izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avstro-ogrsko kraje mesečno 2 1C, za Nemčijo 2 25 K, za Ameriko 2 75 K.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Posamezna številka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru.
41. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 7. maja 1907.
Leto X.
NASLOVA; Za dopise, rokopise za list: Uredništvo (Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: CJpravništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice Stev. 8/1.
DELAVCU
Hribar je kandidat kapitalistov.
Hribar ]e kandidat stranke, ki delavstvu ni privoščila volilne pravice in mu je tudi sedaj ne privošči.
Hribar je kandidat zemljiških špekulantov in stanovanjskih oderuhov, ki pode delavstvo ven iz mesta.
Kregar je kandidat veleposestniških klerikalcev.
Kregar je kandidat stranke, ki delavcu ne privošči mesa in kruha.
Kregar je kandidat stranke, ki hoče delavstvo zadržati v napredku.
Noben zaveden delavec ne bo volil ne liberalnega ne klerikalnega delavca 1 Nihče ne bo pljuval v lastno skledo I
Kandidat delavcev je: ETBIN KRISTAN! Volite vsi ETBIN A KRISTANA!
Ljubljanske kandidature.
Zastrupovanje vodnakov in studencev v medsebojnih vojnah narodov je po dogovorih prepovedano; v strankarskih bojih pa niti to sredstvo ni preodurno, da bi se ga ne smelo uporabljati. In buržoazijske stranke ga vporabljajo v volilnem boju, kar se da. Z zavihanimi rokavi se obmetavata načelnika liberalne in klerikalne stranke s svojo služinčadjo, z gnojem, da ju oblivata pot in gnojnica. Čednih namigavanj in ostrih groženj kar
dežuje. Z brezprimerno perfidnostjo in izzivajočim cinizmom mešajo in slikajo po tujem življenju. S predrzno smelostjo odgrinjajo odeje in grabijo pod njo —
Gnusen prizor — karikatura političnega življenja, v kateri so posamezne poteze spačene do ostudnosti!
In vrhu vsega se porajajo na obeh meščanskih straneh tožbe o bojevanju nasprotnika. Kakor da bi imel oni, ki hoče z osebnim poštenjem vjeli in pritihotapiti svoji stranki glasove, kaj več političnega poštenja? — Vprašanje, če je kdo osebno pošten, je v prvi vrsti stvar vesti in stvar državnega pravdnikn. Politično vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsak volilec, pa slove; Alije kandidat X. Y. po svoji politični preteklosti, po svojem strankarskem pri-padništvu in po svojem programu usposobljen, z največjo energijo zastopati moje koristi?
Ce na te strani prerešetamo liberalno in klerikalno kandidaturo, izprevidimo, da sta obe nesmiselni in da obe računati na politično nezavednost in nezrelost ljubljanskega volilstva.
Kako se predrzne liberalna stranka s svojim kandidatom stopiti pred pol-četrti tisoč ljubljanskega delavstva, ko s« je pošteno trudila in na vso moč prizadejala, da ostane delavec brezpravni h elot? Delavec, ki ima le iskro zavednosti v sebi, bo zgotovil na volilnem listku liberalcem pobotnico za njihov brezuspešen trud. Liberalcem se je njih sramotna nakana, pustiti delavstvo brez slehernega zastopstva, izjalovila; izjalovil pa se ne bo — to lahko trdimo — trdni sklep delavstva, vreči to hinavsko stranko brez usmiljenja ob tla. — Precejšnje mere predrznosti je treba, da ponuja liberalna stranka armadi zasebnih uslužbencev kandidata, ki se je javno in očitno ogreval za interese podjetnikov na prav gotovo škodo delojemalcev. — Geslo vsega ljubljanskega prebivalstva za prihodnje volitve mora biti: Nobenega glasu kandidatu stranke, ki je s svojo nesrečno stanovanjsko in živiljsko politiko izročila
delavstvo, obrtništvo in uradništvo* skratka vse ljubljansko prebivalstvo zemljiškim in živiljskim špekulantom na milost in nemilostinpovzročilotako draginjo,daseljubljanskimstanovalcem lomi hrbet.
In kolika smelost klerikalne stranke, da postavlja v Ljubljani svojega kandidata. Stranka, ki spravlja človeštvo v neznosni jarem duhovščine, iz katerega sc je komaj malo izvilo, ki hoče v to svrho državo in šolo in ju napraviti za cerkveni dekli, stranka, ki zvišuje državne davke, da daruje bogati cerkvi visoka darila? Klerikalna stranka, ki je s svojo veleposestniško carinsko politiko zdražila konsu-mentu meso in moko do neznosnosti, se podstopi reflektirati na glasove ljubljanskega volilstva. Klerikalna stranka je prav tako malo sposobna zastopati koristi ogromne večine ljubljanskega prebivalstva, kakor liberalna stranka.
V blagodejnem nasprotju s tema dvema strankama, ozironta klikama, je jugoslovanska socialna demokracija. Socialno - demokratična stranka temelji na podlagi vzajemne samopomoči; ona ni druzega kot politična organizacija gospodarsko odvisnega ljudstva. V socialno-demokratični stranki prihaja do popolnega izraza in do absolutne veljave ljudska volja in ljudska moč. Ker je ogromna večina ljubljanskega prebivalstva gospodarsko odvisna, zato je socialno-demokratična stranka stranka ogromne večine ljubljanskega prebivalstva. Mnogo jih je, ki so to že spoznali in ki se zbirajo okrog našega prapora — mnogim še niso padle mrene z očesa, spoznali še niso velike resnice.
Dogodki poslednjih dni, predvsem veličastna in imponujoča dostojnost socialno - demokratične stranke, ki je izraz žive moči in nepremagljivega zaupanja v se, morajo poučiti vsakogar, ki je gledal iu ni videl, poslušal in ne slišal. 14. maja vsi, ki se jim je odprlo spoznanje, na volišče za našega kandidata Etbina Kristana, pisatelja v Ljubljani in zmaga nam je zagotovljena!
PODLISTEK.
Berta Krupp.
Povodom njene poroke v minulem letu — sedaj je gospa Berta von Bohlen in Hollbach — poročali so časniki mej drugim tudi o njeni doti in njenem premoženju. Njen oče Alfred Krupp, •prijatelj* nemškega cesarja Viljema II., je bil lastnik največjega podjetja za dobavo in izdelovanje jekla, L j. kanonov, oklopov za bojne ladje, strojnih osi in valarjev najtežje vrste.
V teh tovarnah in podjetjih v Essenu, Hamburgu, na Španskem in dr., dela do 50.000 ljudi. Že Alfret Krupp, ki je umrl pred približno štirimi leti, se zadnja leta ni brigal za svojo velikansko industrijo, temveč je užival razna razkošja v Italiji, najrajši na otoku Kapri; — njegova podjetja so se vršila redno in uspešno dalje. Prav tako po očetovi smrti, ko je hči Berta potovala z materjo in z mlajšo
sestro po Evropi, da si ogleda svet in dozori za možitev ter prevzame kot glavni dedič po očetu tovarne in drugo. Ob tej priložnosti ji je »naložila* davčna gosposka davka od 25 do 28 miljo-nov mark letnih dohodkov (30*12 do 31’02 miljo-nov kron). Natančne svote davka ni nihče poročal, le na kratko so omenjali listi, da znaša «nekaj mi-ljonov*.
Nastane vprašanje, iz česa plačuje ta gospa tiste miljone davka? Odgovor je prav lahek, enostaven: iz svojih dohodkoVi iz dohodkov svojih tovarn in podjetij, pa mir besedi!
Dobro! Znano je pa, da ni vodila, niti sedaj ne vodi teh podjetij, saj tega ji tudi ni treba, za to ima vrhovne in poddirektorje, učene strokovnjake, mojstre, vodnike partij in ogromno število delavcev, vseh skupaj do 50.000, te pa ona plačuje. In zopet vse v redu!
Kaj pa če »delavci,* da ne govorimo o vodstvu, prenehajo z delom en dan, en teden, en mesec, več mescev? Ce bi se stavka ponovila večkrat?
Potem so tovarne mrtve, podjetja mrtva, ne do-našajo ne dohodkov, ne oddajajo davka. Torej, kje drudje je pravi vir dohodkov, bogastva, davkov, kakor iz dela, umstvenega in ročnega? Edino delo je vstvarilo tovarne in podjetja, tako Krup-pove, kakor vse druge, edino delo jih vzdržuje v tiru. Gospa Berta ne bi bila zmožna niti preživeti se ob svojem delu, brez dela drugih.
Morda bo zdaj jasno, kako pravično in resnično je načelo ali geslo: kdor več davka plača, naj ima tudi več pravice v občini, v deželi, v državi. Treba je le malo slediti odkod, iz česa izvira blagostanje, imovitost, bogastvo, majhni in veliki davki, in jasno je, da iz ničesar druzega ne, kakor iz dela, bodisi v navedenem izgledu, kakor v vseh drugih manjšega obsega.
Za razumevanje dejstva, da izvira vsa produkcija, vse, kar zadošča mnogoterim potrebam sedanje človeške družbe, edino iz dela, ni potreba niti socialnodemokratske, ampak obče ravne pameti.
Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada!
Češko pismo.
V Pragi, 2. maja.
Pod vtiskom majske slavnosti je stala včeraj Praga. Mnogo demonstracij je že doživelo glavno mesto češko, reklo bi se lahko, da se je privadilo nanje in da ne morejo napraviti več močnega vtiska. Ali včerajšnje praznovanje je pokazalo, da narašča neprenehoma moč češkega delavstva. Tu ni šablone, tu je vse živo življenje. Kdor je doživel letošnji prvi maj v Pragi, razume, da pripada češka bodočnost socialni demokraciji in nikomur drugemu. Množica naroda stoji v njenih vrstah zanesljivo in iz prepričanja. Kar imajo socialisti pristašev, to imajo, tega jim ne vzame nihče. Marsikdo se je že trudil, odvzeti socialni demokraciji na Češkem to ali ono četo, ustanovila se je v ta namen posebna stranka: Narodno-socialna. Iz nje je nastala karikatura stranke, socialna demokracija pa raste od leta do leta in je danes neoporečno najmočnejša češka stranka.
Najsijajnejša perioda razvoja za češkoslovansko socialno demokracijo je prišla z volilno -pravnim bojem leta 1905, Takrat, ko se je sestal češki deželni zbor in je vlada napovedala, da mu predloži volilno reformo, so izjavili socialni demokratje, da ne sprejmo v deželi drugačne volilne preosnove, kakor tako, ki bo slonela na podlagi splošne in enake volilne pravice. To je bil tudi faktični začetek odločilnega boja za volilno pravico v državi. Prišel je potem znani strankarski zbor na Dunaju in takoj so začele demonstracije, ki so imele ravno na Češkem markanten značaj. Po celi deželi so sledile persekucije, v Pragi in v mnogih drugih krajih so bile med policijo in med delavstvom prave bitke in mnogo krvi je izteklo v teh bojih, mnogo delavcev je izgubilo svojo svobodo.
Takrat je pa pridobila češka socialna demokracija najmočnejše simpatije med ljudstvom. Vse je bilo presenečeno, ko je zbrala stranka v svojem demonstracijskem sprevodu ob otvoritvi deželnega zbora 50.000 ljudi, ki so se dne 23. novembra 1905 še pomnožali, tako da je korakalo tisti dan do
150.000	mož in žensk pod rdečemi zastavami. Sloji, ki so smatrali socialno demokracijo dotlej za topo, so se ji jeli približevati in združevati se žnjo. Bilo je torej pričakovati, da bode praznovanje prvega majnika letos posebno impozantno. In res, tako mogočnega in veličastnega majskega praznovanja še ni bilo v Pragi.
Ob V29. uri dopoludne so se začeli valiti tropi delavstva z Vinogradov, z Žižkova, z Višegrada in od Smichovske strani proti muzeju na Vaclavskem trgu. Po šest in šest v vrstah so korakali, z rdečimi klinčki na prsih. Kmalu so bile vse ulice okoli muzeja polne, '/a 10 je začel pohod. Na čelu so nosili veliko zastavo žižkovske organizacije, za njo sta prišli dve ženi, ki sta nosili širok trak z napisom: Žene, naprej! Enake pravice hočemo z možmi 1 In potem je prišla nepregledna vrsta organizacij, z zastavami in r, napisi. Prva kolona je korakala na otok Velike Benetke, drugi na Streliški otok. O masah, ki so bile tu na nogah, si je mogoče napraviti pojem, če povemo, da so odko-korakale prve vrste oby210. od muzeja, pa so prispele zadnje šele ob 3/.t 11. na Streliški otok. Na obeh otokih so bili potem tabori, na katerih so govorili prvoboritelji češkega proletarijata.
Praga je imela ta dan še slavnostno lice od sprejema cesarja. Bilo je nekaj posebnega, gledati, kako korakajo vrste proletarcev pod razkošnimi umetniškimi slavoloki, postavljenimi veličanstvu.
Razume se, da je vladala tudi tega dne misel na volitve, do katerih je le še 14 dni. Na vseh straneh ostajajo nasprotniki proti češkoslovanski socialni demokraciji. Ali proti vsem organizira stranka nevstrašena volilni boj. Danes se lahko reče, da bode žela dne 14. maja lepe uspehe za svoje tridesetletno truda in žrtev polno delo.
Česa je volilen treba?
1. Legitimacije in glasovnice.
Brez legitimacije ne bo nihče pripuščen k vo-litvi. Vsak volilec se mora pobrigati, da prejme legitimacijo, in če to nezgodoma izgubi, duplikat. Glasovnice se bodo sicer dobivale tudi na dan volitev, vendar je boljše ž nje izpolnitvijo ne odlašati na zadnji dan.
2. Izpolnitev glasovnice.
Na glasovnico treba razločno napisati priimek in ime kandidata, njegov Btan in bivališče, kakor
je razvidno iz raznih socialno-demokratičnih letakov. N. pr. za Ljubljano: Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani.
3. Ne zamenjati kandidatov.
Napisati treba na glasovnico socialno-demokratičnega kandidata za dotični volilni okraj. Gledati je na to, da se pomotoma ne napiše kandidata nasprotnih nam strank ali pa soeialno-demokratičnega kandidata, ki kandidira v drugem volilnem okraju. Oboje nas pripravi ob glas.
4. Imenovanje zanpnikov.
Tekom tega tedna treba naznaniti okraj-nemu glavarstvu za vsak volilni kraj dva do štiri zaupnike, ki imajo prost dostop v volilni lokal in ki smejo prisostvovati tudi škrutiniju. Zaupniki morajo imeti volilno pravico v dotičnem kraju volilnega okraja. Odklonitev imenovanih zaupnikov od strani okr. glavarstva je nedopustna.
5. Imenovanje članov volilne komisije.
Polovico komisijskih članov imenuje občina, polovica okr. glavarstvo. Slednje se mora ozirati pri imenovanju na vse v poštev prihajajoče stranke, zato treba, če se še ni zgodilo, okr. glavarstvu nemudoma predlagati za vsak kraj komisijske člane naše stranke, ki morajo imeti volilno pravico v dotičnem kraju.
6. Volilna svoboda.
Kdor grozi s škodo na imetju, na d o h o d k i h i. t. d. z namenom, da bi se volilec vzdržal volitev ali glasoval za kakega določnega kandidata, se kaznuje s strogim zaporom do enega leta. Tako n. pr. je treba podjetnika ali delovodjo, ki bi grozil delavcu z odpustom, če voli socialno-demo-kratično, takoj naznaniti državnemu pravdništvu ali pa nam, in naj so grožnje še tako previdno izražene. Nepremišljenih ovadb seveda ni priporočati.
7. Jemanje legitimacij.
Kdor bi volilcu vzel legitimacijo ali legitimacije, ki jo prejme za drugo osebo, pravočasno ne izročil, se kaznuje. Vsak tak slučaj treba naznaniti drž. pravdništvu.
8. Izpolnjevanje glasovnic po tujih agitatorjih.
Nihče ni opravičen tuje glasovnice samovoljno, to se pravi proti volji upravičenca, ali brez njegove vednosti in izrečnega privoljenja izpolniti. Kdor ravna nasprotno, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev. Vsak slučaj treba drž. pravdništvu koj naznaniti.
Volitve.
Ljubljanski volilcil
Vsa znamenja kažejo doslej; da bode v Ljubljani ožja volitev neizogibna. Dne 14. maja se odloči, kateri stranki pridete v ožjo volitev- S tem pa bode tudi že skoraj odločeno, kdo zmaBa» odnosno kdo propade 23.( maja. Vse kombinacUe' da bi bila socialno-demokratična stranka, ako n® bi bila sama v ožji volitvi, moralno ali kakor s' že bodi zavezana, podpirati kakšno gotovo stranko, so ničevna. Socialno - demokratična stranka ima samo eno moralno dolžnost: Bojevati se, da zmaga sama. Politični matemaličarji, ki računajo že danes, da. morajo zmagati s pomočjo socialne demokracije, še utegnejo zelo zmotiti ter doseči tak uspeh, da jim bo žal. Razumni volilci naj prevdarijo pred 14. majem, da se ne bodo 23. kesali.
Sodrugil Somišljeniki 1
Spričo brezprimernega terorizma, katerega se poslužujejo nasprotniki v volilnem boju, je brezpogojno potrebno, da storite zadnji teden vsi svojo dolžnost. Agitacija se mora izvršiti od moža do moža, od hiše do hiše. Mi ne moremo, kakor nasprotniki, angažirati kar cele vojske agitatorjev za drag denar. Zato pa moramo računati na podporo naših lastnih sodrugov in somišljenikov, od katerih pričakujemo, da porabijo kratki čas, ki je še na razpolago, za neutrudljivo, požrtvovalno delo, da dosežemo zmago.
Legitimacije.
Vsak volilec mora paziti, da dobi poleg glasovnice tudi legitimacijo, s katero se izkaže. Legitimacijo se pri volilni komisiji samo pokaže, potem pa jo treba shraniti za slučaj ožje volitve.
Kdor ne dobi legitimacije in glasovnice, mora iti v pondeljek, 13. maja ali pa na dan volitve po njo v magistralni ekspedit in naj vzame seboj kak dokument, s katerim se izkaže, da mu ne bodo delali sitnosti. Vsak volilec, ki ne bi dobil legitimacije in glasovnice, naj gre gotovo po njo, tudi če bi bil 14. maja zadržan, da ne bi mogel voliti. Ne pustite, da bi obležale na magistratu, kajti lahko bi se zgodilo, da bi jih vzel kdo drugi in jih zlorabil.
Glasovnice.
Na glasovnice je treba natančno in razločno zapisati ime kandidata, njegov poklic in bivališče. Vsakega glasu, ki bi bil izgubljen zaradi nerazločne pisave ali zaradi kakšne napake, je škoda. Kdor ima kak dvom, naj se obrne v Ljubljani na upravništvo .Rdečega Prapora*, drugod do znanih zaupnikov stranke.
Volilne komisije.
V volilno komisijo imenuje polovico udov občina; v Ljubljani se je to že zgodilo. Drugo polovico imenuje volilni komisar, ki se ima ozirati na stranke, stoječe v volilnem boju. Da se to lahko zgodi, naj se naznani politični oblasti — v Ljubljani in Trstu deželni vladi, drugod okrajnemu glavarstvu — imena udov, katere predlaga organizacija stranke v volilne komisije. To naj se zgodi čimprej.
Zaupniki.
V volilni lokal imajo pristop zaupniki, ki ostanejo ves čas lahko tam, tudi kadar je skru-tinij. Zaupnikov je lahko v vsakem volilnem lokalu 2 do 5, v yelikih mestih do 10. Naznani naj se jih čimprej okrajnemu glavarstvu, v Ljubljani in Trstu pa magistratu.
Politični odsevi.
«Vtm iz parlamenta.* <Vun iz parlamenta*
— to geslo je izdala ruska reakcija, ki se skriva, kakor pri nas, pod krinko nacionalizma. Treba je izpremeniti volilni red tako, da se pahne iz dume vse delavske zastopnike in zastopnike malih kmetov. Neruskim narodom naj se vstop v ruski parlament postavno zabrani: oni so protidržavni element, vsak korak proti njim ima zase sankcijo »višjega državnega inte’resa». Ta blazni nazadnjaški načrt ni originalen; po tem sistemu se je ravnala nemška buržoazija v Avstriji, dokler ni pritirala svoje ger-manizatorične politike v neizogibni fijasko. To politiko uganja propadajoča klika Banffyijeve sorte na Ogrskem, ki si je konstruirala protismiselno teorijo vladajočega plemena. Ruski reakcionarci ■ se, kakor je razvidno iz evropske zgodovine, niso nič naučili. Ruska država je po zaslugi birokracije na robu propada: socialno je popolnoma desorgani-zovana vsled gospodarskega izkoriščanja vladajoče carske rodbine in nekaj drugih plemskih rodov, Sedaj jo hoče ruska reakcija pahniti še v bedo nepreglednih narodnih bojev s tem, da si je izmislila recept, po katerem namerava prevesti narodne boje tudi na politično polje. Resnična ruska politika, ki je edina sposobna konsolidirati desorganizovano rusko državo je izražena v dveh geslih: Socialna reforma in narodna ravnopravnost na podlagi avtonomije in samouprave.
Dopisi.
Trbovlje. »Narodna stranka*, ki nam ponuja g. R o š a, katerega v Trbovljah in Hrastniku nihče ne mara, je izdala tudi svoj volilni oklic. Seveda je v njem samo blatenje političnih nasprotnikov. Tako očita našemu kandidatu, da je dvakratni hišni posestnik v Zagorju, da je lanskega leta rudarje zapeljal nepremišljeno v stavko, da ima sicer precejšnje število volilcev za seboj, ali izvoljen ne bo. Kdo se ne smeje prvi budalosti, da je dvakratni posestnik? Drugo obrekovanje pa je tako hudobno, da se mora to narodno stranko obsoditi za najnesramnejšo, če ne prekliče tega gnusnega obrekovanja v svojem oklicu. Gospodje narodnjaki so se sedaj že prepričali, da so lagali. Radovedni smo, če bodo imeli tudi toliko morale, to obrekovanje zopet preklicati; ako ne, se jih smatra za stranko lažnikov. Socialno - demokratična stranka skliče tudi v Trbovljah ljudski tabor na Božičev vrt za dan 12. maja ob 2. uri popoldan, na katerega povabi vse štiri kandidate, in ako gospodje narodnjaki do tistega časa ne prekličejo teh laži, se jim bode odgovorilo tako, kakor zaslužijo. Mi bi že lahko očitali in tudi dokazali razne stvari gospodu Rošu, in sicer kar so mu očitali že razni listi, kar mu razni ljudje predbacivajo, ali socialni demokratje se niso v svojem boju nikdar borili proti osebam in niso napadali nasprotnikov osebno; to dokazuje tudi letak v našem okraju, kjer ni ne ena oseba nobene stranke niti dotaknjena, temveč so pojasnjena samo načela drugih strank in naše stranke. Socialno-demokratična stranke je sklenila ostati v svojem boju dostojna. Ali če se bodo »narodnjaki* posluževali tako ostudnih sredstev, kakor so začeli, se ne bodo smeli čuditi, ako se jih prime tako, da bodo krvavo obžalovali rokovnjaško taktiko svojega boja.
Shodi.
Solkan. Naprednjaki so imeli tukaj v Solkanu napovedan shod, toda so se tako prestrašili, da so ga odpovedali. Ubogi naprednjaki; zelo slaba jim prede!
Ljubljanski volilci!
Pridite
v nedeljo, dne 12. maja
ob pol 10. url dopoldne
na
Volilni shod
ki bode
na vrtu »Narodnega Doma"
DNEVNI RED:
Državnozborske volitve.
Udeležite se tega shoda polnoštevilno!
Okrajni volilni odbor jugoslovanske socialno - dem. stranke.
Domače stvari.
Porotna klop. Izžrebani so porotniki za prihodnje porotno zasedanje; vsakokratni seznam po-menja ponovno žalitev za delavski stan. Med izžrebanimi porotniki zastonj iščeš delavsko imč. Ka-zenskopravdni red je ogradil porotno klop delavstvu z neprestopnim zidom: prekoračiti ga morejo le ljudje, ki plačujejo najmanj 20, oziroma 40 kron neposrednega davka; vsakemu drugemu je častna funkcija ljudskega, laičnega sodnika zaklenjena. — Iz te kazenskopraydne določbe, ki se niti videzno ne opira na kak umski razlog, govori vsa hinavščina .liberalnega* državnega reda, ki v državnih osnovnih zakonih statuira popolno ravnopravnost Vseh državljanov, v špecijelnih zakonih pa na laž Postavlja izraženi princip in vodilno misel .pravne države*. Namen omenjene kazensko-pravdne določbe je prozoren; kapitalistični razred je izključil ž njo od porotnega sodstva ves delavski razred, ki s svojim delom proizvaja materijalne pogoje sedanjega družabnega obstoja; pripravil si je s to določbo tla, na katerih nemoteno in brez ovir izvršuje svojo razredno justico. Pravično je, da se zahteva od porotnika gotova stopinja inteligence, in ker se prirojena inteligenca, ta nevidna duša človeka, ne da odmeriti in odtehtati, kakor se meri platno in tehta sol, je opravičljivo, da se terja od ljudskega sodnika gotova stopinja pridobljene izobrazbe. Plačevanje kron, gmotni položaj pa ni nobeno merilo za prirojeno inteligenco in za pravni Čut človeka. Taka ločitev ljudi vsebuje nečuveno sramotenje vsega delavskega razreda. In delavec dobro čuti storjeno postavno krivico in naravno je, da mu opeša vera, da se mu omaje zaupanje v to pravosodje. To razpoloženje ogromne večine ljudstva do pravosodja mora z železno mejnostjo potisniti slednje v nevarno krizo. Zato pa mora biti skrb pametne politike, da vrže to zastarelo in zarjavelo naredbo iz kazenskega pravdnega reda: kakorje delavstvo udrlo z vztrajnim naporom v zakonodajne z a-stope, takisto si mora izvojevati vstopvoni zbor, kjer se odljud-stva dani zakoni izvršujejo.
Jaro Kalmus, sin tovarničarja za peči, kot liberalen pretepač. V nedeljo po Hribarjevem shodu na Umajiu (v Ljubljani) je šla večja družba v gostilno g. B. Pri sosednjem omizju so sedeli Kalmusovi pečarji in med njimi Jaro. Pozneje jim je prisedel tudi g. Maček. Na razna izzivanja je nek gost pri sosednji mizi zahteval miru, na kar je priskočil g. Jaro ter pograbil gosta, hoteč ga pretepati. Drugi gost je hotel zabraniti pretep, kar pa je Kalmusove liberalce tako razkačilo, da so začeli mlatiti po obeh. Razgrajače so napadenci komaj odgnali.
Kako Povše agitira. Po vzoru kumpana Šušteršiča se je osmelil tudi Povše volilce svojega okraja farbati na najnedopustnejši način. Kmetom obeta, da jim bo preskrbel prosto «jago» in pa da bodo lahko brez finančne kontrole kuhali •šnops*. Zahteve so sicer pravične, ali g. Povše, kadar mu pridejo kmetje s takimi zahte vami, vzame papir, pa. se jih zabeleži radi lepšega ter pravi: «To vse vam bom preskrbel jaz*. Kmetje pa niso tako neumni, pa se mu smejijo v obraz.
Gostinčar in bniteriič sta imela v nedeljo slab dan. Gostinčarju so na njegovem volilnem shodu v doslej najbolj klerikalnem kraju, Horjulu, napravili mačjo muziko. Bilo je samo 30 zborovalcev, pa še ti so se iz moža neusmiljeno delali norca. V Šmartnem pod Šmarno goro pa je dr. Schweitzer, ki je agitiral za dr. Šušteršiča, imel tako smolo. »Slovenec* se je norčeval iz našega shoda, sedaj pa lahko povpraša pri dr. Schwei-tzerju, kako stoje stvari v tem okraju,
Napovedani so:
V Vodmatu v sredo, 8. t. m. ob pol 8. uri zvečer volilni shod v salonu pri gosp. Pavšetu.
Vrhnika, 7. maja ob 8. zvečer.
Vrhnika, 8. maja ob 8. zvečer.
Borovnica, 9. maja ob 11. dopoldan.
Vrhnika, 9. maja ob 3. popoldan
Logatec, 10. maja ob 8. zvečer pri Korenčanu.
Hotederšica, 11. maja ob 7. zvečer.
Idrija, nedeljo 12. maja, veliki tabor.
Grahovo, 13. maja ob 7. zvečer.
Renče. V četrtek, 9. maja, ob 3. uri popoldne volilni shod. Govori sodr. Ropaš.
Sovodnje. V nedeljo, 12. maja, ob 3. uri popoldne volilni shod. Govori sodr. Ropaš.
V Hočah se vrši dne 9. maja ob osmih zvečer v gostilni g. Roškota volilni shod. Govori kandidat sodrug Vidmar.
V Račjem se vrši 9. t. m. ob treh popoldne v gostilni .pri pošti*. Govori sodrug Vidmar.
Vipava na Goriškem. Veliki volilni shod se vrši v četrtek, dne 9. t. m. na Vipavi pri Rebekn popoldne ob 4. uri, ker se predstavi naš kandidat Vinko Ker m olj. Pridite vsi!
Črna na Koroškem, v četrtek ob 11. uri dopoldan volilni shod.
Gntenštajn, v četrtek, dne 9. t. m. ob 3. popoldan volilni shod.
Prevalje, v četrtek, dne 9. maja ob pol 7. uri zvečer volilni shod v gostilni gosp. P a ar a.
Iz Spodnje Idrije. 28. aprila ob 7*11. uri dopoldne jo je primahal kandidat Jožef Gostinčar v spremstvu Janeza Kavčiča iz Ledin, kjer je imel ob 7. uri m*d, brezpomemben shodič. Ledine so vasica, dve uri oddaljena od Idrije. Ubogi Gostinčar jo je 28. aprila ob 4. uri zjutraj že mahal peš po strmi poti proti Ledinam; smilil se nam je revež. Brezsrčneži so klerikalci, da z možem tako grdo ravnajo! Po shodu jo je pa mahal zopet nazaj. Snežilo pa je nepretrgoma. Vsakdo razume lahko, da je mož, ki bi rad v državnem zboru zastopal naše kraje, krvavo poizkusil vse težkoče agitacijskega potovanja. Utrujen je prišel v Spodnjo Idrijo, v gostilno g. Štefana Lapajneta. Sedel je na klop za mizo ter žalosten premišljeval svojo usodo. Ali — spodnje-idrijski rudarji so brez srca! Vsedli so se okrog Gostinčarja in ga začeli vleči tako neusmiljeno — en čas jim je odgovarjal, ko pa je videl, da ga le preveč obdelujejo, je obmolknil in čakal, kaj bo s shodom. Velikanske sobe Lapajnetove gostilne so se polnile, prišel je z nekoliko idrijskimi sodrugi tudi 'sodr. A. Kristan . .. Ah, težko je postalo Gostinčarju pri srcu. Njegov spremljevalec Janez Kavčič je godrnjal ... »če ne bo za nas dosti prostora, bodete morali socialni demokratje ven ..." Naši so se smejali. 11. ura pa se je približevala. Ljudje so začeli prihajati od maše — kar se vzdigne Kavčič ter pocuka Gostinčarja za rokav: „Ala, Jože, bo zunaj shod, pojdiva ven.“ Vzdigneta se ter jo mahneta ven. Naši za njima. Zunaj — snežilo je neprestano — je stopil Kavčič na prazen sodček piva, otvoril v imenu „katoliškcga političnega društva1* javni društveni shod ter povedal, da bo govoril „kandidat Jože Gostinčar", nasprotniki pa bodo dobili le 10 minut besedo! Burja ogorčenja je nastala, ki je pojenjala šele, ko je rekel sodr. Ant. Kristan: le počakajmo, naj govori Gostinčar, da bodete videli, kaj bo povedal. In res, kandidat S. L. S. stopi na sodček piva in začne . . . Govoril je — povzdi-gal svoj glas. Tupatain se je zarekel in tupatam je vzbudil salvo smehu. Hvalil je socialno demokracijo kot delavno stranko i. t. d. Ko je končal, ni nihče zaploskal, ga nihče pohvalil, nihče niti zaklical „živio, Gostinčar11. Povzel pa je besedo, burno pozdravljen, sodr. Anton Kristan. Konsta-tiral je, da je J. Gostinčar govoril kot kakšen socialni demokrat. In v prepričevalnih besedah je dokazal vse sleparsko postopanje S. L. S., ki sedaj vse mogoče obeta — povejo naj raje ti »obetavci11, kaj so klerikalci storili za delavsko in kmetijsko ljudstvo. Viharno so poslušalci, kojih je bilo na 400, odobravali govor sodr. A. Kristana. Kavčič pa je kar zavpil: „Jaz sem lačen, se mi mudi domov, odvzamem g. A.. Kristanu besedo ter zaključim shod." Zborovalci so se glasno zasmejali. Sodr. Anton Kristan pa je povzel besedo ter dejal: »Boje se resnice, odvzeli so mi besedo, da pa bom dokončal, povabim vas vse v notranje gostilniške prostore, kjer se otvori nov volilni shod. In vsi zborovalci kot en mož odidejo v gostilno, — Gostinčar pa jo je pomaknil v farovž, iskat tolažbe v gostilni pa otvori sodrug Tomaž Filipič nov volilni shod ter da besedo A. Kristanu, ki je na to jedrnato pokazal na sleparije, ki se ob volilnem času uganjajo z našim ljudstvom. Kandidat zavednega ljudstva je sodrug Josip Kopač in nihče drugi. Mogočno je za-orilo po dvorani: »Kopača bomo volili, Kopač je naš kandidat — Gostinčar naj se skrije!11 — Volilci Spodnje Idrije so odklonili kandidaturo S. S. L, ter odobrili socialno-demokratično kandidaturo. Volilci drugih krajev — Spodnja Idrija je pokazala poti Živela, socialna demokracija, edina ljudska stranka. !. M.
Najnovejše vesti.
Dunaj, 6. maja. Generalna direkcija južne železnice je izdala ukaz, da se mora dati 14. maja vsem uslužbencem, ki so volilci, priložnost, da lahko volijo.
Dnnaj, 6. maja. Včeraj je bil tukaj jako dobro obiskan občni zbor društva železniških uradnikov.
Dunaj, 6. maja. V stanovanju baronice Sutt-nerjeve se je vršila konferenca delegatov avstrijskega, nemškega in italijanskega mirovnega društva. Sprejel se je apel na vlade, parlamente in časopisje trozveznih držav, da se uvede obligatorična poravnava mednarodnih sporov potom razsodišča, dalje sklepanje splošne pogodbe glede poravnav, omejitev oboroženja, razširjenje delokroga preiskovalnih komisij in večkratno mirovno shajanje v Haagu.
Dunaj, 6. maja. Minister grof Andrassy je prišel opoldne na Dunaj in ga je cesar sprejel na enourni avdienci. Andrassy je poročal o zakonu glede ustavnih garancij.
Dunaj, 7. maja. Danes dopoldne je prišel dr. W e k e r 1 e na Dunaj in pojde k cesarju na avdienco. Zvečer se vrne z Andrassyjem v Budimpešto. Andrassy zanikuje vse govore o demisiji.
Opatija, G. maja. Ob prihodu nemškega pevskega društva iz Celovca so bili tukaj izgredi. Nekaj oseb je ranjenih.
Berlin, G. maja. Disciplinarna zbornica je obsodila guvernerja iz Toge, Horna, na izgubo službe in tretjino penzije, ker je dal nekega zamorca tako trpinčiti, da je umrl.
Berlin, 7. maja. Podpredsednik zbornice drž. Kaempf je odstopil. Volitev novega bo jutri. Razpravlja se kolonialni in kamerunski proračun. B e b e 1 opozarja na objave «Neue gesellschaftliche Korres-pondenz*, v kateri se dolži Put kam erja pačenja dokumentov. Derburg odgovarja, da se bode oziral tudi na to objavo. Zbornica sprejme proračun za kamerun in za kolonije, izvzemši jugoza-padno Afriko.
Pariz, G. maja. V vasi Sarbazan so pokopali 1. maja mlado kmetico Escourbet. Včeraj je šel neki kmet mimo pokopališča in je slišal glasove izpod zemlje. V groznem strahu je pohitel k županu, ki je šel takoj z zdravnikom na pokopališče. Odprli so krsto, ki še ni bila popolnoma pokrita z zemljo in zdravnik je dognal, da še diha. Po kratkih minutah pa je umrla.
Pariz, G. maja. Zapovednik japonskih čet v Koreji je dobil nalog protestirati, da ruske čete še niso zapustile Koreje. Naznanja se, da se vodijo med Francijo in Japonsko razprave, katerim je namen, dognati japonsko-francosko zvezo, ki obveže obe državi, medsebojno se podpirati za ohranitev posesti v Aziji.
Pariz, G. maja. Pri včerašnjih dopolnilnih občinskih volitvah so bili glasovi tako razkropljeni, da so v vseh šestih okrajih potrebne ožje volitve.
Rim, G. maja. Okoli glasovitega vatikanskega vrta se je začel podirati zid. Ko so papežu naznanili, da bi bilo treba popravkov, ki bi veljali nad
100.000	lir, je rekel, da mu je ljubše, če se poruši zid in uniči vrt.
Madrid, 6. maja. Za senat so bili izvoljeni: 100 konservativcev, 28 liberalcev, 4 demokratje, 2 neodvisna, G republikancev, 7 karlistov, 4 regionalisti, 4 katoličani in 1 integralist. Neznan je še izid volitev na vseučiliščih in v nekih škofijah.
London, 6. maja. Iz Marrakesca se poroča, da je množica razglasila Mulej Aziza za sultana ter osvobodila vse, ki so bili zaprti zaradi umora dr. Mauchampa.
London, G. maja. Vojni minister Haldane je v nekem govoru v Yorku izjavil, da se nemške in britske armade ne da primerjati, ker je mejna bramba prve nerazmerno večja. Tako težkega vojaškega bremena, kot ga nosi Nemčija, ne bi zmogel noben drug narod. ,
Peterburg, 6. maja. Car je sprejel Golovina zopet v enourni avdienci, iz česar se da sklepati, da so kadetje krenili popolnoma na desno.
Peterbnrg, 6. maja. Velika noč je minila splošno popolnoma mirno, lq v Aleksandrovski je vdrlo med mašo v jetniško kapelo več oboroženih ljudi, ki so ubili enega paznika, ranili več oseb in oprostili 13 jetnikov.
Peterburg, G. maja, Radikalci zatrjevajo, da odstopi G o 1 o v i n. Ta bode stavil vprašanje za zaupanje.
Peterburg, G. maja. V Hvalensku v saratovski guberniji je bil včeraj miting, katerega se je udeležilo 6000 ljudi. Policija je razpustila zbor. Nastal je tepež, e n delavec in en gimnazija 1 e c sta u b i t a.
Poslano.
Pojasnilo.
V številki 32. »Rdečega Praporja* sem v svojem »poslanem* imenoval ime gospoda Režuna, namesto Resterja, torej spada v »poslanem* ne Režunu, temveč gospodu Rester-ju, da je lagal in kradel tuje poštenje zraven že omenjenega gospoda Dimnika.
Zagorje ob Savi, dne 4. maja 1907.
Miha Cobal.
Izšla je v založbi časopisa «Naprej> Idriji I. knjiga
katero je spisal bi\ši katoliški kapelan H. Kirchsteiger.— Cena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 Tin.
Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo »Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigami A. Gabrš ček ter v Idriji pri upravi lista cNaprej*.
Jfnjloccmnjhb
^ Qa Ač/ni (tm diklik /ig. Jn tou Mm h mio cLohiL. J(uvtm lailtmijm fam pJi.
Pristna samo ' v Izvirnih zavojih z imenom Kathreiner.
Nihče na) bi ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemeSanel
Katlireinerjev* Kneippova sladoa ktavr«
sama se je obnesia za najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, ^ redilna in	^
krvotvorna ^	>	-
speSi zdravje.
Otroke bi bilo samo le navajati Kathrelneijevo
kave.
s
Arganizaoiam in delavskim V čitalnicam, pos. sodrugom
ki se zanimajo za največjo avstrijsko žensko organizacijo1 tobačnih delavk in delavcev, ze priporoča v naročbo slov. strokovni list
»Tobačni delavec"
ki izhaja vsak prvi torek v mesecu ter stane za celo leto 1 K 20 vin.
Naroča se pri upravništvu ..Tobačnega d e 1 a v c a“, DnnaJ V/I2, Schmalzhofgasse 17.
Organizacije, sodrngi, pozor!
Povodom bližajočih se državnozborskih volitev je v proslavo splošne in enake volilne pravice izvrševalnl odbor založil krasne
umetniške razglednice
1 v barvotiskn —i: 
predstavljajoče simbol bližajoče se delavske pomladi.
Cena	50	izvodom	3	K 25	v
n	100	»	5	„	75	,,
„	500	„	23	„	75	„
„	1000	„	40	„	-	„
Posamezni komadi po 8 vin. Naroča se Jih pri npravništvn ,.Rdečega Prapora" proti plačiln, oz. poštnem povzetju. Sodrngi, sezite pridno po teh razglednicah I
Vtki poiartd&a ii »oiailstt le kautvo. Edino pravi je
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 13 malih
ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 6 K.
4 52—83
Tblernrevo ceilllollllio mizllo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3‘60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači zdravili sta povsod znani in če od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
Ctliariir ft.Tblcrry 1 Pregradi p. gagali Stati«!.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
AAriimlhrldzM
m teto*-*-***
KmečHo posestvo s
se proda radi starosti
v Zagorju ob Savi
blizu farne cerkve.
15 oralov dobre zemlje, 4 gozdi, redi se lahko 5—6 krav, dobi se za mleko 30—35 gld. na mesec. Hiša zidana, z opeko krita. Hlev prostoren za 7 glav goveje živine. Kozolec v dve vrsti.
Več se poizve v pisarni občnega konsumnega društva v Zagorju h. št. 99.
,0\y/ni/ei i* iJkmeriho
jVateri xelijo dobro, po ceni in _ rrconesljivO'potovali ruy.se ob mej c
rSijJion<TMjte(e/Xu
v Jčjuljjani jCbledvorske uJice2&. "S&aAvorrfnei (Pojei sn ilci<	sr Lrcrplučno.
ms«
& ali program socialno-demokralične stranka.
Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije i= 4 v, po pošti 8 v.  ......................
Naroča se je pri upravništvu = »RDEČEGA PRAPORA«. =
V ______ A	  J
5®35®J
,,Rdeči Prapor11 p*
v Ljubljani v tohakarnah: Blaž, Dunaja! a cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg St. 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27 ; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeničnik, Židovske ulice 1. — Kranj i Kurol Florian, knjigarna. — Jesenice i Jakob Me: ur štev. 101. — Trsti Lavrenčič, Piazza Casenna. — Trst Rojano: Močnik, tobakarna — Gorica i Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. Schwarz, Šolske ulice. — Reka i Ri-cardo Camera, Corso 16.
revijo
Jtoši Zapiski.
Naročnina:
Za celo leto K 3, za pola leta K 1‘50, za
četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h.
= Uredništvo in upravništvo v Ljubljaii. =====
V založbi „Naših Zapisnikov" se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, ohsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani.
1. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurice:
Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust
*IXIKI!KI!lKIKiai
„RDEČI PRAPOR”
Je najradikalnejše slovensko glasilo, nnjno potrebno vsakemu volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-= mači in splošni politiki. =
“ je najmodernejši slovenski list, ki ne bi smel manjkati
v nobenem bralnem društvu ali čitalnici == ter napredni hiši.
t poi
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
mm
Kranj :: Gorenjsko :: Kranj
mil
P-
I se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do naj-I modernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkulaije, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi, pomnoženi izdaji
Novi državnozborski volilni red.
taUjatelj in odgovorni urednik Fran Bar tl,
Tiska Iv. Fr. Lampret v Kranja,