan v Gorjah; Adolf pl. Kapus, župan v Kamni gorici; Janez Krivic, Jelavec na Jesenicah; kanonik Janez Novak, dekan v Badovljici; Janez Pi-ber, župnik in deželni poslanec v Gorjah; vitez Jos. Pogačnik, deželni in državni poslanec v Podnartu. Za namestnika sta bila izvoljena gospoda: Iv. Markeš, hotelir v Bohinjski Bistrici ter Vinko Rcsman, posestnik v Radovljici.
S slava-klici na papeža in cesarja se je zaključilo prelepo zborovanje.
VolaSka moč in ustroj Turčije ler balkonskih držav.
Na podlagi izvirnih vojaškostro-kovnik in na najnovejših ter zanesljivih datah slonečih podatkov podajamo sledeči pregled o vojaškem stanju in ustroju držav, ki pridejo pri preteči vojski na Balkanu vpoštev:
Sultan Mehemed V. Turčija.
Turška armada se nahaja od leta 1910 v preustrojevalnem stanju. »Deu-
tschos Offiziersblatt« oznaiKije njeno moč, razdtlbo in ustroj sledeče:
1. armadni inšpektorat s sedežem v Carigradu obsega 1,—4. ai-inadnl zbor, 2. inšpektorat s sedežem v Solunu 5.—8. zbor, 3. inšpektorat s sedežem v Ersingjanu 9.—11. zbor in 4. inšpektorat s sedežem v Bagdadu 12. in 13. armadni zbor. 2. inšpektoratu pripadajo še tri neodvisne divizije v Albaniji, ki niso v zvezi zbora, 22. (ko-šauska), 23. (janinska) in 24. (skadr-ska). V Jemcnu stoji 14. armadni zbor, v Iledjasu 43., v Tripolisu pa 42. divizija brez zveze s kakim zborom. Armada šteje torej na aktivnih (nizam-skili) četah 14 armadnih zborov in 5 samostalnik devizij. Redifi (deželni brair.bovci) so na podoben način v 5 redifskih inšpektoratov razdeljeni, kojih številke se skladajo z onimi armadnih inšpektoratov, samo da spada k 2. armadni inšpekciji 2. in 5. redif-ska inšpekcija skupaj. Redifskih čet šteie armada 40 divizij 1. razreda in 19 2. razreda.
1.	armadni inšpektorat (Carigrad) obsega štiri armadno zbore v Carigradu, Rodostu, Kirkilissu in Drinopolju ter straži bulgarsko mejo, obrežje Črnega in severnovzhodni del Egejskega morja. Dardanele varuje 5. divizija Gallipoli, maloazijsko obrežje od Dar-danel do Smyrne 6. divizija Smyrna. Inšpektorat šteje 12 nizamskih divizij, 5 konjeniških brigad, vsaka po 2—3 polke in 11 redifskih divizij 1. razreda, v vojnem slučaju 217.500 pušk, 5650 sabelj in 454 topov.
2.	armadni inšpektorat (Solun) obsega 5. armadni zbor v Solunu, 6. v Monastiru, 7. v Skoplju, 8. v Damasku in 3 neodvisne divizije v Albaniji. Varuje severno obrežje Egejskega morja in moje proti Grčiji, Črni gori, Avstriji, Srbiji in Bulgariji ter jadransko obal. Šteje 15 nizamskih divizij, 4 konjeniške brigade in 17 redifskih divizij 1. razreda, v vojnem slučaju 331.500 pušk, 5850 sabelj, 506 topov. 8. armadni zbor stoji s 25. divizijo v Deradji, s 20. v Aleppu, s 27. v Kajfi, s konjeniško brigado v Damasku. Varuje sirsko obal.
3.	armadni inšpektorat stoji v Armeniji in Kurdistanu in sicer 9. zbor v Erzerumu, 10. v Ersingjanu, 11. v Va-nu, proti ruski in severozapadni perzijski meji. Šteje 7 nizamskih divizij, 2 konjeniški brigadi in -1 redifske divizije 1. razreda, v vojnem slučaju },J04 tisoč pušk, 2700 sabelj, 376 topov.
4.	inšpektorat stoji v Mezopotamiji in sicer 12. armadni zbor v Mosulu, 13. v Bagdadu, varuje ostalo perzijsko mejo ter preprečuje vpade beduinov od Evfrata, Tigrisa in notranje Arabije sem. Šteje 4. nizamske divizije, 2 konjeniški brigadi in 4 redifske divizije 1. razreda, v vojnem slučaju 52.000 pušk, 2700 sabelj, 188 topov.
Taktična enota armade je divizija. Šteje tri polke infanterije, vsak polk 2 prava in 1 kadrski bataljon, 1—2 lovska bataljona, 4 strojnopuškine kom-panije, 1 topniški polk po 6 brzostrel-nih baterij, vsaka 4 topove, 1 pionirska konrpanija, 1 brzojavni oddelek in 1 trenska kompanija. Armadni zbor šteje 3 divizije in ima: 27 pehotnih bataljonov z 9 strojnopuškinimi kom-panijami, 6 lovskih bataljonov z 1 strojnopuškino kompanijo, 3 kompa-nije jašoče infanterije (namesto divi-zijskega konjeništva, ki ga ni), 1 konjeniška brigada 2—3 polkov, vsak i 5 eskadrcnov, 3 topniške polke z 12—18
baterijami, 1 težki topniški polk s 3 baterijami, 1 pionirski bataljon, 1 mo-stovni tren, 1 brzojavno in 1 sanitetno kompanijo in 1 trenski bataljon.
Brambna dolžnost traja 20 let, od Ž0.—39. leta. 3 leta pod praporom, 6 let v rezervi (ištiad), 9 let v brambi 1. razreda (redif) in 2 leti v črni vojski (mustafiz). Tisti, ki so na podlagi mnogobrojnih oprostilnih določb direktno k redifom (2. razreda) unovače-ni, služijo 18 let, 6—9 mesecev aktivno, v zadnjih dveh letih se prištevajo črni vojski. Od leta 1909. se smejo tudi ne-mohamedancl unovačiti, toda njih število ne sme presegati v nobeni četi 25 odstotkov. Po trimesečni aktivni službi se lahko vsak oprosti za 920 M., pa mora potem služiti med redifi (2. razreda).
Ker bi v vojski z žavami prišla vpoštev armadni inšpektorat, balkanske države z turškimi puškami, 11, 960 topovi, sme se pa neugodnem slučaju še mi divizijami ostalih
balkanskimi drsamo 1. in 2. imajo računati okroglo 549.000 500 sabljami in računati tudi v z nekaj turški-inspektoratov.
Bulgarski kralj Ferdinand.
Bulgarska armada.
Po brambni postavi 1903 traja brambna dolžnost v aktivni armadi za infanterijo 2. za ostala orožja 3 leta, v rezervi 18, oziroma 16 let, v milici v 1. pozivu 4, oziroma 5 let, v 2. pozivu za vsa orožja 2 leti; skupna vojna dolžnost traja torej od 20. leta dalje 26 let. Mohamedanci se lahko za 500 levov (fr.) odkupijo. Zahtevano mirovno stanje je 3891 častnikov in 55.709 mož, dejansko je pa za okoli 5000 mož manjše.
Kraljestvo je razdeljeno v 6 divi-zijskih okrajev, vsak v 4 polkovne okraje. V miru se infanterija razdeli na 18 brigad po 2 polka po 2 bataljona,
1	kompanijo nekombatantov in 1 strojnopuškini oddelek, bataljoni pa 4 kompanije. Vrhtega straži mejo 16 stražnih obmejnih kompanij. Kavaleri-ja šteje 3 brigade z 10 polki, od teh 4 po 4 in 6 po 3 eskadrone. Vsaka brigada ima 1 konjeniški strojnopuškini detašma. Artilerija šteje 9 polkov, vsak po 3 oddelke z dvema baterijama s priprego in 1 brez priprege. Po trije topniški polki imajo 1 haubiško kadr-sko baterijo in 1 trenski detašma. Po-gorsko topništvo šteje 1 brigado s 3 polki, vsak polk dva oddelka, vsak 2 bateriji.
288 mirovnih pehotnih kompanij po 100 mož se ima v vojnem času povišati na 288 bataljonov s 1063 možmi. Jako težavno vprašanje je topniška priprega. Vendar se da v vojnem slučaju spraviti skupaj 9 zborov, vsak
2	diviziji s 16 bataljoni, 2 eskadroni, 10 baterijami s 40 topovi in 2 pionirskima kompanijama, izven divizijske zveze 1 konjeniška divizija, 6 polkov gorske artilerije s 30 baterijami in 15— 18 haubiškimi baterijami, vsega sku-
paj 350.000 kombatanfov, milica za varstva dežele pa 40.000 kombataniov častnikov 4000. Izmed vseli balkanskih državic je pač Bulgarska v vojaškem oziru Turčiji najbolj nevarna.
Na mizi je še ležal nedotaknjen denar, v kotu pa jc gladno zijala praznina kakor po pogrebu.
Pr vinsk pukušen naprej.
»No, pa dejma pukust ta zelenga Ipaucal Ta nama u dobr sturu in jeza putulažu!« reku jc tist gespud, ke s je naprej uzeu, de m u deželn klet na soje stroške žeja pugasu. »Viš, Pepe, tala iz Gaduve peči ni zateTi s že tku al tku hud ket turšk poper, ke se t pa ene car kapic tegula cvička zmeša med
kri, t pa kar mrgulinci stopja u roka in pol b s ja rad prašku ub lice kašnga tojga bližnga. Sej zavle mene lohka pustopaš kokr je toja vola, sam tu je narodn, ke je u deželn klet usak rau-fajne strogo prepuvedan.«
»Kua pa drežna ke u mene in soje sitnast stresa. Pr pijač ma člouk rad mir, dokler s žeja čist na pugasi!«
»No, no, le putrp, sej uva prec druzga dubla!« In uzeu je najna prazna dva glaža in stopu iz nima u zgurn konc kleti. »Lej, Pope; ta te u pa pu-cajtu in spet u dobra vola spravu,« je dudau moj dubrotnk in pustavu iia miza taka apetitleh kapica, de je za-dišal ukul ne, kokr de b edn fjolce prnesu.
»Le. crklej ga, le crklej!« uteknou se je spet ta kulrast leberalc u najn pugovar, ke mu je Ipauc zadišu. »Zatu je pa tku, de iz soja pulitka nekamer naprej na pridema!«
»Pust pulitka pr mir! Klet ni za pulitka!« udguvuru jc moj prjatu mirn in spudobn. Jest sm pa ježek kar za zubmi tišu, če prou se je u men kar use kuhal in cvrl.
»Pousod morma pukazat, de sma napredn —«
»Zvirca; a se iz sitnarejnam kaže napredhast? Mislefi, če naš časnki stre-saja soja sitnast pu svet, de ja smeš pol
tud ti tlela pr nama? Kar zgub se! Adija! < skusu ga jc udpraut moj dubrotnk ud nas. Jest sm pa še zmeri mouču, kokr de b na mou prou nč za puvedat; jezen sm biu pa tku, de sm kar trepetou; ne glih tulk zavle sitnast, ke jh je predajala leberalna mora ukul naj, ampak zatu, ke sm sprevidu, de ta Špeter na u dobrga konca uzeu in de me zna prpraut ub use dubrote, ke sa m ble tist večer še namenene. Jest žejen, ket morska goba, pa nej se kej tacga prpeti. Nč; tku na more jt naprej! Tle u treba iz vi-nain tud jeza dol pužrt; zraven pa pugruntat ena finta, de se te leberaln zgag saj za -ta prva putreba gofla zaveže.
ln ta finta sm jest lunal pugruntu.
»Kua b se tlela kregala za en prazn nč. Tlela h men dol se used, teleban leberaln, pa mal duša s prvež iz mojga glaža, de uš loži prčaku tiste štimnge, ke te um jest ukul ušes ena prmazu,« puvabu sm leberalnga zgagarja in
za en glažek vinca rajnega leberalc še vera soja da!
»Iz takmo klerekalcam jest na pijem,« udrezu sc je ta nar preli; ježek se mu je pa že tku deleč dol iz ust pu-besu, do ie mejčken mnnkal, do ga ni u moj glaž putunku,
(1- <0' Srbski kralj P.iter.
Srbija.
Brambna dolžnost (1901) traja od 21. do 45. leta, 2 leti v aktivni armadi (1. poziv), 9 let v rezervi, 6 let v 2., 8 let v 3. pozivu, črnovojna dolžnost traja od 19. do 50. leta. Od 25.000 brambnih obvezancev so unovači le 18.000, ker so jih jako veliko oproščuje. Službeni čas stoji bolj na papirju, za večji del infanterije znaša namreč samo okoli 6 mesecev. Leta 1911 bi imelo mirovno stanje šteti 2300 častnikov in 30.000 mož, dejansko je štelo pozimi 17.000, poleti 33.000 mož.
V	miru se razdeli infanterija v 20 polkov s 60 bataljoni, kavalerija v 2 brigadi s 4 polki in 16 eskadroni, artilerija v 7 polkov z 21 oddelki s 47 baterijami ter 9 gorskimi, 5 haubiškimi in 1 možnarsko baterijo. Teritorijalno je dežela razdeljena v 5 divizijskib okrožij.
V	vojnem stanju se pri 1. in 2. pozivu formira 5 infanterijskih divizij, vsaka po 2 brigadi, po 2 polka, po 1 di-vizijski konjeniški polk (3 eskadroni), 1 artilerijski polk (9 baterij), 2 pionirski kompaniji. Vrhtega: 1 kavalerijska divizija po 2 brigadi po 2 polka po 4 eskadrone z 1 jašočo baterijsko divizijo po 2 bateriji, dalje ena nadomestna divizija kavalerije in artilerije. 3. poziv premore baje 60 inf. polkov in 5 eskadronov. Vojno stanje znaša okoli 250.000 mož, od tega 200.000 kombatantov in 700 topov. Težavno vprašanje je v Srbiji zlasti vprašanje častništ\a, podčastništva in priprege, dobro je pa organizirano strelstvo.
Grčija.
Je jako slaba. Nova brambna postava datira od 1911. Brambna dolžnost od 19. do 45. leta, torej 35 let, od teh 2 aktivno, 10 v prvem, 9 v drugem letu rezerve, 7 v brambi, 6 v črni vojski. Novincev ima biti 19.000, jih pa taktično ni dosti več kot 10.000. 40 odstotkov se jih dolžnosti odtegne. Na papirju znaša mirovno stanje 190C
»Pa pust! Pa tle stoj in čaki, de se jest tulk pukrepčam, de u kej zalegi, kedr te um uplazu.«
Ke je tku sprevidu, de se jest na pugajnam pusebn za negava drušna. je pa hitr začeu druga taktika.
»Kua s že preli reku, Pepe? De se nej h teb dol usedem in s iz tojga glaža duša prvežem, kene? No, nej pa bo!« in že je sedou zraven mene in drŽu moj glaš u rok in kokr de b mignu je biu pu tist boži kapic.
»Teb pa en glaš vina tulk izda, kokr če b juda u pekou vrgu,« začudu sm se jest ncgauino pužiraunke in sm tku žalasten puglodu soj prazen glaš, de je moj prjatu hitr ustou, uzeu moj glaš in m ga pustu frišn napounet.
»Tku, zdej pa puvej sitnež kua čž prou za prou ud mene,« nadalvou sni jest, ke sm mou spet glaš pred saba in tista leberalna zgaga zraven srhe.
»Nč nečem, sam grdu se m zdi ud tebe, ke s klerekalc ratu in soj prepri-čajne predau! Zakaj nis leberalc, zaka; na suvražeš use kar je črnga?« hruli me je naprej moj sosed.
»Tok tku,« zafrknu sm ga jest nazaj. »Ti prauš, de sm se jest zneven; sojmo prepričajne in ga predau. Jest po le mislem, de s ti tista šleva, ke s« na drži tistga, kar sa ga ud mlade!} nog učil. Jest sm pa ustou, kar sm bi\»
Črnogorski kralj Nikolaj.
: Fesfungsn *f> ffriegshafen
it^dsenbahnen ^iGebirgs-Passe , _ _
MaBstab -fo—^sbndtaf*?T)t-. O^MUOti . 200_SOD/fi/m f P. —^^a^^g^gc—
Z ml j 2 vi d k vojski na Balkana.
Častnikov 111 29 000 mož, v resnici 20— 25.000. Razdelbe armade ni vredno navajati, ker sc nahaja prav sedaj v fluktuaciji vsled korenite reforme.
Vojna operacijska armada jc pro-računana na 146 000 mož, 83.000 deželne hrambe in 69.000 črne vojske, vendar pravijo strokovnjaki, da se dejansko ne bo dalo več mobilizirati kot 100.000 mož v najboljšem slučaju. In-fanterija ima moderno puško, topništvu pa modernih topov skoro popolnoma manjka.

Črnagora.
8 pehotnih brigad in 1 topniška brigada, skupaj 50.000 mož. Vojska je razdeljena v 58 bataljonov, 9 topniških baterij in 2 švadrona oknjenice.
Rumunlja.
Pride indirektno vpoštev. Je najboljša armada na Balkanu v vsakem oziru, čeprav ne najštevilnejša. Njen ustroj je nekaj posebnega, ker obstoja še neke vrste graničarstvo. Sicer traja brambna dolžnost 21 let. Rekrutni kontingent znaša 55.000 mož. Predpisano vojno stanje, glede katerega se varje tajnost, znaša baje 4400 častnikov in 91.000 mož, dejansko stanje ravno toliko, pri vajah celo več. Častniško in podčastniško vprašanje je izborno rešeno. V vojski šteje rumunska armada 5 armadni h zborov po linijski, 1 linijsko rezervno in 1 rezervno divizijo. Vojno stanje 250.000 kombatantov, 300.000 vseh, milica ni všteta; vsega skupaj se da spraviti skupaj 600.000 mož, od teh polovica izvežbanih.
Tedenski pregled.
Hrvaško-slovenski Zvršilni Odbor se je sestavil ln so zastopane v njem vse hrvaške ln slovenske dežele. Odbor se snide prihodnji i teden k posvetovanj«, in sicer najbrže na Dunaju. — Komisar na Hrvaškem, Čuvaj, je društvu hrvaških zdravnikov radi znane izjave proti postopanju psihiatrov v Jukičevem procesu zagrozil, da. je bo razpustil, ako bi še kdaj prekoračilo svoj delokrog; predsednika društva dr. Kosirnika bo pa menda osebno preganjal. Hrvaški zdravniki bodo na to najbrže odgovorili s splošnim štraj kom. — Za poslanca v III. okraju mesta Pulj je bil pri nadomestni volitvi dne 29. m. m. z veliko večino izvoljen kandidat Hrvaške Ljudske Stranke Josip Stihovič. Ta mandat so Italijani pri prvotnih volitvah Hrvatom ugrabili. — Štajerski slovenski deželnozborski klub je na svojem posvetovanju dne 1. t. m. soglasno sklenil in izjavil, da ponudeni predlogi nemškega veleposestva za sporazum v deželnem zboru ne zadostujejo slovenskim zahtevam in zato ne morejo služiti za podlago pogajanjem. Slovenski klub želi sporazuma in skupnega dela v deželnem zboru v korist ljudstva, toda pogajati bi se mogel le na podlagi predlogov, ki bi vsebovali vse pereče zahteve spodnještajerskih Slovencev. — 60 milijonov prebitka izkazuje avstrijski državni računski zaključek za leto 1911; ta ugodni uspeh jc posledica višjih dohodkov iz indirektnih davkov in tobačnega monopola. — Temeljni kamen za dom hrvaškega društva »Napredak« v Sarajevu so z veliko slovesnostjo položili 29. m. m. Navzoči so bili najvišji civilni in cerkveni dostojanstveniki. Novi dom bo sijajno zgrajena, palača. •— Slovenska jesenska umetniška razstava se je 28. m. m. otvorila v Jakopičevem paviljonu v ljubljanskem Tivoliju. — Sadjerejska zadruga se je osnovala v kamniškem okraju; de-
in nisem za košček leberalnga kruha prodau soj prepričajne, ke sa m ga že ket utroke duma ucepil.«
»Eh, pa ta črnem se use glih ni treba dat pud pantofel.«
»No, ti se daš pa ta zelenem al pa ta rdečem! A ni pol use glih?«
»Ti se pestiš klerekalcem farbat.«
»Če tku uzamema, se pestiš ti pa leberalcem al pa rdcčkai'jem. Jest tc na puznam tulk deleč in vem sam tulk, de maš dobr pužiraunk in mal u var-Bet, še mn pa u glau.«
»Guvor kar čš, sam en šluk m pust še iz tojga glaža nardit, pa um iz nim usa jeza uprau. Če daš pa za en ceu liter, t um pa ceu večer, kimu in prou dajau. Tu je moja pulitka!«
»Tu je pulitka useh leberalcu! Pulitka to je vrste Idi gre za glažam; dru-geh gre za kruham; še drugeh za častjo, ta nar večeh pa za mastjo.«
»Dobr s mu jh dau pud nus,« ugla-su se je na tu moj dubrotnk, ke je ceu čas biu tih in gledu u soj glaš. »Zdej ga pa ruknmal Gvišn s ga že putreben, ke s tulk časa guvuru, kokr de b tou držat ubštrukcisk govor u kranjskem deželnem zbore. Astn, Buh tc žiu
Boltatu Pepe Iz Kudelnga,
želni odbor je dovolil podporo za dve sadni drevesnici. — Za nakup in melioracijo zadružnih pašnikov je poljedelsko ministrstvo živinorejskima zadrugama v Gorjah in Št. Janžu dovolilo po 50 oziroma 40 odstotkov državnega prispevka. — Prvi razpust gospodarskega odbora po novem zakonu je sklenil kranjski deželni odbor za podobčino Moravo na Kočevskem. V odboru je vladal velik nered. — Ogenj je v ljubljanski okolici — na Šujici pri Dobrovi — uničil poslopja treh posestnikov z vsemi pridelki in drugimi premičninami. Škoda je ogromna, zavarovalnina na majhna. — Cene goveje živine na Kranjskem so se na zadnjih semnjih za 100 kg žive teže gibale med 83 do 93 K za pitane, in med 70 do 88 K za suhe vole. — Tujcev je došlo v Ljubljano mi-noli mesec 7517, za 397 več kakor lani istega meseca. — Zaprli so v Ljubljani nekega Ex-nerja, ki se jc izdajal za inženerja in občeval v boljši — liberalni — družbi; dognalo se je, da je izvršil v Ljubljani več predrznih vlomov, kar je že tudi priznal. — Poslopje nove višje gimnazije v Celju so na Otoku žc začeli zidati; stroški so preračunani na 100.000 K. — Za sadje se plačuje na Štajerskem rana jabolka 10 do 16 vin., pozna 12 do 24 vin. in sadjo za mošt 8 do 10 vin. za kilogram. — Celjsko gostilno »Mesto Gradec« je za 99.999 K na dražbi kupil Robert Diehl. — Pogoreli sta tovarni: Badlova za usnje v Mariboru in tovarna za čevljarska kopita Matlach & Konig v Loki pri Zusmu na Štajerskem; dalje ie pogorel paromlin trgovca Mama v Leitersbergu pri Mariboru z vsemi zalogami moke in zrnja. — Roparskega morilca Polca so prijeli v ljutomerski občinski pisarni, kamor je prišel po potni list na Ogrsko. Spoznal ga je občinski tajnik in takoj poklical orožnike; Polca so prepeljali v Judenburg, kjer pride pred porotnike. — 90.000 K poneveril in pobegnil jc blagajnik eskomptne banke v Ljubnem na Gor. Štajerskem, Jožef Mlakar. Stvar je pa prehitro prišla na dan, nakar se je Mlakar ustrelil. — Srečni dediči so postali sorodniki bivše kuharice v Gradcu Ivane Gangl. Našli so v njenem stanovanju vrednostnih papirjev in hranilnih knjižic za 90.000 K, ki glasom oporoke pripadajo njenim sorodnikom na Spod. Štajerskem, ki so zelo siromašni. — Umrli so: v Kranju duhovni svetnik in vpokojeni župnik Jakob Mrak; v frančiškanskem samostanu Marije Nazaret na Štajerskem P. Adalbert Flere, doma iz Šmarce pri Kamniku; v Spod. Logatcu stud. med. in predsednik dunajskega Orla Fran Tršar; v Ljubljani 501etni trgovec Štefan Hitzl in posestnik Bernard Cigler; v Divači vpokojeni vratar tamošnjega kolodvora in blagajnik Rudolfove jame, Bernard Ste-blaj; v Cerknem na Goriškem trgovec in posestnik Tomo Štrukelj; v Gorici gospa Katarina Gorjan, mati tamošnjega cvetličarja Gor-jana; v Trstu ga. Marija Hutter roj. Tačcr; v Cmureku veletržec z vinom Franc Dirnbock; v Konjicah vlakovodja dež. železnic Jožef Praunseis; v Celju 211etna Matilda Bajde, soproga jetniškega nadpaznika; v Žalcu posest-nica Marija Strahovnik; v Ormožu zdravnik dr. Oroslav Kristan. — Novo mašo je bral v Brochway, Minn., v Ameriki Slovenec'J. Oman. Takoj po maši je novomašnik poročil svojo sestro Rozalijo z Andrejem Blenkušem. — Žito se jc podražilo radi napetih razmer na Balkanu; oves je poskočil za 43 vin., pšenica pa za 29 vin. pri 50 kg. — Povodnji so zopet nastopilo na Ogrskem; reka. Tisa je prestopila bregove, škodo cenijo na 2 milijona.
Godovi prihodnjega tedna.
6.	nedelja, 19. pobinkoštna, Rožno venska,
7.	ponedeljek: Justina, Marko.
8.	torek: Brigita, vdova.
9.	sreda: Abraham. Dionizij, šk.
10.	četrtek: Frančišek B.
11.	petek: Nikazij, šk.
12.	sobota: Maksimilijan.
Zanimivosti z Viča.
Blagoslovljenje orgelj. — Ljudski oder. — Izpred sodišča. — Čudna afera.
Kolavdacija novih župnijskih orgelj vršila se je minulo soboto popoldne. Izvršil jo je vlč. g. Stanko Premrl v družbi vlč. g. Ferjančiča. Po dve uri trajajoči po-skušnji sta sc zelo zadovoljivo in pohvalno
izrazila o orgijah, tako da g. Milavcu iz srca čestitamo, da se mu je delo tako lepo posrečilo. V nedeljo pa so bile orgije predmet ali središče obče pozornosti. Ves kor je bil kaj okusno s cvetlicami in venci ozaljšan, kakor Vičanke že dobro znajo okrasiti ob cerkvenih slovesnostih. Ob 9. uri je preč. p. provincijal Angelus Mlej-nik ob asistenci domače duhovščine orgije blagoslovil. Nato je imel slovesnosti zelo primeren govor, v katerem nam je pojasnil pomen orgelj in harmonijo stotin piščal v orgijah primerjal s harmonijo župljanov, ako složno v pravem duhu svete vere med seboj žive. Nato je sledila slovesna sveta maša, pri kateri je polnoštevilni pevski zbor dokaj točno proizvajal sicer težko mašo Ribovskyjevo. Popoldne so bile pete litanije, katere je imel preč. p. Placid, kateremu dolgujemo prvo in največjo zahvalo za krasne orgije. Po litanijah je cerkveni pevski zbor zapel prav lepo več svetih pesmij, vmes so pa gospodje organisti proizvajali razne komade na orgijah. Duša vsega proizvajanja je pa bil g. Ig. Hladnik, ki se ie z veseljem odzval povabilu in je dopoldne in popoldne neumorno igral na nove orgije; kar težko jih je odstopil drugim gospodom, ki bi bili tudi radi pokazali svoje znanje. Do šeste ure, dokler so se videle note, so se glasile nove orgije v najrazličnejših glasovih. Občinstvo jc odhajalo in prihajalo novo in z vso pozornostjo sledilo lepim proizvajanjem. Natančnejše ocene orgelj še pričakujemo; toliko lahko rečemo, da daleč ne zaostajajo za šenklav-škimi. Čast in vse priznanje gosp. domačinu Milavcu, ki si je s tem novim delom postavil blizu Ljubljane zopet nov, lep spominek.
Komaj so utihnile v župni cerkvi nove orgije, smo se pa podali v »Društveni dom«, kjer so nas že čakali igralci z Medvedovo tragedijo: »Za pravdo in srce«. Po lepem, vzpodbudnem govoru P. Teodora se vzdigne novi zastor in pred nami so stale v svitli luči nove, krasne kulise prenovljenega odra, na katerem so nastopili igralci viškega »Ljudskega odra«. Ako vpoštevamo, da je igra zelo dolga in tudi precej zamotana, moramo priznati, da so igralci prav dobro rešili svoje uloge. Ne bomo jih imenoma ocenjevali. Pač pa moramo izreči posebno pohvalo g. režiserju A. Mehletu, ki nas je tik pred igro rešil velike zadrege. G. Dermastija, ki je imel težko ulogo Dizme, si je v soboto dopoldne pri delu zlomil roko in je moral v bolnico. Že smo hoteli igro preložiti. Iz zagate nas je rešil g. Mehle, ki je pogumno prevzel ulogo Dizme in jo je tudi nadvse dobro pogodil. Eno hibo je imela igra —
Srcdolgo je trpela, do tričetrt na polnoč. !o, vendar smo se zadovoljni vračali domov k počitku, želeč, da bi marljive igralce kmalu zopet videli. To se bo zgodilo 13. oktobra, ko bodo uprizorili igro »Turki pred Dunajem«.
Tukajšnji liberalci, ki imajo toliko raznih nečednih dejanj na svoji vesti, le ne mirujejo in vedno iznova izzivajo. Pa kar naprej jim povemo, da jim ne bomo nobene dolžni ostali. Če pa bo vsled tega marsikaj iz njih nečedne zgodovine prišlo na dan, naj si sami pripišejo. V soboto je bila dokončana kazenska razprava pri okrajnem sodišču o že znanem napadu sokolov na naše somišljenike, ko so se po Večni poli za Rožnikom vračali iz Dravelj. Liberalci namesto da bi kili veseli in mol-
čali, da se je zanje tako izteklo, zopet po »Narodu« pogrevajo ta napad in v dolgi koloni perejo svojo črno dušo, češ vsega so bili krivi »čuki«. Mimogrede bodi pri-pomnjeno, da nihče toženih ni v orlovskem odseku. Resnici na ljubo bodi povedano, da gg. Peklaj in Dermastija nista bila obsojena na 20 K globe vsled pretepa, kakor trdi »Narod«, ampak samo zato, ker sta pri obravnavi sokolom, ki niso hoteli priznati resnice in so lagali, zabrusila v obraz besedo: lažnjivec. Tega se pa pri obravnavi vpričo sodnika ne sme očitati. Le vsled tega sta bila obsojena, ne pa vsled pretepa. Pravi pretepači so bili sokoli. Sicer so pa oni kot pretepači dobili tudi svojo porcijo. Tudi ga. Peklaj je bila obsojena na 20 K globe vsled .tega, ker je svojega moža branila pred nekim »črnim« sokolom in mu dala v razburjenosti bolj oster priimek. Nismo pa vedeli, da je tako močna, da je »junaka sokola« podrla na tla. To nam sporoča šele »Narodov« dopisnik. Če je to res, pa »viške junaške sokole« svarimo, naj bodo v bodoče oprez-nejši, naj puste naše ljudi v miru. Saj nismo še pozabili, kako so jo pred par leti tudi pred ženskami popihali čez plotove kot — zajci!
Predno pa zaključimo pričujoči dopis, naj se dotaknemo še zadnjega dopisa v »Slovencu« o čudnem pripovedovanju 01 nekem višjih viških liberalcev. Dopisnik je prav živo zadel v to sršenovo — ne — sokolsko gnjezdo. Kako letajo razni liberalni prvaki semintje, da bi zadevo, o kateri javnost že več nego eno leto — seveda bolj po tihem govori, poskrili. A je že prepozno. Stvar je preveč pereča, da bi ostala tajna. Tudi ves terorizem, s katerim gotovi ljudje nastopajo, da bi ljudi ostrašili, ne pomaga nič. Imamo, gospodje napred-njaki, še marsikaj čednega materijala nabranega za vas. Le molčali, potrpeli smo z vami, medtem ko ste vi stikali povsod za nami in bobnali o naših — izmišljenih škandalih. Kaj bi vse vi storili, ko bi se iz naših vrst kaj enakega slišalo, kakor se v6 o vasi Svaka sila do vremena! Ali kakor pravi nekdo: Božji mlini meljejo počasL a gotovo!
»Slovenska Mir.
SlomSkov dar po 20 K:
108. 109. 110. 111. 112. Duhovniki dekanije Sv. Magdalena, Maribor, 110 K. — 113. Po č. g. Franu Dovnik, dekan v Gornjemgradu, nabrano pri Slomškovi slavnosti, 25 K. — 114. Duhovniki loške dekanije 26 K. — 115. Ob priliki 501etnice smrti nepozabnega A. M. Slomška darovala duhovščina kozjanske dekanije pri Slomškovi slavnosti v Kozjem 26. septembra 33 K. — 116. Po podružnici v Brežicah darovala duhovščina videmske dekanije, zbrana na de> kanijski Slomškovi slavnosti, 20 K. — 117. Darovali duhovniki dekanije Novacerkev, zbrani ob SOletnici smrti nepozabnega A. M. Slomška 20 kron.
Nadalje so darovali kot Slomškov dar:
Po g. Juriju Skamen v Šmarjah pri Jel-šah ob priliki slavnosti velikega slovenskega apostola A. M. Slomška darovali: gg. Fran Bakšič 1 K, Jurij Skamen 1 K, Martin Novak 20 h, Jan. Šeligo 40 h, gdč. J. Andrelič 20 h in gdč. J. Slatinšek 20 h. Nabrala gdč. Frančiška Vraz ob priliki Slomškove slavnosti v Narodnem domu v Ptuju dne 29. septembra 14 K 50 h; gdč. J. Štrukelj, Ljubljana, 1 K 30,h
Prispevki podružnic:
Podružnica v Devinu, nabrano na občnem zboru podružnice in slovenskega izobraževalnega društva 6 K; podružnica Št. Ilj v Slovenskih goricah 22 K; po podružnici v Kranju nabrano na fantovem večeru R. Marenčiča 15 K; nadalje Vinko Majdičev honorar 6 K; podruž-niča v Mariboru 200 K; podružnica Črniče pri Gorici 20 K; podružnica v Ljutomeru 116 K.
Iz nabiralnikov:
G. Ivan Fatur, trgovec. Rakek, iz nabiralnikov 14 K; po podružnici Mengeš iz nabiralnika v gostilni g. J. Flerina 3 K 24 h; pa g. dr. Roku Jesenko iz nabiralnika v hotelu Trabesinger v Celovcu 5 K 20 h.
Koroške novice.
k Od beljaškega železniškega ravna« teljstva. Prestavljeni so uradniki AdoH Kilga iz Podrožčice v Celovec kot prometni uradnik; Rudolf Gabernigg iz Rot« tenmanna v Celovec k prometu. Umirov-ljena sta nadrevident Adolf Gilhofer (V, odd. ravnateljstva) in kanclist Jožef Lip-pitseh v Beljaku.
k V konkurz ie prišel tovarnar volne« nih izdelkov v Velikovcu I. Konig. Za začasnega upravitelja je imenovan advokat dr. Juri Kulterer.
k V Šmihelu pri Pliberku bo nosil po« što od 1, oktobra naprej poštni sel v Bre-ško vas, Bistrico, Dolinšiče, Dvor, Gonobca in Libič. Poštni nabiralniki se bodo naha« jali v Breški vasi, Gonobcah in na Bistrici. Vendar se je doseglo to, kar je bilo že dolgo potrebno.
k Ogenj ▼ bolnišnici v Beljaku. 3. t. m. ob '/24. uri zjutraj je ustrelil čuvaj na mest« nem stolpu v Beljaku in naznanil ogenj. Zvonovi so začeli zvoniti. Vnelo se je na podstrešju kirurgičnega oddelka. Ravnateljstvo bolnišnice in usmiljene sestre so hitro spravile bolnike v druge oddelke, kar je bilo za bolne reveže zelo mučno. Pravijo, da je bil tu transport črez stare itop-njice hujši nego marsikatera operacija. Prihitele so požarne brambe, ki »o omeiil«
ogenj. Pogorelo je samo podstrešje. Žensko bolniško obleko so še mogli rešiti, pogorele pa so matrace, druga obleka, odeje in drugo, kar je bilo pod streho shranjeno.
Razne stvori.
Cesarjeva beseda. Šele sedaj po kongresu se je izvedelo iz najbližjih krogov našega cesarja za zelo značilne njegove besede. Bilo je 15. septembra, ko se je imela vršiti znana manifestacijska procesija. Toda bilo je zelo slabo vreme. Cesar je vstal, kot po navadi, ob 5. zjutraj; dal je ukaz, da se mora procesija na vsak način vršiti, on se je udeleži. Ob pol 6. uri pridejo zdravniki in vladarju odsvetujejo, da ne prevzamejo za cesarjevo zdravje nobene odgovornosti. Cesar je pa odgovoril: »Jaz sem šel žc tisočkrat na lov ob veliko slabšem vremenu; zakaj bi ne pokazal Vsemogočnemu svoje udanosti?« — Vse je umolknilo in takoj so se vršile priprave za slovesen cdhod cesarjev.
Verski redov! na Francoskem. Radikalni pariški listi prinašajo značilno vest, iz katere je razvidno, da so prišli široki krop! do spoznanja, kaj je imela Francosk; verskih redovih, proti katerim je s svojem prostozidar-stvu tako težko grešila. Celo v pokrajinah, v katerih se preje ni moglo govoriti o živahnem verskem življenju, se pojavlja sedaj zahteva po vrnitvi verskih redov. Tako je prosil na primer generalni svet v Avignonu, naj se povrnejo izgnane usmiljene sestre, ki so se pozivu seveda tudi takoj odzvale in se lotile oskrbovanja na legarju obolelih. Ravnotako se želi nazaj tudi Kartuzijancc, ki so, kakor znano, izdelovali sVetovnoznan liker. Povdarja se, da država in občine niso s svojimi milijonskimi izdatki niti približno dosegle prejšnjih uspehov, med tem ko so Kartuzijanci skrbeli za vse izdatke sami in še zraven večji del dohodkov od izdelovanja likerjev žrtvovali za uboge in bolnike. Tudi benediktincev si žele nazaj na Francosko. Kot kažejo ta dejstva, fiasko proticerkvene Dolitike na Francoskem ni daleč.
Kitajska postaje moderna. Na Kitajskem praznuje vhod visoki cilinder. Predpisano je nositi cilinder pri vseh oficieinih priložnostih. Vsi kitajski uradniki morajo biti v bodoče oblečeni na evropski način v črne suknje, s cilindrom iz kitajske svile na glavi ter usnjatimi rokavicami na rokah. Vsi državljani morajo biti oblečeni enako uradnikom, ako so navzoči pri oficieinih slavnostih. Ženske morajo nositi klobuke, na evropski način, kar se tiče obleke pa lahko obdrže svojo narodno nošo, četudi z mekaterimi spremembami.
20odstotna dividenda sladkorne to« varne. Računski zaključki sladkornih tovarn kažejo skoro izključno, kakšne oderuške dobičke so spravili sladkorni judi ob koncu poslovnega leta, ki se je končal s 30. septembrom. Gališko-buko-vinska akcijska družba za sladkorno industrijo v Przevvorsku je sklenila preteklo poslovno leto s čistim dobičkom 4-7 milijonov kron. Od tega se bo plačala dividenda 20 odstotkov, to je 2000 K za vsako delnico. Sladkorna rafinerija v Opavi bo na svojem občnem zboru, ki se vrši v kratkem, izkazala 30odstotno dividendo. Sadska sladkorna tovarna bo izplačala za preteklo poslovno leto 12-5odstotno dividendo, sladkorna tovarna v Obori 15 odstotkov, medtem ko ni lani izplačala nobene dividende. Obe zadnji tovarni sle last Anglobanke.
Uporaba telefona. Statistični podatki izkazujejo, da se v Ameriki rabi telefon v večji meri kot v vsem ostalem svetu. Neki brezposelni človek je izračunal, da je bilo leta 1911 vseh telefonskih razgovorov na celem svetu 22 tisoč milijonov razgovorov. Od tega števila odpade samo na ameriške Združene države 14.500 milijonov razgovorov, a na Kanado 900 milijonov razgovorov. Na Evropo odpade le 5800 mili-janov telefonskih razgovorov, na ostale, dežele v drugih treh kontinentih 800 milijonov razgovorov. V Ameriki se torej rabi telefon več kot v vseh ostalih deželah. Ob početku tekočega leta jc bilo na vsem svetu telefonskih aparatov 12,417.000, za katere jc bito porabljenih 29,566.000 angleških milj žice. In sicer je v Združenih državah 3,239.000 telefonskih aparatov, v Kanadi 335.000, a na vsem ostalem svetu 517 tisoč telefonskih aparatov.
Najdaljša železnica na svetu. Ruski ministrski svet je v eni svojih zadnjih sej odobril projekt zgradbe južno-sibirske železniške proge, ki bo najdaljša železnica na svetu. Dolga bo 21.000 vrst. Ministrstvo za javna dela je že izdelalo zakonski načrt o izrednem kreditu za trasiranje te proge.
Drag podpis. Pred dnevi je na neki Javni razprodaji v Londonu plačal neki
nabiralec avtografov 5055 frankov za podpis Marije Stuart.
Policijski pes Izsledil cerkvon:ga roparja. V Tovačcvi na Češkem se je ondan vtihotapil v tamošnji zvonik neznan človek, ki je ponoči odrezal vrvi od zvonov ter se po njih spustil v cerkev, kjer je iz zaklenjenega nabiralnika izmaknil 4 K ter razno cerkveno orodje pokvaril. Iz cerkve je pa izginil skozi vrata. O ropu obveščena žandar-merija si je omislila v zasledovanje roparja policijskega psa, ki jo je po sledu ubral za hudodelcem, pa sta bila kmalu skupaj. Ropar jc neki Jožef Nesvabik, ki jc bil takoj izročen oblasti.
Pošten tat. Nek kmet iz graške okolice je na »jesenskem semnju« v Gradcu prišel v roke nekim sleparjem. Ti so ga peljali v svoje stanovanje, kjer je prenočil. Ko se je pa zjutraj zbudil, je opazil, da manjka denarnica z 900 kronami. Zadevo jc naznanil policiji. ' Kako pa se je začudil, ko je prejel drugi dan rekomandirano pismo z 800 K in sledečim pismom: »Dragi prijatelj! Zahvaljujem se vam za izposojeni denar. Vzel sem Vam ga. ker sam nisem imel nobenega. Šel sem ž njim v kavarno, kjer sem ž njim hazardiral in priigral zraven še 900 K. 100 K sem obdržal zase, 800 K pa Vam pošiljam nazaj!« Lahko si mislimo, da je bil kmet »poštenosti« tatu vesel.
Umobolna mati usmrtila svoje tri otroke. V Brnu so 2. t. m. pripeljali v tamošnjo deželno umobolnico 271etno soprogo tovarniškega delavca Franca Otahala iz Strzebetina. ki je v popolni duševni zmedenosti usmrtila svoje iri otroke. V odsotnosti svojega moža je namreč v stanovanju v strop zabila tri kljuke in na nje obesila na 2 m dolgih vrveh svoje tri otroke v starosti petih, treh in enega leta. Ko je prišel mož domov, so bili otroci že mrtvi, mati pa je plesala okoli otroških trupel in pela vesele pesmi. Žena že preje ni bila popolnoma duševno zdrava, a usodcpolnega dne se ji je popolnoma zmedlo.
Tekstilni kartel. Dne 20. septembra se je ustanovil na Dunaju kartel avstrijskih predilnic. Več kot 85 odstotkov vseh avstrijskih predilnic se je pridružilo temu kartelu. Ker ima kartel namen omejiti tekstilno produkcijo, so cene tekstilnih izdelkov že znatno poskočile.
Nova iznajdba za p»jke. Delovodja tovarne ur v Ebenseeju Ferdinand Giinther je iznašel stroj, s katerim je mogoče delati iz testa mehaničnim potom razne oblike kruha. Strokovnjaki so se izrekli o iznajdbi pohvalno, ker deluje izredno dobro in hitro. Nova iznajdba je že patentirana. Ako se posreči financiranje podjetja za izdelavo novih strojev, zna povzročiti iznajdba velik preobrat v sedanjem izdelovanju malega peciva.
Izlet z Angleške v Indijo. Koncem leta prirede na Angleškem tekmovalni polet z letalnimi stroji iz Londona v Indijo. Pot, bo določena bržkone preko Calaisa, Bruslja, Kolina, ob toku Rena in zgornje Donave. Iz Carigrada bo vodila v Konijo, Adano, Aloksandreto, ob Evfratu v Bagdad in od tu do Ba-sre. Daljava je proračunjena na 7400 kilometrov ter se jo namerava prele-teti v 12 dneh, na dan torej 650 km. Oglasilo se je že več letalcev, vendar končni dogovori še niso sklenjeni.
NOVI POLJEDELSKI MINISTER DR. FRANC ZENKER
je bil rojen leta 1856. na Češkem. Leta 1879. je stopil v justično službo ter je bil leta 1884. vpoklican na Dunaj k ju-stičnemu ministrstvu. Po dvanajstih letih je bil imenovan za dvornega svetnika pri upravnem sodišču ter je imel kot tak mnogo stika z zadevami poljedelskega ministrstva. Njegove sorodstvene razmere so mu nudile tudi mnogo vpogleda v upravo velikih zemljišč in gozdov.
Ali ste že obnovili naročnino?
Pred vojsko na Bnlkanu?
Posredovanje velevlasti za mir na Balkanu.
Velevlasti sc zdaj mod seboj pogajajo, kako da bi preprečile vojsko na Balkanu in če izbruhne, jo vsaj omejile na Balkan sam. Pravilno sodijo, da sta poklicani Avstrija in Rusija skupno posredovati. Stvar pa ni lahka. Od aneksijske krize sem so razmere med Dunajem in Petrogradom tako hladne, da se ruski ministri, kadar obiskujejo svoje zavezniške tovariše v Parizu in v Londonu, Avstrije izognejo in sc vozijo po daljših železniških progah, samo da jim ni treba skozi Dunaj, kjer bi že zaradi uljudnosti morali obiskati vsaj našega zunanjega ministra. Ruska javnost z zahtevami balkanskih držav soglaša, o tem se ne more dvomiti, ampak ruska vlada se mora ozirati na svojo novo angleško zavcznico, tej je pa na tem, da se ohrani Turčija. Do-zdaj so velevlasti na Balkanu vsaka sama zase pomirjevalno vplivale, vse kar je res, tudi Rusija je za mir nastopala. A ker balkanske vlade dobro poznajo neslogo evropskih vlad, se za vso dobrohotne nasvete niso zmenile in pozvalo svoje armade pod orožje. Francoski ministrski predsednik Poincare zdaj z vso silo dela na to, da nastopita Avstrija in Rusija skupno za mir na Balkanu. Ob obisku ruskega min. predsednika Sazonova v Parizu je Poincarč odločno naglašal, da naj za mir na Balkanu Avstrija in Rusija skupno nastopata. Francozom je na tem, da se mir na Balkanu ohrani. Bogati so. Francoskim bogatašem dolgujejo milijone in milijone Turki, krščanske balkanske države in Rusi. Francoski upnik navedenih držav seveda z vojsko ni zadovoljen, ker se boji, da veliko izgubi. Zato se pa tudi francoski ministrski predsednik tako zavzema za to, da se zaduši požar na Balkanu, še predno izbruhne. Francoska vlada je zato predlagala velevla-stim. kakor poroča »Temps«: Velevlasti naj na Balkanu skupno nastopajo, da se vzdrži mir in da se v evropski Turčiji takoj izvedejo preosnove. Velevlasti naj ali skupno, nastopijo ali naj pa pooblaste Avstrijo, da posreduje za mir na Balkanu. Naš uradni brzojav poroča iz Pariza, da je Poincard francoskemu ministrskemu svetu poročal, da Francija deluje sporazumno z vsemi velevlastmi na to, da sc izbruh vojske na Balkanu prepreči in da če vojska izbruhne, se omeji na Balkan. Iz Pariza se še poroča, da je Poincarš takoj Sazonovu javil, da hoče Francija mir, da si mir tudi Rusija želi, je izjavil ruski ministrski predsednik. Sazo-nov je tudi pritrdil, da je pripravljen za mir na Balkanu skupno z Avstro-Ogrsko sodelovati. Francoski poslanik na Dunaju sc je, kakor iz Berolina poročajo, o navodilih francoskega ministrskega predsednika 3. t. m. posvetoval z našim zunanjim ministrom o posredovanju Francije med Avstrijo in Rusijo. Avstrija naj bi izjavila, da ne namerava zasesti Sandžaka, Rusija pa, da ne namerava zahtevati, da se Dar-danele otvorijo. Francoski poslanik je zato posredoval, ker glede na skupen nastop niti Rusija niti Avstrija nista hoteli pričeti s pogajanji. Če bo tudi skupen nastop Avstrije in Rusije preprečil vojsko na Balkanu, je pa seveda vprašanje, na katero bi tudi Poincarč ne mogel z gotovostjo odgovoriti. Poincare bi tudi ne znal odgovoriti na vprašanje, če more Avstrija izjaviti, da ne zasede Sandžaka v slučaju, če bi ga hoteli zasesti Srbi. Sinoči pozno zvečer se je iz Londona na Dunaj poročalo, da se na londonski borzi govori, da obišče Sazonov tudi Dunaj, ko zapusti Berolin.
Zveza balkanskih krščanskih držav.
Iz Carigrada poročajo, da so sklenile balkanske krščanske države sledečo pogodbo: Če napade Turčija kako balkansko državo, morajo ostale tri balkanske države prihiteti napadeni državi na pomoč. Nadalje mora dobiti Makedonija lastnega guvernerja in lastno armado. Epirčane naj ščiti Grška, Staro Srbijo Srbija, Makedonijo pa Bulgarija. Čez London se poroča, da so krščanske balkanske države svoje zahteve v toliko omejile, da zahtevajo, naj se imenujejo po krščanskih vilajetih neturški guvernerji, ki naj jih velevlasti predlagajo, sultan naj jih pa imenuje.
Ultimat balkanskih krščanskih držav Turčiji.
»Neue Fr. Presse« poroča, da pred-lože balkanske države Turčiji danes ultimat, ki zahteva samoupravo Makedonije in Stare Srbije. Turčiji se dopusti za odgovor tridnevni rok. Sodijo, da Turčija ultimat odkloni. Z Belgra-da se pa poroča, da se pred 10. t. m. vojska nc napove, ker prej bulgarsjtn
armada ne bo popolnoma mobilizira
na, medtem ko jc srbska armada že po polnoma pripravljena za vojsko. V Bel gradu na mir nikdo več ne veruje, ke se je tudi Turčija odločila, da udari.
Hujskanje srbskega časopisja proti Avstriji.
Belgrajsko časopisje, ki je dosle nasproti Avstriji zavzemalo miroljubni stališče, je pričelo zopet liujskati. Celi zelo dostojnemu »Trgovinskemu Glas niku ni prav, ker opazujejo Avstrije srbsko mejo na Donavi v čolnih, ki s< s strojnimi puškami oboroženi. Srbski časopisje tudi graja, ker se je avstrijsk konzul zavzel za Albance, ki so delali i Srbiji in prišli v Belgrad nad turškegi konzula, da naj poskrbi za to, da mo rejo Srbi zapustiti. Turški konzul n mogel ali ni hotel za turške albanski podanike ničesar storiti, zavzel se j« nato zanje avstrijski konzul, ki jih j< spremil v Zemun, odkoder so jih od peljali čez Avstrijo domov. V Srbiji s< uvedli najstrožjo cenzuro. Pisma odpi rajo, brzojavke s politično vsebino za držujejo. Telefonirati se sme samo srb sko, nemško ali francosko. Pri prvi be sedi, ki tiče politiko, telefonično zvez« takoj prekinejo.
Srbi nameravajo zasesti Sandžak.
Iz Belgrada se poroča: Mobilizaciji bo kmalu končana. Srbija postavi ni bojišče dve armadi. Prva zasede Sand žak, druga se zbira na jugu in na za hodu trdiiajve Niš. Potrjuje se, da ti moška srbska divizija koraka v Cari brod, kjer se sestavi srbsko-bulgarsk armadni zbor. Turška armada se jc ž približala srbski meji. V Skoplju z vs< naglico izpopolnjujejo utrdbe. Srbsk uradni list objavlja kraljev ukaz, k imenuje veliko rezervnih kadetov z rezervne poročnike.
škandal v belgrajskem vojnem sveti
Predvčerajšnjim je zboroval v srl ski kraljevi palači vojni svet, ki ga j prekinil princ Jurij, dasi ni bil povat ljen nanj. S silo jc vdrl v posvetoval nico, ko je prej oklofutal kraljeveg adjutanta polkovnika Mišica, ker m je branil vstopiti. Razburjen je prote stiral, ker mu ne dovolijo, da se udeleS vojnega sveta, dasi je po naravnem in po postavnem pravu prvorojsiva določen za prestolonasledstvo. Kralj Peter je takoj vstal in pričel princa Jurija pomirjevati, ki je jokal, a princ je že stekel iz posvetovalnice, še predno je kralj vstal, v svoje prostore, ki jih je za seboj zaprl in ni pustil nikogar vanje.
še en srbski operacijski načrt.
»Vossische Zeitung« poročajo iz Belgrada: Ena srbska divizija odkoraka te dni proti bulgarski meji, kjer se združi z bulgarsko armado. Med Sofijo, Koslendilom in Dubnico se zbere en srbsko-bulgarski armadni zbor, ki bo prodiral proti Skoplju. V Nišu koncentrirajo Srbi armado, ki jo tvorijo donavska, moraviciška in šemudijska divizija. Niška armada bo prodirala v Makedonijo. Srbska drinska divizija je pa namenjena, da zasede zgornji del Sandžaka. (Poročila o razvrstitvi armade se morajo seveda zelo previdno presojati ijn so ta poročila malo verjetna, ker dozdaj generali svojih koncentracijskih točk javnosti še niso izdajali in ne verujemo, da so bulgarski in srbski generali tako naivni, da kažejo turškim generalom svoje karte.) •
Skupna moč struženih armad krščan« sldh balkanskih držav.
Iz Carigrada se poroča, da so se balkanske krščanske države obvezale, da postavijo na bojišče v slučaju vojske s Turki: Bulgarija 300.000 mož, Srbija 200.000 mož, Grška in Črnagora pa po 80.000 mož. Po tem turškem poročilu bodo skupne armade balkanskih krščanskih držav štele 660.000 vojakov.
Srbi zapustili Skoplje.
Vsi srbski podaniki so 4. t. m. odpotovali iz Skoplja, odpotoval je tudi bulgarski konzul. Brzojav je prekinjen, pošte ne uradujejo.
Na Grškem.
Velevlasti so 3. t. m. pri grški vladi posredovale, da naj se mobilizacija prekliče. Grški zunanji minister je izjavil, da hoče do skrajnosti zasledovati miroljubno politiko, da pa razvoja na Balkanu Grška ne more več zadrževati. Grškega kralja nameravajo v Atenah slovesno sprejeti, ko se vrne s svojega potovanja po Evropi. Vrhovno povclj-ništvo grške armade prevzame prestolonaslednik; ko se kralj vrne, namerava Veniselos kralja preprositi, da nadzoruje v Tesaliji zbrano armado. Tiste štiri torpedovke, ki so jih Grki na Angleškem kupili, še niso odjadrale na morje. Z vso naglico delajo, da bodo mogle odpluti, predno se vojska prične.
vojska fir&iie. Angleži
torpedovkam ne bodo smeli dovoliti odjadrati, če ne bodo hoteli kršiti nevtralnosti. Grški kralj je včeraj vrnil obiske diplomatom, z nekaterimi n je dolgo časa razgovarjal. Danes j«. grški kralj odpotoval v Trst, iz Trsta so odpelje v Benetke, kjer čaka nanj njegova jahta, s katero se odpelje v Atene.
Bolgarski peterburški poslanik armad-ni poveljnik. Moratorij v Bulgariji. — Položaj v Bulgariji. — Bulgari prekoračili turško mejo.
General Paprikov, bulgarski poslanik v Peterburgu, jc pozvan v Sofijo, kjer mora prevzeti važno poveljniško mesto v armadi. Bulgarski poslanik v Peterburgu postane bulgarski naučni minister Bobšev. — Avstrijski trgovinski muzej na Dunaju je iz Sofije uradno obveščen, da so proglasili v Bulgariji trimesečni moratorij, ki se prične s 30. septembrom. Obresti se. zaračunavajo. -- Vladni »Mir« objavlja, članek, po katerem diplomati sklepajo, da je še mogoče ohraniti mir, če velevlasti Turčijo prisilijo, da izvede preosnove. O današnji seji bolgarskega sobranja se je 4. t. m. poročalo iz Sofije: Sejo otvori buigarski car s prestolnim govorom. Ministrski predsednik Gcšov nato poroča o vladnem poslovanju in zahteva, da. se njegovo poročilo potrdi. Po govorih vladnih strank izjavi voditelj opozicije Malinov, da njegova stranka \ sedanjem času postopa složno z vladno. Zborovalo sobranje ne bo dolgo, ker se vlada zdaj na zbornico ne more vezati in ker je veliko poslancev prostovoljno v armado pristopilo, da se vojske udeleže. — Iz Carigrada se poroča: Bulgarski vojaki so prekoračili turško mejo iu zasedli Kavčas. Uradno to poročilo še ni polrje;.o. Kavčas je oddaljen od bolgarske meje 30 kilometrov, iz Kav-časa do trdnjave Turkillisse je 50 kilometrov.
Protibulgarske demonstracije v Carigradu. — Razburjenje v Sofiji.
V Sofijo se poroča iz Carigrada, da so bile v Carigradu velike protibulgarske demonstracije. Demonstranti so razbili šipe na palači carigrajskega bul-garskega poslanika. Bulgari naglašajo, da so se ob protiturških demonstracijah v Sofiji demonstranti korektno obnašali, medtem ko so Turki v Carigradu razbili šipe. Sofijsko prebivalstvo je radi carigrajskili demonstracij razburjeno. Vsi meščani, tudi trgovci, so za vojska navdušeni. Trdi se, da sc veliko ruskih častnikov prostovoljcev udeleži vojske. Po sofijskih ulicah je vse polno srbskih častnikov, ki jih Bulgari navdušeno pozdravljajo. Krvavi dnevi bitke Bulgarov ia Srbov pri Slivnici so pozabljeni. Vse je navdušeno, ker so osvo-bodene krščanske balkanske države skupno nastopile, tla rešijo šc tiste, uboge svoje brate po veri in krvi, ki še trpe in ječe pod krutim turškim jarmom.
Voditelj bulgarske opozicije o položaju.
Bivši bulgarski ministrski predsednik Malinov, ki vodi zdaj buigarsko opozicijo, jc o položaju izjavil: Naš položaj je zelo resen. Bulgarija je krenila na pot, s katere ne more nazaj. Sodim, da bosta car in vlada po tej poti tudi naprej korakala. Čc nastane vojska, jo bomo vojevali za vprašanje, ki se tekom 35 let ni rešilo. Vedno smo upali, da bo posredovala Evropa., nevarnost vojske Evropa šc danes lahko odvrne, a posredovati mora v Carigradu, nc v Zofiji. Odločitve nimamo več v rokah. Če danes bulgarska vlada mobilizacijo prekliče, izbruhne vstaja. Opozicije danes v Bulgariji ni nobene, kar tudi v sobranju izjavim. Strankarskih bojev ob resnem položaju na Balkanu ni več. Ne. vem, kaj nas čaka na naši poti, če-, tudi zmagamo, tudi ne vprašam zato, danes je zame edinole merodajno: nazaj ne, ker bi bile posledice nepregledne. Pod orožje smo pozvali 350.000 mož, vsak mož nas dnevno stane 5 frankov, torej na dan poldrug milijon frankov. Strašna vsota za našo malo deželo, a zagotavljam: mi imamo denar. Nc vemo, kako izpade vojska, a vojske se ne strašimo!
Navdušenje za vojsko v Turčiji. — Turški poveljniki. — Albanci so ne združijo s Turki. — Bombni napad v Serrssu.
Približno 1000 juristov, mediciu-r.cv in mohamedanskih teologov je. priredilo 3. t. m. zvečer shod na carigraj-skem vseučilišču. Po shodu so pa iz Stambula korakali skozi Galato proti .Tildickiosku. Pred palačo so navdušeno pozdravljali Kja.mil pašo, ki je nagovoril dijake in izjavil, da je vojska verojetna in da naj dijaki vladi zaupajo. Ko so se demonstranti vračali, jih je nagovoril Ali Kemal, ki se jo vrnil iz prognanstva in ognjevito naglašal, da morajo Turki priboriti po 30 letih nazaj Rumclijo. Turki so rjuli: »Smrt prokletim Bulgarom! Živio vojska! 2i-vio turška armada!« — Turfiiu sestavi
dve armadi. Vzhodni armadi, ki se bo vojskovala s Srbi in Bulgari, bo poveljeval Abdulah paša, južni armadi, ki se bo vojskovala proti Grkom, bo poveljeval Ali Rica paša. Za višjega poveljnika je imenovan turški vojni minister Nazim paša. — Iz Belgrada poročajo, da se Albanci ne bodo skupno s Turki vojskovali. — Iz Carigx*ada se poroča, da so vrgli v Serresu pred mošejo Eskižami Bulgari bombo, ki je rnzpočila in ranila 7 oseb. Zaprli so tri Bulgare. — Belgrajska »Samouprava« obžaluje, ker se Turčija ne ozira na željo velevlasti in koncentrira vojake ob srbski meji, vsled česar morajo tudi balkanske države mobilizirati.
Spopad pri Harmanliju. — Več sto vojakov mrtvih.
London, 4. oktobra. Dopisnik »Exhange Conipany« poroča: V okolici bulgarskega mes a Harmanli, ki leži 60 km severno od Odrina, se j s bila huda bitka, v kateri je padlo več sto vojakov. Če je to poročilo resnično, so morali Turki že buigarsko mejo prekoračiti. Buigarsko mesto Harmanliji leži ob reki Olu Dere, ki se zahodno Harmelinija izliva v Marico. Mimo mesta vozi orientska železnica iz Tir-i nova, ki je važno železniško križišče, proti Odrinu, kjer jo zbrana, kakor znano, velika turška armada. Ako poročilo o bitki pri Harmanliju ni izmišljeno, sc je vojska na Balkanu po japonskem vzorcu brez vojne napovedi pričela.
Turški in srbski dcmsnti.
Turško vojno ministrstvo javlja: Ob bulgarski in srbski meji so se bile man šj praske, kakršne so ob naj mirnejših časih navadne in bi tisti napačno sodil, da uvajajo te praske vojsko. Medtem ko Turek priznava, da so se bile ob bulgarski in srbski meji »nedolžne« bitke menda zato, da se zbrani vojaki ne dolgočasijo, pa izjavljajo Srbi, da so poročila o krvavih bojih med Srbi in Turki ob srbsko - turški meji izmišljena; bulgarska brzojavna uradna agentura pa trdi, da so vsa poročila o istočasnih napadih bulgarskih vojakov v ozemlju Nazlik, Žuma Bala in Rapojoc izmišljena. Turki vsaj priznavajo, da so sc bile »nedolžne praske«.
Ruiuunska sodba o položaju. — Rn-munska vlada odstopi.
Iz Bukarešta se poroča, da nihče več ne veruje, da sc na Balkanu ohrani mir in da se vsak trenutek lahko vojska prične. Rumunski ministrski predsednik Majorescu je podal romunskemu kralju demisijo skupne vlade. Odstop je v sedanjem položaju presenetljiv, dasi je vlada že precej časa nameravala odstopiti. Zdaj je odstopila na kraljevo željo, ki hoče, da se ob sedanjih resnih časih sestavi taka vlada, ki ho imela v zbornici močno večino. Novo vlado sestavi najbrže demokrat Dake Jonescu.
Srbi že zasedli Sandžak?
Iz Carigrada se zasebno poroča: Ob srbski meji se vedno bijejo boji. Pri Novem bazarju so se spopadli Srbi in Turki. Srbe so Turki premagali.
Kočanski in ištibski prelaz zasedli Turki.
Iz Belgrada se poroča: Kočanski in ištibski preiaz so Turki z velikimi Lopovi zavarovali.
Nov ultimat Srbije.
Iz Carigrada se zasebno poroča: Srbija je izročila Turčiji nov ultimat, v katerem izjavlja, da odpokliče iz Carigrada svojega poslanika, ako ne dovoli v 24 urah prevoz srbskega streliva.
Rusija mobilizirala na zahtevo Francije. — Na Ruskem Poljskem nameravajo proglasili oblegovalno stanje.
»Wiener Allg. Zeitung « poroča iz zelo dobro poučenih krogov, da so francoski vojaški krogi grajali, ker jc Rusija od avstro-ogrske meje pozvala zadnja leta sem več vojakov in preložila svojo prvo obrambuo črto proti Avstriji in Nemčiji boli v notranjo deželo. Na zahtevo Francozov je sklenila ruska vojna uprava, da ojači svojo vojno moč ob avstrijsko-nemški meji v zvezi z poizkusno mobilizacijo. S svojo mobilizacijo pa Rusi niso posebno zadovoljni. Gubernatorji na Ruskem Poljskem namreč poročajo, da je prebivalstvo strašno razburjeno in da odklanjajo odgovornost za mirno mobilizacijo in zahtevajo, da naj se na Ruskem Poljskem proglasi oblegovalno stanje. Trdi se, kakor poroča Nowa Reforma«, da proglase na Ruskem Poljskem oblegovalno stanje 7. t. m. Iz Lvova se poroča, da so na Ruskem Poljskem mobilizirani vsi polki. Vsak ruski častnik je dobil rusko-poljski besednjak. Po obmejnih krajih avstrijskim državljanom Rusi neprestano preiskujejo stanovanja.
Naša trgovina in položaj na Balkanu, — Ustavljena turška pošiljatev v Belgradu.
Iz Trsta se poroča; Radi položaja na Balkanu so suspedirali veliko blagovnih
pošiljatev v Turčijo, v kraje ob Črnem morju, v Bolgarijo in na Grško. — Na bel-grajskem kolodvoru je ustavila srbska vlada 18 železniških voz, ki so vozili artilerijske municijske vozove, namenjene Turčiji. Avstro-ogrski poslanik pl. Ugron je posredoval, da so Srbi transport odposlali nazaj v Zemun.
Naš vojni minister zahteva 250 milijonov.
Z Dunaja poročajo: Vojni minister Auifenberg je glede na nevaren položaj v skupnem ministrskem svetu zahteval, da naj se mu dovoli oboroževalni kredit v višini 250,000.000 kron. Baje mu niso hudo nasprotovali.
Mobilizacija v Bolgariji.
S r e d e c, 5. oktobra. Neprestano vozijo vojaški vlaki na jug. Železniški vozovi so tako natlačeni z vojaki, da morajo ves čas med vožnjo stati. Prebivalstvo vojake navdušeno pozdravlja. Bojno razpoloženje jc doseglo vrhunec. Povsod se kliče, da hočejo zedinjene balkanske države same obračunati s Turško in da ne potrebujejo tuje pomoči.
Nada Bolgarije v Angleško.
S r e d e c , 5. oktobra. Bulgarija računa v slučaju vojne v prvi vrsti na moralno pomoč Rusije, a v drugi vrsti na denarno pomoč Angleške. V nekem listu piše vseučiliški profesor dr. Miletič sledeče: Bulgare vodi v tem slučaju direktna logika in politična morala, in zato je trdno uverjen, da ne bo ž njimi z dušo samo plemeniti ruski narod, ko bo videl Bulgara, ki se je odločil, da reši svoje brate, temveč da tudi domovina velikega Gladstoneja ne bo mirne duše gledala. Pisec se nadeja, da bo Angleška sedaj popravila, kar jc nekdaj zakrivila, ko je dovolila razkosanje Bulgarije.
Prostovoljna akcija srbskega občinstva.
Belgrajska črnogorska mladina, sokol-sko društvo in nacionalna mladina snujejo pod vodstvom Narodne Obrane prostovoljne legije. Člani >Streljačkog kluba« nameravajo osnovati legijo »Dušan Silni«. Kolo Srpskih Sestara vabi ženske, ki žele sodelovati v vojnih bolnicah, da se takoj javijo upravi Kola, ako še niso izvršile bolniški kurz.
Manifestacija belgrajskih bogoslovcev.
V	Belgradu se neprestano vrše manifestacije navdušene mladine. V sredo so belgrajski bogoslovci z govori in patriotič-nimi pesmami navduševali maso. Z zastavo v roki so izzvali manifestacije mladine ostalih šol ter pred kraljevim dvorom priredili navdušene manifestacije za vojsko.
Črnogorska armada.
Dodatno k našemu članku o vojni moči Turčije in balkanskih držav pri-občujemo sledeča natančna clata o č r-n o g o r s k i armadi:
Sistem je splošni milični. Razpre-deljena jo armada šele nekaj let sem. Rekruti od 18 do 19 let, služijo dve leti. Njihove vaje se pa vrše v obrokih po 30 dni, vseh skupaj ne sme biti črez 360 dni. Aktivna armada od 20. do 52. leta se razdeli v dva, razreda po sposobnosti. Oba razreda imata iet. vojaške vaje od 4 do 10 dni, pri večjih vajah, ki so pa redko, do 16 dni. Od 53. do 62. leta obstoji rezervna dolžnost, in sicer za in-tendančna in etapna dela, ki so jih preje izvrševali invalidi in ženske. Orož-iiiištvo je razdeljeno v dve kompaniji po 150 mož. Topništvo je bolj slabo. V mirovnem času olistojijo za eno poljsko, eno havbično in dve. gorski bateriji, štirje permanentni učni kadri 3 častnikov, 50 mož in 20 konj. Od teta 1911 obstoje posebne redne obmejne straže na vzhodu.
Potreba po častnikih je velika. Častnikov je 800, od teh je okoli 60 dobilo v inozemstvu dobro izobrazbo. V Cetinju se kadeti izobražujejo šele od leta. 1911 sem. Komandanti kompanij-baterij in bataljonov so pravzaprav stalno v službi, uniformo pa nosijo stalno le generalni štabniki. Penzijsko vprašanje je ocl kralja odvisno. Glede topov imajo najrazličnejše sisteme, večinoma so podarjeni.
V	miru je armada razdeljena v štiri divizije z 11 brigadami in 54 bataljoni s 400 do 800 možmi. Vsaka brigada dobi v vojski eno gorsko baterijo, en stroj-nopuškini oddelek in nekaj tehničnih. Vsegaskup v vojski <5.000 pušk, 100 topov in 50 strojnih pušk; za druge namene ostane rezerva 10.000 mož.
Dnevne novice.
-f Zopet zmaga S. L, S. na Vipavskem, Pri občinskih volitvah v Ložah jc minoli teden sijajno prodrla v vseh razredih S. L. S. Prejšnjega župana Karola Maycrja in njegovih liberalnih pristašev niti na volišče ni bilo, ko so videli, kako so naši volilci organizirani. Tako jc zopet odklenkalo na Vipavskem, v eni najmočnejših trdnjav, takozvanemu naprednemu liberalizmu. V celi vipavski dolini jc sedaj
samo še občina Ustje v liberalnih rokah. Vipavci pravijo, da ena še mora ostati »za
mušter«!
-f Dr. Ivan šusteršič o jugoslovanskem vprašanju na Balkanu. Pod tem naslovom piše naš deželni glavar dr. Ivan Šusteršič v dimajski »Zeit« sledeče: »Zdi se, da stojimo na pragu zgodovinske dobe, v kateri se bo približalo jugoslovansko vprašanje za velik korak svoji rešitvi. Žal, da jc našel ta moment našo monarhijo z gnilo hrvaško rano. In vendar je habsburška monarhija največja jugoslovanska država in bi zato bila vsled dinamičnih zakonov poklicana, igrati pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja vodilno vlogo, tembolj, ker je od tega naravnost odvisen ugled monarhije kot velesile. Kajti v tej smeri imamo edino možnost razvoja, brez katere pa ni nobene velesile. Našo stražo ob Adriji tvorijo Jugoslovani, brez katerih smo od morja odrezani. Kratko, težišče naše države kot velesile je v deželah, v katerih stanujejo Jugoslovani, To, kar je danes za nas najnujnejše, je popolna razbremenitev hrvaške situacije. V ostalem pa sem žc v prejšnjih delegacijskih zasedanjih porabil vsako priliko, da sem povdarjal ve. liki pomen, ki ga ima za nas veliki kompleks jugoslovanskih vprašanj. Tako tudi I. 1910.; bilo je prvo zasedanje po aneksiji, balkanska politika je stala v središču interesa delegacij. Moji argumenti od tedaj veljajo še danes: Takrat sem izrekel odkrito^ do mora iti stremljenje naše balkanske politike za tem, da sc omogoči carinska unija z balkanskimi državami. Ako pa se hočt doseči carinska unija, se morajo vsekakoi ustvariti za to gospodarski in politični pred' pogoji. Žalibog ni bilo nikjer najti političnih predpogojev. Postopanje naše bosen-ske uprave ni bilo vedno tako, da bi nari moralo pridobiti simpatij na balkanskem polotoku. Poleg lega pride v poštev tudi točka, ki se sicer sama na sebi zdi manjšega pomena, ki pa je vendar ravno z ozirom na obravnavanje balkanskih vprašan! nepodcenjujoče važnosti, to je namreč način našega diplomatičnega zastopstva na balkanskem polotoku, zlasti v slovanski! balkanskih državah. Avstro-Ogrska je država, ki šteje za Rusijo največ Slovanov ^ svojih mejah in ki ima pred vsemi drža? vami največ Jugoslovanov. Vsaka drugi velevlast bi v takih razmerah izkoristila ta kar ima, ter bi na primer skrbela, da bi st v jugoslovanskih državah, kjer opaža važn< interese, pustila načeloma zastopati oc Jugoslovanov. Kajti kakega ogromnega pomena bi bilo, ako bi bili zastopani pc poznavalcih narodnega, političnega, gospa darskega in čuvstvenega življenja narodoi v teh državah, po možeh, ki bi lažje mogl1 ume ti, kaj pomeni ta ali ona rahločutnost ki bi imeli polno umevanje za to, da bi varovali take rahločutnosti in šli ljudem tak< na roke, kakor odgovarja interesom naš» monarhije. Dogodki dokazujejo vsak dan z vedno večjim povdarkom, kako upravičena jc bila večkrat izražena želja, naj s< revidira celokupna metoda balkanske politike.
Štiri nove podružnice »Slovenski Straže« se ustanove jutri. Ustanove se podružnice na Jezici, v Planini pri Rakeku it na Bledu. Pred par dnevi se je ustanovil* podružnica >>Slovenske Straže« v Mari-boru.
-f Pričetek poslovanja posr do valnih uradov. Precejšno število občir že z velikim uspehom deluje s posre clovalnimi uradi. Vendar jih je pa š« precej, ki čakajo odredb oblastev. Dt se spravi poslovanje v pravi tir in ; urudovanjem povsod začne, se je obrnila »Kmetska županska zveza« potoir deželnega odbora na, e. kr. deželno vi a. do s prošnjo, da odredi, naj se ustanovitev posredovalnih uradov v smisli § 7, al. II. zakona z dne 27. septembre iOll dež. zak. št. -45 takoj naznani do-tičnim okrajni m s o d n i j a m , ^ kterih okolišu so izvolitve, zaupnikoi že pravomočne, odnosno kjer so začel! ali pa bi lahko začeli posredovalni ura di takoj poslovati. Okrajna sodišči morajo namreč vse tožbe radi žaljen j i časti odstopiti občinskim posredovalnim uradom, kar sc — kolikor je nam znano — doslej ni vršilo. C. kr. deželne vlada se je tej prošnji »Kmetske žu panske zveze« odzvala in naročil« vsem okrajnim glavarstvom na Kranjskem v. razpisom z dne 24. septembre 1912, š<. 24.072, da takoj obveste sodišča o ustanovitvi posredovalnih uradov. — Tako upamo, da bo prišlo poslovanje v pravi tek — v korist ljudstva.
+ Liberalna propnlost. »Dan« piše danes o sestanku pravašev in S. L. S. v Ljubljani sledeče: »Navesti hočemo, komu naj služi sestanek Hrvatov in Slovencev, ki se vrši 20. t. m. v Ljubljani. V prvi vrsti je avstrijska vlada spo-razumno z ogrsko naprosila slovenske klerikalce, da jima pomaga razdreti hr-vaško-srbsko koalicijo. Bogati bodo Ju< deževi greši, katere bi dobili siovenskj klerikalci za efijaLsko de anje, ako bi se jim to posrečilo.« — Hrvaški pravaši iz tega lahko spoznajo, kakšne vrste
ljudje so slovenski liberalci. Mi se nad njimi ne bomo ogorčevali, ker jih dobro poznamo in smo njihovih podlosti -navajeni.
1 Kdo hujska na vojsko? Kadar se bliža nevarnost kake vojske, takrat začno tudi socialni demokratje vsi kakor po taktu ropotati po svojih bobnih, češ da je vojska »kruto klanje«, od katerega nima nihče koristi kakor »klerikalizem in kapitalizem«. »Slovenec« ni niti vrstice zapisal, da se mora Avstrija spustiti v vojsko na Balkanu, ampak kaj to briga socialne demokrate, treba je izrabiti priložnost in napraviti »klerikalce« odgovorne za vse težke posledice kake vojske. In v resnici, danes že »Zarja« piše, da se »Slovenec« igra z orožjem in brezvestno hujska vodilne kroge avstrijske države na energičen nastop in da pomeni to hujskanje »neod-pustno zločinstvo nad ljudstvom«. Prvič je to laž, drugič ne bosta ne »Zarja«, ne »Slovenec« kaj vplivala na to, ali bo vojska ali ne, tretjič pa, če bo potrebna, bodo avstrijska ljudstva poslušala cesarja, nc pa socialnodemokraških voditeljev, ki so bili še vedno tepeni, kadar so hujskali zoper armado in vojne dolžnosti. Kar pa se tiče žločinstev nad ljudstvom, jih imajo socialni demokrati veliko več na svoji vesti, kakor vsi »klerikalci« na svetu! Čc razbijajo socialisti po Dunaju in Budimpešti in hujska-jo ljudstvo na pocestne kravale, da teče kri po ulicah in padajo mrliči, kaj to morda ni »zločinstvo nad ljudstvom«? Ali so to tudi žrtve »klerikalizma«? Smešno! Socialni demokrati se pripravljajo sedaj v Belgiji na generalni štrajk, ki bo stal po mnenju socialistov samih 50 milijonov mark, pa so kljub temu tako nesramni, da upijejo, da »klerikalci na vojsko hujskajo»! In ta vojska v Belgiji utegne delavsko ljudstvo, ki jo mora samo s svojimi groši plačati, bolj boleti kakor kakšna »meščanska« vojska, ki jo socialisti po listih slikajo svojim teličkom.
4- Deželni odbornik dr. Pegan je posle v deželnem odboru v polnem obsegu zopet prevzel ter ima kakor prej sprejemne dneve ob ponedeljkih in četrtkih od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
-r Sumničenja in laži. »Slovenski Na-rod<^ z dne 1. oktobra t. 1. napada deželni odbor in imenoma deželnega odbornika dr. Zajca, češ, da so dobili dopust ze me-ščanskošolski tečaj samo učitelji »koritar-ji«, kakor imajo navado psovati liberalni listi del slovenskega učiteljstva, ki hoče vzgajati slovensko mladino v sporazumu s cerkvijo in se ne zmeni za kričanje »Dana« in - Učiteljskega Tovariša«. Ta napad na deželni odbor, oziroma na šolske oblasti radi meščanskošolskega tečaja se najbolje zavrne s tem, če povemo, da je dobilo dopust več učiteljev, oziroma učiteljic, ki niso Slomškarji in prav nič ne diše po »kle-rikalizmu«, o čemur se lahko vsakdo prepriča na zaznamku v tečaj sprejetih učiteljev, ki je na vpogled pri ravnateljstvu ljubljanskega učiteljišča. Resnica je le, da so dobili dopust s popolno plačo le oni učitelji, ki vestno vrše svoje dolžnosti v šoli in od katerih je res pričakovati, da napravijo meščanski izpit. Sicer pa je že pre--neumno, da ti gospodje vedno kričč o koritih. Kaj bi neki rekli liberalci, če bi začel ljubljanski občinski odbor naenkrat nastavljati »klerikalne« uradnike ali pa če bi se takozvana »nadslrankarska« Ciril-Metodova družba enkrat tako spozabila, da bi začela nastavljati Slomškarje. To bi bilo kričanja v liberalnem Izraelu! S. L. S. je še veliko preveč obzirna in kavalirska proti liberalnim kričačem.
-f Ciril-Metodova družba je nepristranska. V »Slovenskem Braniku«, ki se izdaja za glasilo Ciril-Metodovc družbe, št. 10, se bere, da je «S. L. S. prodala in izdala slovenstvo«. Nadalje: »S. L. S. pospešuje konec Slovencev.« To so naravnost i n f a m n i napadi, ki bodo družbo med slovenskim ljudstvom, ki je v taboru S. L. S., le še bolj diskreditirali, to tembolj, ker sicer družba še vedno slovesno zatrjuje, da je nadstrankarska. Spričo duha, ki v tem glasilu veje, se jako čudimo, da »Branik« poroča, da je na občnem zboru podružnice v B 1 a č a h na Koroškem dne 25. vel. srpana govoril tudi neki duhovnik. ,To se nam zdi tako nezaslišano, da tega ne verjamemo.
+ Zoper šnops se jc oglasil — »S 1 o-v e n s k i D o m«! Liberalcem priporoča »trenost«, jih navdušuje za »dobro vzgojo otrok« in obsoja »politično podivjanost«. Tako v članku. Komaj pa odpreš drugo stran tesca lista, ti buti iz vsakega predala nasproti duh šnop-sa, neizrečena sirovost in politična podlost. »Čuki so srečno prirajžali s svojimi komedijami na farovški pod, kmalu bodo v hlevu!« — »Po Tonetovem receptu naj ima že vsak smrkavec revolver namesto prsta ali pa cuzel z mlekom v ustih«. —. »Kdaj te bo Tone, sveti Duh obsenčil?« — »In ti ,farucelj' pa si le apomni, da te bo vsa tvoja blamaža še bolj napenjala kot je nekoga njega dni, ker ni vedel, koliko drži njegov želodec in je preveriko mero črešenj pojedel« — »Ne volimo ljudi, ki so onesnaženi ženskimi lasmi.« — »Naši kle-
rikalci nočejo v občinski odbor kozlar-je«. — »Čuki so se začeli puntati in nočejo več hoditi v svoje gnezdo, le še fa-ruclja in par najmlajših najdeš tam v tisti čukarski kleti« itd. — Tak šnop-sarski ton preveva list, ki v svojem uvodnem č'onku trdi, da se »trezen človek tudi v javnem življenju nikoli ne smo dati zapeljati čez meje dostojnosti«. Kinematograf!
-f- Za fine ljudi fine besede. Liberalci so razburjeni. Nekdo je v »Domoljubu« Sokolom rekel »smrdokavre«. In sedaj se ogorčajo vsi tisti liberalni listi, ki so uvedli v slovensko žurnali-stiko surove psovke na naše »Orle«. Liberalna žurnalistika se ni nikdar tako visoko dvignila, da bi povedala svojim pristašem, da je psovkarjenje s »čuki« surovo in prav nič izobraževalno. In ta gospoda je sedaj ogorčena, kakor so sploh ogorčeni vsi liberalci, kadar na svoje finesc dobe krepak odgovor. Zadnjič smo čitali, kako je liberalni list psoval naše somišljenice s »č u k a r i c a m i«, in nihče liberalnih inteligentov ni bil ogorčen. Ko so pa nedavno čuli liberalci nedolžno opazko o »Špickramarjevem okusu«, so pa stvar takoj ogorčeno zavili in se škan-dalizirali. Takrat, ko je pa »Narod« pisal o »kotljivih cigararicah« in jc našo poštene volilke primerjal s propadlimi ženskami, takrat je za liberalni okus bilo vse v redu. Liberalci so res najfinejši ljudje. Zelo fin je bil celo eden prvih liberalnih prvakov, ki je prccl leti na shodu pri Virantu na slovensko delavke, ki so ugovarjale nemškemu govoru soc. demokrata Pcr-nerstorferja, kričal »katoliške svinje«. Tej fini gospodi se mora res vedno izbirati besede.
-f Ne gre. Nekateri mladi svobodomiselni inteligenti so začeli zadnji čas na znanstvenem polju zelo marljivo delovati. Kvaliteta tega delovanja seveda ni vedno v pravem razmerju do kvantitete. Glavno vprašanje pa je, kako ta stvar gre med publiko? O tem nas pouči listek, priložen zadnji »Vedi«, kjer založništvo toži: »Pri slovenski »inteligenci«, t. j. mestnih in trških »višjih« slojih, je žal udomačena slaba razvada, da je vsakdo naročen na ta ali oni nemški časopis in revijo. Po večini stoje ti izdelki umstveno na najnižji stopinji ter so vrhu tega dragi. Vendar še ni nikomur prišlo na misel, da bi zaostal z naročnino, ki se pošilja skoraj brez izjeme točno v naprej, kakor je to stalna knjigotrška zahteva. Drugače pa je s slovenskimi periodičnimi izdanji. Po celo leto, po dve, tri leta ni naročnine. Vsak si misli: »Eh, kaj, ravno na moje kronce tudi ne čakajo, bo že prihodnjič« itd. Samo »Vedi« dolgujejo naročniki za II. letnik 3000 K na naročnini. (Mi pa imamo tiskarniške obveznosti, plačujemo honorarje, pa ne moremo nikjer zahtevati odloga!) Tako sc godi menda vsem slovenskim revijam. Nekdanji »Kres« je vsled takega nezavednega, nerazumnega in skrajno lehkomiselnega postopanja odjemalstva — prenehal. Če morete biti naročeni na nepotrebno nemško revijo, (ki po navadi vrhu tega ne zasluži tega imena), je vaša dolžnost, naročati po več slovenskih izdanj. Če radi plačujete nemško blago točno v naprej, tudi nam ni treba zaostajati. Vsem, ki doslej niso plačali naročnine, bomo III. letnik brezobzirno ustavili in ravnotako brezobzirno bomo izterjali dolg, — pa naj bo potem zamera. Če smo domača znanstvena revija in smo kot taki apelirali na podporo občinstva, apeliramo sedaj na njegovo poštenost.« — Res je, slovenske revije imajo brez izjeme malo naročnikov, oziroma slabe. »Vedi« se ne godi nič boljše, morebiti med vsemi najslabše. Nočemo dajati nobenih naukov, izrekamo le mnenje, da je »Veda« premalo vpoštevala razmere. Kar je v nji samostojnega, specializiranega, nt pr. biološki in državnopravni sestavki, za širšo, čeprav »mestno in trško«, publiko ni, druge stvari pa tisti, ki se zato zanimajo, čitajo vse že veliko preje v tujih knjigah in revijah, in tega blaga je največ. Nadalje tista mestna in trška publika, na katero »Veda« reflektira, nima nobene take kulturne organizacije, ki bi mogla biti podlaga nadaljnjemu izobraževanju. Gospodje, le pojte v tiste »napredne« kroge po naši deželi in boste videli, kako se tam životari brez najmanjših višjih duševnih interesov! V tako malem narodu kakor je naš, se more znanstvo, kakor je za nas primerno, razviti le na podlagi močne organizacije, v kateri bi bili združeni vsi ljudski sloji. V tem oziru smo mi gotovo na boljšem, samo gledati moramo, da bomo vedno znanstvo gojili v isti meri kakor n. pr. gojimo praktično politično delo. Majhni uspehi naših nasprotnikov naj morejo biti le v bodrilo, da znanstvo intenzivno gojimo, ker imamo zato več ugodnih predpogojev, nego mali krožek, ki se zbira okrog »Vede«.
+ Ko iko davka plafinjejo socialni demokratje svoji stranki. Lansko leto so plačali člani socialnodemokraških strokovnih društev v blagajne 72 milijonov mark. Strokovno organiziranih članov ie 2-1 milijona. Na enega člana
odpade torej 31 mark. Čedna vsota! Ko bi hotela država kak tak visok davek vpeljati, to bi se socialni demokratje razčeperili!
-t- Pašništvo. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo živinorejski in konjerej-ski zadrugi v Gorjah za nakup zadružnega pašnika 50 % in za melioracijo pašnika 40 % državni prispevek. Enak državni prispevek je dovolilo poljedelsko ministrstvo živinorejski zadrugi v Št. Janžu za nakup in melioracijo pašnika Ivje za mlado živino.
—	Društvo absolven.ov kranjskih kmetijskih šol priredi v nedeljo, dne 6. oktobra v Valta vasi pri Novem mestu ob 11. uri dop. v stari šoli podučilo predavanje o »Ravnanju z letošnjim novim moštom ter o režnji in grubanju trt. Prosimo mnogoštevilne udeležbe!
—	Za spomenik pesnika A. Medveda. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici se nam poroča: Pretekli četrtek Jc imela naša podružnica »Slomškove zveze« tukaj svoj shod. Poročal je g. naduči-tclj Janko Grad o občnem zboru Zveze v Kamniku. Poročal je tako zanimivo, kakor zna pač le on, zato jc tudi poročilu sledilo navdušeno odobravanje. Lepo jc posebno opisal, kako so Slomškarji obiskali v Kamniku grob našega pesnika A. Medveda ter obžalovali, da ta našvelik pesnik še nima spomenika. Zato se jc na shodu sprožila misel, naj naša podružnica da povod, da sc za spomenik Medvedov prične nabirati. In res se jo nabralo takoj 93 K. Darovali so: Iv. Škrjanc 5 K, M. Škrjanc 3 K, Vel-harticky 5 K, Grad 1 K, dr. Kržišnik 3 K, J. Gogala 4 K, Iv. Baloh 50 K, A. Ažman 2 K, Zorko 5 K, M. Ahačič 3 K, Iv. Dolenc 4 K, M. Pcrčič 3 K, g. kaplan iz Jelšan 2 K. Vsem častilcem pesnika Medveda: lepa hvala!
—	Umrl jc, kakor smo žo včeraj poročali, na svojem domu v Dol. Logatcu g. med. Fran Tršar. Da izkaže svojemu zvestemu članu zadnjo čast, vabi slov. katol. akad. društvo »Danica« gg. starešine in člane, da se udeleže pokojnikovega pogreba, ki se bo vršil v nedeljo popoldne ob 4. uri v Dol. Logatcu in izreka njegovim starišem iskreno soža-lje. Milemu tovarišu pa naj sveti večna luč!
—	Nevaren požar v Boh. Bistrici.
Včeraj ob 4. uri popoldne je izbruhnil ogenj iz strehe posestnika Janeza Žnl-dar po domače Sušnik, ki je v sred* vasi. Njegova hiša se dotika sosednih, katere so vse z deskami krite. Ogenj je izbruhnil tako nenadoma, da je bila hiša trenutkoma v ognju. Pod vodstvom načelnika g. hotelirja Iv. Mar-k e š a je bilo naše vrlo gasilno društvo takoj pri požaru. V dobrih petih minutah je bil ogenj omejen, kajti voda je tekla iz sedmih cevi. Pogorelo je le eno poslopje, lahko pa bi pogorela cela zgornja vas. Nekateri sosedje spoznajo šele sedaj, kako potreben jc bil vodovod, ki sc je naredil po prizadevanju gospoda poslanca župnika P i b r a. Gasilno društvo je izpolnilo, kar priznavajo vsi, mimo čeprav v grozeči sili brez uniforme svojo dolžnost, sicer bi bila pogorela polovica vasi.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil župniku g. Jerneju Ramovšu v Poljanah nad Škofjo Loko zlat zaslužni križec s krono.
—	Srednješolstvo. Naučno ministrstvo je dodelilo c. kr. profesorja na drž. gimnaziji v Kranju Antona Dokler j a za šolsko leto 1912/13. na I. drž. gimnazijo v Ljubljani. — Dež. šolski svet je imenoval učit. kandidata Petra J o n k e za sup-lenta na c. kr. gimnaziji v Kočevju. — Za učitelja risanja na L državni gimnaziji v Ljubljani je imenovan za šolsko leto 1912/13. akad. slikar Maks Gaspari.
—	Odborova seja Matice Slovenske dne 30. septembra t. 1. Za pripravljalno delo pri »Jugoslov. Enciklopediji« so slovenski sotrudniki od »Jugoslov. Akademije« v Zagrebu prejeli že honorar v znesku 1000 kron. — »Congres des nations«, ki se bo (mesto letos) vršil v Parizu 1913, je kol politična prireditev izven delokroga »Matice Slovenske«. — Gradivo narodnih pesmi, ki ga je urejal f prof. Štrekelj, je javna oziroma last »Matice Slovenske«, ki ga v svojih publikacijah vrača slovenskemu narodu. Ukrene se vse potrebno za nadaljnje urejevanje tega izdanja. — Knjige za 1912 so že ali tiskane ali so v tisku. Namesto »Nar. pesmi«, ki letos vsled smrti prof. Štreklja ne morejo iziti, se izda b e -letristična knjiga s prispevki gg. pisateljev Milčinskega, dr. Laha in Premka. »Avijatika«, spis g. A. Stekarja, se preloži na 1. 1913.; pobrigati se bo za klišeje in spis sam izpopolniti v smislu eventualnega napredka te stroke do one dobe. — L. 1913. se prične z izdanjem korespondence t dr. Jos. Vošnjaka, ki jo uredi g. dr. Lončar. Tako bo Matica, kakor že tudi doslej, priobčevala »G radivo za slovensko zgodovino nove dobe«. — Neki izviren roman se da v oceno. Obeta se nam obširnejše narodno-gospodarsko in
statistično delo. —- Plačalo je doslej Ie še 1235 članov za leto 1912.
—	Ljudsko šolstvo. Deželni šolski svet jc dovolil poldnevni pouk v tretjem razredu ljudske šole v Stopičah, dokler se ne ustanovi ljudska šola v Dolžu. Nadalje je vzel na znanje imenovanje novega kate-heta Valentina Zupančiča na zasebnem učiteljišču in vadnici pri Uršulinkah v Ljubljani namesto dosed. kateheta Mihaela Bulovca.
—	Abs. učit. kandidatinja Mar. Pire je imenovana za prov. učiteljico v Dobovcu. Bivši prov. učitelj v Škocijanu Ivan Primožič je imenovan za prov. učitelja in voditelja na dvorazrednici v Mekinjah. Prov. učitelj Ivan Mihler je imenovan za suplenta na I. mestni slov. deški ljudski šoli. Nadalje jc imenovan abs. učit. kandidat Stanislav Lavrič za prov. učitelja v Sp. Šiški in namesto obolele učiteljico Marije Vider izprašana suplentinja Mihaela Kosmač za suplcntinjo v Preski. — Deželni šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi na osemrazredni nemški dekliški ljudski šoli ljubljanskega šolskega kuratorija abs. učit. kandidatinjo Margareto Schneditz in na I. mestni deški ljudski šoli abs. učit. kandidatinjo Marijo Pretner.
—	Prostovoljno gasilno drnštvo v Bohinjski Bistrici vabi k slavnosti tridesetletnice dne 13. oktobra 1912. Spored: 1. Ob 10. uri sprejem gostov na kolodvoru z godbo gasilnega društva. 2. Ob pol 11. uri sveta m&ša. 3. Obhod k gasilnemu domu. 4. Ob 3. uri popoldne gasilna vaja. 5. Koncert, petje in prosta zabava s srečolovom in šaljivo pošto. Zvečer vinska trgatev v hotelu Markeš. Načelništva so vljudno naprošajo število udeležencev vsaj do 12. oktobra naznaniti, da se zamore glede obedov vse potrebno ukreniti. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Vsled jeze mu je trte porezaL Franc Jaklič in Nemškeloke in Jožo Weiss iz Miklarjev sta si že dalje časa v laseh. Vsled tožb Jakliča za poravna* nje stroškov je bila VVeissu krava sod-nijsko prodana. To ga je tako jezilo, da se je okrog po gostilnah hvalil, d,a ga bo Jaklič že spoznal. In res. 1. oktobra je bila v Jakličevem vinogradu razbita železna ograja in v vinogradu poreza-niU mnogo trt. Škoda znaša nad 500 K. Jaklič je takoj sumil, da je inoral to škodo narediti VVeiss in zato je naznanil zadevo žandarmeriji. Ta je potem stopinje primerjala z črevlji Weissa in dognala, da so iste od Weissa.
—- Vsled opeklin umrla. Dne 29. HL m. so naredili pastirčki iz Prečne na paši ogenj. Med temi je bila tudi štiriletna Nežica Jakelj iz Suhorja pri Preči ni. Vnela se je revici obleka in otročičeK je zadobil na hrbtu in prsih ob levi strani strašne opekline. Pol nezavestno so prinesli v žensko bolnišnico v Novo mesto. 4. t. m. jc otrok poškodbam podlegel. Na paši ni bilo odraslega pastirja, temveč le majhni otročiči. Otroka bo sodni j a raztelesila.
—	Zapaliti čul Dne 29. septembra popoldne proti mraku sta prišla železniška delavca Pavo Javor iz Brinja in Mate Mi-lohnoja iz Zeranc v vas Buliče. Tu sta grozila, da hočeta zapaliti, ako se jima ne odstopi prostor za prenočevanje. Ker so jih vaščanš, kateri so radi požigov prejšnjih let zelo v strahu, odpodili, sta prišla v barako Dragela pri postaji Metlika. Tudi tu sta enako zahtevala in se izrazila: »Čo vso Kranjsko zapalit, kad ja nimam kvartirja, tudi Kranjac ga ne bode imel, še nocoj čo goreti, pak što nama kdo kaj hoče, imam revolver.« — Orožništvo ju je zaradi grožnje in bogokletstva prijelo in izročilo sod-niji.
—	Novomeški nabor se ie vršil 1., 2. in 3. oktobra. V vojake vzetih je bilo prvi dan izmed 150 — 28, drugi dan izmed 130
—	23 in tretji dan izmed 140 — 25 fantov, največ iz drugega in tretjega razreda. Zadnji dan so se spoprijeli na novomeškem mostu Kočevci in dva novomeška nabornika. Začel se je pravcati pretep na nože. Skerlj in Košiček sta odnesla več udarcev; pa tudi Kočevci so znatno ranjeni. Skerlj,
—	da bi obdolžil Kočevce, — se je potem doma vrezal v desno stegno in si prerezal glavno žilo. Poklicani zdravnik mu jo je zašil, kajti drugače bi izkrvavel. Med naborniki je bilo nekaj fantov, popolnoma uničenih od alkohola in zaostalih v rasti.
— »Fantovska ljub:zen.« 191etni Jože Butala iz Srednje Radence je gojil zelo »gorečo« ljubezen do Cikc, hčerke Ane Panjan. Sredi septembra jc imela Panjan na delu več fantov, ki so prišli k večerji. Okrog devete ure sc je pri-drvil Butala z odprtim nožem proti hiši in upil na vse grlo: »Smrt mora biti«. Domačini so vsi prestrašeni zaprli vrata in zbežali natihoma v druge hiše, ko je ta v hišo vdrl. Drugi dan je zopet prišel. Ko so ga opazili, so hitro vežna vrata zaprli. Butala je zučel nato s sekiro razbijati po vratih, razse-kal vrlno ograjo, jo razmetal, so potem vrnil zopet k vratom in tolkel toliko časa po njih s sekiro, da jih jc razbil in so se same odprlo. Ko je z zamah-neno fcekiro oridrl v hišo. so vsi v sobi
nahajajoči sc delavci poskakali skozi okna štiri metre visoko in so zbežali v vas. Samo Cika se je zaletela vanj in mu hotela vzeti sekiro. Pri tem jc dobila na nogi precejšnjo vreznino. Po večurnem ruvanju s to surovino, ki je hotela dekle tudi zlorabiti, so vendar prihiteli ljudje in lumpa odpodili. Orožništvo ga pridno zasleduje. Družina Butala je sploh zelo rabiatna in nasilna. Pred štirimi leti je ustrelil sin Jaz svojo mater, ki premišljuje sedaj svojo pregreho v kaznilnici v Mariboru.
Opozarjamo na današnjo prilogo češke tvrdke za razpošiljanje suknene-ga blaga M. T o m e c v H u m p o 1 c u. Tvrdka se kot solidno slovansko podjetje priporoča posebno za nakup zimskih oblek. Zahtevajte vzorce!
V vsaki starosti se lahko uporablja pri krčnem kašlju z najboljšim uspehom prijetno dišeče sredstvo »T h y m o m e. 1 S c i 11 a e«. Isto se dobi za 2 K 20 vin. skoro v vsaki lekarni vendar naj sc pazi strogo na ime Thy-momel Scillae. Več v oglasu.
CERKVENIVESTNIE.
—	Konferenca Sodalitatis za novomeško dekanijo bo v četrtek 10. oktobra v Šempetru. Začetek ob pol 11. uri dopoldne.
—	Semiška dekanija ima shod sodalitatis ss. Cordis Jesu dne 10. t. m. v D r a -ga tušu. Začetek bo ob pol 11. uri dopoldne.
šlo;erske novice.
š Prihodnjo nedeljo 13. oktobra na občni zbor »Slovenske Straže« v Mariborl
Spored: Ob J/410. uri predpoldne: sv. maša v kapeli frančiškanskega samostana. Ob 10. uri predpoldne: občni zbor »Slovenske Straže« z običajnim sporedom. Ob pol 12. uri predpoldne: Občni zbor Slovenske krščansko-socialne zveze. Ob 3. uri popoldne :Slomškova slavnost. (Slavnostni govor. (Dr. Medved.) Nastop mladine: Prizor v proslavo Slomšeka: Slomškovo rojstvo. — Petje šentjurskih in jare-ninskih pevcev. Koncert mariborske narodne godbe. — Vstopnina k Slomškovi slavnosti: fotelj 3 K, sedeži od 1. do 4. vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 40 vin. — Odbor.
š »Sloga« in poslanec Brenčič. Iz Ptu-fa: Nekoliko časa smo mirno gledali hujskanje »Sloge« proti našemu poslancu g. Brenčiču, a sedaj je mera polna, dalje se ne sme prizanašati tem razdiračem, ki se hinavsko skrivajo za »Slogo«. List izhaja sicer na Kranjskem, a plačuje sc predvsem iz našega mesta, tukaj živi glavni »Slogin« krušni oče. Odkar je g. Brenčič poslanec, zahteva »Sloga« vse mogoče in nemogoče od njega. Boli nas pa posebno to, da za-ničljivo govori o njegovem kmečkem stanu. Glej zadnji list! Seveda vsi ne moremo biti doktorji in advokatje! Smešite neprestano Brenčičevo delovanje. Zakaj? Naši ljudje dobivajo podpore ravnotako kot pod Plo-jem. Naša društva pa imajo od njega mnogo več kakor od Ploja. Za noben shod in nobeno zborovanje in nobeno volitev nam ne odreče sodelovanja. On živi in dela z nami. Ploj je prišel sicer v počitnicah k aam zborovat, a v društvih nikdar ni govoril, za organizacije se ni brigal, pri volitvah nam ni nobenih pomagal. Kaj imamo mi od dvornega svetništva, od Brenčiča pa imamo pošteno sodelovanje. Ploja slavite zaradi uradnikov! Skozi štiri dobe je bil poslanec, in kakšna je naša sodnija, davkarija, pošta? Tudi dr. Jurtela je bil deželni poslanec, a kaj je storil. Jamral je,' kritiziral vsakega, a sam? Sad njegovega delovanje je cela nemška gimnazija, Stu-dentenheim, Madchenheim, nemškutarski okrajni zastop in največja nemškutarija, kakor je ni v nobenem drugem okraju. Težko je najti okraj, kjer bi bila narodna politika tako zavožena, kakor v našem okraju, kjer sta nas vodila dr. Jurtela in dr. Ploj. To sc mora enkrat odkrito povedati, ker je sedaj iz zasede toliko ncosno-vanih napadov na g. Brenčiča. Vse politične in narodne grehe svoje mnogoletne politike bi sedaj varno skriti slogaši radi naložili Brenčiču. Vendar pa vemo, da je šele g. Brenčič samo eno leto poslanec. Naše ljudstvo je zadovoljno ž njim, gospodom slogašem v našem mestu pa bi svetovali, naj svojo jezo izlivajo nad seboj, ker so naš okraj spravili na rob propada, ne pa na druge, ki sedaj njihove napake popravljajo. Gorje napade drugikrat, v »Slogi« tudi podpišite, da si pogledamo iz oči v oči!
š Osebna vest. Gosp. dr. Andrej V e b 1 e starešina * Danice«, je vstopil v pisarno dr. Ivana Benkoviča v Celju,
š štajerčijanci proti Slomškovi proslavi. Zadnji »Štajerc« sc hoče norčevati iz naših Slomškovih slavnosti. Odgovorimo »Štajercu« na to sramotenje s tem, da ga vržemo povsod na cesto. Kdor se iz Slomška norčuje, ta zasluži, da ne tlači slovenske zemlje.
š Nova župana. V občini Gradišče (Sv. Duh na Ostrem vrhu) jc za župana iz-
voljen vrl Slovenec in dozdajni župan Jakob Čepe. — V občini Grušovje pri Konjicah je bil za župana izvoljen dozdajni župan g. Anton Pučnik.
š Iz politične službe. Namestnik je imenoval namestniškega konceptnega prak-tikanta Kastner-Pohra v Ljutomeru na-mestniškim koncipistom ad personam.
š Za častna občana je imenoval nemškutarski občinski odbor v Peklu pri Polj-čanah načelnika nemškega »Schulvereina« dr. Grossa in arhitekta Payerja, ki je v Peklu sezidal šulferajnsko šolo.
š Nemci se učijo slovenščine, Spodnje-štajerski Nemci so se začeli zadnje čase pridno učiti slovenščine. V Celju in v Mariboru vzdržuje »Siiclmark« javne učne tečaje za slovenščino in vabi osobito izobra-ženstvo ter trgovstvo in obrtništvo k učenju slovenščine. V Celju so vpeljali na mestni trgovski šoli slovenščino kot obli-gaten predmet. To navdušenje Nemcev za slovenščino izvira iz dveh razlogov. Na eni strani je narodna zavest na Sp. Štajerskem vendar že toliko narasla, da Nemci po uradih in trgovinah ne morejo več izhajati brez slovenščine. Na drugi strani pa jim služi znanje slovenščine kot dobro za-sužnjevalno sredstvo.
š Ameriška kultura. Iz Milwaukee, Wis., poročajo: Amalija Brenkuž in njen soorog Fran imata dva sina, katerih enega sta poslala v Chicago v šolo. Dne 14. septembra pa zvesta žalostno novico, da so ga tam njegovi sošolci do smrti pretepli in potem še v vodo vrgli. Starši so doma iz trga Mozirje.
š Smrtna kosa. V Mariboru je umrl posestnik in krojaški mojster Ignac Ne-krepp v starosti 67 let. — V ptujski okolici je umrla hčerka velespoštovane rodbine Ribičeve, Alojzija Ribič v najlepši dobi. Zadela jo je srčna kap. — V Braslovčah je umrl posestnik Jakob Bošnak v 92. letu starosti,
š Razširili so petrazredno ljudsko šolo pri Sv. Križu na Murskem polju v šestraz-rednico.
š Požara. Ogenj je nastal pri posestniku K. Železnigerju v Velikomu blizu Sv. Marjete ob Pesnici. Ogenj je uničil hlev, vso spravljeno krmo in tri glave živine. — Pri Sv. Marku nižje Ptuja je gorelo pri posestniku Vincencu Forštneriču. K sreči je bila takoj na licu mesta pomoč, ki je omejila ogenj. Zažgal je 6 letni otrok.
š Novi rudniki premoga. Trboveljska premogokopna družba in dve drugi družbi za iskanje premoga so skrbno na delu, da bi med Rajhenburgom, Sevnico in Kozjem našli nove podzemeljske plasti rjavega in črnega premoga. Baje so te družbe z vrtanjem do globočine 200 metrov dosegle lepe uspehe ter so se našle ponekod po 18 metrov debele plasti izvrstnega premoga.
š Samoumor. Celje: V petek, dne 4. oktobra popoldne ob 1. uri je skočil v zelo naraslo Savinjo iz železniškega mostu pri celjskem kolodvoru urarski pomočnik G i d i n i in utonil. Truplo je narasla Savinja odnesla seboj. Vzrok samoumora bo najbrže starost in beda. Gedini je bil dolgo vrsto let uslužben kot urarski pomočnik pri umrlem celjskem urarju A. Schwabu.
š Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 6. oktobra 1912, se prične letošnja sezona, in sicer z uprizoritvijo drame »V dolini«. To igro je za slovenski oder priredil prof. Rajko Pe-rušek, ki si je omenjeno igro izbral brezdvomno iz prepričanja, da napravi narodna igra na naše slovensko občinstvo najboljše vtise.
š Dva nova slovenska obrtnika sc naselita prav v kratkem v Celju, in sicer en tapetnik in en dimnikarski mojster. Za podjetne slovenske obrtnike s primerno glavnico se dobi v CeLju še vedno dovolj kruha.
Primorske vesli.
p Liberalci povsod enaki. Hrvatski liberalci niso nič boljši od slovenskih. Narodnost imajo na jeziku, v resnici pa ji škodujejo, če le mislijo, da bodo s tem svojemu liberalizmu koristili, od katerega pa hrvatska stvar ničesar nima. Zadnji »Pučki Prijatelj« to dejstvo jasno odkriva. Katoliški hrvatski rodoljubi se trudijo, da napravijo iz Pazina res hrvatsko središče Istre. Hoteli so ustanoviti v Pazinu kon-vikt za hrvatsko gimnazijsko mladino, da se ne bi fantje izgubili v krokanju in nemarnosti, pazinski hrvatski liberalci so se pa proti temu vzdignili in prizvali na pomoč Lahe! Pametni ljudje so se trudili, da sc hrvatsko učiteljišče namesti v Pazinu, kakor je tudi vlada hotela; no, istrski liberalci so dosegli čisto po želji Lahov, da je prišlo v Kastav, ki ni primeren kraj. Znani dr. Agneletto toži zdaj edino hrvatsko tiskarno v Pazinu in je vzel za zagovornika dr. Bartolija, najzagrizenejšega laškega na-cionalca, ki je izdal proti Hrvatom znano geslo: Osar tutto! — Vsa sredstva so dobra! Zdaj pa so izdali pazinski liberalci v »Edinosti« geslo, da se premesti iz Pazina še hrvatska pripravnica za učiteljišče! Vun s hrvatskimi šolami iz Pazina, ker je preveč »klerikalen«! — Res krasno je ;na-
rodno< delovanje istrskih Hrvatskih liberalcev!
p Zmaga hrvatskega kandidata v Pnljn je italijansko liberalno stranko hudo konsternirala. Glasilo istrske laške deželnozborske večine pripisuje zmago hrvatskega kandidata c. kr. mornarici, koje uslužbenci, ozir. uradniki, so volili baje in corpore in po izdani paroli zanj. Lahi pa ne pomislijo, da je med mornariškimi volilci tudi dosti Hrvatov. Laško glasilo konstatuje dalje, da je bila mornarica dozdaj nevtralna. Rajši bi reklo, da jc z Lahi sim-patizirala. Laško glasilo pa je tudi vzrok pogodilo: ker vojaški krogi žive v »fiksni ideji«, da so Lahi nevarni za obstoj države. Samo da to ni fiksna ideja, marveč ideja, temelječa na dejstvu. Kako so se laški nacionalci vedno sovražno vedli proti armadi in mornarici! Sedaj pretakajo solze, ker jim jc mornarica hrbet obrnila. Evidenten dokaz, da so se v Pulju svoj čas le s pomočjo sovražene mornarice obdržali na, prevladi. — Laško glasilo piše, da je »položaj Lahov v Istri izvanredno resen«, da utegne imeti »strašne posledice«, če sc ne premaga »apatija« širših laških krogov. Res je to.
p 5000 naročnikov ima »Novi Čas«.
p Vlom ▼ cerkev in župnišče. V noči od sobote na nedeljo so vlomili tatovi v župnijsko cerkev na Gročani pri Trstu. Vrgli so ven železno ograjo pri stranskem oknu in tako prišli v cerkev in zakristijo. Ko je prišel cerkovnik v jutro v cerkev, našel je tabernakelj odprt, tudi krstni kamen je bil s ključem odprt, v zakristiji pa je bilo vse prebrskano in razmetano, omare odprte, po tleh pa je ležala cerkvena obleka in cerkvene posode. Odvili so in odnesli seboj dve zlati kupi od kelihov, stojala so pustili, potem srebrno žlico za-jemalnico pri krstnem kamnu, odprli in izpraznili so tudi glavno puščico, v kateri pa je moglo biti le malo drobiža, ker se je nedolgo tega miloščina vzela ven. Hvala Bogu, da iz tabernaklja niso nič ukradli in da je ostalo sv. Rešnje Telo neoskrunjeno. Vlomilci najbrže niso bili tuji, da so znali, kje so posamezni ključi spravljeni. Gročanska cerkev stoji samotno med hribi nad morjem, blizu cerkve je samo župnišče in mežnarija, dočim sta obe vasi, ki spadate k tej župniji, Gročana in Vrhpolje, oddaljeni skoro pol ure od cerkvc. Zato je bilo to »delo« za vlomilce lahko, kdo bi jih mogel slišati in prepoditi? Sploh pa imajo tatovi-vlomilci, kakor se vidi, do te cerkve radi samote posebno vnemo. Zadnjih 10 let je to že tretji vlom v to cerkev, škode je okolo 80 kron. — V noči od ponedeljka na torek pa so vnovič vdrli , tatovi, sedaj pa v gročansko župnišče. Vlomili so okno pri kuhinji in prišli notri. Pasje lajanje pa je zbudilo domače. Slišali so ropot v kuhinji. Gosp. župnik pogumno odpre okno, vzame samokres in uvidevši resnost položaja ustreli parkrat, da bi jih preplašil. In res so se zbali strela in zbežali v gozd. Pri oknu pa je našel potem g. župnik en par čevljev in pa en dolg, na obe strani brušen nož, kar so oni najbrž v naglici pozabili seboj vzeti. Stvar se je naznanila orožnikom, ki sedaj pridno iščejo storilce. Da bi se jim lc kmalu posrečilo jih izslediti. Gotovo ima ta tatinska družba svoja skrivališča, v teh gozdih med Klancem, Rodikom, Lokvo in Bazovico. Nujno potrebno bi bilo, da bi se orožniške postaje v okolici Trsta ojačile ali nove ustanovile, ker drugače človek kmalu ne bo varen ne doma, ne na cesti. Tudi slavna glavarstva v Kopru in v Sežani naj bi blagovolila v spomin poklicati svojim podrejenim županstvom, da imajo v vasi nočne čuvaje in da se jih tudi nadzoruje, kako opravljajo svojo službo.
p Katol. slov. izobraževalno društvo v Cerknem je dne 29. septembra t. 1. razvilo in blagoslovilo društveno zastavo. Novo zastavo je blagoslovil domači dekan č. g. dr. F. Knavs. Govoril je Č. g. clr. L. Lenard. Popoldan se je vršil koncert na dvorišču »Gospodarskega doma«. Poleg raznih pevskih in godbenih točk je izvajal domači pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. G. Bevk Sat.t-nerjevo »Jeftejevo prisego« s spremlje-vanjem vojaškega orkestra. Ta krasna a. težka skladba se je izvajala nad vse pričakovanje dobro. Slavnosti se je udeležilo veliko ljudstva iz okolice in drugod, v kar je pripomoglo krasno vreme, ki smo ga vživali ta dan.
p Umrl je v Trstu g. Emil Kjuder, star 23 let.
p Kdo je ubil on^ga Brešana na Kalvariji. Že pet oseb je bilo osumljenih, da so umorili onega Brešana, ki so ga našli mrtvega na Kalvariji nad Podgoro. Sedaj sta bila izpuščena na svobodo tudi brata Maraž iz Št. For-jana, ki sta se nahajala v preiskovalnem zaporu, češ, da sta ubila Brešana. A preiskava je dognala, da sta pri stvari nedolžna.
p Smrt pod avtomobilom. 291ctni mladenič ponesrečil. Minulo nedeljo je vodil avtomobil od Chius:.forte proti .Vidmu 2Dlctni Jožef Blažou iz Gra-
dišča ob Soči. V njem je sedelo pet oseb, družina Lenardova, znanega trgovca s sadjem v Trstu, ki ima tudi v Gorici svojo podružnico in ki jc znan našemu ljudstvu s kupčijo s krompirjem. Na nekem mestu blizu Vidma je tekel pred avtomobilom k ulesar. Avtomobil jo sicer dajal znamenje, naj se kolesar umakne, a se ta za to ni zmenil. Nakrat pa se je kolesar ustavil. Blažon, ki je vodil avtomobil, je videl pred seboj nesrečo. Da bi kolesarja ne povozil je krenil proti kupu peska, od tam pa v obcestni kamen s tako silo, da je zletel pod avtomobil in na licu mesta ostaJ mrtev. Druge osebe so sc tudi še precej poškodovale. Obvarovali jo hotel kolesarju življenje, a je sam prišel ob njega.
p 150 let stara trta. Iz Svetega pri Komnu: Na zemljiški parceli št. 894 občine Sveto se nahaja trta siara 150 let. Trta sicer ni debela, ker je večkrat po-zebla. Imenuje se »čedajc«. Prinesel jo je v ta kraj Janez Jazbec, ki je pred 150 leti celih 20 let služil v Solkanu. Prislužil si je 20 zl&tov, po naše 44 kron. Domov prišedši je pridno začel saditi trte in murve.
p Poroka. Dne 2. oktobra se je poročil v Gorici v cerkvi sv. Ignacija Iv. K o k o š a r, poštni upravitelj Podmel-cem (sin znanega trgovca Petra) z Viktorijo K u š t r i n iz Kneže.
p Pred poroto v Gorici stoji Alfred Callini, odgovorni urednik lista »II Socialista Friulano«, v katerem je napadel goriško delavsko zbornico, da od prinoskov tramvajskih uslužbencev odbor velik del obdrži zase. Predsednik sodnega dvora je grof C.oronini. Ker porotnik Sfiligoj trdi, da ne razume italijansko, predlaga obtoženčev zagovornik dr. Dermota, naj se vsi spisi preve-do v slovenščino. Sodni dvor odkloni, češ, da je iz nekega porotnega zasedanja znano, da Sfiligoj laško razume Callini izjavi, da noče podati dokaz resnice. Dr. Dermota predlaga zato nove priče. Sodni dvor ugodi in se akt zopet vrne preiskovalnemu sodniku.
p Poštna vest. Poštni kontrolor Er-nest Nastran v Trstu jc imenovan za poštnega nadkontrolorja,
p Deško semenišče v Gorici. V nedeljo 6. t. m. bodo ob veliki slovesnosti otvorjeni novi prostori deškega semenišča v Gorici. Poslopje je veličastno. V soboto 5. t. m. in 9. t. m. na predvečer godu Nj. ekscelence prevzv. knezonadškofa bo celo velikansko poslopje bajno razsvetljeno z električnimi lučmi.
p Poroka. G. Ladislav Likar, nadučitelj v Št. Ferjanu, se je poročil z gospodično Dragico pl. R c y a. Vse najboljše!
p Brez sledu je izginila 22. septembra v Podleskovici pri Knezi na Tolminskem 14 letna božjastna in brezumna deklica Marija Cvek. Iskali so jo ves čas orožniki in tukajšnji lovci s svojimi psi, a pretekel jc cel teden, ne da bi jo bili našli. — Oče te deklice je že več let vdovec ter ima še šest drugih nepreskrbljenih otrok. Božjastna revica je bila le v napoto pri hiši, ker ni bila za nobeno delo. Ljudje govore, da jo je oče zavidal in večkrat hudo preklinjal. Čudno je na vsak način, kam bi bila mogla tako odrasla deklica, ki je vrhu tega še težko hodila, sama tako izginiti, da bi ji po tolikem iskanju ne mogli priti na sled. Želeti je, da bi se stvar kmalu tako pojasnila, da bi nehale med ljudstvom vse hude slutnje.
p Kaj je s »Trgovsko-obrtno zadrugo« v Gorici? Na to vprašanje odgovarjamo: Do danes se ne ve nič gotovega, kaj bo. Člani, ki so plačali po likvidacijskem odboru zahtevanih 300 K, so jako redki. Po-čakajmo torej do novega leta. Na splošno zahtevajo vsi člani, naj se spravi cela zadeva pred sodišče, kjer naj bi se pojasnilo, kako je prišlo do te nesreče in kdo jo je zakrivil.
GiOSllO.
Stanko Premrl: Requicm, za en glas in orgle. Ljubljana, Katoliška Bukvama, 1912, cena 1 K 20 vin.
Gospod Premrl nam je zopet podaril jako lep in praktičen glasbeni dat za slovesne črne svete maše. Skladba jc skozi in skozi plemenita, lahka, kratka, in eminentno praktična. Motivi so izvirni in primerni, recitativi krasno harmonizirani. Prvi Kyrie in Clirisie sta vokalna in to bo naredilo velik vtis. Dies irac je v toliko kompo-niran, v kolikor to zahtevajo rubrike. Requiem je kakor prikrojen za barito-uista in teh je največ. Tisek in popir lep. Želel bi le, da je g. Premrl zložil še »Libcra«, izdal posebej tudi glas in da jc opustil takozvani Cacilien-Schnorkl, ki je žc vsem nadležen. — Jaz imam žo več enoglasnih, primernih Requiem-ov, na primer Gruber, Meurer, a z veseljem bom uvrstil tudi tega v repertorij in želim, da si ga nabavi vsaka cerkev. — P. H. Sattner.
MteltMiice: oKorisiobmelaieSIoveRceB!
MIR MED TURČIJO IN ITALIJO.
italijanski listi potrjujejo vest, da je mir med Italijo in Turčijo zagotovljen. Rimski »Avanti« poroča, da so mirovni pogoji sledeči: Turška odpokliče svoje čete iz Libije in ignorira italijansko suvereniteto. Italija prizna versko in juristično nadoblast kalifa ter zapusti Egejske otoke. Turška izjavi, da bo uvedla sistem reform. Italija plača gotovo odškodnino. — V italijanskih nacionalističnih krogih pa so zbudili ti mirovni pogoji nezadovoljnost. Zlasti vzbuja nezadovoljnost juristična nadoblast kalifa, ker se ne razteza samo na verske zadeve. — Dokler se ne sklene mir, bosti obe državi sklenili premirje.
Telefonska ln Drzolavoa poročilo.
BERCHTOLD V AVDIJENCI.
Dunaj, 5. oktobra. Cesar je sprejel včeraj popoldne v avdijenci ministra Berchtolda. kateri mu je o balkanskem položaju referiral.
AVSTRIJA SE PRIPRAVLJA.
Dunaj, 5. oktobra. Z ozirom na kritični mednarodni pobožaj se je v seji zadnjega ministrskega sveta zopet sprožila zahteva, da se ustavi v budget 250 milijonov več za armado.
TURKI POIZKUŠAJO PREPREČITI ULTIMAT.
Carigrad, 5. oktobra. Vse brzojavke, naslovljene na bulgarskega in grškega poslanika, so dostavili tako slabo prepisane, da jih niso mogli citati. Sodijo, da je to edini razlog, da balkanske države še niso ultimata izročile.
POZIV »SRBSKIM BRATOM«.
Belgrad, 5. oktobra. Po celem kralje-»obni, da nosite orožje, se zberite pod ki izvajajo: »Bratje! Bliža se čas, ko se moramo vojskovati! Vojska bo, ta glas se širi po srbskih ravanih in po balkanskih brdih. Dolžno je prebivalstvo osvobodene zemlje, da osvobodi Dušanovo zemljo, Staro Srbijo in Makedonijo. Zahvaljujemo Boga, ki nam da priliko, da prelivamo kri za svobodo svojih bratov. Vsi, ki ste sposobni, da nosite orožje, da se zberete pod vojno zastavo. Geslo bodi: svoboda ali smrt!«
VREDNOST SRBSKEGA DENARJA PADA.
Zemun, 5. oktobra. Vrednost srbskega dinarja pada. Včeraj je bil še srbski dinar tu vreden 94 vinarjev, danes pa plačajo lanj le še 80 vinarjev,
' VSTAJA V MAKEDONIJI.
Pcterburg, 5. oktobra, »Novo Vreme« poroča: Makedonska notranja organizacija pripravlja močno vstajo v celi Makedoniji. Prebivalstvo trajno oborožujejo in razdeljujejo v male vstaške čete. Makedonci se čez nekaj dni dvignejo.
PROSTOVOLJCI V SRBIJI.
Belgrad, 5. oktobra. Srbija je zelo hitro izvedla mobilizacijo. Za vojsko se je toliko junakov priglasilo, da je prekoračeno število 350.000 mož in vseh prigla-šencev ne bodo sprejeli. Mladina, ki še ni podvržena vojaški službi, se vporabi za bi-cikliško, poštno, brzojavno, telefonsko, signalno in sanitetno službo. Sprejemajo se tudi prostovoljci inozemci. Veliko inozem-cev je že prosilo, da naj jih sprejmejo za srbske državljane, med njimi osobito veliko Lahov, ki izjavljajo: «Rajši v vojsko za osvoboditev balkanskih narodov, kakor pa za osvoboditev Tripolisa.« Prijavilo se je veliko ruskih, slovenskih in čeških prostovoljcev, kakor tudi dva francoska in veliko ruskih aviatikov,
MOBILIZACIJA IN SRBSKI RUDARJI V TRBOVLJAH. — 100 RUDARJEV
POKLICANIH POD OROŽJE.
Trbovlje, 5. oktobra. Vsled mobilizacije na Balkanu je odpotovalo do sto srbskih rudarjev, zaposlenih pri rudniku na Dobrni, ki jih je pozvala srbska vlada pod orožje, v Srbijo.
VELIKANSKA DRAGINJA V SOFIJI.
Sofija, 5. oktobra. Takoj po razglasu mobilizacijskega povelja so v Sofiji šinile cene živil in drugih živlienskih potrebščin v vratolomno višino. Vojno sodišče je zoper špekulante publiciralo razglas, da bo vsakega najstrožje kaznovalo, kdor bi podražil življenjske potrebščine.
Sofija, 5. oktobra. Vsled mobilizacije miruje delo na polju in trpi delo v tovarnah. V mestu je zavladala silna draginja. Takoj, ko je bila razglašena mobilizacija, je poskočila cena moki od 22 frankov na 30 frankov za vrečo. Sladkor, ki je veljal zjutraj 1 frank 10 stotink kilogram, se je po mobilizacijskem razglasu prodajal po 2 franka. Riž je poskočil od 50 stotink na 80 stotink, kruh se je podražil od 25 na 40 stotink. Opanke od 5 na 10, 12 in celo na 15 frankov.
ZAKAJ JE MORALA RUMUNSKA VLADA DEMISIONIRATI.
Budimpešta, 5. oktobra. Rumunska vlada je mobilizirala dva armadna zbo-
! ra. Trdilo se je, da hoče nastopiti proti ostalim krščanskim balkanskim državam, Rumunce pa je to tako razburilo, da je vlada morala zato odstopiti. (Če je to pojasnilo o odstopu rumunske vlade istinito, je položaj v toliko izpreme-njen, da lahko Bulgarija odpošlje proti Turkom tudi tiste divizije, ki so določene, da stražijo radi Rumunije severno bulgarsko mejo ob Donavi. Op. ur.)
STALIŠČE RUMUNSKE.
Bukarešt, 5. oktobra. Rumunska vlada izjavlja, da prilagodi svoje stališče velevlastim. Ako bi dosegla Bolgarska po svoji akciji uspehe, Rumu-nija ne ostane v rezervi, marveč hoče doseči rekompenzacije.
PREKINJENE DIPLOMATIČNE
ZVEZE SRBIJE IN TURČIJE.
Belgrad, 5. oktobra. Z merodajnega mesta se poročn. da so se radi vprašanja o prevozu srbske municije prekinile diplomatične zveze med Srbijo in Turčijo.
DVEURNA BITKA PRI IMOTI.
Carigrad, 5. oktobra. Na meji se bi-jejo neprestano manjši in večji boji. Pri Imoti je trajala bitka med Turki in Bulcrari dve uri.
STALIŠČE SRBIJE NASPROTI VELE-VLASTEM.
Praga, 5. oktobra. »Narodni Listy« poročajo iz Belgrada: Mcrodajni krogi izjavljajo, da se nobenemu pritisku velevlasti ne udajo, da bi mobilizacije preklicali. Srbija tudi ne sprejme ni-kakih koncesij, ki bi jih Turčija le vsled sile dala.
NAVDUŠENJE V PRAGI.
Praga, 5. oktobra. Tu je zapustilo 30 bolgarskih dijakov mesto in odpotovalo v domovino. Množica na kolodvoru je pela »Hej Slovani!«
NAJNOVEJŠE VESTI.
SODBE O POLOŽAJU.
Dunaj, 5. oktobra. Položaj na Balkanu je slejkoprej nerazjasnjen.
Beroliu, 5. oktobra. Tukajšnji diplomatski krogi tudi še zdaj niso izgubili upanja, da se mir ohrani.
Dunaj, 5. oktobra. V nekaterih vojaških krogih se sodi, da se začetek vojske le zato zavlačuje, ker balkansko države, zlasti Grčija, pa tudi Bulgarija, rabijo primeroma veliko časa, da dopolnijo svoje čete na vojno stanje.
ULTIMATUM SE DANES IZROČI.
Dunaj, 5. oktobra. Glasom »Neuo Freie Pressc« izroče balkanske državo Turčiji danes ultimatum, v katerem sc zahteva avtonomija Makedonije, Stare Srbije in Albanije in sc daje Turčiji 3 dni roka za odgovor.
ALI SE MIR VENDARLE OHRANI?
PRIZADEVANJE FRANCIJE.
Berolin, 5. oktobra. Tukaj se še splošno misli, da se bo mir ohranil, in sicer tako, da ali vse velevlasti storijo kolektiven korak ali pa da se poveri Avstriji in Rusiji mandat, da Balkan diplomatskim potom pomirita.
Dunaj, 5. oktobra. V tukajšnjem ministrstvu za zunanje zadeve pričakujejo danes popoldan predloga Francije, kako mir ohraniti.
ULTIMATUM SE ŠE NI IZROČIL.
Sofija, 5. oktobra. Turčiji se dozdaj ultimatum še ni izročil. Odločitev o vojski ali miru pade šele koncem prihodnjega tedna.
TURČIJA ZAČNE PROTI ČRNI GORI?
Crtlnje, 5. oktobra. Essad-paša se je s 3000 redifi vzdignil s Skadra in koraka proti črni gori.
VOJNO NAVDUŠENJE V TURČIJI.
Skoplje, 5. oktobra. Albanci so sklenili prekiniti krvavo osveto, da zamorejo braniti Turčijo. Med Albanci vlada velik vojni entuzijazem.
Carigrad, 5. oktobra. Tu so se manifestacije za vojno ponovile. Množica koraka pevaje po ulicah in vzklika zlasti proti Grčiji.
PRIPRAVE V BULGARIJI IN GRČIJI.
Sofija, 5. oktobra. Tu se manifestacije za vojsko nadaljujejo. Od vpoklicanih rezervistov se je pozivu odzvalo 95 odstotkov. Število prostovoljcev je veliko. Številne žene se prijavljajo za službo pri Rdečem križu.
Atene, 5. oktobra. Mobilizacija se marljivo nadaljuje. Rezervisti se v obilnem številu oglašajo.
PRIRAVE CARIGRAJSKE BORZE.
Carigrad, 5. oktobra. Borzni komite je izdal primerne naredbe, da zapre-či eventualno deruto vrednostnih papirjev.
NAVDUŠENJE ZA VOJSKO NA GRŠKEM.
Atene, 5. oktobra. Grki so za vojsko strašno navdušeni. Mobiliziranih ie 160 tisoč mož.
MANIFESTACIJE V ATENAH.
Atene, 5. oktobra. Dijaki so priredili manifestacijo pred bulgarskim in srbskim poslaništvom ter nato odšli pred vojno ministrstvo, zahtevajoč, naj se jih vpokliče. Ministrski predsednik Venizelos je pohvalil njihovo vnemo in obljubil, da se jih bo v pravem trenutku pozvalo pod orožje.
V AVSTRIJI USTAVLJEN VOZ VOJ-
NEGA MATERIJALA ZA SRBIJO.
Amstetten, 5. oktobra. Tu so ustavili en vagon vojnega materijala iz Francoske, namenjen v Srbijo.
PROMET V TURČIJI.
Carigrad, 5. oktobra. Ves blagovni promet proti Mustafi-paši in Dedeaga-ču in sploh proti bolgarski meji jc ustavljen.
PRESTOLNI GOVOR CARA FERDINANDA.
Sofija, 5. oktobra. Danes se je otvo-rilo sobranje s prestolnim govorom. Kralj pravi, da je vsled splošne mobilizacije bilo potrebno proklamirati obsedno stanje. Poslanci so zbrani, da ta ukaz odobrč in store še druge odredbe, ki so vsled težavnega položaja postale potrebne. Kralj prosi božjega blagoslova za delo sobranja, prepričan, da bo svojo dolžnost storilo.
XXX
MIR MED TURČIJO IN FiALIJO.
Oueb.y, 5. oktobra. Mirovni pogoji se podpišejo, kakor hitro jih obe vladi potrdita.
ZADNJA VEST O MIRU MED TURČIJO
IN ITALIJO.
Rim, 5. oktobra. »Tribuna« demen-tuje, da bi se bil med Italijo in Turčijo mir sklenil. Javnost pa temu dementiju ne veruje in je vse prepričano, da manjka le še podpisov.
XXX
SENZACIONALNE ARETACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 5. oktobra. Danes so tu aretirali odvetnika bivšega, saborskega poslanca dr. A. H o r v a t a , dr. S a c h s a , dr. Schonsteinain poštnega uradnika Lercha. Aretacije so v zvezi z afero posmrtne zadruge ?B a 1 k a n«. Kolikor vemo mi, je bil dr. A. Horvat pravni kon-zulent »Balkana«. Za včeraj je bil dr. Horvat povabljen k preiskovalnemu sodniku. Zaslišanje je trajalo od 10. ure dopoldne do pol 9. ure zvečer, nakar se je vršilo posvetovanje, nato je bilo dr. Horvatu naznanjeno, da je aretiran.
VELIK VIHAR V TRSTU.
Trst, 5. oktobra. Včei*aj se je vzdignil v Trstu velik vihar. Vrgel je z voza voznika Štefana Petokviča, -47 let starega, ko se je vračal iz pristanišča, s lao silo, da je umrl. Voznika Andreja Vercarja je tucli z voza vrgeL in hudo ranil. Osem oseb je bilo vsled viharja lahko ranjenih. Več malih jadrnic je bilo v nevarnosti.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Alicante, 5. oktobra. Neka tovorno-vlaČna lokomotiva je zavozila v čakalnico in se prevrnila. Devet oseb jc mrtvih, dve sta težko, 100 lahko ranjenih.
Cenj. naročnike, katerim je te dni potekla naročnina na »Slovenca«, opetovano opozarjamo, da je za obnovitev naročnine skrajni čas, ker se bo list pošiljal le še nekaj dni.
Novice s HrvoSkesfl.
li Zagrebška mestna knjižnica in čitalnica se jc zopet otvorila 15. m. m., pomnožena za 1769 del v 2000 zvezkih iz podarjene knjižnice pokojnega Fr. Arnolda. Vsega skupaj šteje sedaj za-grobška mestna knjižnica nad 30.000 zvezkov.
h Aprovizacija Zagreba. Zagrebški mestni aprovizacijski odbor prodaja na drobno: beli krompir po 8 vin., rdeči po 9 vin. kg; jajca po 8 vin. kos. V večjih množinah naročenemu blagu (od 50 kg dalje) so cene še nižje in se blago dostavlja strankam na dom.
h »Djaško fillrtiko (vinarsko) društvo« bo ime društvu za dijaška prenočišča, ki ga snuje hrvaško društvo za tujski promet.
Muzej Zrinskyh. Kakor se poroča, je bil v Legradu nedavno tega otvorjen muzej rodu Zrinsky. V tem muzeju je zbrano vse, kar se tiče zgodovine hrabrega hrvaškega rodu. Največ predmetov v imenovanem muzeju spominja na obrambo Sige-ta, ko si je S. Zrinsky s svojim junaštvom in pogumom postavil vekovečen spomenik.
Železniška nezgoda. Iz Sarajeva poročajo dne 3 . t. m., da je med Lasvo in Travnikom skočil s tira nek tovorni vlak. Škoda je precejšnja, človeških žrtev ni.
Ogrske šole v Bosni. Ogrsko Julia« novo društvo jo ustanovilo v Brčki žc tretjo šolo v Bosni,
Po svelo.
Mlada domoljubkinja. Neki pariški list jo prinesel to-lo anekdoto: »Ko je zadnjič bivala nemška cesarica na svojem gradu v Alzaciji, je povabila nekega dno popoldne šolarčke iz sosedno vasi v grad. Otroci so bili po kraljevo pogoščeni in so se igrali pred cpsarico. Kraj je francoski, ali šolarč-kom sc v glavo nemščina vtepa. Otroci so umeli pač nekaj nemških besed, ali v pogovor se niso mogli podati. Zaradi lega jo morala cesarica z otroci govoriti francosko. Ena deklica se je tako omilila cesarici, da jo je prižela na srce ir. jo vprašala: »Povej, dušica, kaj bi rada, kar si želiš, pa ti izpolnim.« Drugi otroci so utihnili, pa čakali, kaj bo deklica rekla. Dekletce je pa brez daljšega pomisleka odgovorila: »Dovoli nam učiti se v šoli francosko.« Cesarica je deklic debelo pogledala, zakaj takega odgovora pač ni pričakovala od njo. Potem pa je. rekla: »Pa. naj bo, tvoja želia so ti izpolni!« Deklica, ki je vedela, da je prevzvišena gospa žena nemškega cesarja Viljema, je vzkliknila radostno: »Hvala stokrat, madame Vitjem!« — Odsilimal se v občini Ur-villo, iu sicer samo v tej občini v vsej Vlzpcijl^poučujejo otroci dve uri na teden v francoščini.
Ncvarn ga vlomilca so prijeli na "Dunaju v osebi 35 let, starega vlomilca Andre ja K o g o v š k a.
— Opozarjamo, da naj naša gospodinjo zahtevajo in kupujejo drože iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8., ki se prodajajo v korist »Slovenski Straži«. S tem podpirajo našo obrambno družbo in domače podjetje. Blago je izvrstno!
Ljiljaiislig novice.
lj Veliko skioptično predavanje o aktualnem predmeiu: Boj za Sredozemsko morje, sc vrši prihodnji torek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega doma«. Predava državni in deželni poslanec prof. E v g e n J a r c.
lj Opozarjamo na predstavo, ki jo vprizori jutri v nedeljo, dne 6. oktobra v dvorani Rokodeskega doma, Komen-skega ulica št. 12 damski odsek šent-pcterskega prosvetnega društva. Poleg zbora je tudi kocert in igra s petjem v petih dejanjih »Na Marijinem srcu«. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste1 80 vin., III. vrste 60 vin., stojišča 40 vin. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
lj Katoliško društvo rokod.lsklb pomočnikov ima jutri v nedeljo dne 6. t. m. ob pol 11. uri v dvorani Rokodelskega doma svoj redni mesečni shod. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, je želeti kar najobilnejše udeležbe. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
lj Šentp.tsrska Vincsncijova konferenca ima sejo v ponedeljek zvečer ob 6. uri v Marijanišču. Zaradi važnosti so pričakuje polnoštcvilna udeležba.
lj Književna izreka v slovenskem gledališču. Pod novo intendanco sc je načelno uvedla na slovenski oder izreka — v, n. pr. dav, pobrav za pisani: dal, pobral. Mi smo to izreko z veseljem pozdravili, ker je edino pravitaa in književno upravičena. Toda na svetu so ljudje, katerih jezikovno obzorje no seže čez 25 črk, ki so se jih na prvi strani Abecednika naučili in katerim so čisto neznani pojmi o ortoepiji jezika. Med te učenjake spada tudi »Dan«, ki je silno hud na to izreko in jo z ogorčenjem obsoja. Toda koliko je vredna obsodba iz ust »Danovega« učenjaka, ki nima niti pojma o tem, kaj so dialekt: in kaj pravila za ortoepijo kakega jezika, nai vsak jezikovno izobražen človek sam sodi. »Dan« ima namreč toliko jezikoslovnega znanja, da meni: Kdor govori dav, pobrav itd., mora govoriti tudi: jit, podrt, pobrat, čut itd.! Kdor si upa s takim jezikovnim zunanjem na dan, ni čuda, da mu nova izreka na slovenskem odru preseda. Toda mi mu povemo, cla izreka — v — ne spada med dialektične spake, temveč med bistvene in edino pravilne znake slovenske ortoepijo. Pisava ima svoja pravila, izreka pa svoje. Zakaj se »Dan« ne jezi tudi nad tem, da se izreka n. pr. teška glazba. oska soba itd., pisati so mora pa: težka glasba, ozka itd.? Zato, ker »Dan« no loči črk od glasov, pojavov in bi isti »Dan« zahteval na pr. tudi izreko: umerla je za černo smert-jo, ako bi se tako šc sedaj pisalo, kakor je bilo v navadi 330 let, to je skoraj do 1880. leta. Enako bi govoril seveda »Da-nov« pisavi c tudi: n. pr.: pevic, učonic — kakor so je preje pisalo, ako bi bilo pri tem ostalo. Kdor bi bil govoril tako, kakor govori ves narod in je za književno izreko samo soglasje celega naroda merodajno, bi se v očeh »Dana« seveda spakoval! — Od intendance slovenskega gledališča pa pričakujemo, da vztraia pri edino pravilni izreki!
lj Občinski svet ho Imel redno sejo
v torek, dne 8. oktobra 1912, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Naznania predsedstva. Odobrenfe zapisnika zadnje seje. Poročilo mestnega magistrata o prošnjah za sprejem v občmsko zvezo ljubljansko. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o izvolitvi enega člana v nadzorovalnl odbor meščanske imovine. 2. o izvolitvi zastopnika mestne občine v odbor »Slovenske Filharmonije«, 3. o dopisu župana glede spremembe ustanovnega pisma mestne ustanove za obisk kake obrine šole. — Finančnega odseka poročila: o računskem sklepu za 1. 1911: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, splošnega ustanovnega zaklada, o nrošnji Ivana Edra za izpust iz najema hotela »Tivoli« ter raznih ponudbah za najem tega hotela, o ponudbi akad. slikarja Ri-harda Jakopiča za nakup njegovega umetniškega paviljona, o prošnji Andr. Tonija in tovarišev za nakup neke mestne senožeti v Mestnem logu v svr-ho poljedelstva, o dopisu mestnega šolskega sveta glede doneska k troškom za kurjavo šole v Lichienthurničinem zavodu, o dopisu mestnega šolskega sveta glede doneska za nabavo glaso-virja ter zgradbe dveh paviljonov pri šoli na Prulah. Šolskega odseka poročilo o računih o porabi dotacije na raznih mestnih šo'ah za leto 1911/12. — Obrtnega odseka poroči'o o izjavi mestne občine glede razdelitve mesta Ljubljane v dimnikarske okraje. — Olepševalnega odseka poročila: o prošnji društva profesorjev za napravo napisnih tablic v tivolskih nasadih in orijentaČ-ne mize na ljubljanskem Gradu, o poročilu komisije glede okrašenja oken in balkonov s cveticami, o dopisu mestnega magistrata glede ureditve parka na trgu Tabor, o dopisu županovem g.ede kredita za razne potrebščine mestnega gozdarstva. — Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o računskem sklepu mestne zastavljalnice za leto 1911.
—	Samostalni predlogi: Obč. svetovalca Ign. Šiembova glede podaljšanja Kna-flove ulice, obč. svetova.ca Ant. Liko-zarja: glede naprave javn. perišča ob Orlovi ulici, javnega vodnjaka na Dolenjski cesti, poprave hodnika na Dolenjski cesti, premeščen j a železniške zatvornice na Dolenjski cesti, podaljšanja elek. razsvetljave na Dol. cesti, ureditev uč. plač ter dovolitve draginj-ske doklade učiteljem v Ljub Jani; občinskega svetovalca Ferd. Staudacher-ja glede delnega tlakovanja Gradišča; občinskega svetovalca J. N. Jegliča glede uporabe šolskih telovadnic izključno v šolske svrhe; obč. svetovalca 'lom. Novaka glede razširjenja mostiča iz Ceste na Loko na Opekarsko cesto; občinskega svetovalca Jos. Marinkota: glede podaljšanja Ahacljeve ceste, glede zveze Metelkove ulice s Cesto na južno železnico. — Tajna seja: Poročila: o prošnji mestnih šolskih zdravnikov za stalno nameščenje, o prošnji nekega učitelja mestnega dekliškega iice-ja za ureditev prejemkov, o raznih prošnjah v personalnih zadevah magi-stratnih uradnikov, o raznih prošnjah za podporo iz mestnega vseučiliškega zaklada, o prošnji učiteljstva mestnega dekliškega liceja za zvišanje aktivitet-ne doklade, o prošnji gasilne straže v »Mestnem domu« za podporo, o nrošnji vdove detekt. Šubra za zvišanje vdov-nine, o prošnji učiteljev z izpitom za meščanske šole za personalno doklado.
—	Šolskega odseka poročilo o imenovanju profesorja francoščine in slovenščine na mestnem dekliškem liceju. — Stavbnega odseka poročilo o dopisu županovem glede stavbnega vodstva in stavbne doklade pri zgradbi kanalov zbiralnikov. — Olepševalnega odseka poročilo o prošnji mestnega vrtnarja Hejnica a prejemanje stelje iz mestnih drevoredov. — Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o prošnjah dveh uslužbencev za zvišanje prejemkov. — Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o prošnji nekega uslužbenca za zvišanje prejemkov. — Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Iz pisarne slovenskega deželnega gl dališča. Danes v soboto dne 5. oktobra se prvič ponovi Calderonov ljudski igrokaz »Sodnik Zalamejski«, ki je pri premieri žel tolik uspeh. Naslovno vlogo igra g. A. Verovšek, čigar slika o tej velefektni vlogi je razstavljena pri Šešarku in pri Schwentnerju.
—	V nedeljo dne 6. oktobra popoldanska predstava pri izdatno znižanih cenah. Uprizori se ljudski igrokaz »Sodnik Zalamejski«. Začetek ob treh, konec ob četrt na G popoldne. — Zvečer drugič v sezoni Mascagnijeva enode-janska opera »Cavalleria rusticana« z gospodom Ernestom vitezom Camma-roto koi gostom, nato izvirna muzikal-na pantomima »Možičck« od dr. Josipa Ipavca. Začetek točno ob pol 8. uri,
konec ob pol 10. uri zvečer. — Da se
dožene vprašanje o izgovarjanju končnega »1«, priredi dramaturg Oton Zupančič v kratkem razjasnjevalno javno predavanje v Mestnem domu. Dotlej pa prosimo, naj v tem pogledu vlada dobrodušen mir.
lj Sedanji trg Tabor nameravajo parcelirati in en del trga zazidati, ostali del trga postane javni trg ali se pa kot park priklopi k sedanjemu parku ob mestni vojašnici.
lj Za okraš.nje oken in izložb s cvetlicami dobi prvo nagrado brivec Gjud na Kongresnem trgu, drugo nagrado gospa Tratnikova na Sv. Petra cesti, tretjo nagrado gospa Marija Simon v Komenskega ulici. Javno pohvalo in priznanico dobe v občinskem svetu: Marija Francelj, Fr. Petkosig, Ant. Strebuljeva, Mimi Zevnik, L. Duf-fe, M. pl. Hollega, M. Kubelka, Alb. Viš-nikar, F. Staudacher, Berta dr. Triller-jeva, Ana Hudovernikova, Al. Lillleg, P. Murnikova, dr. V. Krisper, E. Popo-vičeva, Jos. Jenkova, Bog. Remec, Ivana Sušnikova, dr. Evg. Gallatia. Poleg teh dobi še 54 oseb, oziroma zavodov zahvalna pisma. Spomladi se prične živahna akcija za okrašenje ljubljanskih ulic s cvetlicami.
lj Iz magistratnega gremija. Ugodi se prošnji g. Ženkota za gostilniško koncesijo. — Dobava klopi v realki se odda najcenejšemu ponudniku S. Pra-protniku za 1150 K. Val. Scagnettiju se začasno dovoli zgradbo pisarniškega poslopja ob cesti na Rudolfovo železnico. Sig. Wutscherju se dovoli napraviti nov portal ob prodajalni v Prešernovi ulici, F. Martincu se dovoli zgradba šupe na Prulah št. 8. Vporabno dovoljenje se da nemškemu gledališču za dve novi loži, Ivani Čamernik za prizidek v Komenskega ulici in Iv. Cihlaru. Poštnemu oficialu Iv. Raku se vrne od njegove kavcije za trotoar ob njegovi hiši na cesti Na Rožnik 300 K in se dovoli napraviti ondi trotoar iz betona za 200 K. Kongregaciji usmiljenih sester se dovoli betonski trotoar v Slomškovih ulicah in začasna ograditev prostora o L novem prizidku z ograjo. — Magistrat je poročal, da hoče posekati 12 kostanjev na Vodmatskem trgu. Zadeva se izroči olepševalnemu odseku. Sklene se cesto Na Rožnik, Nunsko in Levstikovo ulico bolje razsvetliti. Prošnji g. Pračeka, da bi smel prirejati v ovorani Mestnega Doma plesne vaje, se ne ugodi.
lj Srebrno "oroko praznujeta danes hotelir »Pri zlati kaplji« g. L e o p. Tratnik na Sv. Petra cesti in njegova sopropa.
lj S kolesom dezerfirat. Računski podčastnik 7. lovskega bataljona Nikolaj G e h m a c h e r je vzel svojemu prijatelju kolo ter z njim neznano kam dezertiral. Gehmacher je 26 let star, primerno rej en in plavolas.
lj Pred goriškimi porotniki oproščen Ljubljančan. Oproščena sta bila pred goriško poroto Koželj, rojen Ljubljančan, in Jankovič, iz Kamnika doma, ki sta v Gorici pri Hedžet in Korit-niku 3500 K poneverila, a jo škoda vsa povrnjena.
lj Zblaznel jc včeraj dopoldne Avgust Žitnik, rojen leta 1874. v Mokronogu in tja pristojen. Žitnik je prišel v neko hišo v Streliški ulici, kjer se je z materjo svoje nezakonske hčere začel prepirati zaradi plačila alimen-tacije. Pri tem pa je naenkrat zblaznel in proti desetletni hčeri, ki je ravno prišla na mostovž, zagnal veliko sekiro. Nato pa je napadel še mater. Poklicani stražnik ga je odpeljal na magistrat, od koder so ga po zdravniški preiskavi odpeljali z rešilnim vozom na opazovalni oddelek deželne bolnišnice.
lj Umrli so v Ljubljani. Josip Košir, nadkurjač južne železnice, 39 let. — Marija Friškovec, občinska uboga, 62 let. — Aleš Brajer, delavčev sin, 16 let. — Ivan Mahovec, dninar, 30 let. — Angela Zdešar, učenka, 13 let. — Peter Zupan, delavec, 72 let.
I j Prijet defravdant. Dne 1. t. mes. zvečer je redar na ljubljanskem kolodvoru prijel nekega uradnika tržaške banke »Universale«, ki je poncveril en tisoč kron in pobegnil. Ljubljanska policija je bila obveščena, da se pripelje s tržaškim vlakom ter ga tudi res dobila v pest in izročila deželnemu sodišču. Pri njem so našli še 965 K 35 h in vozni listek drugega razreda v Budimpešto.
lj Prijateljem kolin in pitanih puranov se nudi v nedeljo popoldne dne 6. oktobra prijetna domača zabava v gostilni g. Putriha na Dolenjski cesti.
Debeli kocasti zastari po reklamni ceni po 3 K 75 vin.! Nikakega revmatiz-ma in nikakega prehlajenja več! Svc-tovnoznana tvrdka in zaloga preprog in pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni založnik. Dunaj I., Baucrn-
markt 10, 12 in 14, razpošilja, dokler jo
še kaj zaloge in samo ako se sklicuje na naš časopis po povzetju, težke za-store, ki zabranjujejo mraz in prepih, iz debelega kocastega blaga, bordo ali olivne burve, moderno vzorkovane, kompletne, velike za ceno 3 K 75 vin. komad. Nadalje po reklamni ceni težki zastori, bosensko delo po 2 K komad; zavesa iz najboljšega kocastega blaga, hordo ali olivne barve z efektno vezenino, haržunastimi okraski in s Schei-novimi postavno zavarovanimi obročki, ki se ne odtrgajo, po 6 K okmad. Umetno izdelana zavesa z debelo ko-casto podlogo po 8 K 50 vin. komad. Bogato ilustrovani cenik našim bralcem zastonj na razpolago. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom in da se skliče na naš list.
Alkohol Ia tobak provzročata vsled neprestanega draženja živcev in želodčnih sluznic motenje v prebavi in s tem bolezni najrazličnejših vrst. Opazovanja in poskusi, ki so se vršili na glavnomestni medicinski kliniki kraljeve ogrske univerze v Budimpešti, potrjujejo, da so pivci, ki so že popolnoma zgubili slast do jedi, po vsakodnevni vporabi naravne Franc Jožef-ove grenčice v presenetljivo kratkem času zopet dobili najboljši tek. Naravna Franc jožef-ova grenčica se dobi v lekarnah, kakor tudi v boljših drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Francjožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. 37
(T

Nežni, slabotni otroci
postanejo ktnalu močnejši, ako dobivajo nekoliko časa redno Scottovo emulzijo. Ker je veliko bolj okusna in dobrodejna kot navadno ribje olje, in lahko prebavljiva in ker na ugoden učinek ni potreba dolgo časa čakati, jo navadno radi jemljo. Scottova emulzija pospeši tvorbo trdnega mesa in razvoj močnih mišic, njen vpliv na tvorbo kosti je pa očividen. Na podlagi splošne okrepčave jamejo otroci kazati več veselja do življenja in kmalu jih bodemo videli že po kratkem času veselo okoli skakati. Scottova emulzija, v kateri se re-dilna vrednost ribjega olja po primesi mineralnih soli znatno poveča, zavzema brezpogojno prvo mesto; ampak mora biti pristna Scottova emulzija.
Cena originalni steklenici je 3 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje SO v narjev v znamkah na SCOTT
6	BOVPNE, O. m. b. H., Dunaj VII. in se sklicuj: na la časopis, dostavi sc mu ena pošilj tev potom lekarne za
	7_poskužnjo.	J
1309 No torej ... To so ja prave
Jakobi anfinikofinske
cigaretne stročnice.
Tržne cene.
Ceno veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 5. oktobra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . . 11-42
Pšenica za april 1913.....11-92
Rž za oktober 1912.....9 75
Rž za april 1913.......10-21
Oves za oktober 1912 ....	10 28
Oves za april 1913......10*90
Koruza za maj 1913.....7*72
Proda se
Oba stroja sta popolnoma dobro ohranjena. Naslov se izve v upravništvu tega lista pod št. 3191. (Znamka!)	3191
Zahvala.
Za obilne prisrčne dokaze sočutja^po-vodoin smrti našega predragega sinčka
Slavkota
učenca I. a razr. II. mest. deške šole
kakor tudi za raiiogobrojno spremstvo k večnemu počitku, izrekava tem potom vsem najiskrenejo zahvalo.
Posebno se zahvaljujeva vsem darovalcem prekrasiflh veneov za njih ljubeznivost. Zahvaljujeva se pa tudi vodji II. me stne deške šolo g. Ivanu N. Jegliču kakor tudi njegovim gg. tovarišem na prijaznem spremstvu	3182
Josip In Josipina Podkov
stariši.
Zanesljivo
kuharico in
3193
espotiinjo
z dobrimi spričevali sprejme takoj ali kmalu mala boljša družina na Štajerskem. Naslov v upravništvu nod št. 3195. Znamka za odgovor.
jflnton Šolar v £jubljani se zahvaljujem g. Jrattca Špolar u in njegovemu sinu, ki sta me s svojima izvrstnima konjema v 2 urah pripeljala iz Nov vasi do dobrepoljskega kolodvora, koder jc 6 V2 ure pešhoda, in mi s leni omogočila pravočasno priti na vlak.	3199
Pridna in pobožna 9
3198
išče službe h kakemu gospodu duhovniku. Naslov AL1CE LEBElt, Dunaj V, Siebonbrunngasso 22,I.&
	
100 irispstl® vrče? n ni	elo, i tiasten-
zovalec sffift i Milnii	s patentom posoflu za led ca. m i.
i lann ur i hladilnik v	fff i mM
Jm".1T i um	mali a»i
l oarotvorGC cefL	
Prodajo se tudi posamezni stroji. Kje	
pove uprava ..Slovenca"	pod št. 3192.
V nobenem glavnih mest avstrijske monarhije ne dobite tako veliko detailirano trgovino, da bi imela v zalogi toliko
damske konfekcije
kot moja. Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših man-tel/ev, paletotov, raglanov, gledaliških plaščev kakor tudi kostumov do najfinejše izdelave.	3iso
Bluze, krila, spodnja krila, pletene jopice kakor tudi obleke za moške, otroke in dečke, fino izdelane po čudovito nizkih cenah.
Nobenemu ni pri meni teška izbera jopic, paietotov, raglanov in kostumov za deklice.
Istotako velika izbira najmodernejših oblek, raglanov, površnikov in klobukov za gospode.
angleško skladišče oblek 0. Benrtovič, fjuirijana. Mestni in 5.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
-S DEKLICO s-
Ki je dovršila ljudsko šolo, staro 14 let, bi stariši radi dali v kako trgovino. Prijazne ponudbo naj ee blagovolijo poslati v Šmartno pri Litiji, it. 48.
Proda se llil
s hlevom, z lepim sadnim vrtom, gozdom, njivami in travniki, s;,ur0 Ljubljane. — Lepa lega, tik ceste. Pripravna jo za |yffl	fi
gostilno. — Več pove pošta Št, Vid nad Ljubljano.
3185
Pohištvo na prodaj!
za eno sobo, nekoliko 2e rabljeno. Obstoji iz ene postelje z opravo, ene omarice za obleko, nočne omarice, mize, stola iu podob. Proda se po zelo nizki ceni. - Naslov pove uprava lista pod številko 3184.	3184 (2)
Zahvala.
Podpisana Marijana Kesmanova ir Tezna pri Mariboru se javno zahvaljujem „Prvl Češki splošni delniški družbi za zavarovanje na življenje" r Pragi, da mi je prostovoljno uaivlouila 800 K takoj po smrti mojega soproga Josipa Kesmana, vzlic temu, da nisem imela ničesar dobiti, ne pravice kaj rahtevati. Njegovo zavarovanju ni bilo namreč več v veljavi, ker ni bil pravočasno plačal Bvoje zavarovalnine, temveč sem jo plačala jaz šele 2 dni po njegovi smrti. Zavod jo ravnal tako človekoljubno, da ga iz hvaležnosti najtopleje priporočam.	3176
V Te z n u, dne 2. oktobra 1912.
Marljaisa R.estnam?a.
v 16 letu bi rada vstopila
kot vafenka
v kako manufakturno trgovino iisv deželo na Kranjskem ali Štajerskem. — Ponudbe naj se pošljejo do 20. oktobra na upravo .,Slovenca" pod naslovom „De!dlca St. 3194".
Dobro ohranjen, kratek
se ceno proda. Radeckega cesta št. 2, na voglu sv. Petra ceste.	3196
mas
a
ena z lepim sadnim vrtom in nekaj stavbišča, druga z lepo vinsko kletjo pri glavni cesti, se radi od-potovanja prodasia po zelo nizki ceni. — Več se izve v gostilni Vodovodna cesta 26 v Ljubljani.
Iz proste roke se proda po zelo nizki ceni
v Trzinu s hlevom, kletjo, nekaj sadnega drevja in gozda takoj za liišo. Več pove Marija Habjan, Domžale 68. 3197
naravna
alkalična kislina
najboljša dijeflUna ln osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih kt-tarlh. oblstnlh in mehurn.h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstvo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliSK>b Zdrav-tjenlih in kot pozncjže zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: @iessftiiS»3 Sanerbriinii,
železniška postaja, zdravilno kopaiiščc pri Karlovih variti
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u. Pefer Lass-nlku ln Andrej Sarabonu, Ljubljana. 3997
bripavost, g katar In
iiisltmlc, krtni in
oslovski kalcij slastne
»tremi jelkami",
Bil ravnikov Izredno 30D9
Kaiserjeve prsne karamele
fiOlO notarsko poverjenih izpričeval oil »d "vili zasebnikov :sujnjiu:iye gotov uspeh, prijetni iu Mastni bonboni.
Zavoj 20 in 10 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev
Prodajajo Jih v Ljubljani lokarne: tbald pl. Triikoeuj, Bihard Sušmk. l)r G. Vijcoli, Deželna' ' lune. Jlr. Ph. Jos. Ci drogerija ^Adrija1*. J. Ber^mann. Novo
" Vipava. Milau Wacha, Metlika. A. lioblrk, Kadovljioa. o BrlUi, Litija. Karel Savnik, Lekarna pri Sv. Trojici, j. Fr. Baocarcieh, Postojno. .Tos. Močnik, Kamnik. Ji.
lekarna. Mr. Ph. And. Bo* lune. ilr. Ph. Jos. Cižinar. An t. Kane, drogerija; B.Cvutičara — lekarne na dcicll: Danici Pire, Idrija, -omesto. C. Andrijančic, Novo Mesto. Jur
Hus. "...........................
liinko Kranj.
Burrtych, .Skotil Loko. Mr. Ph. Bohalav Lnvieo, lekamnr, Tržič. Ph. Mr. li. Koželj, Josonieo, V. Arko, trg.. Senožeče. Jos. Eudoli, drogerija, Litija. J. Kaudušar, trg., Mengeii.
1

Slov. katol. akad. tehn. društvo »Danica" javlja svojim
gg. starešinam in tovarišem-članom pretužno vest, da je njen član, tovariš
FRANC TRŠAR
medicinec
po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj udano v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega tovariša" bo v nedeljo 6. oktobra ob 4. uri pop. v Dol. Logatcu. DUNAJ, dne 4. oktobra 1912.	3181
Dzurjenega potovalca
za zavarovanje proti požaru sprejme
t
Vzajemna zavarovalnica v £jubljam.
se nudi prilika do znatnega postranskega zaslužka s tem, da prevzamejo zastopstvo
za največjo vzajemno življenjsko zavarovalnico.
Izpopolnene oferte z navedbo referenc pod „G. M. 10 3143 F. 323" na anončno ekspedicijo Kienreich, Gradec.
Vedno krasne novosti, dobro blago
in po že zaano najnižjih cenah dobite
odm trgovini Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Špecijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia. kako« vosti; meško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in Cepič, dalje čepic za dame, deklice itd., ter velika izbira najmodernejšo kožuhovine.	3483
vse vrste slamoreznice in vse
Dne 9. oktobra 1912 ob pol 9. uri dopoldne se
vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Noveminestu v sobi št. 8 prisilna dražba
gostilniškega posestva Antona Jacaza
v Movemmestu.
Isto obstoji iz enonadstropne hiše, v kateri je gostilna z lepimi sobami za tujce ter kavarna z vrtom, in gozda v Rasnem in iz pritiklin. Cenilna vrednost posestva znaša 46.060 K, najmanjša ponudba znaša 23.030 K. Vadij znaša 4606 K.
Lega hiše je zelo ugodna sredi Novega mesta na najživah-nejši točki._31 ^
llllll—■■ immm HIM III ........■■■SI«! I ■ I ■ 1111
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem sedaj popolnoma
na novo preuredil hotel in restavracijo
ter v udobnost velecenjenih gg. gostov najmoderneje opremil. V nadi, da me veleč, občinstvo i nadalje počasti z najštevilnejšimi obiski, se priporočam velespoštovanjem
Karol Tauses, lastnik hotela Lloyd,
3187	Ljubljana, Sv. Petra cesta.
druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka naši.
trgovina z železnino in poljedelskimi »troji Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
549	Ne zamudite zahtevati cenik.
Udirse (Chiavrls)
iu
Gorica (Corso Francesco GSus.83).
Odlikovana z zlato medaljo in s častno diplomo nn. največ ih razstavah tuzemstva in inozemstva.
Izgotavlja skupne harmonične zvonove v vsaki velikosti, vsaki znželjeni teži, številki in glasu, kakor tudi posamezno zvonove k drugim, zago-tevljaje soglasje in čistoglasen razdoneči zvok.
Sestavlja železne odrenlcc za oporo zvonov, izvršuje popolno montiranje in prevzame vsa popravila v teku enea;a leta na lastne stroške.
Dovoljujejo ne urjodne ceno in povoljni plačilni po-goji, kateri so plačljivi samo po odobrenju in v slučaju, da so zvonovi v splošno zadovoljnost izvršeni.
Izdelava tudi kipe, plakete, vence iz bronsa in vsakovrstne druge umetno izdelke.
Na željo in brez zavezo so razpošiljajo načrti in obrisi, se dado uveti in pojasnila, eventualno lahko pride tehnično izobražena oseba na pogovor k naročevalcu.
Poizvedba pri	3080 52
Francesco Broili v Gorici.


Krasne sueže preparirane
3136 10
VENCE


IN TRAKOVE
I. S. BENEDIKT, LjubHana.
priporoča tvrdka

im*********
Jeseniške novice.
f Slovenska šola. Zadnjo soboto dokazuje »Narod«, da so liberalci svojčas dobro delali za novo skupno slovensko šolo, in da so »klerikalci« krivi ustanovitve nemške šole in da so ti sklenili zidati dve šoli, ki bi bile obe brez pomena. Mi ne bomo sledili tem dolgoveznim otrobom, ampak sem postavimo samo eno točko iz občinskosejnih zapisnikov iz leta 1904. Pisali so jih ti liberalni narodnjaki nemško. V zapisniku občinske seje z dne 10. julija 1904 stoji, kako se je tedanji liberalni občinski odbor razgovarjal o novi šoli, in po tem razgovoru se bere: »Dann wurde zur Abstimmung geschritten, und wur-den (!) 16 Stimmen gegen 2 Stimmen dafiir, daB die alte Volksschule in ABling ver-bleiben und eine zweite neue Volksschule in Sava auf der Parzelle des Herrn Anton Trevn errichtet werden solle.« Po slovensko se to pravi: Tedanji narodni liberalci so sklenili napraviti dve ničevi šoli, zakaj na Jesenicah bi se mogla po številu otrok vzdrževati slaba trirazrednica, na Savi pa slaba štirirazrednica. Ta sklep je dobil ministrsko potrjenjc.- Komaj so Nemci to zvedeli, so sklenili zidati svojo šolo, in dne 20. julija 1905 so pričeli s stavbo, ki je bila najpoprej namenjena za štirirazrednico, pa je zidana tako, da se vsak čas lahko napravi večrazrednica. Pred dvema letoma so imeli že Nemci posvetovanje, kako nemško šolo razširiti v šestrazred-nico, ker so slovenski otroci iz malovred-ne slovenske štirazrednice v tako obilnem številu silili v nemško šolo. »Klerikalci« so bili tisti, ki so zopet pozdignili svoj glas, da se zida samo ena skupna višjeorgani-zirana šola. Liberalci so zopet protestirali proti taki šoli in se še danes njih rodoljubni podpisi svetijo v aktih za novo šolo. Sedanji župnik je bil tisti, ki je zedinil v tem vprašanju večino ljudstva, četudi ga sedaj »Narodov-' dopisnik imenuje »nesrečo za Jesenice in Savo«! Kakor hitro pa so Nemci zvedeli za ta sklep »klerikalcev«, katerim so se v tem vprašanju pridružili tudi socialni demokratje, kolikor se jih ne trese pred Pongratzom zaradi »Vor-s.chussa«, so umaknili svoje sklepe za razširjenje nemške šole. Tega zgodovinskega dejstva vsi liberalci ne spravijo s sveta, četudi vsako soboto napolnijo »Narod«.
j Huda kri. Ker smo zadnjič nekoliko pokrtačili financarja Hodnika, ki ve toliko povedati o vladarjih, papežu in evharisti-čnem shodu, se jc mož toliko razburil, da je hotel v neki gostilni oklofutati natakarico, češ, da je ona povedala, kar je govoril. Mi imamo zapričane može, ki so to slišali, ne pa natakarico. Zato naj Hodnik sebe oklofuta po svojem jeziku, morda bo kaj pomagalo!
j Inteligenca! Ne moremo si kaj, da tie bi zapisali zgodovini v album. Skrijte se deželni šolski svetniki, skrijte sc gimnazijski ravnatelji in profesorji, skrijte se učitelji širom slovenske domovine, skrijte se pedagogi in slovstveni zgodovinarji — pred tukajšnjim učiteljem Schiffrer-j e m. Vi ničesar ne veste! Samo Schiffrer ve povedati, da prvi slovenski mož Slomšek ni bil nikak pedagog, n i k a k domoljub in narodnjak, in da mu je šlo samo za »klerikalizem«. Schiffrer vse to ve, četudi zgodovina pravi, da bi današnji liberalni učitelj Slomšku še čevljev ne smel odvezati, zlasti tak ne, ki je bil pri občinskih volitvah kandidat nemške stranke in leži še danes v objemu Pongratza!
j Shod. Jutri, v nedeljo, priredi delavsko strokovno društvo in Jugoslovanska Strokovna Zveza ob pol 10. uri dopoldne v »Delavskem domu« na Savi delavski shod. Govori o delavski organizaciji gosp. profesor Marinko iz Kranja. Taki shodi sc vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob omenjeni uri in sc naj jih delavstvo udeležuje v polnem številu.
j Predstava. Narodna igra »Divji lo- 1 vec« se ponovi jutri, v nedeljo, ob štirih popoldne v »Delavskem domu« na Savi z vsporedom in vstopnino kakor preteklo nedeljo.
U volneno in t flanelasto blago
ni nobenega finejSega ii čistejšega pralnega sredstva kakor
iohi milo
Skrčenji in skodranje volno je izključeno pri vporabi Snnlight mila,
Dvojni kos p 3 30h ln osmo-koten kos po 16 b.
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki sc priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Veselv, Praga VII. 5S6 Češko.	3016
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
Med bravce časopisov
2507
cazdelimo 3000 parov
izbornih, zelo elegantnih čevljev iz najbolj., trpežnega usnja na zadrgo, kot ka*že slika, da se seznani naša tvrdka.
Plača se satno dalo K13-75 za 3 pare čevljev. - Čevlji bi sicer veljali K 42-—.
Pošljemo popolnoma na iz-bero vsakomu v največjo za-dovoljnost 3 pare čevljev za gospode ali dame, poljubne številke. Zamena dovoljena, tedaj nikak riziko. Pošilja po povzetju ali predplačilu.
Pošilja prva krščanska razpošiljal na za čevlje:
Franc Hamann, Danaj II., Aioisgasse 3 10 R.
Šele Vaše priporočilo bo nam donašalo korist.
Zimski barhenti!
-saj
"staj
mehka in trda (suha); radi
pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevan je tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	is42
rano^l
Pokrite vsako rano
skrbno, ker se lahko po okuženju
znatno poveča.	•_>
2c 40 let sc je izkazalo mecilno vlaCno mazilo tako-zvaito praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
BazpoSUja se vsak dan. -»jj u
Kdor -rabi dobro in pristno barvno bArhoiitoi tinncio za srajco in drugo perilo, laneno iu bombažu ste kauofas e cefiro, platno, inlet., brisače, rjuhe, zimsko blago za damo in gospodo, žepne robce in druge tkanine, naj sc obrno na krščansko tvrdko	j^ti
Jaroslav Marek, resna Milica 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci sc pošiljajo znstonj iu po>(tiine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhoat.il. flnnelr, kafanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 4Hm ;:«, t« K. prvo vrst« za. so K. liucjšc vrsto za S5 K franko po povzetju. 0<l ostankov se vzorci no pošiljajo. r rajeo za gospodu iz flnnelo uli cofirja. t komad K t 80.' S 20, 2 «0, 3, in 4 Pri odjemu 8 kom. srnje jih pošljem franko. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko.
u^r
l nu5ica 70 vin. Proti pred-nlacilu K 3*16 se pošljejo 1 pu-Sice, za K7'— pa tO puSic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-oqrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
mmmm
31»

Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. in Rr. dvorni doDovileli
lekarna »Pri črnem orlu«
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zalocje v lekarnah Hvstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Plccoli, Jos. Cižmar, Kili. Sušnik.
t
Preselitev gostilne
Slavnemu občinstvu, posebej pa cenjenim dosedanjim gostom vljudno naznanjava, da sva svojo gostilno „Pod gabrom" pred Igriščem štev. 1
preselila pod naslovom „Pod Rimsko lipo" pred Igriščem štev. 2.
Točila bodeva pristna bizeljska in istrijanska vina ter vedno sveže pivo. Za dobro kuhinjo je skrbi/eno.
K obilnemu obisku prijazno	fa fratlČiŠČa Qa0relc.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOO O OOOOOOOOOOOpo o o o
«II«el«

JOD lil
Qo$pica
•r. zadostno šolsko izobra7bo za vsprejem k pošti, se sprejme kot pomočnica s plačo, pri večjem poStnem uradu na Kranjskem. Gospice s poštno prakso imajo prednost. — Ponudbe pod »Pošta 3153« ua upravništvo »Slovenca".	3153
OSESTVO
z gospodarskim poslopjem, 14 oralov zemlje, polja za 20 mernikov posetve, redi se lahko 5 glav goveje živine in 6 prašičev, se iz proste roke proda. Več pove lastnik Luka Nachtigal, Rudnik 1, pošta Radomlje, postaja Jarše. 3043
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
R. Kun Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba,
Najnižje, stalne cene.
- Ilusirovani ceniki na razpolago!--
Od dobreaa najboljše I
iv. stroiE
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 4. KHHNJ	KOČEVJE
Glavni trg št. 79.	Glavni trg št. 53.
NOVOMESTO
1197	Vel. trg St. 88.
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnile se na tvrdko
mm&mmmm
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
čevlje ..a dame. gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagro. nih vence«, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, no^uVice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba ločna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3009
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Liubliana, prei I. L
Centrala na Dnnain. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic, Uogal maripn trg — So. Peira cesta. Delniški kapital in rsservs 52,000.060 Kron.
Preskrbovanje vseh bunkovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovue knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Dcnur se lahko dviga vsak dun brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajocih transakcijah vsekd
Najkulantnejšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzeruskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebunjc vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja*
tlačno. Stanjo denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30 septembra 1912. K 75,396.335 — n—m*r....." i iiihm—iih»hii»hm — mm w ii i» >—i»m»ii i .hhuliih m—mi
Gospodične
ki se iele naučiti kuhati, se sprejmo brez oskrbe ali z oskrbo v hiši po dogovoru v hote u (In on v Ljubil nI \ restavrater frldem Mave . 3155 \
m i®
na izredno prijaznem kraju, s petimi stanovanji in lepim vrtom se proda.
Hiša donaša letno z vrtom čez tisoč K; kupna cena 18.(500 K; skoro polovico denarja se lahko obrestuje v posojilnici.
Gori objavljena hiša se proda v Rožni dolini pri Ljubljani. Naslov pove uprava lista pod št. 3111.
Brmcl) In Uuenoi nlres l»lm 3 velike »n"«*'.
Prvi zavod za uniforme, krznar in izde-lovatelj čepic
A. KASSIG
LJUBLJANA, Židovska ulica
priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za vojake, uradnike, železničarje, orožnike, gasilce itd., kakor: čepice, čake, sablje, rokavice, pasove, egalisirimge itd.
Izdelovanje vsakovrstnih vojaških, gasilskih, društvenih, civilnih, železničarskih, orožniških čepic itd.
Cene nizke, postrežba točna.
Cenike za gasilske in orožniške uniform-ske predmete zastonj in poštnine prosto.
2554 8
Stavbene m parcele
na Dunajski cesti o Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na TržaSki Cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, na Glincah 37. 2127
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševec Brinjevec Tropinovec Vinsko žganje
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
m.Rosner ft Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne ,,Union".
, sodarsHi mojster, LjllllljDS
lolfovo ž veliko za
sodov.
Cesta na Rudoifovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Prevzema tndi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
3412
Josip Borse
mizarski mojster
Mnbliana. Dunajska cesta 11
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sera pred kratkim
:: M novo mizarsko delavnico::
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila. Za strogo solidno delo ter dobro blago in 3150 zmerne cene se jamči. (2)
P. n, občinstvu' s'e priporoča velika zaloga
lastnega izdelka iz fino suhega lesa najmodernejši izdelki za hotele iu vile. l'osobno sc priporočam noVoporočencem za nabavo popolno hišne oprave. — Za vse izdelke se jamči.
MATEJ GOGALA
30 5	mizar na Bledu.
Proračuni na zahtevo brezplačno.
R.WOLFMflSr
Podružnica na Dunaju: III. Jim Heumarkt Stev. 21.
Patentni vročeparni lokomobili
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobitkom, za industrijo in poljedelstvo.

Dosedaj Izdelanih nad 720.UUU U.
Trgovina s kolesi in Dosameznimi
Jlna &>orec
JBjuBljana
samo dKarija cTzrezije cesfa M pri „ctfooem svefu"
Halboljše pneumatlke Izposolevanie koles
2084	
	
	
Zadruga premogotržcev v Ljubljani.
Naznanilo.
Podpisano načelništvo si usoja slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da se bo vsled enoglasnega sklepa zadružnikov začenši z dnem
1. oktobra 1.1. prodajal premog po 1 K 68 h stot ali 50 kg, po 3 K 36 h 100 kg.
K temu sklepu so bili ljubljanski premogotržci prisiljeni,.ker je na eni strani južna železnica že pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog.
Pri enokratnih naročbah nad 500 kg bo veljal na dom postavljeni premog 3 K 20 h za 100 kg.
V Ljubljani, dne 27. septembra 1912.
Martin Lampert
t. č. načelnik.
3115 6
Gospodinje!	Pozor! m
Ne kupu te presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile	®
slovite, splošno znane, svetovne znamke	H
BLAIMSCHEINA	"
■
m
MARGARINE
ni rastlinska margarina.
3llf Rf£HHfl(C izdeluje iz najčistejše goveje ohistne tolšče z visoko jj Vfall«%Um pasteriz rano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
j j U MIKU Ml^' ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
IJftfllBCUHVIH je	® cenejši od navadnega presnega masla in
jj"""'"*"'"" za	0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLmMSCHEINQV„UJllKUM"
je resnično edina in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vso
doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLA MSCHEINA „UN KUNI"
ridn<
kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
\
Cenjena gospodinjai
r
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nado mestilo pres noga masla za
pečenje
praženje
knhanfe	1771
maslen krnit
samo
BLAIMSCHEINA ..UNIKUM" MARGARINE
■ ■ ■
99
Dobiva se povsod.
Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
Inhli?
deželni dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih

kranjskih vin.
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki iti vzorci sc pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna.	2693
_	poučevalo se bode dvakrat na
tmen od 8.-9. zvečer. JY[esečni honorar tfričeten pouka (fcST 15. oktobra, pismene pritave pod „3)irekte JVtethode"	do
It. oktobra na upravništvo „Slovenca". *fouk se le vrši, če se oglasi najmanj 16 udelež-nikov.	3147 3—1
Modni salon
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31
priporoča	3135
klobuke vseh vrst
Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Proda se skoro nou m
modrec
n Knalloui nlici * lenn pritličje.
: -: BIdSI trgovec Z mešunim blagom : -:
išče službe
najraje v trgovini kot skladiščar; sprejme tudi drugo težje delo. Ponudbe pod 3t40 ----na upravo tega lista.----
Anton Presker
krojač v Ljubljani. Sv. Petra cesta 14.
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen poset 7.l;isti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega ,n solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
za takoj, ki razume izdelovati sekire in plan. kače. — Plača po dogovoru. — Zglasiti se je pri Janez Deliabro, kovaški mojster, Lokavce pri Ajdovščini.	3064
V najem se odda oziroma proda pod zolo ugodnimi pogoji dobro vpeljana
tik farno cerkve, sredi velikega trga. Potrebna glavnica 6—70C0 K. Reflektanti naj sc obrnejo za pojasnila pocl »Samostojnost 3113« na upravo tega lista do 10. oktobra 1912.
Izurjene
Šivilje za slamnike
ra zgornji in spodnji šiv na stroju z električnim obratom proti dobri plači, delo trii no, najboljši materijal, išče tovarna za slamnike Sieglr.ed Ornstein, Dunai VI. I. Tlieobnldhoi.	3015
..Mo-siovensKo vzajemnost" pri Mih liberalcih.
(Dopis iz Reke.)
Jugoslovanski liberalci imajo vzajemnost slovansko naravnost v zakupu! Kdor si upa preko njih delati kaj na tem polju, ta je v raznih »Narodih«, »Edinostih«, »Novih Listih« itd. takoj razkričan kot narodni in slovanski razdirač itd., kakor nas sploh ti ljudje nazivajo.
Kako »bratstvo« veje sicer v krogih tistih ljudi, ki pri raznih sokolskih pajaca-dah in pri polnih čašah kar gore navdušenja, je pokazal »R. Novi List« v 231. številki meseca septembra v dopisu z otoka Krka.
Na Krku v Polju je Slovenec A. Cigole ustanovil »Katoliškega Sokola«. Imenovani list je prav surovo napadel društvo, ustanovitelja in člane. To bi nas končno ne brigalo, kaj piše liberalen list o katoliških društvih, a dopisnik prav nečuveno žali cel slovenski narod! Ustanovitelja društva psuje s Kranjcem, ki ima »mastno plačo« med njimi (to je Hrvati). Pisec članka je »omladinec«, pristaš dijakov »Mlade Hrvatske« v Zagrebu. Pisec in list sta s tem pokazala, kako razumejo hrvaški liberalci »slovensko-hrvatsko vzajemnost« v praksi! Z besedo »Kranjec«, ki je sama-posebi sicer nedolžna, imajo v Reki in Primorju, torej v pašaliku Supilovega »R. Novega Lista«, običaj psovati Slovence in jih s tem poniževati kot manj vredne kmetske ljudi! Mi si pa tega ne bomo pustili dopasti! Za tako »vzajemnost« od strani hrvaških liberalcev se mi zahvalimo! Naj nam en sam hrvaški list navede, kdaj se je kak Hrvat, ki živi med nami, na kak način poniževal kot sin hrvaškega naroda! Naj nam tudi navede, kdaj je kak slovenski list, naj bo te ali one stranke, očital kakemu Hrvatu, katerih je pri slovenskih gospodarskih zavodih več kakor Slovencev pri hrvaških, da vleče med nami »mastno plačo«? Pri nas so dobrodošli, ker ne delamo med njimi in nami nobene narodne razlike.
Iz dopisa v 231. številki »Novega Lista« smo spoznali, kako bi se razvijala vzajemnost med nami in Hrvati, če bi se uveljavila »liberalna« in »radikalna« načela, ki jih zastopajo jugoslovanski liberalni listi! Reški Slovenci so bili vsled tega dopisa ogorčeni, ker dopisnik ni žalil samo Slovenca-nasprotnika, ampak cel narod. Pričakovali bi pa od njih, da zahtevajo od g. Supila, kot glavnega urednika, tudi dejanskega zadoščenja. Mi se kot narod ne damo poniževati od nikogar, to naj si tudi hrvatski liberalci v Primorju zapomnijo!
Idrijske novice.
i Cvetlični dan je vrgel čistih dobrih 700 K, kakor poroča napredno glasilo. Najbolj marljivi kupovalci so bili dijaki, kakor je bilo opaziti. Ako bi bili napred-njaki posnemali revno dijaštvo v požrtvovalnosti, bi bila nabrana vsota neprimerno višja.
i Dijaške podpore ne dajo naprednemu dopisniku miru. Pameten naprednjak pa je še prav pred kratkim izjavil: Stališče, na katerem stoje odborniki S. L. S., je edino pravo. V kratkem bo sestavljen in predložen proračun, in tedaj se bo videlo, koliko bo od rednih potreb ostalo za podpore, katerih občina ni primorana dajati. Takrat se bo tudi najlažje presojalo, kdo je bolj potreben in vreden. Nekdo pa je odkrito dostavil: »Narodov« dopisnik naj, namesto da kar naprej napada poštene in dobre občinske odbornike, enkrat očitno svojim ljudem pove, da niso delavski groši za to tukaj, da bi nekateri dijaki višjih šol zanje ponočevali ter še v jutru ljudi napadali na cesti. Sploh naj se pa dijaki, ki iz-kušajo »Prosveto« širiti med našim krščanskim nepokvarjenim ljudstvom, zateko za pomoč k voditeljem »Prosvete«!
i Društveno delo. V nedeljo, 6. t. m„ priredi kat. del. družba veselico z igro »Naša kri« v slovo nekaterim mladim članom, ki gredo za nekaj časa k vojakom ali po drugem poslu. — Redna zimska predavanja vsaki mesec prične kat. del. družba v nedeljo, 13. t. m., v Didičevi dvorani. Najprve se bode s skioptičnimi slikami razlagala Dalmacija, ob kratkem njena zgodovina in imenitnejša mesta. Kakor je društveni skioptikon pokazal, bodo slike jasne in natančne in razlaga zadostna. Ker društveni prostori ne zadostujejo za slike ali tudi za večja predavanja, se je že lansko leto privzela za take shode Didi-čeva dvorana. Lansko leto so bili nekateri zelo hvaležni, ker so slišali marsikaj novega, poučnega in veselega.
Trike novice.
t Premestitev. Sedež za kranjsko okrožje Orla je bil vsled sklepa zadnje okrožne seje premeščen iz Kranja v Tržič.
t Nameravan napad? Pretekli torek je neznano kdo vrgel dva precej velika noža proti stanovanju čevljarja J. Pavlina. Eden jc odletel, drugi pa je padel naravnost v sobo, a k sreči ni nikogar zadel. Najbrže jc to nekdo storil iz maščevanja.
t »Garcia Moreno«, krasno žaloigro, bodo uprizorili Orli jutri teden. Več na vabilih in danes teden v »Slovencu«. — V torek je zopet redno predavanje.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lonCku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
Kemeiay (Kasthau) I.
nam
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani. 2601
Objava.
V ponedeljek, dne 7. oktobra se bodo kupovala po najvišjih cenah stara in razbita umetna
zobovja
kakor tudi vsaka množina platine in starega zlata tudi od zobozdravnikov in trgovcev v LJubljani, botel »PRI SLONU.«	3174
z rodovitno zemijo in obilnim sadnim drevjem, četrt me od farne cerkve in železniške postaje Loka ob Savi, je vsled smrti posestnice na prodaj. Pojasnila daje Luka Noroglav v Breznu ob Dravi, Štajersko.	2991
:: vpisana zadrugi z tmejenlm jamitvim t: gaipratl Jeleznilke postale VUmarje, v lastni Mii
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence! Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča preča-stiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela, kakor spovednice, cerkvene klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska p cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
710
............................................................................................iHinuiiiiiiiiiiiiiniiniictiiiiurjiiiiiiiininiiiMiiiHncii^iiiiiiiiiiniiniiiiiiaiiiiiiiiiiiitiiitHiiiuiiiiiiiiii
Moderne krasne bluze
iz svile, gara, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri
po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini
P. MAODIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
I 2887 H iiiinMniiiiiiiininiiiMinMiiMuiminmiiiiimmiiuiiMiiimMiiiuiiinmminiuMim	.....nji
Murnikova veletrgovina v
Kamniku
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga
po najnižjih cenah na debelo in drobno. Velečastitim gospodom župnikom priporoča za cerkve najfinejše stearinske sveče, gorilno olje in ka~
dilo. Postrežba točna in solidna.
Se priporoča
Lažje je
bolezni se obvarovati, kakor jih ozdraviti. Zato odstranite takoj vsak nahod, vsako hripavost in vsak kašelj z
trhijmomel Scillae.
Izdelovanje ln glavna zaloga v
B. FRRGNER-ja lekarni
c. ln kr. dvor. dobavitelj Praga III., St. 203. |
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
t steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej poSiljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej poSiljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K. Fezor tt Ime intstri, IzJelovatelJa ia varstvena znamko. aus Dobiva sc v vseb lekarnah. V LJubljani: Rihard Sušnik, dr. G. Plccoll, Jos. ČlZrnaf.
cfcovo	o in cimaflo •6-Cacj-o
;a ievvade o&čefle
•psa.
& 9tUUa HC
b-bvitazjeva udca e>.
z.ca na ca&teco. (2cwo niz&c. lSci>izežf>a znano do&sa.
_ 2932
na Vrhniki blizu farne cerkve je na prodaj; pripravna to. vsako obrt ali za trgovino oziroma še bolj za pekarijo, ker ni nobene v kraju. Več pove
Ivan Kos,
mesar in gostilničar, 3008 na Vrbnlld.
VeE doz
se odda. Vprašanja na Orosl. Dolenc, Ljubljana, Hfolfooa ulica 10. 1751
Obratni vodja
za večjo žago se išče. Izvežban mora biti popolnoma v manipulaciji na žagi z več polnimi jarmi in drugimi zraven spadajočimi stroji. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe, kojim je priložiti poročilo o dosedanjem delovanju v službi in spričevala, so naj naslove na: Upravništvo »Slovenca" pod šifro G. G.,/3141.	3141 3
se poceni proda. Pripraven za kmetijstvo ali kakega kolarja oziroma mizarja. Vprašanja na M. Klemenčič na Vrhniki šte-vilka 112.	3157 3-1
3139 i
Kupi se dobro ohranjen
GLflšOOIft
Ponudbe na Gruberjevo nabrežje št. 8.
aauDaaaiMaaaaoiaanaacaaoaaaaaaaaa
•	v •
Sodna ulica 5. III. nadstr., desno.
3096 (5)
C3DCe3f3E3tJCDnODCt3CDnGGncnnnCDCDCtIEjC
3165
Anton Stergar.
IZPELJAVA
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic
in KREDITHIH PISEIH
za vsa siavna in siranska mesia iu- in inozemstva.
c. kr. privil BHncnn in mEnjHLmcnR delmškh družbr
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
ff	OSBEDNJA MENJALNICA:
DUHU J L, WQLLZEILE šieu. I.
;„„, Baden. Čeikn Kam ilen, Čcika Lipa, Brno, Gablnna;. N. Graslltz. Inomost. i tj Hrakov, Lllomirl.e. Moravski Zumperk Modllng, Meran. Novi Jlčln, iuw. pnon, Praga Libcrcc, Tcpllcc, Senov, Dunafsko Novomrslo, Cvitava
Vi
IHERKIIR
NHKUP in PRODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zsstavnic, srečk itd., itd.
Zavarovanje proli izoi pri žreba® sreDH in vrefln. papirje?
Prospekte n ceniko premi) zastonj in franko
® deželnem dvorcu
o Gosposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
4 % %
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vlogo v tekočem, giro-računu inn.i blagajniško listo po najugodnojših pogojih.
Dnje komunalna posojila
občinam, okrajnim in Šolskim odborom ter zdravstvenim nastopom v
4Y%
komunalnih zadolžnicfth.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-vnrue komunaluc za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kraajaka.
Uradne ure za stranke usak delavnik ud pol g. ure dopoldne tio f. ure popoldne.
BfaSbolSSa m na]siggrce]Sa prilika za Sledenje!
Draarni promet de 3i. dec. 1911 čez 82 milijonov kron
Lastna glavnica K704 939-27
Stanje vloo dne 31. tlecoinb. ISH čez 22 milijonov kron
ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti :-:	hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do ------------1. ure popoldan ter jih obrestuje po
par
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graSčak, državni in deželni poslanec, predsednik. — Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik — Odborniki: Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano £)r. Josip Dermastia. Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kau£>chegg, veleposestnik v Ljubljani Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagainik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	-1
cieieie
00000©®
eieicicie
©©©©©©©©© ©©©©000
Naiceneiša in iiaiHilrsiSa vožnja v Amoriho ie s parnim ♦
Jeveronemš ena l>loyda" ^
r
'tolikšni in 15, naspioli nunshe cerhve
sodno zapriseženi strokovnjak in učitelj Gl. Matice
Po 10'- in 15'- kron mesečno klavirji, nlf.nini in 1068 fldlill ioniji le prvih svetovnih tvriik:
Bosendorfer, Czapka, R. Stelzbammer
(najboljši klavirji sedanjosti), H. Heizmann (neprekosljivi pianini), Horiigel (amerikanski harmonij od 90 K naprej). 10 letno pravno-veljavno jamstvo. Najemalci klavirjev postanejo lastniki istih, dočim je dosegla najem-ščina višino kupnine. Zamena najugodnejša! Uglaševanje in popravila točno in ceno. — Svarim pred nakupom navideznega pofelna!
Violine, cifre, najboljše strune
in vsa glasbila po tovarniških cenah. Zahtevajte najnovejši cenik harmoniki
s cesarsk. brzoparniki Kronprinzessin Caoilia, Kamer Wilhclm II, Kronprinz Willielm, Kaiser Wilholm der Grofie, Georg Vfashington, Princ Friedrfch Vilhelm.
PrehomorsKa vosnia trala samo 5—G dni
Natančen in zanesljiv poduk 111 veljavne vožne listke za parni ke gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani odino-le pri	17
Madramtes ntisa šfle«, 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Postrežba
Odhod iz Llubtjanc jc vsak orek, četrtek ln soboto. Vsa ootovaaia sc Uteioca pojasn la toJno in brczpla£no. požtena, reelna in solidna. - Potnik m meaienim » z pidao driave kaKur: Colondu Itako tailifurnia Arluna iJtah WyUming Revada Urejon in Wuntngt>in nudi r.aš« društvo po ebnu ugodna I. vao.eiluo ceno cez Oalvastjo. Oduud na tej progi iz Brcmona cukra mesečna - Tu sa Hoblva-.-J m tudi listki p.eno Baltimore in r.a vse ostale sle sveta kak<j : Brazilija Kuja Bu,nos *ire» kolonbo
Smganore v Avstralijo iti Iti.
♦
♦

Tovarna pohištva J. Jc Naglas
Ljubljana	Tur j. ški trg št. 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne iti jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Ustanovljena HallliŽje G6H6	^ VOŽiČki itd. wai«nliilnfiišf> hlann Ustanovljena
3292
1847.
O
4
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
O
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po 4
31 01 4 O
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 1 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot g o t o v d e n a r, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn kredit, vračljive v Vl2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Dolšak 1. r,	Prelat R. Kalan U r.	Kanonik L Sušnik 1. r,	5
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.	predsednik.	podpredsednik.