80. številka. 3 itć. Izdanje za torek 6. julija. (t Trsta, v torek zjutraj dne 0. julija 1897.) Tečaj XXII. „BDINOIT" libaja po trikrat na teden t testih !■• danjih ob torkih, čotrtklta \n «obotAh. Z jutranje iadanjo ii-haja ob 6. ari zjutraj, ve&erno pa ob 7. nrl večer. — Obojno izdanje stane : Jedenmeaeo . t. 1.—, izven Avstrija t. 1.50 sa tri neteč, . „ 3.— . a ,4,50 aa pol leta , . . 8.— . a ■ y__ sa va« lete . . . 12.— . „ .18.— Naraiala« je plačevati naprej h aarafiba •lira. Focmične žtevilko ae dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Iratu po M nji, izven Trsta po 4 nvd. Oglasi ae raAnne po tarifa v petita; aa aaalove i debelimi ftrkata1 »o plačnje prostor, kolikor obsega i>*vadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in jav i /.ur. vale, do« ma6i oglasi itd.se racann<> no p' dhl Vsi dopisi naj se poiiljt iJ i. ■n- .rv, alica Caserma št.-13. Vs:,'-i -.»> ir. r| biti frankovano, kar nafr rottniv t ne sprejemajo. Rokopisi t a« TiaAeio« Naročnino, reklamacij« in oglase »prejela upravttiitvo vilica Mclino yic« colo hfit. S, II. nadst. NareSnino in oglase je plačevati loco Trst. Odiirtu reklama oije so prosta poštnine. Glasilo alovenokii« poli ti Is ne g m riruAtva x« Ppimop«i;n, ,F edinotU Ji moo' Izjemno stanje v Primorji. Zadnje .Novice' pišejo pod tem n^lov m: Na Primorskem niso še nikdar vladale normalne razmere, a!i nasprot3tvo mej Italijani ;u Slovenci, oziroma Hi vati de je v zadnjih desetih letih največ po krivdi vladnih krogov poostrilo tako, da je za časa zadnjih državnozborskih volitev v nekaterih krajih nastala prava pravcata revolucija. Ta mala revolucija ima pretežnih posledic. Sodišča na Primorskem statuirajo eksempelj za eksempljem. Že vtč mesecev je vsaki čas kaka razprava proti sloveuskim »puntarjem", kateri so v sveti jezi, da se godi slovenskemu življu na Primorskem vnebovpijofia krivica, pozabili določbe zakonov ter dali svojim čntilom duška z izgredi, radi katerih delajo zdaj strašno pokoro. Reci kdo karkoli, to je vsekako velekarak-terističua okolnost, da se je sicer toli ponižno, političnega in materijelnega zatiranja nekako vajeno slovensko ljudstvo dvignilo proti oblastvenim organom in proti svojim narodnim nasprotnikom Italijanom in to zgolj iz narodnostnih in političnih razlogov. Kaj tacega v naši državi že dolgo nismo doživeli. Boj za vsakdanji kruh, boj za obstanek je tako težak, da je ljudska masa le sila težko do« stopna idealom. Materijalizem označuje našega kmeta tako, kakor nemškega. Le poglejmo, koliko se zdaj trudijo nemški obstrukcijonisti, da vzbude nemškega kmeta in ga navdušijo za boj za ohranitev nemške hegemonije, katera je tudi zanj gospodarske važnosti, saj zagotavlja njegovim sinovom službe ta«, kjer hočejo Slovani vsa dotična mesta pridobiti zase. A vzlic temu so vsa prizadevanja obstrukcijonistov zaman. V nemških mestih je pač nastal vihar, ki divja čedalje močnejše, ali nemški kmet se niti ne zmeni zanj, prav kakor da se ga narodnostno vprašanje sploh ne tiče. PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starti. ROMAN. — 4'rancoaki upisol Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Ta hip je nekdo potrkal na vrata. »Vstanil saj vidiš, da naju kliče življenje", je dejala tiho, z britkim usmevom ; potem je vprašala, kaj kdo hoče od njiju. Risler je pošiljal; prosil je gospoda, naj pride doli v pisarno. „Dobro", je odgovorila ona; „le recite, da se takoj zgodi". Georges je šel proti vratom, a ona gaje zadržala. ,Ne, pusti, jaz grem; boljše je, če te še ne vidi*. ,A jaz mislim . . ,Ostani tu ... to hočem jaz. Ti ne veš, kako srdit in razkačen je nesrečnik, kateiega sta vi dva prevarila. Da si videl, kako je to noč svojo ženo zgrabil za roke . . in jo vrgel na tla . . .* Ta hip ga je srpo pogledala; hrepeneča po resnici je pozabila vsaki ozir nase. A Georges ni kazal ni najmanjšega vznemirjenja in mirno odgovoril : »Moje življenje je njegovo". „Tudi moje je, zato nočem, da bi šel doli. Dosti škandala je že bilo v hifii mojega očeta. Samo pomisli, da je vse, kar se je zgodilo, natanko znano vsej tvornici. Opazujejo nas, vlečejo Slepili bi same sebe, * ko bi trdili, da je naš kmet po naravi dosti boljši. Tuli slovenski kmet jo materijalist in se ne zmeni dosti za idealna stremljenja. Primorski kmet je pa že prava ubogi para, siromak, da je težko dobiti ve jih, a če je ta kmet navdušil za narodnostno idejo, če so je zanjo zavzel tako, d-* vidi v njej jedino svojo rešitev, če jo smatra 7h jedi >i pomoček, da se žnjo iznebi vseh krivic, katt-re se mu gode, potem mora za to imeti silno tehtnih razlogov. Slovensko ljudstvo na Primorskem je zdaj tako prešinjeno narodnostne ideje, kakor nikjer drugje, a ne morda zgolj vslod agitacij — take atrakcijske moči kakor \erska ideja ali ideja osvo-bojenja od kapitalizma pač nima narodnostna ideja, da bi se kar po agitaciji dala ljudstvu ucepiti — nego vsled tega, ker so vladajoče razmere postale neznosne, iz prepričanja, da se z njeno zmago naredi konec tem razmeram in da postanejo druge in boljše. Primorski politični sistem je kriv vseh pre-žalostnih dogodkov na Primorskem. Ta sistem, katerega konečni namen je, uničiti Slovence narodno in materijeluo, je moralni prouzrofiitelj vseh izgredov, in tisti, ki trpe zdaj v ječah, ker so vobu-panju se dvignili proti njemu, so žrtve tega sistema. Izgredi za časa volite« so dokazali, da je ta sistem slab in da ga je treba premeniti čim prej. Vsakdo je pričakoval, da s9 to zgodi, saj si ne more nihče misliti, da bi katera vlada hotela vzdržati bankerotovan sistem. A vendar je tako. Vlada misli vzdržati sedanji sistem inje začela s persekucijatni siliti Slovence, da se mu uklonijo. Zdaj vlada na Primorskem pravo izjemno stanje in dasi ni oficijelno razglašeno, ae godi Slovencem in Hrvatom skoro prav tako, kakor se je godilo Čehom za časa grofa Thuna. Položaj je neznosen. Ves sistem dela očitno 134 na nho; poslovodje ko morali nastopiti z vso strogostjo, da so ljudi obdržali na delu in prisilili vsa te radovedne oči, da so se obrnile na dnevno delo". ,,Ljudje bodo mislili, da se skrivam*.. . „Naj tudi mislijo I A tnožki so že taki . . . ne ustrašijo se največjega zločina . . varajo ženo, prijatelja, a misel, da bi jih kdo utegnil imeti za strahopetce, jim je neznosna 1 A čuj še nekaj: Si-donija je odšla ... je odšla . . . odšla za vedno, in če ti sedaj greš, moram misliti, da jo greš iskat". .Dobro, ostanem", je rekel Georges; „vse storim, kar zahtevaš". Klara je šla v pisarno starega blagajnika ; Risler starejši je bil tu in je z rokami na hrbtu hodil počasi gori in doli. Kdor bi ga bil videl, bi niti ne bil slutil, kake viharje je prestal od prejšnjega dne. Stari Planus pa je bil ves srečen ; sedaj ni več mislil na nič drugega, nego na srečno prestani plačilni dan in na rešeno čast tvrdke. Ko je prišla »ospa Froraontova, se jej je Risler nasmehnil otožno in zmajal z glavo. .Mislil sem si že, da pridete namesto njega", je dejal; .a z vami nimam ničesar opraviti... na vsaki način moram govoriti z Georgesom. Davi smo mogli izpolniti svoje obveznosti... najhujše je torej prestane, a marsikaj je še, o čemer se moramo pogovoriti". „Risler, dragi prijatelj, lepo vas prosim, počakajte še malo..." na to, da Slovence zasužnji Italijanom. Na rešitev tako perečega šolskega vprašanja v Trstu in v Gorici ne misli nihče izmej odločilnih mož, pač pa se trudijo, da z dopustnimi in nedopustnimi sredstvi ntrde politično pozicijo italijanske stranke in uženo Slovence v strab. Slovenski rodoljubi se preganjajo radi malenkosti, slovenski časopisi se kon« fiskujejo, naj pišejo, kar hočejo, vsaka neprevidna beseda iz slovenskih ust se kaznuje kar najstrožje, dočim je Italijanom kratko malo vse dovoljeno. Naj store, kar hočejo, sistem ne vidi ničesar, pač pa fraternizujejo uradniki tako očitno z italijansko stranko, da se ljudstvo škandalizuje vse vprek, da, pri obravnavi proti Barkovljanom je celo dri. pravdnik govoril tako hudo o Slovencih, da mu je sodni predsednik za to izrekel grajo. Tu ni mesto, da bi navajali konkretnih slučajev. Primorski listi jih navajajo dan na dan, tako drastičnih, tako vnebovpijočih, da se prav nič veft ne čudimo, da je slovensko ljudstvo razburjeno. Persekucija primorskih Slovanov je dokaz, k ak o m a 1 o z a s 1 u ž i g r o f B a d e n i naše zaupanje. Ko je bil v Gorici in v Trsta, obljubil je Slovencem to in ono, prav obvezno je to obljubi), a izpolnil ni ne jedne svoje obljube ; narobo, primorskim Slovanom se godi za časa njegovega vladanja slabse, nego kdaj poprej. Za nekaj mesecev se suide državni ibor zopet. Morda tedaj grof Badeni že ne bo več mi-nisterski predsednik, a imej vladno krmilo kdorkoli v rokah, slovenski poslanci bodo morali brezobzirno obračuni ti žnjim. Razmere so zdaj take, da tudi maloštevilna slovenska delegacija lahko vlado prisili, da mora na Primorskem uvesti red in pomoči pravici in zakonom do veljave, da r konec izjemnega stanja v Primorji ni odvisen več niti od višjih ozirov niti od dobra volje vlade in drugih vplivnih krogov, nego jedino le cd eneržije slovenskih poslancev. .Zakaj neki, madame Žorž? res ne smemo izgubiti niti trenotka. A že vem: bojite se, da bi me premagala jeza... pomirite se in pomirite moža! Saj veste, kaj sem vam rekel. Čast hiše Fromon-tove mi je ve5 od moje; ker je ona prišla v nevarnost vsled moje krivde, moram pred vsem popraviti krivico, katero sem storil ali vsaj popustil". .Vi ste nam nasproti blagi in velikodušni, dragi Risler, to vem". .0 madame, da ste vse sami videli... on je svetnik l" je rekel stari Planus, ki ne ni upal govoriti s prijateljem, in mu je na ta način hotel pokazati, da se kesa. „Ali se ne bojite P... človeška moč ima «voje meje... ako bodete stali nasproti možu, ki vam je storil teliko zlega..." Risler jo je prijel za roke ter jej pogledal v oči z globokim občudovanjem. „Blago bitje 1 Vi govorite le o zlu, ki je zadelo mene... ali ne veste, da ga ravno tako zel6 črtim zaradi izdaje, ki jo je zakrivil nad vami? A ta hip ni govora zame o vaera tem. Jaz sera le trgovec, ki se ima s svojim drugom pomeniti o blaginji hiše. Pošljite ga torej sem brez sleherne skrbi, a če ne zaupate moji naglosti, potem poslušajte najin razgovor. Ako bodem imel pred očmi hčer svojega starega gospoda, se bodem gotovo spominjal svoje beaede in dolžnosti svoje". .Verujem vam, dragi prijatelj", je rekla Klara in šla gori po moža. (Pride še.) Črtice iz zbornice poslancev. (Dalje.) , Socijalno-demokrutična zveza'. V? le d novega volilnega mla bilo je izvoljenih 15 poslancev .socijalnih demokratov*. Bili so izvoljeni po večih mestih po vsej monarhiji, največ od delavcev. V prejšnji zbornici poslancev je bil jeden sam tak poslanec. V nnvi parlament pa ni došel ni nu, ni drngl vodja socijalnih demokratov ▼ tej polovici monarhije. Socijalni densokratje bi hoteli baje urediti človeško družbo strogo na temelju vlade ljudstva. Oni tako rekoč ne pripo-znavajo nobene oblasti, i i duhovske, ni posvetne. Z mnogih strani jih označajo s tem, da trde o njih, da hočejo porušiti oltarje in prestol. Socijalni demokratje so proti vsaki veri in proti vsaki vladi. Narodnost jim je nepoznana stvar. Jezik jim je raalenkost. Vsakdo naj rabi jezik, kakoršnega hoče. Oni so v zvezi z socijal-nimi demokrati vsega sveta in vseh narodnosti. Tndi v parlamentu na Dunaju je socijalistov Nemcev, Poljakov, Čehov, Malorusov. Neodvisni — niso 1! Oai delajo po neki visi zapovedi. Trde, da se potegujejo za niže ljudstvo, v zvezi pa so z največimi kapitalisti, ki 9e brigajo za niže ljudstvo le toliko, v kolikor jim pomaga isto, da bogate. Na Dunaju n. pr. se bore ukupno z nemškimi krivimi liberalci zoper krščanske socijaliste. Te poslednje smatrajo za svojo najveće nasprotnike, ker delajo istotako za preustrojenje človeške družbe, toda na temelju krščanstva in ob pripoznavanju oblasti. ,. Strančice ali klubiei. | Polng doaeda) omenjenih strank, klubov, zvez, je še drugih maloštevilnih. Takov je .Romunski klub', ki šteje pet poslancev romunske narodnosti iz Bukovine. Navadno so v vladni stranki, a prištevajo se avto-nomistom ; spadajo tudi med one, ki bi hoteli jednake pravice za vse. Nadalje je šost poslancev .Poljsko-kršfiansko ljudske stranke' in trije .Poljske ljudske stranke". Prvi so somišljeniki duhovnika S t o j a 1 o v s k e g a, ki je v resnici zavzet za ljudstvo, ki pa je malo predaleč zašel ozirom na cerkveno oblast. V parlamentu je tudi skupina S c h o n e r e r-j e v a, ki šteje žnjiua vred B poslaucev. SchOnerer je bil nedavno temu zaprt radi veleizdajskih činov svojih. Ko so prenehale posledice kazni, bil je izvoljen '/opet in žnjiiu Se štirje somišljeniki njegovi. Le-ti ne pozusjo mej nemstva; videli bi raje danes nego jutri, da pridejo pod nemškega cesarja. V javnih sejah kličejo : „Hock Germania irredenta !• „Živela nerešena Nemčija! „Kričači so to prvega reda. Psujejo brezobrazno ministri; in vsakega nasprotnika svojega. V zbornici poslaucev razdajajo tako, da se dostikrat ne more naprej. V ravnokar zaključenem zasedauju so imeli prvo besedo in bili ho kakor vrhni vodje vseh onih, ki so delali nemire in izgrede, posebno nemških naprednjaka / in nemške ijudske stranke. KoneČno je še 17 poslaucov, ki ne pripadajo k nobenemu klubu ali zvezi, in katere imenujejo navadno „divjake*. Med istimi sta tudi 2 Srba iz Dalmacije, ki nista hotela vstopiti v „Slovansko krščansko narodno zvezo", baje zato ne, ker so tej zvezi načela preveč verska ; v resnici pa tudi ona dva vso svojo politiko vežeta z vero. (Pride 8e.) Slavnost „Ljubljane" v Ljubljani. (Izy. poročilo.) (Dalje.) Po tem divnem prizoru, ko je zastava „Ljubljane" prvikrat pouosno zavihrala med svojimi sestricami, razvrstil se je zopet dolgi, nespregledni sprevod. Korakali smo pred mestno, hišo, da smo bili tam zopet priča prelepemu prizoru, ki nam je mauifestoval na najsijajueji način, da smo prišli v kulturno središče Slovencev: tu smo se poklonili narodnemu občinskemu zastopu ljubljanskemu. Glavni trg je plapolal v zastavah, pred mestno hišo pa so nas pričakovali mestni župan Ivan Hribar v sredi občinskih odbornikov, gospa kumica z družicami. Vse zastave so se zbrale v polukrogu, a pod zastavami mnogo odličnjakov, ljubljanskih in vnanjih, društva to bila lepo razvrščena po trgu. Bil je to slikovit, impozanten prizor: zbrana je bila tu vsa Slovenija, da počasti svojo metropolo. Gosp. Trstenjak je v lepih in zbranih besedah pozdravil župana. V svojem odgovoru pa se je gosp. Župan Hribar zopet pokazal starega — Hribarja, kakor ga poznamo od nekdaj: moža širokim obzorjem in vseslovenskim srcem, stoječega visoko gori na stališču vzajemnosti avstrijskega slovanstva. Govoril je roJoljubnim zanosom, zatrdil nam je, da Ljubljana je slovensko mesto in zatrdil nam je, da tndi ostane to, kar je. Najlepše je simbMizoval vzajemnost avstrijskega slovanstva s tem, da je govoril slovenski, hrvatski in češki. Uprav zato je bil utis Hnbaijevega govora ntugočen, nepozaben, toliko na nas, kolikor na hrvatske in češke goste. V tem hipu smo občutili vsi in radosti so nam vsklikala srca : kar nas je zbranih tu, bratje smo vsi — vsi jedna družina, velika slovanska družina. Po tej manifestaciji slovenskega župana slovenske Ljubljane zaorilo je med ogromno množico po vsem trgu, a z „gradu* doli je mogočno gromelo iz topov. Gosp. Hribar je dosegel v polni meri, kar nora biti glavni smoter govorniku ob teh prilikah: razvnel je srca t Z dogodki pred mestno hišo dosegla je po našem menenju slavnost svoj vrhu-nec: sinovi in hčere Slovenije, došli od vseh strani domovine in žnjimi zastopniki dveh bratskih plemen iz velike družine avstrijskega slovanstva so se poklonili metropoli našega naroda, a ona nas je vsprejela in pozdravila isto srčnostjo, iatim materinskim veseljem, kakoršnjim ljubeča mati pritiska na svoja prsa ljubljene otroke svoje. In v istem hipu nam je le jedna želja prešinjala dušo : da bodi vsikdar tako, kakor nam je zatrdil gosp. župan Hribar, da seLjubljana vsikdar zavedaj svojih dolžnostij, katere jej nalaga Častno mesto, ki je zavzema med občinami slovenskimi — mesto prvakinje ! Za županom je pozdravila zastavo .Ljubljane* še gospa kumica in jej pripela trak narodnih dam ljubljanskih. Nje družice pa so okitile druge zastave z vene:. I o tej priliki so pokazali hrvatski gostje, kako iskreuo je njih sočutstvovanje z nami, kako globoko jim plapola v duši čut jedinstva z narodom slovenskim. Uprav obsuvali so s cvetjem ono gospico, ki je okitila vencem zastavo zagrebškega „Kola*. Na to je društvo „Ljubljana" zapelo krasno uovo skladbo Gerbičevo: „Naša zastava". Sprevod jel se je pomikati dalje. Ko smo se pomikali proti spomeniku Vodnikovem, proslavljala so društva za društvom blaženi spomin na pesnika „Ilirije": vsklikali smo .živio", zastave so se klaniaie, a društvo „Ljubljana" je položilo na spomenik lovorov venec s trobojnimi trakovi. Krenili sno čez mesarski most, po sv. Petra cesti, mimo frančiškanske cerkve, po Slonovih ulicah do „Narodnega doma". Sosebno ta del mesta je ka* zal svoje staro naredno mišljenje: tu so bile zastave najgosteje in gospice so usuvale cvetje z oken. Društva so se razvrstila tu, a zastave vseh društev zbrala so se v kolo pred vhodom v „Narodni dom", Tu je gosp. Trstenjak povdarjal navdušenimi besedami, kako se je v Slovanih od nekdaj čislalo — pobratimstvo. Pobratimstvo ;je jamstvo moči. Tako treba, da tudi danes obnovimo tesno pobratimstvo. V to ime naj se nova zastava „Ljubljane" posest r i z vsemi zastavami. Tem besedam je sledil ganljiv prizor: zastave so se objemale in posestrile med navdušenim vsklikaujem na tisoče ljudij. Ob 1. uri se je zbralo nad 500 oseb na — banket v „Narodnem domu". (Pride še.) Politi&ke vesti. V TRSTU, da« 5. julija 1897. Hrvatski sabor se skliče najbrže dne 29. t. m. Veuda dostavljajo listi, ki prinašajo to poročilo, da bode zasedanje trajalo le malo Časa. V tem zasedanji da se hoče simo konštituirati deželni zbor, voliti delegacijo v državni zbor in posvetovati o posamiznih zakonskih predlogih. Členi deželnega zbora koaliraue opozicije sešli so se že 30. miuolega meseca na konstituiranje stranke. Voljeni so bili: predsednikoma dr. Bre-stiyeuski in baron Juraj Rukavina, tajnikom dr. Potočnjak, blagajnikom dr. Amruš. V stalni odbor so bili voljeni; dr. Derenein, dr. Ružič, dr. Amriiš' dr. Potočnjak in dr. Vrb a nič. V daljši razpravi se je določilo potem, da se še nadalje ohrani o vo-litvah dos* žena koalicija obeh opozicijskih strank. Sestanek med Viljelmom in Umbertom. Iz Italije je došla vest, da se nemški cesar Vi-Ijelm m italijanski kralj Umberto snideta v Benetkah proti koncu septembra. Temu sestanka pripisujejo veliko važnost, ker bode sledil obiska cesarja Viljelma v Petrogradu. Italija je sedaj res v čudnem položenju. Med Avstro-Ogersko in Rusijo so nastopili najbolji odnošaji, a tudi v Nemčiji so se ravnokar izvršile spremembe, ki zuačijo povračanje k staremu Bismarckovemu kurzu; s tem se je znatno premaknila podlaga dosedanji kombinaciji, vsled katere je dobivala Italija svoj ugled. Trdilo se je in trdi se še gandanes, da trozvezi ni drug namen, nego ohranitev evropskega miru. No, svet je sodil drugače; sodil je in sodi še dandanes, da je trozvezi namen, držati Rusijo na uzdi. Ta namen pa nima več pravega zmisla sedaj, ko sti Rusija in Avstro-Ogerska menda došli do sporaznmljenja vsaj glede dogodkov na balkanskem poluotoku — in ko tudi Nemčija hoče istotako zopet iskati prijateljstva Rusije. Ugled Italije v trozvezi je bil le posledica na-sprotstev med označenimi tremi velikimi državami; kakor hitro bi nehala ta nasprotstva, postalo bi zavezništvo Italije le breme za drugi dve državi. Taka razmišljavanja morajo vznemirjati sedaj italijanske državnike. Od todi menda vsi poskusi, da bi se Italijani zopet približali Francozom. Ali v tem slučaju se nam odpira zopet novo obzorje: kakor hitro bi bila Italija bliže Franciji, bila bi bliže tndi Ru >iji. Za drugačno ceno Italija ne dobi prijateljstva Francije. Ako bi se pa zgodilo, da se na jedni strani Italija približa Rusiji, na drugi pa se izjalove prizadevanja Nemčije po prijateljstvu z Rusijo, kakovo bode potem razmerje med Nemčijo in Italijo ? Ali naj se potem Italija povrne k stari nemški ljubezni, ali naj ostane zvesta novi francozko-ruski ? Tako se snujejo same ob sebi najrazličneje kombinacije. Prav ima torej poročilo,1 ki pravi, da sestanek v Benetkah bode važen zato, ker se bode vršil po obisku Viljelma v Pe-trogradu. Po vspehu, ki ga doseže Viljelm na ruskem dvora, se bode ravnala tudi temperatura na sestanka v Benetkah: ali se pride Viljelm postavljat od bivšega italijanskega saveznika, ali pa pride sklepat nova zavezništva!! Predsednik Fanre. Poročilom iz Pariza dojde predsednik Faure 23. avgusta v Petrov dvor, kjer ostane do 26. avgusta. Iz Pariza odpotuje Faure dne 18. avgusta in se odpelje po morju V Kronstadt. Dne 31. avgusta se vrne zopet nazaj v Pariz. Grška in Turčija. Iz Pariza javljajo, da v Carigradu prevladuje menenje, da Turčija izprazni Tesalijo še le potem, ko Grška stori svojo dolžnost glede vojne odškodnine. Različne vesti. Občni zbor političnega društva „Edinost" se bode vršil dne 18. in ne dne II. juiija, kakor je bilo določeno prvotno. Tako se je odredilo po želji gg. državnih poslancev. God sv. Cirila in Metoda praznoval seje primerno slovesno v Trstu in po okolici. Na vrtu družbinega zavoda pri sv. Jakobu je bila v nedeljo, na predvečer praznika, prelepa šolska slavnost petjem, dramatično igro, godbo ter slavnostnim govorom. Vrt je bil lepo odičen zastavami. Na vrtu se je zbralo nad 800 ljudi. — O tej slavnosti nam je obl jubljen daljši dopis. Sijajno se je sponesl to pot naš R o j a n. Bil je razsvetljen gori do pod Opčin. Pa tudi na Belvederju in na Greti je bilo nekoliko razsvetljave. Posebno se je odlikoval otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda. Po vsej vasi je bilo neobično gibanje in tu pa tam so ljudje nosili po ulicah male balončke. Sploh se je videlo, daje ideja proslavljanja spomina naših svetih bratov prešinila vse naše ljudstvo župnije rojanske in je bila slo* vesnodt vi liko impozantneja, nego se j a pričakovalo. Ako možno še šijajueje se je vršila slovesnost pri sv. Ivanu. To vam je bilo vse v Inčih od Vrdele gori preko sv. Ivana pa proti Lonjeri. Sploh treba pred sv. Ivanci sneti klobuk. Od zadnje volilne borbe sem vrsti so tam manifestacija za manifestacijo v zmislu žive narodne zavesti. Naj-ijaj leja p\ j« bih ona od >»iaole nedelje. Ne-številno luči je pričalo, da na l tem dobrim, poštenim in anačijiiin ljudstvom plava dnh krščanskega mišljenja in narodne značajnosti, duh — sv. Cirila in Metoda. Včeraj zjutraj je bila av. maša v cc-rkvi pri sv. Jakobu. Po maši so bili otroci obdarovani v šolskih prostorih sladčicami in malinovceta. Prosimo naše prijatelje po okolici, da nam podrobneje, sporoče, kako se je vršila ta pon>ewbna slavnost. Ravnokar se nam poroča, da so bile vse Barkovlje jako sijajno razsvitljene. Moško in ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu, vsaki po 1 gl. 50 nč., je podaril gosp. gostilničar Treven mesto razsvetljave. Josip Katalan 1 krono moški podružnici vsled srečnega sestanka. Tržaški državni gimnazij je obiskovalo v tem šolskem letu 399 javnih učencev in 4 privatisti. Od teh je bilo 131 Nemcev, 131 Italijanov, 113 Slovencev, 14 Srbo hrvatov, 8 Grkov, 2 Francoza in dva Angleža. Iz teh številk je razvidno, da so Slovenci in Hrvati sestavljali blizo tretjino vseh učencev, ne glede na vse „Nemce" in „Italijane", ki so prav poštenega slovanskega pokoljenja. Staro-novi „Mattino" je hitro porabil to priliko, da nam je dal raznmeti, kaka pota hoče hoditi v bodoče. Glede »lavofobstva hoče teči še za par streljajev pred „Piccolom". Iz poročila o državnem gimnaziju vidimo, da novi urednik „Mat-tinov" hoče kar zatajevati ekzistenco Slovanov. Tam pravi namreč, da je bile na drž. gimnaziju 131 Italijanov in ravno toliko Nemcev in za to besedo je napravil piko v svojih podatkih o narodnosti učencev. Torej novo uredništvo „Matti-novo" koče jednostavno prezirati nas Slovane tudi na šolskem polju. No, dobro je to, da vzlic vsemu preziranju se nam vendar vzgaja na drž. gimnaziju v Trstu 127 mladeničev, ki bodo danes ali jutri delovali v javnem življenju bodi to ljubo ali ne „Mattiuu" in njegovim zaplečnikom. Novi urednik „Mattina* noče poznati Slovanov v Avstriji. To je povedal že v svojem programu. Mož hoče torej držati besedo. Nikar pa naj si ne domišlja, da nam morda imponuje svojim preziranjem. Takim stvarem smo ž« vajeni. Mi se ne bojimo ničesar več, ker slabše ne more priti. Našega položenja ne more poslabšati noben de Varda, noben iz Italije došli žurnalist. Mi smo Že izpraznili kupo grenkobe do dna. In da ne obupujemo na svoji bodočnosti, na tem moramo zahvaliti le svojo vero v zmagovalno moč večne pravico. Mi bi prav lahko prezrli to preziranje iz Italije doslega, od takozvanih .konservativcev" najetega novinarja, ako ne bi bilo tako neizmerno žalostno, da se še ponašajo se svojim patrijotizmom ljudje, ki zagovarjajo tako neavstrijsko polit ko It Slovenski gimnazij v Celju. Celjska „Domovina" prinaša dolg, osrčevalen članek o tej zadevi. Te dni se imajo vršiti vsprejemne skušnje na gimnazijah in gotovo se npiše nekaj novincev na „slovenski gimnazij", ki je pravi trn v peti celjskim tevtonskim kričačem. O tem slovenskem gimnaziju pa „Domovina14 ne piše nič kaj laskavo in graja kričeče uedo-statke. Ta „zavod" se nahaja sedaj raztresen, tu nekaj, tam nekaj. Jeden razred je v hiši, kjer je polno drugih strank — torej silno prikladen pouku! — drug razred je daleč ločen od tega, na drugem koncu mesta. Uprava pa je taka, da bi se je morala sramovati vsaka vaška učilnica. Tako se postopa slovanskimi narodi. Namen je očividno ta, da se diskredituje isti. Mnogi slovenski sta-riši premišljajo vsled tega, ali bi dali svojega o-troka v ta zavod ali ne. V tem dvomu in v tej neodločnosti jih seveda krepko podpirajo germano-filski agentje iz Celja, ki bezljajo okrog slovenskih starišev in jim nasipajo ušesa z raznimi zlobnimi izmišljotinami v škodo slovenskemu zavodu, tako n. pr.: da se otroci na tem zavodu ne naueš zadosti, da jim je obisk neprikladen, ker nima zavod svojega poslopja itd. Gotovo je starišem, ki menijo, da mora gimnazij imeti takoj svojo hišo, krasno palačo, neprijetno misliti na to, da bi se njihov otrok potikal po kakih kotih, mesto da o-biskuje redno šolsko poslopje. Toda kdor ima pravo slovensko srce, se ne bode spodtikal na teh okol-nostih, dobro ve d 6, da si moramo Slovenci z naj-večejimi težavami priboriti mrvico svojega in da ■ nas ni grajati zaradi tega, ako ne moremo vsega najedenknt. Slovenski stariši okrng Celja pa tudi smejo biti nv^rjeni, da bodo oni. ki so s krvavim naporom pridobili naši narodnosti ta slovenski zavod, prav gotovo vestno skrbeli za polni pouk na tem zavodu. „Domovina" opominja siovenske stariše, naj se ne dado zavesti od prusofilskih in-trigantov in naj pošljejo vsi svoje otroke na u-trakvistični gimnazij. Kajti, ako bi se dali premo titi in bi ne do.-Mo dovolj otrok na gimnazij, moral bi se isti zop*t zaključiti, kar seveda name-rujejo doseči prusofili. Upati je, da stariši ne puste na cedilu svojih prvoboriteljev, ki se neprestano bore za srečo in samostojnost naroda. Polenta, polenta in ne politika gospodje! Tako sem vskliknil jaz in tako je moral vsklikniti vsaki čuteči Človek z menoj, ko je čital „Piccolo" iz dne 2. t. m., kjer je stalo nekaj strašnega pod naslovom „samomor". Omenjeni „Piccolo" pripoveduje flegmatično naslednjo vest.: Včeraj dne 1. t. m. vtopil se je v morju Borsatti Antonio in to zaradi prevelike revščine, zaradi — glada! 11 Dva meseca je revež taval po Trstu iskaje kruha in ker tega le ni bilo, sklenil je revež, da v morju potopi sebe in svoje muke!!! Pomislite, da samomorilec je bil Pirančan, Italijan dušo in telom ; a namesto da bi mu bili tukajšnji Lahi preskrbeli kruha, njemu domačinu — preskrbeli so ga raje romagnjolom, od katerih so šestorico obdržali tu z nadejo, da jim pomorejo rešiti, — nerešene zemlje. Denimo da bi bil pokojnik Slovan in da bi umrl v Trstu, — za gladom; to bi ne bilo še nič tako čudnega, ozirom na preganjanja slovanskega Življa od strani fanatičnih iredentovcev, a da sami za svoje ljudi skrbijo tako, to pa je že — škandal. Toraj le polento. Ker sem že omenil mimogrede laških fanatikov, ne morem si kaj, da ne bi navedel sledeči slučaj: Pek, ki ima pekarno nasproti kavarne „Commercio", je zamenjal slovenske,, delavce z — Romagnoli! In to hitro, ko je „Indipendente" priporočal taki nezaslišani fanatizem! Slovenci! Svoji k svojim! Nebodigatreba. V katero svrho so nam capoville? Iz Gro-i pade nam pišejo: Da bi čitatelji „Edinosti" morda ; ne pozabili zopet, čemu je tržaški magistrat po-: slal v tižaško okolico občinske predstojnike, jih j moram spomniti z malo črtico iz naše vasi. Početkom tega leta so pričeli naši fantje u-čiti se ubranemu slovenskemu petju, kar ni menda čisto nič pregrešnega, ker vsak sme prepevati svoje narodne pesmi v svoiem materinem jeziku in čem lepše jih poje, tem rajši ga alušajo drugi. To slovensko petje pa našemu capovilli, — mimogrede rečeno, je ta mož zrastel na zemlji gro* pajski in ne v laški romagni, — ni bilo po volji in nekega dne je oblastito rekel Antonu Križman-čiču : „ako bodeš zahajal v to slovensko društvo, bodeš moral zopet v vojake." Toda vzlic tej grožnji se Križmančič ni mogel odreči želji svojega slovenskega srca in je še nadalje zahajal v društvo. Tu imate torej naSega Miho, kakor je dolg in širok, v kolikor se ga vidi in v kolikor se ga ne vidi! On, po povelju tržaških Italijanov, sam nezvest svojemu narodu, hoče in ukazuje, da bi bili drugi izdajalci, odpadniki — Judeži, sicer morajo trpeti kazen. Tako natezalnO orodje „tržaške velesile" so ti capoville in mi jim niti ne moremo reči: sram vas bodi 1 ker jih n i sram. Ali Ijndstvo naj ostane zvesto svojemu rodu, kajti človek, ki je za kako korist prodal svojo vest, je slabši nego žival na sejmu, ki nima lastne volje. In takih ljudi je še precej v tržaški okolici, ki z svojo izdajsko sapo kužijo naš zrak. No, za tiste ljudi, ki hočejo pripraviti naše Primorje za Italijo, je vsaka sodrga dobra, samo, da jim polni število glasov. Bog, ve, kakih ukazov dobe še naši paie, da bi nam zamašili usta za vselej. Mi pa bodimo oboroženi proti vsemu se svojo zvestobo do svojega lodu. Tako bodimo pripravljeni na vse, kar nam prinese prihodnjost. Iz Komna nam pišejo dne 2, julija : Za gospodom A. Lokarjem se je včeraj preselil od nas na Volosko gospod Josip B a t i č, tukajšnji c. kr, žandarski stražmojster. Mož je bil vrl človek in dober društvenik. Bil je malo let med nami, pa v tem kratkem času pridobil si je srca naših občanov. Rojen v Vipavski dolini, bil je poleg slovenščine vešč italijanskemu in nemškemu jeziku. To ga je a je tudi vspos obilo, da so ga poslali za za- časnega okrajnega stražmojstra na Volosko. Tnkašnji uradniki okrajnega sodišča in davčnega urada, združeni z muškim učiteljevom tukajšnje šole, priredili so mu v gostilni go^pe Bandelj > primerna odhodnico. Napil mu je g. Anton Leban, tukajšnji naduČ. v laskavih, besedah ki je povdarjal vrline po-poslavljajočega se gospoda. G. Batič se je zahvalil na uapitnico s primernimi besedami obžaluje, da mora zapustiti kraj, kjer se je počutil dobro in kjer je bil popolnoma zodovoljen. In zadonela je pesem njemu v odhodnico. G. stražmojstru Batiču pa želimo mnogo sreče ter zadovoljstva v njega n«vem bivališču ob „Riečkim zaljivn". — Mična dogodba. Od nekodi nam pišejo: Precej visok gospod iz Pirana izjavil se je nedavno nekje, da prodajajo piranske saliue od onega časa, ko ja Avstrija zgubila Lombardijo in Benečijo, za precej tisočakov manj soli vsako leto. -Poprej se je po-šiljalo mnogo soli v te dežele, a sedaj da Italija ne kupuje več soli. Na vprašanje, kam da vendar sedaj prodajajo so!, odgovoril je mož, da se prodaja največ soli na Hrvatsko. Torej so Hrvatje vendar le dobri, da „zvestim Avstrijancein" Piraue-zoin dajo toliko zaslužiti, da^l bi Hrvate radi drugače žive pojedli. Vprašamo pa piransko gospodo — saj ta gotovo spravlja deu*r v svoje žepe — ali se ne bojite, da bi se nalezli kakih hrvatskih „uši" z denarjem, ki vam prihaja iz Hrvaškega ? Na ta način bi torej vendar bilo bolje, da se Istrija priklopi Hrvatški, nego Italiji, ker drugače bi se te soli ne prodalo več! Kaj ue, cenjeni čitatelj, v Italijo si tako žele, ko jim po-popolnoma nič ne da zaslužiti, med tem pa tako sovražijo uboge Hrvate, ki vsako leto kupujejo toliko soli, in jim dajejo lepih dobičkov. Vidite, kako imajo obrnjene glave! Ljudstvo, in ti še kal veijaaeš takim ljudem ! Zakaj pa ne gredo v Italijo in tamkaj preskrbi, da bi se vendar še kaj soli prodalo tamkaj ? Najbrže zato ne, ker v lačni, izstradani Italiji sol rabijo le gospodje, a koloni nimajo denarja, da bi jo kupovali. Mi pod Avstrijo smo pa vendar tako bogati, da si moremo kupovati vsaj soli. Boycott. Zanimivo je vedeti izvor te bese de,' katero rabijo baš goriški Slovenci v tej dobi po večkrat. Tu beseda in nje pomen izvira od kapitana Boycotta, ki je umrl te dni v Suffdku na Angleškem. Postal je slaven, ko je opravljal posestva lord Ene-ja. Ker je bil zelo strog, ušli so mu vsi posli in tako rovali proti njemu, da mu noben pek niti kraha ni hotel prodati. Š<; perice so mu odpovedale svojo pomoč. Noben človek na njegovi zemlji se ni hotel niti dotakniti dela. Toda Boycott si je kmalo pomagal: dobil je v«č nega dovolj ljudi iz Ulstra. Od tod pomen besede „bojkot". Ujet anarhist. Bankir Morgenstern v Pragi je dobil pred nekaterimi dnevi pismo, v katerem se ga poživlja, da istega due ob 1. uri popoldan položi na določeni kraj v mestnem parku 200 gld., sicer bode umorjen. Podpis je bil od „kluba anarhistov v Pragi". Bankir je poslal pismu poli« oiji in ta je poslala v park stražarja, ki se je skril v grmovju. Ob 1. uri se je zares pritihotapilo neko človeče v park in se skrbno oziralo na vse strani ; ker ni bilo nikogar, je skočil brzo na označeni kraj, kjer bi po njegovem menenji moralo ležati zahtevanih 200 gld., ali joj nesreče, v tistem hipu ga je že zgrabil pripravljeni stražar in ga od vedel v zapor. Zasačeni „anarhist" je policiji dobro znani tat Oton Lederer, ki je bil že večkrat kaznovan. Siamski kralj biva sedaj kakor gost ruskega cara v Petrogradu. — V Varšavi je bil tuji vladar vsprejet najsijajneje po najviših ondi bivajočih ruskih dostojanstvenikih. V Petrogradu je bil sprejet z vsemi kraljevimi častmi. Voda Beaufort - Spontin iz vrelca v Neudorf-u pri Karlovih varili je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32% naravnega ogljenčevega kislica. Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald TRST. — Via Giotto - TRST. Siamski kralj v smrtni nevarnosti. Kakor poroča »Fremdenblatt" iz Bndiropešte, bi bil kralj Chalalongkorn sijameiki dne I. julija popoldan skoro pustil življenje na ulici v Budimpešti. Ko se je kralj istega dne peljal v poljedelski muzej, pridrl je njegovi ekvipaži nasproti navaden voz, čegar konj se je v istem hipu splašil, ko je zagledal kraljevo kočijo. Voznik svojega konja ni mogel ustaviti in kakor blisk šinil je splašeni konj v kraljevsko ekvipažo. Za las je manjkalo, da je 6je voza sunilo kralja v prsa ali v glavo. Posrečilo se je kraljevemu kočijažu v poslednjem hipu odvrniti nevarnost s tem, da je hitro obrnil v stran iu dirjat s kočijo v neko drngo ulico. Toda splašeni konj udri jo je za ekvipažo in da se ni razletel voz na vogalu neko hiše, prišel bi bil še jedenkrat ▼ opasno dotiko s kraljevim življenjem. Da-li so kralja opozorili na to usodno katastrofo njegovi auguri v Siamu ? Nadspolni sinček gori&ksga župani je bi te dni obsojen na tri (!!!) tedne zapora radi znanega dogodka, ko je metal razne predmete na Slovence, ki so prišli k vojaškemu naboru. Zatvoritev milansuega gledališča .Seala". Iz Milana se čuje vest, da je tamošnji občinski sv6t v prvič odbil letno podporo 300.000 lir za gledališče ,de la Scala'. Boje se, da bo treba zapreti gledališče. Odstop magistrata in sindika je gotov, — polom neizogiben. Bodočnost brezžičnega brzojava. O tej iznajdbi Msn-conijevi se je jelo mnogo govoriti v strokovnjaških krogih. In zares se da sanjati brez konca in kraja v dobi, ko brzojavnih žic, brzojavnih uradov itd. več ne bode, ko pa bode vsak posamični človek zamogel opravljati posel brzojava za-se in svojo potrebo, ali zabavo, ako si kupi zato prirejeno elektromagnetično ,uhou. Tedaj uporabi samo tisto „uho* iu s pomočjo istega se bode pogovarjal z najoddaljenimi osebami. Tako bode zamogel zvedeti, kje se nahaja njegov znanec, s katerim se že dolgo nista videla ; samo zaklical bode t uho: „Janko, kje si zdaj?- in čulo se bo nazaj: .peljem se na ladiji v Ameriko" ali „nahajam se v naročji svoje mlade žene, s katero sem se poročil pred tremi dnevi v Cincinatu* itd. Ako bi odgovor izostal, je znamenje, da prijatelj noče odgovoriti, kar se tudi lahko pripeti, ali pa da ne more, ker ga ni več med slišočimi. Zares krasno še ntegne enkrat postati na svetu. Čudna prikazen na morju. V Barceloni na Španjskem so videli dne 2. t. m. čudni fenomen na morju. Vse morje se j* dvigalo in zopet padalo v presledkih 10 minut, za jeden meter viso-Čine. Neka angleška vojna ladija je morala ostaviti pristanišče. Gospa Avršlija. Noveleta. Spisal Ivan Fajdiga. (Dalje) Pri tej priči prijel je čulni gost gospo za roko iu jo peljal v dolenji konec dvorane, kjer ao se na mah odprla vrata v ono tajnostno čumnato, pred katerimi je stal oni trhli omar. Čuden vzduh je udaril navzočim napu-ti, vzduh gojilo slame in slabega, pokvarjenega zraka. In kakor bi se moralo zdeti človeku pri polni obloženi mizi, ali v bohotnem uaročju divne mlade ljubice, ako bi mu h krati nasproti zarežala — mrtvaška lobanja, tak £ut obdal je na hip vse navzoče. In kakor bi trenil, razkadila se je družba s čutili silovite ogorčenosti in sram i. za njo pa je donel sarkastični smeh n^navainega gosta. Le-ta je sprovel godpo Guarirupulovo, ki se je za jeden trenntek zdela v vrtincu „M&lstrfim**, k jednomu krasnih naslonjačev, sam pak j« sedel njej nasproti v mehek istoi. „Oprostite mi, milostiva", je pričel, „da sem izvel to, v kar j^ silila narava trenotka in kav ie dovršeno živelo v Vaši duši sami. Ako pomislite, du so isti tjuijje, ki t1 o sprejeli danes Vašo gostoljubnost, ki so se dj*iies košatili v Vaših prostorih se svojo drzno prešiniosljo, Vam kazali duri, se obračali od Vas proč v največji Vaši stiski, samo zato, ker ste bila uesrečna, tedaj morate priznati, da je bilo t.o samo slabo označen način maščevanji), kakršnega si je zaslužila ta — družba. Kajti v tem, da so Vas pustili pogiojati lakote in mraza, ne sluteči, da morda tiči v Vaši usodi še nekaj, kar Vas v vsakem pogledu dviga visoko nad nje, a prihiteli traaoma, ko so se menili osvedočiti, da Vi, milijonarka, niste, kar nič identična s prosjačico od cerkve sv. Antona, leži ona nizkost, ki ozmača vse vesoljno človeštvo, in radi katerega ono zasluži vse zaničevanje in nesreče, kakoršnimi je nebo le zadeti mora. A ono ne more za to, ker je njegovo medsebojno vodstvo, navidezno stoječe nad masami družbe, istotako nezavedno svoje visoke naloge, kakor istemu podvržene čete. Je-Ii potemtakem možno smatrati človeštvo drugimi pojmi, kakor smatramo cvetje travnika, katero se pokosi in zmeče na jeden vez ? In vendar se šj nahaja nebroj takozvanih pesnikov in umetnikov, katerim se vredno zdi pre-bavljati vso to „plesnjivost" in jo stiskati v oblike „organično in harmonično urejenih" umotvorov ! Zares, to so ljuije, katerim je življenje slučaj, izvirajoči iz krvi iu dednega prenosa, nevedši, da so samo — vodne cvetice, plavajoče nad smrtno globino, v kateri tiči vir tužnege bitja. Ako bi znali ti ljudje, da se nahaja v tajno-stni vsebini stvaritve še vse nekaj druzega, kar je zmožno zares privesti človeštvo na oni višek popolnosti in sreče, za kateri je namenjeno po prirodi — o najbrže bi si vzgajali isto silo z vsemi pripomočki človeške izomike! Ali pa mi verujete Vi sama, milostiva gospa, da se nahaja v stvarstvu oekaj tacega? Povejte mi, ako verujete ? 1" „Verujem, — a ne umejem . . .* dahnila je isti bip gospa Guarirupulova, ki je še vodno menila, da se nahaja v sanjah, ali v tuji praznoti med zvezdam', sama z neznanim duhom tujega sveta, — .verujem, — a ne umejem 1* „In jaz Vam hočem pojasniti to, da bodete tudi umeli. „Spominjate se, da je Vai soprog necega dne hipoma izginil in da so ga prinesli Vam mrtvega domov..' _ (Pride še.) Najnovejše vesti. Rim 4. „Capitale* pravi, da posetita kralja in kraljico bodoči četrtek knez in kneginja Bul-garije. Knežja dvojica se nastani v Kvirinalu. Pariz 4. „Ageuce Havas* javljaCarigrada, da namerava Turčija posLaviu v Lariso grškega metropolita V Carigradu je splošno menenjo, da Turčija še le izprazni Tesalijo, kadar grška uravna vprašanie odškodnine. Zobobol olajšujejo zobno kapljice lekarja Piocolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katere bo bile odlikovaue z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Via. prejaane gospe prostolonualednice-uJovo nailvojvoduijc BT Atsfanije Bteklenioa velja 90 kr. Trgovinake briojAVke lam v )»ci. Stif.'jnpait.fi, Pionio* su jesen 8.43 3.44 Pšenica juni lb97 — •— do —.— Oves aa jtsen ——.—. — tU \-i jesen 6.81 6.83 Koruza i'- juli 18»?, 4.22' 4 23 t'V»ii bovtftk tt. julij« t M^r. vfterai danes r*rf4vni T t tu[»jrjt- . . . . 10210 102.10 n ' * srobru . . . 10215 102.20 Avrftrijsia renta r r.lalM . . . 123.20 123.- * ll'OllllIt . . . 101.- 101.05 . a67.— 370.25 L judon 10 L*1.. . 119.46 11950 . M.62 2o maiJ^ 11.72 11.72 . 16.^5 46.56 P»*f Ha CD jedina trgovina z jestvinami v vasi blizu I rUUd OD Trsta, na železniški progi Hrpcljc-Kozina. Natančneje ae izve v kavarni „Arrnonia" Zanier. ZELEZNIŠKI VOZNI RED. (Juina ielesnloa (Postaja južne želeinice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.26 „ brzovlak r Nabrežino, Benetke, Rim. 9,_ B oninibus v Nabrežino, Vidom, Benetke in Verono. ^55 " poštni vlak na Dunaj, zveza s PeŠto in Zagrebom 12.50 popol. omnibuB v Konniu. 4.40 „ oinnibuB v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.06 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko 805 „ briovlak v Kormin. 8.45 . mešani vlak v Nabrežino, Videm, Riu. 10.— n mešani vlak Jo Miirzzuschluga. Lokalna vlaka ob praznikih. 2-— * t Gorico, Kormin, Červinjan. 4.25 „ v Nabrežino. Tedenski vlak: (sreda) ekspres v Ostende. 7.50 popol, predp DOHOD: mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. „ brzovlak iz Kormina, „ brzovlak z Dunaja. „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. „ brzovlak ii Rima, Benetk. „ omnibns iz Rima, Benetk, Nabrežino. popol. poštni vlak z Dunaja. „ oninibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrcžine;-„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Lokalna vlaka ob praznikih, popol. z Nabrežine. „ iz Kermina,Gorice, Červinjan. Tedenski vlak. 9.— predp. (sreda) ekspreB iz Ostende. 6.65 7.30 8.35 9.25 10.2R 10.37 11.50 5.40 7.45 8..10 8.5« 10.50 11.25 do for. Tvine oene (Cene ae razumejo na debelo In s carino vred.) Domači pridelki. OeBa od for. Fižol: Koks . ..........100 K. 13,— — Mandoloni......... . „ ——.__ svetlorudeSi........ „ 6.75 7.. temnorudeči........ „ —.— — kanarček......... „ 7.— —.— bohinjski ...••.... „ 8.— —•— beli veliki......... , —.— —.— , mali......... „ 7.75 zeleni, dolgi........ „--- n okrogli........ n 7.— mešani hrvatski...... , „ štajerski...... Maslo lino štajersko ....... Ječmen št. 10.......... 5.25 6.75 65. -8.75 9.75 11.50 8.-7^50 70"— Zoljd kranjsko........ Repa * ........ Krompir, ...... Proso kranjsko......• . Leča, kranjska......• . Bpeh ogerski........ Mast ......... Kava Moocn......... Cevlon Plant. fina .... , Perl....... Portoricco ....... Java Malang...... Guatemala....... 8an Domingo...... Malabar Plant...... „ native...... Laguajra Plant ..... „ native..... Bantos fini ....... „ srednje fini .... srednji...... , ordinar ...... Kio oprani....... n najfiniji....... „ srednji....... "l^dltor Conti'ifugal I. Trste . . Concasn^....... v glavah...... . razkosani ...... Eli italijanski fini...... „ srednji..... Jnpan fini ....... n srednji...... Raugoon oxtra ....... I........ II. . . . • . . . r^trolat ruski v sodih ..... v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko najfineji .... „ srodnjefino . . • bombažno, arnerik. . . . dalmatinsko....... Limoni Meainski ...... Pomaranče „ ...... Mandeljni Dalmatinski^ Bari . . { 9.- 56!-49.-150.-170.-180,-154,— 130.-127.— 134 — 9.15 68.— 50.-152.-171.-182.-166,— 132.— 128.— 136-— zaboj 100 K. Pinjoli Rožiči Dalmatinski novi . • , Pulješki...... v. okve Pulješke .... „ Grške t vencih, Saltanina ...... Vamperll ...... Oibcbe ....... Modra galioa . . . . • . . Folenovko srednje velikosti „ velike . , . . male . . . . . velikih sodih . . 7..... Slanlki v H t Žveplo i 108,- 109— 103.- 105- — 95.— 96.— 88.— 89.— 106!— 108- 97.- 98.— 33.F0 34.— 35.50 36,— 36.— 36.50 36.25 36.50 24.50 26 — 24.~ —.— 17— —.— 16.50 —.— 13.50 13.75 12.50 12.7» 10.25 10.0» 15.00 A —. - 0.— 08,— 63*— 56.- 57.— 28.- 29.— 31.— 32.— 3,- 5.— 4.- 6.- 58.— 60.— 65. 66.— 87.— 89.— 7^75 8.'— 3L— 32.- 24.— _ •— -16.— 47.— 5.90 —— Rojančani pozor! Te dni je prevzel naš roj k Ivan Bnf on pekarno in prodajalnico jestvin Arcon, nahajajočo se v Rojanu št. I (pri cerkvi). On je uredil ptkarno popolnoma, da edgo vai ja na vse strani. Priporoča >e, da se ga pogo^toma podpira po geslu k svojim*. Ima na prodaj vsakovrstne ii?oKe in hladščlc po primernHi c» nah in sprejema domači kruh v peko Postrežba jo to fina in pošten«. Nadejajo so obilnega obiska se v naprej prav toplo zahvaljuje Ivan Bufoti. Lastnik keusorcij lista ,Edinostr.. Izdavatelj in odgovorni urednikFrau Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.