Moištuo bi tipmštuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
«fejija T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsfck dan od 11.—12. ure đopold,
Telefon ftt. 113.
talina Sisfu;
Celo leto		. 12	K
Pol leta . . . „ .	* 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		l	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 37.
Maribor, dne 29. marca 1911.
Letnik III.
Prepozno«
Stojimo pred razpustom državnega zbora. Ministrski svet je imel včeraj dne 28. t. m. sejo, v kar tari je principielno sklenil razpust. Danes ali jutri pojde Bienerth k cesarju, kaljeremu bo stavil predloge in pri tem bo padla odločitev.
Parlament je težko bolan, muči g>a marasmus senilis in ta je neozdravljiv. Tja nekoliko prezgodnja senilnost napravlja parlament nezmožen, da bi izvrševal svoje navadne funkcije. Zlato se ne čudimo, da je ravno sedaj izbruhnila 'akutna kriza. 'Malo preje ali malo pozneje bi moralo do tega priti in za stvar je popolnoma vseeno, ali prej ali pozneje. Prva ljudska zbornica se je nekoliko pred čaisom izživela. S tem dejstvom moramo hladnokrvno računati, naj že komu ugaja ali ne. Vse injekcije bi podaljšale življenje samo še za nekoliko tednov in če bi imela država kaj od tega, je dvomljivo.
'Mogoče ni brez zanimanja, če se dotaknemo vprašanja, ako je konec sedanje zbornice res nekoliko predčalsen. Formelno je to res brezdvomno. Predpisana legislativ,na doba šestih let Še ni dovršena. Maferijelno mogoče ne, ker bi za naše politične razmere bila bolj prikladna! štiriletna legislativu a doba.
Pri nas živimo politično zelo hitro. Politične, nacionalne, socialne fluktuacije se po raznih volilnih okrajih' primeroma hitro izpreminjajo. S temi pre-membami se pa mora računati, če se hoče imeti de-lazmožen parlament.
Ljudska zbornica ,se je hitro postarala, ker so se temejlji njene politične eksistence! naglo izpremin-jali. 'Splošna in enaka volilna pravica je vdahnila življenje v velike in široke mase, ki so stale prej, v času privilegijev, kot moliš ingenua na strani.
Z vso odločnostjo se mora pa ugovarjati, ako se hoče s prozornim namenom iz hitrega izzivanja prve ljudske zbornice izvajati sklepe proti bistvu splošne im enake volilne pravice same. Splošna in enaka volilna pravica) se je v času svojega mladostnega razvoja izkazala naravnost izborno in je potisnila zbornico privilegijev v ozadje, jo je naravnost osmešila. 'Avstrijsko-ogrska, nagjodba je tvorila stalno skrb kurijalnega parlamenta od leta 1897. Ljudska zbornica jo je koj v svojem pričetku rešila. Dovrši-tev te težke naloge je zamašila, gostobesednost vseh kritikov. Tudi vdejstvovanje ljudske zbornice v času
aneksijske krize je zvišano nad vsako, grajo. V kritičnih dnevih, ko je Evropa pričakovala vsak trenutek izbruh vojnega hrupa ob Drini, se I je( pbne'sla ljudska zbornica nad vse pričakovanje. Pri glasovanju o rekrutnem kontingentu se je pokazala impjonu-joča, enotnost vse države napram zunanjemu sovražniku. In sprememba poslovnika ? Vsi poskusi privilegirane zbornice ustvariti pireosnovo zastarelega poslovnika, so ostali brezvspešni. Parlament je bil pre-trhel, nezmožen, da bi rešil tako veliko vprašanje. Ljudski zbornici se je to posrečilo v trenutku. Pre-osnova sicer še ni popolna; prvi korak je pa storjen, led je prebit.
Gotovo ni samo slučaj in povdarjati moramo tudi prav krepko, da so pri rešitvii vseh teh važnih vprašanj sodelovale slovanske stranke pozitivno. Pri nagodbi je sodelovala Slovanska, Jednota? najodloč-nejše im brez nje bi ne bilo šlo. V aneksijski krizi je glasovala Slov. Jednota za rekrute in je odobrila z veliko večino aneksijo. Nihče ne more tajiti, da se je
v.	tistih dnevih Slovanska. Jednota izborno izkazala. In kaj je pa še le s preosnovo poslovnika? Ta je izšla naravnost iz vrst slovanske opozicije. S tem si je ustvarila Slovanska Jednota spomenik mere perenius, kajti drugače bi životarili še danes v mizeriji starega poslovnika. To so historične resnice* Danes, ko pišemo nekako iragrobnico prvi ljudski zbornici, jih moramo pribiti.
Tako vidimo, da je prva ljudska zbornica dogotovila marsikaj in mnogo važnega. Že samo nagodba in sprememba poslovnika bi zadostovali za eno dobo, in prva ljudska zbornica ju je izpeljala, ne da bi o-menjali Še, kako je redno skrbela z ar državne potrebščine, kar prej že celih deset let ni bilo. Sedaj pa je ta zbornica postala sterilna in je zastarela. Mora se jo prenoviti, ako se hoče zadostiti pptrebam države in njenih narodov. Zbornica je neozdravljivo bolna in nezmožna za nadaljnje delo. Govori se- nekaj o spremembi vlade. Menimo, in enakega mnenja je tudi naša državnozborska delegacija, da je za tako spremembo že prepozno. Pred enim letom, koi je prišlo do iz-premembe poslovnika, bi bila mogoče sprememba vlade razmere sanirala in zboljšala. Sedaj je to izključeno. 'S to senilno zbornico se ne dajo več izpeljati velika vprašanja, kakor: finančna, upravna, agrarna in armadna reforma ter socialno zavarovanje in narodnostni sporazum. Prepozno je, zato naj govori ljudstvo.
JP ODUSTEK.
Kapitan Sharkey.
(Dalfo.J
Ta si je obril brado in bilo je nemogoče spoznati v njem onega moža, katerega je pohabil Sharkey in kateri je ušel, da je pravil svoje izkušnje Copley Banksu.
To početje ni östaloi v Kingstons neopaženo, ampak so mnogo govorili o dem. Poviejljnikj posadke — topničarski major Harvey — je resno opominjal guvernerja.
„jSaj to ni trgovska ladija, ampak! majhna vojna ladija“, je govoril. („(Mislim, da bi bilo jako dobro, alko bi zaprli Copley Banksa, im mu zaplenili to ladijo.“
•dCesal ga pa sumničite?“ je vprašal guverner, ki ni bil ravno odprte glave, uničen od mrzlice in o-portskega vina.
„[Sumim“1, je rekel vojak, („da, se je zopet pojavil Stede Bonnet.“
Štede Bonnet pa je bijl jako čislan in pobožen posestnik plantaž, ki jev nenadoma zbesnel, zapustil vse iti postal gusar po karibskem morju. Ta vzgled Še ni bil stari in je povzročil grozen strah po vseh otokih.
Prejšnje čase so dolžili guvernerje, da so v zvezi z gusarji, 'ki so jih podkupovali, tako da so jih takoj sumničili, ako niso bili zelo pazljivi.;
;„No, m|ajor_ Harvey“, je rekel. Jako žal mi je storiti kaij, kar Bi užalila mojega prijatelja Coifeyja Banksa, kajti marsikedaj sem sedel pri njegovi mizi, ako je tako, kakor mi porečete, mi no preostaja nič drugega, kakor da vam zapovem iti na njegovo ladijo, da se sami prepričate o njenem značaju in njeni nameri.“
Tako je nekega jutra, major Harvey nenadoma prišel s polnim čolnom vojakov na „(Ruffling Harry“, toda našli niso ničesar razun vrvi. Drugo je odnesel jambornik, cigar lastnik je slutil nevarnost. Bil je že onkraj utrdb)' ih drčal v severozahodni smeri proti windwardskem prelivu.
Kq je drugo jutro dvojambornikj zapustil Mor. Point in je bila še megla na južnem obzorju, je sklical Copley Banks moštvo na krov in jim razkril svoj načrt.
Izbral jih je, je rekel, k’er je vedel, da so veseli in pogumni fantje, ki raje kaj tvegajo na morju, nego bi stradali na suhem. Kraljevih ladij je malo in te'so slabe in premagali bodo lahko vsako trgovsko ladijo, ki jo srečajo. Tudi drugim še je dobro godilo pri tem opravilu in ker ima dobro preskrbljeno in. oboroženo ladijo, ni nikakih zadržkov, da bi ne zamenjali svojih smolnatih oblek za žametaste. Ako hočejo jadrati pod črno zastavo, jim poveljuje; ako p§. še želi kdo oditi, temu 'da čoln, pa naj vesla naist na Jamajko.
Štirje izmed šestintrideset mož so prosili, da se smejo vrniti; Vstopili so v Čoln1 in odveslali med kričanjem in tuljenjem ostalega moštva.
Ostali so se zbirali na' zadnjem krovu in sestavili določbe. Na štirioglat kos posmoljene jaclrdvine so naslikali belo lobanjo in ga obesili med krikom in vikom na glavni jambor.
Izbrali so častnike in: določili njihove pravice. Banksa so izvolili za kapitana, a ker niso imeli pomagačev na gusarski ladiji, je postal Birthmark Sweet-locks kr murski pomagač in Israel Martin čolnar. Tudi jim ni bilo težko vedeti, kaj zahteva bratovščina od vsakogar, ker je polovica mošitva že preje služila na gusarkah. Hrano naj imajo Vsi enako in nikdo naj ne brani drugemu pijače. Kapitan imej lastno kabino, toda vsakdo izmed moštva lahko vstopi, kadarkoli hoče.
Politični pregled.
Državni zbor — odgođen.
Dunaj, 27* marca.
Djanes dopoldne ob 3411. url se je vršila seja budgetnega odseka. Iz početka se je razvila dolgotrajna živahna formalna debata, o tem, i :ali bo imel 'danes, opoldan budgetni odsek opoldansko p(avzo ali ne. Po dolgi debati je napravil temu razmotrivanju konec predsednik Chiari, ki je izjavil, da bo imel odsek opoldansko piavzo med 1. in 8. uro.
Kot prvi govornik je nastopil j nato poslanec Spaček, ki je govoril cel dopoldan do 1. ure, nakar je bila seja prekinjena.
Ob 344. .uri popoldne? se je zopet seja pričela. Med to pavzo so se odigrali v, zbornici veleviažni in odločilni dogodki. Zastopniki delavnih strank so bili pri ministrskem predsedniku, ki jim je povedal, da pride brezdvomno do odgodenja,, če Slovanska. Jednota ne popusti svojega opozieionelnega, stališča. Seja Slovanske Jednote, ki se je tudi vršila v času odmora, Še ni bila ob 3»4. uri dovršena. ? V proračunskem odseku je govoril rusipški poslanec Lewicki, kar pa je poslance najmanj zanimalo. Vsaj pozornost je bila osredotočena na izid posvetovanj Slovanov, Pred lokalom Slovanske Jednote je bilo zbrano vse polno poslancev in žurnalistov, ki so nestrpno čakali na konec. ,Ob M. uri so prišji prvi slovanski poslanci iz posvetovalne sobe in so sporočili, da Slov. Jednota nima povoda, spreminjati svojega stališča. S tem je bila usoda sedanjega zasedanja in skoro gotovo tudi parlamenta zapečatena. Razni nemški poslanci, ki so s svojo politiko tirali drža|vo samo v nova bremena, a niso ustvarili nič posebnega, so bili vsi poparjeni; in so žalostno postopali po kuloarjih. Marsikomu se je začela [vzbujati zavest, da mu bodo volilci za njegovo plodonosno“ delovanje pri volitvah z listkom v roki dali modro polo in on 'danes lahko za vedno vzame slovo od lepe grške palače na Francovem ringu.
Poslanci Slovanske Jednote so pa bili zadovoljni in samozavestni. Dobro so vedeli, da so zopet enkrat s svojo neizprosno odločnostjo, in doslednostjo pokazali vladi, da se v nemško-,hacionalnem smislu v Avstriji ne da vladati.
Bienerth je postopal po seji Slovanske Jednote naglo. Okoli 34'5'. ure je že priseli zbornični predsed-
Vsakdo naj dobi svoj delež, in sicer enak delež, samo kapitan, Birthmark Sweetlocks, Israel Martin, tesar in nadtopničar dobe še posebej od ene četrtine do celega deleža.
Kdor prvi ugleda plen, dobi najboljšo orožje, ki se ugrabi. Kdor stopi prvi na krov tuje ladije, dobi najlepšo obleko, ki je na njej.; Ako bi se kdo u-maknil od svojega- topa, naj ga Birthmark Sweetlocks ustreli.
To je bilo nekoliko pravil, ki jih je moštvo podpisalo s tem, da se je 42krat podkrižalo na. poli, na katero so napisali pravila.
Tako je plavala nova gusarka) po morju in njeno ime je postalo že preje nego v enem letu ravno tako znano, kakor „Happy Delivery.“
Od babam aških do lewardskih in od lewards-kih do windwardskih otokov je postal Copley Banks kapitan Shark’eyjev tekmec in strah vseh trgovskih ladij.
Dolgo časa se barka in dvojambornik nista srečala nikdar, kar je bilo tem bolj čudno, ker se je .„Ruffling Harry“ podajal v vsa Sharkeyjeva zavetišča. Toda končno so nekega dne, ko so jadrali v zaliv Cdxons Hole, na vzhodnem delu Kube, da hi popravili svoj dvojambornik, našli b,[Happy, Delivery“, na kateri so že pritrdili sestavljeni škripec v isti namen j
Copley Banks je ustrelil pozdrav in razvil zeleno zastavo, kakor je bila navada med pomorskimi gospodi. Potem je spustil čoln v vodo in se prepeljal na krov.
Kapitan Sharkey ni bil vesel človek, niti tudi ni imel posebnih simpatij do onih, ki so se pečali z istimi poslom.
Copley Banks ga je našel sedečega na enem izmed topov na zadnjem delu ladije, poleg njega je bil njegov Anglež Ned Galloway, in okoli njega je stala cela množica kričečih roparjev.
nik dr. Pattai v proračunskiodsek, ter je izročil predsedniku baronu Chiariju listino, o kateri so vedeli že vsi, kaj da vsebuje; bil je» cesarjev dekret, s katerim se je odgodil državni zbor. Smeliljaje, kakor ima on navado, je rekel Pattai, ko je izročil Chiariju velepomembni odlok:	„Prosim, izročiti Vam moram
listino, ki bo najbrže merodajna za nadaljni razvoj posvetovanj v odseku.“ Chiari je prebral dekret in sejo zaključil. Mirno in brez vsakega posebnega znaka so se poislainci razšli.
V zbornici pa po proglašenju odgodenja še ni postalo mirno. Do precej poznih večernih ur je vladalo pravj živahno vrvenje. Vlršile so se Še razne konference in mnogi poslanci so čakali iz radovednosti, ker se je mislilo, tla bo še danes naznanjen razpust. To se sicer ni zgodilo,, pač pa se z vedno vztrajnostjo vzdržuje vest, da bo državni zbor v nekoliko dneh razpuščen; najbrže v prvih dneh ap,rila, mogoče 7. ali 8.
Med drugimi je imela po odgoditvi še tudi sejo Slovanska "Jednota. Predsednik dr. Fiedler se je zahvalil zlasti članom proračunskega odsekal iz Slov. Jednote, ki so tako spretno in vztrajno izvršili sklepe. Dr. Šušteršič se je pa zahvalil predsedniku dr. Fiedlerju, ki je s svojim smotrenim vodstvom veliko pripomogel do konečnegaj vspeha Slovanske ’Jednote.
Dr. Korošec o položaju.
„Pijeva korespondenca“ prinaša naslednjo izjavo dr. Korošca k položaju:
„Prva ljudska zbornica se je pred časom izživela. Takoj, ko so socialni demokrati preprečili z obstrukcijo izvršitev finančnega načrta, je bila zbornica nezmožna za delo. Kajti vse druge naloge, katere bi še zbornica morala rešiti, bazirajo na urejenih državnih financah. Nemogoče je, uvesti reformo armade, reformo uprave, agrarno reformo, ali tudi samo socialno zavarovanje, dokler ni izpeljana finančna reforma. Zato je pa izgovor socialnih demokratov, kakor da bi nameravana razpustitev preprečila socialno zavarovanje, samo agitatorična fraza, ki temelji na nepoučenosti najširših krogov, katerim se ne razjasnijo faktične razmere. Dotični, kateri je zabranil finančno reformo, tisti je v resnici kriv, da se n! u-vedlo socialno zavarovanje.
Tudi sprememba vlade bi vsled negotovosti, katera vlada med poslanci radi dogodkov med volilci, ne dala bolni zbornici novih moči za izvršitev velikih nalog. Bilo bi samo podaljšanje krize za tedne ali za mesece, ne pa ozdravljenje. Zbornica se je izživela in samo nove volitve zamorejo dati 'državi zopet dela-zmožen parlament.
Zbornica pa ni brezčastno končala, kajti rešitev- nagodbe, reforma poslovnika, najšliijša kontrola državne uprave, zbližanje birokracije z ljudstvom, odprava ministrov rojakov, vse to so naloge, katere bi prejšnji parlament v. štiriletni legislaturni periodi nikdar ne izvršil. Tudi strah pred kulturnim bojem se je izkazal kot neutemeljen, kajti tudi .svobodomiselne stranke so morale radi splošne volilne pravice jemati ozir na mišljenje svojih volilcev, ki v večini ne marajo nikakoršnega kulturnega boja.
S tem mnenjem o prvi ljudski zbornici in o tistih', ki so ji napravili prezgodnji konec, stopijo člani Slovenske Ljudske Stranke v volilni boj, katerega moramo v doglednem času pričakovati.“
„Tagespost“ ima tudi sodbo dr. Korošca o položaju, ki se končuje tako-le: j,.|V velikem hojp idej, katere je zanesla splošna volilne pravice v najširše
Sharkey je obrnil svoj bledi obraz proti njemu in ga- pogledal s svojimi motnimi in modrimi očmi.
Bil je brez suknje in skozi Odpet satinust telovnik mu je gledala v gube nabrana srajca. Žgoče solnce ni prav nič vplivalo nanj, kakor se je zdelo, kajti nosil je kožuhasto kapo, pas in na njem kratko sabljo, a !v svojem širokem jermenu z bakrenimi o-kraski zataknjenih polno revolverjev.
JVrag vzemi razbojnike! “ je zavpil, ko je Sop-ley Baniks stopil na krov. viPretepteti vas dam do — smrti. Kaj pa mislite, da ribarite po mojih lastnih vodah ?“
Copley Banks ga je pogledal in njegove oči so bile podobne očem potnika, ki je ugledal končno svoj dom.
i,jVeseli me, da sva istih misli“, je rekel, .„kajti sam sem prepričan, da morje ni dosti veliko za oba. Toda ako hočete zgrabiti za sabljo in revolver in z mano na obrežje, bo svet rešen prokletega razbojnika, naj pade kdorkoli.“
„No, to je govorjenje!“ je zavpil Sharkey, skočil s topa in mu ponudil roko.' .„Nisem srečal mnogo ljudi, ki bi bili mogli pogledati Johnu Sharkey ju v oči in govoriti pogumno. Vrag me vzemi, ak'o vas ne izvolim za sodruga! Toda ako me varate, pridem na krov in vas ugrabim na lastni ladiji.“
„In jaz obljubim tudi isto!“ je rekel nato Copley Banks, in oba gusarja sta postala najboljši prijatelja.
Poleti so se podali proti severu do newfound-landskih obrežij in napadali new-yorške trgovce in kitolovce z Nove 'Anglije.
Copley Banks je oplenili liverpoolsko ladijo: „House of Hanover“, Sharkey pa je privezal lastnika k jamboru in metal nanj prazne vinske steklenice, dokler ni izdihnil.
Skupno sta napadla kraljevo ladijo („{Royal Fortune“ in jo zapodila v beg po peturni nočni bitki, v
kroge ljudstva, se čuti večina poslancev že negotove. Nove volitve bodo zopet prinesle varnost v ljudsko zbornico. Pravzaprav bi se moralo tudi uvaže-vati, če bi ne bilo radi dejstva, dai sedaj zavoljo splošne volilne pravice politično zelo naglo živimo, u-mestno, uvesti štiriletno legislaturno dobo.
Usta ja v Albaniji.
Iz Cetinja: Pet kilometrov, od meje so se spopadli albanski ustaši s turškimi vojaki. Albanci so zavzeli par obmejnih trdnjav; in pregnali turške vojake. Iz Tuze je prišel na pomoč en bataljon turške pehote in vnela se je huda bitka, katere izid pa še ni znan.
iiusko-kitajski spor poravnan.
Zadnja poročila se glase, da je KjitVa v vseh točkah ugodila željam Rusije. |S temjbibil grozeči spor na daljnem vshodu poravnan.
Odgodena prva ljudska zbornica
je imela v štirih letih 275 sej. (Vloženih je bilo 8300 interpelacij, 2700 predlogov in 490 nujnih predlogov. Vladnih predlog je bilo 215:0.
V gosposki zbornici je bilo vloženih 42 vladnih predlogov, 4 interpelacije in 22 navadnih predlogov.
Črnogorski kralj
je, kakor se javlja, nevarno bolan in bo zato opustil potovanje v inozemstvo.
Pomen bagdadske železnice.
Donava ni bila v prometnem oziru vedno tako zapuščena, kot je sedaj. Že pred križarskimi pohodi je vozilo na njej od Regensburga pa 'do izliva mnogo trgovskih ladij; toda s časom, ko so nastopili'Turki v Evropi, je bilo tudi 'konec velikega prometa na Donavi. Ampak še dandanes je promet na Donavi tako majhen, da se moramo čuditi, da ne obrne podjetnost več pozornosti na tako odlično prometno sredstvo. Kakor je pa videti, se bliža Čas, ki bo odprl donavskemu prometu uspešno polje, bojimo se samo, da se bo s promjetom dvigalo tudi p anger mahstvo. Cave-ant consules.
V zadnjem času se je veliko pisalo o bagdadski železnici. 'Neki nemški konzorcij sij je pridobil po mnogih težkočah od turške vlade koncesijo) za gradnjo maloazijskih železnic. Tod# načrt, podaljšati železnice do perzijskega zaliva, je zadel povsod na odpor. Ne samo Rusija in Angleška, temveč tudi Turška sama je bila nasprotna. V zadnjem Času se je pa položaj spremenil. Upor y Arabiji je najbrž turškim državnikom dokazal pomen železnice . do perzijskega zaliva. Rusijo se je v Potsdamu pridobilo za namene Nemčije s pogojem, da je. slednja svoj vpliv na, Perzijo odstopila Rusiji, in ker se je Francijo pritegnilo h kapitaliziranju, se je ublažilo njeno stališče. Angleška je pa v očigled tem dejstvom odnehala, posebno ker je pridobila koncesijo, da proga od Bagdalda do perzijskega zaliva preide v roke neke otomanske družbe, pri kateri so pred vsem udeležene: Nemška, Angleška, Avstro-Ogrska, Francoska in Turška.
Sir Edward Grey je te 'dni izjavil v angleški zbornici, Če bo poravnava taka, da bo javno mnenje Angleško zadovoljno, se mora zagotoviti, da, angleJŠka trgovina ne bo podvržena nikakim diferencialnim stroškom. Angleška ima politične in strategične namene tv Perziji.- V vsaki pogodbi1 z bagdadsko železniško
kateri se je pijano in besno moštvo borilo nago pri svitu bojnih svetilk; pri vsakem topu je stal korec ruma.
Potem sta se napotila V topsailški zaliv v severni Čarobni, kjer sta popravila svoji ladiji, a na po-mlaid sta bila že v Grand Caicos, pripravljena za daljše križarjenje proti Zahodnji Indiji.
'Med tem časom sta postala Sharkey in Copley Banks jako dobra prijatelja, kajti Sharkey je imel rad dobrosrčnega podleža in neustraišenega moža, in kakor se mu je zdelo, je kapitan ladije „Ruffling Harry“ združeval oboje. Trajalo je dolgo, predno mu je zaupal popolnoma, kajti nezaupnost; je bila v njem globoko vkoreninjena. Nikdar se ni upal iz lastne ladije in od lastnih ljudi.
Copley Banks pa je pogosto prihajal na krov ladije „Happy Delivery“ k popivanju, tako da so je Sharkey konečno popolnoma otresel svoje nezaupno-sti. »Vedel ni prav nič o zlu, ki ga je storil svojemu novemu, veselemu tovarišu; kako bi se pač mogel med mnogimi spominjati žene in dveh dečkov, ki jih je ubil tako brezskrbno pred tako davnim časom.
Ko je torej Copley Banks povabil njega in pa Gallowayja zadnji večer, ko so bili v Caicos Bank, da se prideta poveselit k njemu, j ni imel nikakega vzroka, da bi bil zavrnil povabilo.
Teden preje so oropali bogato obloženo ladijo, da so imeli izvrstno hrano, in pri večerji jih je pet precej pilo. Bila sta oba kapitana, Birthmark Sweet-locks, Ned Galloway in Israel Martin.
Stregel jim je mutec, katerega je Sjiarkey u-daril s kozarcem po glavi,, ker mu je isti prepočasi natakal.
Birthmark Sweetlocks je, izmaknil Sharkeyju revolverje, kajti imel je staro navado streljati s prekrižanimi rokami pod mizo, da je videl, kdo je najsrečnejši.
Ta Šala je stala njegovega Čolnarja nogo In za-
družbo se mora to ugotoviti. Grey je tudi izjavil, da misli, da se bo doseglo sporazumljenje na podlagi tega, da bo bagdadska železnica e!dino-le trgovsko podjetje.
Te besede jasno osvetljujejo angleško stališče. Rusija pa sama namerava graditi iruško-perzijsko-in-dijsko železnico., Tej ne more Nemčija prav nič nasprotovati, kajti njene maloazijske železnice, zvezane z ruskimi, ibodo imele samo dobiček. Ruska proga se namerava graditi od Reša ob kaspiŠilcem morju, oziroma že od Baku do Teherana in Ker inan a vi Perziji in bi se priklopila v Nuši na beludžistainski meji indijski železnici. Rusija bo gradila od Baku do Reša zvezno progo.
S to perzijsko-rusko železnico bi trajalo potovanje Bombay—London 155 ur. Danes se r!abi za to vožnjo preko Brindisi 300 ur.
S tem, da je Nemčija pritrdila ruskim načrtom, je Rusija odnehala z odporom proti bagdadski železnici. Tekom dveh let bodete dive železnici posredovali promet po suhem v Indijo in sicer bagdadska železnica od Carigrada preko Male Azije in T(aunus;a od Evfrata v Tigrisovi dolini, in od tukaj do perzijskega zaliva, na drugi strani pa ruska železnica od Baku v Indijo po starem indijskem potu tppeko Buchara na eni strani, na drugi strani pa od Baku preko južne Ruske, Poljske, Nemčije do Nizozemske. Bagdadska železnica predstavlja direktno): in najkrajšo pot po suhem od srednje Evrope v Indijo, kamero pa pretrga Bosporus. Da se napralvi preko Bospora nepretrgana zveza ali z mostom, ali podmorskim tunelom, to bo sedaj prva naloga, za katero se že delajo pred-Študije.
Z bagdadsko železnico pridobi tudi Dunaj in s tem avstrijska trgovina, kajti najkrajša pot od Srednje Evrope pelje preko Dunalja. Ruski prjojekt bo s svojimi stranskimi progami prišel v dotiko z Ber,obnoret. Obe železnici bodo pa tangirale Črno morje, jn s tem oživele promet na vodnih |potih. K tem spada tudi Donava, zato je potrebno, da z dalekovidnim pogledom zapopademo vpliv novih' indijskih železnic in da si že sedaj napravimo načrte.
Ko jo profesor Suess v nižjeavjstrijskem deželnem zboru koncem CO. leta govoril za regulacijo Donave, je med drugim rekel tudi to-le:	(Potem se bo-
do ladije daljnega vzhoda zibale , ob bregovih modre Donave pred Dunajem.“ Sedaj je zopet upanje, da se te precej fantastične ideje uresničijo. Baje obstoji tudi .„Donavsko društvo“, katero bi( naj ze'dinjeyalo vse interesente. To bi se naj začelo sedaj, gibati.
Samo ob sebi umevno je, daj se ne sme pri tem pozabiti na pomen železnic. Dunaj ima sedaj priložnost, da postane zopet najpomembnejše trgovsko mesto v Evropi, ker. ima važne zveze na suhem in po vodi pred durmi, samo da jih zna izrabiti.
Zlato pa lahko upamo, da se bo ena najvažnejših prometnih zvez v Avstriji zopet oživela. Saj. so že pred Strahom imeli Rimljani mnogofšltevilne trgovske ladije, ki so vozile po Donavi, in) ko je lateranski koncil prepovedal promet s Saraceni, je poslala že itak živahna Donava zveza preko Buchara v Indijo. Turki in pa pomorščaki s svojimi odkritji so pa od-kazali trgovstvu zopet druga pota in Šie-le sedaj po 700 letih lahko pride Donava kot zveza z Indijo in Azijo k veljavi.
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
to so sedaj, ko so pospravili mizo, izvabili .Sharkeyju orožje pod pretvezo, da je yroöe, in ga položili toliko daleč, da ga ni mogel doseči.
Kapitanova kabina na .„Ruffling Harry“ je bila na krovu in za. njo je stal top. Ob stenah so bile nakopičene krogi j e im na tri velike sode za smodnik so postavljali sklede in steklenice.
V	tem temnem prostoru i je pelo, tulilo! in pilo petero gusarjev, a muteo jim je vedno polnil kozarce in jim dajal Škatljo in luč za njihove pipe.
Uro za uro je postajal goivor počasnejši, glasovi hripavejši in, kletve in kriki nerazumljivejši, dokler niso trije zaprli svojih krvavih oči in naslonili svojih pijanih' glav na mizo.
Copley ’Banks in Sharkey sta ostala sama iz obličja( v obličje, leden, ker je pil jako malo, drugi, ker se ni nikdar vpijanil, a'kb je še toliko pil.
Zia njim je stal pazljivi mutec in mu (polnil prazni kozarec.
Od zunaj je dohajalo rahle* Šumenje plime in z ladije onkraj vode petje mornarjev.
V	tihi, tropični noči so se kaj jasno slišale besede :
„Trgovec jadra, preko morja.
Vzbudite ga, stresite ga! Potrite mu krmilo! 'Trgovec jadra preko 'morja in sodček poln zlata ima in žametno oblačilo.
Ho, veseli Jack gusar, on bedi, preži vsikdar tam na morju škotskem!“
Prijatelja sta sedela in tiho (poslušala.
Potem se je Copley Banks ozrl na mutca in ta je pobral za sabo zvitek vrvi.
„Kapitan Sharkey!“ je rekel Copley Banks, — „ali se spominjaš ladije »„Duchess of Cornwall“ iz Londona, ki ste jo ugrabili in potopili pred tremi leti pred Statira Shoal?“	(Koneo prih.)
Z enakim orožjem.
mVse bevskanje nemčurskih lažnjjrih; listov ima vendar le en namen: zakriti vsestranski polom v — nemčurskih posojilnicah! ,„£!traža“ je tem propalim „konzumarjem“ in „šparkasarjem“ postala neprijetna, ker razkrinkuje brezobzirno denarni polom v nemčurskih zavodih.; /To boli te pristaše Mravlagov, Kaiserjev in Startov, Boli jih, kgai slovpßski kmetje v pametni previdnosti svoj denar iz slabih nemčurskih ,jšparkas“( jemljejo. jZ lažmi in obrekovanji se nem-čurji iz gospodarskega poloma ne bodo rešili. Tio je gotovo ...
„.Stajerc" in njemu jednaki listi ,se tudi v splošnem v slovenske zavode zaganjajo , , . Pa ni vredno odgovora. Ljudstvo ima dober nos in ve, 'kje je varnost, Zjato jemlje denar iz polomljenih nemških' posojilnic in ga nosi v slojveniske zavode. In nemčur-jem bodi na uho povedano, da znalca ta denar že — milijone kron.
djojiko smo hoteli danes nemičjurskim klevetnikom na uho povedati. Doslej smo imeli še gotove obzire.'Ali pozabili jih bodemo. Ip dosledno bodemo odkrivali vse rane nemčurskega špekulaintstva.“
Te. hujskarija niso zrasle na našem zelniku. Ponatisnili smo samo dobesedno ptujskega .»„/Štajerca“ z dne 26. t. m., in smo napravili samo to spremembo, da smo zamenjali imena. Na ta način mislimo, se najlažje varujemo konfiskacij, kajti kar sme „Stajerc“ napram nam, ki tvorimo ogromno večino na Spodnj. Štajerskem, to bo dovoljeno tudi nam napram maloštevilnim nemškutarjem in njihovim zavodom.
Raznoterosti.
Iz politične službe. Okrajni nadkomisai* Fridr. grof Marenzi in okrajni komisarji dr. Evgen pl. Ne-toliczka, dr. baron Neugebauer, dr. pl. Koch- iThann-heimb in dr. Gräfenstein so imejnovani za nameistni-ška tajnike. Okrajna komisarja dr. pl. Bajakovič in Oskar Ko rdi n sta imenovana za nadkomisarja.
Imenovanje. PoŠtnai pomožna uradnica plem. Schwarzer je dobila mesto poštne ddpraviteljice v Koprivnici.
Telefonska zveza med Celjem, Mariborom in Reto se je sedaj upeljala. 'Navaden, tri minute trajajoč pogovor stane 8 K.
Vsiljivi „Stajerc.“ Čeprav ga ni treba plačati in so ptujski Šnopsarski baroni š4e veseli, če ga morejo zalstonj oddajati, ga .vendar noben pošten spodnještajerski Slovenec ne mara več. Smrad, ki veje iz te kloake nemšfkutarstva in renegatstva, je prevelik, ostudnost namenov, ki jih zasleduje, preočividna, da bi hotel imeti kak pošitenjdk<■ z njim še kaj opraviti. Na deželi se splošno smatra hišo, v kateri se čita te ptujsko motovilo, za izprijeno in se je ogiba,. V tem času propadanja se je začel ^Stajerc“ zatekati v sosedne dežele. Že smo poročali, kako se ga razpošilja na Koroško po centih. Sedaj se je začelo nadlegovati s to umazano cunjo naše kranjske rojake. Prihajajo nam poročila, da se v zadnjem času skuša nekatere kraje na Kranjskem naravnost preplaviti s tem glasilom šnopšarjev. 1 Vispehov pa ne bo, kajti kakor se nam ob enem nazndjnja, ga nihče ne čita in sa ga shrani samo tja kamor spada.
Glavna posojilnica. Kreditna banka v Ljubljani naznanja, da izplačuje vloge,’, ki ne presegajo z obrestmi 800 K, vsem vlagateljem Glavne posojilnice. Tleh vlagateljev je 437, ki set morajo zglasiti z vložnimi knjižicami pri blagajni Kreditne bjanke v Ljubljani.
Izkopavanje starin. V št. 12. t. 1. „Narodnega Lista“ smeši dopisnik iz Žetal ondotnega gospoda kaplana J. Kranjca, da '„Izkopava Atila.‘I ,Z ozirom na to izjavlja ’„[Zgodovinsko društvo“;, da je gospod kaplan Kranjc, poslal že več žalni mi. viti starinskih predmetov za muzej ter je iskal! starine nav željo „Zgodovinskega društva“,, pa na svoje stroške. V interesu domačega znanstva nikakor ni, da se raziskovanje starin po časnikih smeš(i, dočim. nam naši nasprotniki hočejo vse pobrati. — j,,{Zgodovinsko društvo za Sl. St.
Razveljavljene volitve v celjski okolici. „Slov. Narod“ ve poročati:, Volitve v celjski okoliški občini so na vsi črti razveljavljene« Kakor je znano, so pri teh volitvah zmagali Slovenci,', nemčurji pa so sramotno pogoreli.
Zadnjo številko so nam zaklenili. Z ozirom na podle in nesramne napade .„Štajerca“ in njegovi!: vz-drževateljev, smo samo na rahlo omjenili nemške posojil aj e malce: in nemšlkutarske trgovce i in obrtnike, pa je že nas zajela roka, državnega pravdnika. Komaj smo nekoliko obrnili pozornost na nekatere žalostne prikazni v našem narodnogospodarskem življenju in ža smo se pregrešili zoper par. 302. Da bodo čitatelji videli, kako se deli v Avstriji pravica, prinašamo, v naslednjem nekoliko citatov iz zadnjih številk („(Štajerca.“ Dne o. marca hujska takole proti vsem slovenskim posojilnicam: .„Slovensko posojilni-štvo stoji sredi v velikanskem polomu ... Vse gospodarsko življenje v slovenskih krajih ja hudo prizadeto in na milijone ljudskega premoženja je v veliki nevarnosti ... V vsej grozoti stoji resnica pred nami, da je vse prvaško posojilništvo zidano na pesku, da se mu majejo temelji in podirajo stene.“ Dne
12.	marca je ponatisnil znani dr. Negrijev pamflet na slovensko zajdružniišitvo, ki med drugim vsebuje tudi ta le krivične in splošnopisane napade: „Z denarjem
malih vložnikov so se prvaški (tu je slovenski, op. ur.) voditelji za-se in za svoj narod „vojskovali . . . Pri zagrizenih prvaškili zavodih so bili pojmi vloga in žrtev, bilanca in goljufija, član predstojriištva in glavni dolžnik enaki/ Cela vrsta pr v aških polomov v 'zadnjih letih, od žalostnega konca prvaškega gospodarstva v Šoštanju pa do zadniega velikega poloma v Ljubljani je posledica propadanja gospodarskega in političnega življenja slovenskega naroda. Napačno bi bilo, ako bi se smatralo ravno, liberalne slovenske voditelje za ustanovitelje te gospodarske morale. Take razlike pač ni med Slovenci. Gospodje slovenski voditelji menjajo premnogokrat svoja firmo. Sloven-sko-klerikalne posojilnice so ravno tako črez tri milijone kron zadolžene. To prvaško denarno gospodarstvo je grozovito in nevarno.“ Lue 19. marca pa poziva tako-le na bojkot slovenskih posojilnic :	„Kme-
tje, vam pa svetujemo le eno: Držite oči odprte in žepe zaprte!“ In na drugem mestu: „Treba je razumeti, da se tukaj ne gre več za polome posameznih ■zavodov, marveč da je to nekak splošni', vse prvaš-ke gospodarske organizacije se tikoči. Posojilnice, in sploh denarni zavodi, konzumne zadruge,, mlekarne, kmetijske zadruge, tiskarne, Knjigarne,' akcijske družbe,, vse to, kar so slovenski prvaki z umetno naglico iz tal zbili, vse poka in se podira, vse je na pesku zidano, !vse gre rakovo pot.“ In vse te bojtotne oklice, vse te ostudne laži, s katerimi naj bi se Škodovalo slovenskim posojilnicam, je državni pravdnik dopustil. Res, felix Austria!
„Nazaj v planinski raj“ v Sarajevu. Preteklo nedeljo je priredilo hrvaško društvo („Tirebevič“ v Sarajevu velik koncert, ki se ga, jo udeležilo najodličnejše sarajevsko občinstvo« Na programu je bila tudi znana Nedvedova slovanska pesem „Nazaj v planinski raj.“ Pesem je izzvala buren aplavz. Na splošno zahtevanje se je morala ponoviti.
Za S.. S. je nabral .L. Artman ; v Dorovi pri Slovenjgradeu na gostiji Gl obočnik-Zor m an 10 K.
Za S. K. Z. je poslalj gospodi. ’Matija Karba, župnik v Zrečah, 10 K s, pristavkom: ,,/Ppnovni odklonjeni in vendar le mi za neko uslugo | 'dopošlani denar.“
Poučni tečaj na kmetij|ski Šoli v, St. Jjuriju ob južni železnici. Enodnevni poučni tečaj o najvažnejših pomladanskih delih, kakor sajenje in obrezovanje drevja, naprava novih travnikov itd. se vrši v soboto dne 8. aprila 1911.■ Tečaja se lahko udeleži jna lastne stroške vsak, ki se prijavi do dne 6. aprila t. 1. Pouk traja od 10.; ure jpredpoldne| paj do 6. ure zvečer.
v
Štajersko.
Habemus papam. Mariborski železničarji pošiljajo vsem nemškim društvom v Mariboru naznanila, da so postavili za prihodnje volitve v državni zbor kot kandidata dr. Franca Bauma, nadinšjjaektorja južne železnice. Pri volitvah mora računati na najod-ločnejši odpor Slovencev, kajti znan, je kot notoričen, zagrizen nemški nacionalec. Kar je 'treznomislečega prebivalstva v Mariboru, bo raje poslalo v državni zbor delavnega moža, ne pa zopet kakega političnega hujskača.
Maribor. Danes in jutri zvečer igra dunajski damski orkester zadnjikrat v .mariborskem Narodnem domu. Igra se zelo dobro in precizno. Ker .nimamo mariborski Slovenci ravno prevelikokrat prilike slišati dobrih godb, priporočamo v teh 'dveh zadnjih dnevih obilen poset.
Maribor. Poskusen samoumor. V nedeljo zvečer se je hotel usmrtiti 211etni šHubert Korošec, sin tukajšnjega trgovca, z revolverjem. Pognal si je kroglo v prsa, kjer je tudi obtičala. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Vzrok, samoumora je bojda nesrečna ljubezen.
Maribor. Predavanje o Bosni. ,V četrtek dne 30. t. m. bo predaval v Gambrinovi restavraciji p. A. Puntigam, ki biva: že okoli 20 let v Sarajevu, o Bos-nj ter ilustriral svoje predavanje s, skiop(tičnimi slikami. Začetek ob 8. uri zvečer. : Prostovoljni darovi v prid sirotišnice fr Sarajevu se hvaležno [ spreje-
majo.
Maribor. Poskusen roparski umor v .Tegetthoffovi ulici. V nedeljo dne 26'. ,t. m. je, prišel v hišo št. 19 v Tegetthoffovi ulici 271etni Viktor Sehibal iz 'Maribora k zasebniku, Aubelu, ki stanuje sam. 801etjhe-ga starčka je začel daviti, vendar je imel Aube! Še toliko moči, da je klical na pomoč. Napadalec je nato zbežal, vendar se je posrečilo stražniku Kocbeku, da ga je prijel. Pri njem so našli več predmetov, pripravnih za vlom. S prvega je tajil, vendar je nazadnje obstal, ker se je nabralo preveč dokazov proti njemu.
Koprivnica. Za vsako jpodjetje je treba med drugim tudi denarja. Brez tega nervusa rerum i ne more prospevati tudi izobraževalno društvo. Tega se zavedajo tudi naši vrli rojaki v tujini. Zojpet nas je razveselil blagi dobrotnik z veliklodufšnim darom, — namreč velečastiti gospod Maks Ašiič,; kaplan na Ponkvi, ki nam je poslal 10 (deset) kron ! Naj mu bo plačnik mili Bog! Živeli posnemovalci!
Vuhred. i\(anboPiiko okrožno sodišče je 'dovolilo konkurz nad premoženjem Norberta Minibeka, posestnika tvornice za kavine surogate v Vuhredu. Začasni lupraJvitelj konkurzne mase je marenberšiki notar Bežan.
Kozje. Med drugimi zanimivostmi, ki jih je najti v našem trgu, je tudi sledeča;: „|A, Wachtschitsch,
Schmid.“ Tako se namreč glasi napis, ki ga ima kovač Wachtschitsch, 'seveda pristen in rojen Nemec, na svoji hiši, a bi se mogoče kaj spremenilo; to spa-kedrano ime, Če bi slovenski odjemalci; spremenili svojo navaido in hodili mimo kovačnice, mesto — v njo ?
Celje. V pondeljek dne 27. t. m. je nagloma po kratki bolezni umrla gospa Zabukovsek, soproga krojaškega mojstra 'Zlabutovfeeka. !Z)a veliko družino je ta izguba težak udarec. N. v m. p.!
Brežice. Predavanje s skioptičnimi slikami o sveti deželi, ki ga je v nedeljo priredila naša živahna podružnica „Slovenske Sitraže“,, je vrlo dobro u-spelo. Krasne slike in pojasnjevalni govor podružničnega predsednika, mestnega gospoda kaplana. Špindlerja, so zares, omogočili poslušalcu in gledalcu, da je v kratkem času skoro brez stroškov napravil daljno potovanje — vsaj v duhu. Brez dvoma bo marsikateremu še žal, da je zamudil tato lepo priložnost!:
Velikanski požar v New« Jorku.
V neki lOnadstropni hiši v New-Torku, v kateri se nahaja celuloidna tovarna, se je zgodila eksplozija in se je vnel velikansk požar.
:Med 1300 delavci in delavkami je nastala grozna panika,. Delavke so skakale na ulico, kjer, so z razbitimi udi obležale.
Delavci so se skušali rešiti na, ta način, da so se oprijeli električnih žic, ki so v tovarno napeljane, toda žica so se potrgale in delavci so telebnili na u-lico, kjer so z zmečkanimi trupli drug na drugem obležali.
'Vielito trupel so našli tudi v predoru za zrak, kar so jih pa rešili, je večina tako opečena, da mnogo od njih ne bo okrevalo.
/Mrtvih je do sedaj 148 oseb,; tovarna je do tal pogorela;.
Razgled po svetu.
Kometi v letu 1911. V letu 1911 se bode videlo na nebu nekoliko kometov ali repatic, a le za vrlo kratek čas. Prvi je komet Broocjkov (1889), ta komet je že dne 8. januarja dosegel svoj perihel. Drugi je komet Enckejev'a repatica,* T(a pojde skozi svoj perihel sredi meseca avgusta« Ker ima slabo svetlobo iii ker mu je potovanje slabo proračuhano, jo bo težko najti na nebeškem svodu. {Tretja je Bernandov'a repatica, ki bo tudi menda poletu najbližja solncu. Četrta je repatica „{Templum L“ Tlo repatico so vider vali leta 1867,, 1873. in 1879'. Od tedaj je niso več videli. Zdi se, da je tako blizu svojemu razsulu, da jo bo; težko opaziti na nebeškem svodu. Peta je repatica Brorsenova, M bo v decembru niajbližja solncu. Z naše zemlje se jo bo težko opazilo.
Armada visokošoleev, Na vseh 125 evropskih univerzah je bilo lani 228,732 slušateljev. Najbolj o-biskano vseučilišče je berolinsko; ima namreč okroglo 14,000 'dijakov. Druge najbolj Številne univerze so:, pariška, budimpeštanska, dunajska.
Stroški« ki jih imajo phicaški velemesarji vsako leto z razpošiljavo svojih klavniških proizvodov in postranskih produktov ter dohodki, ki jih naklanjajo železniškim družbam, znašajo 30,000.000 do 35,000.000 dolarjev. Kolike dobičke so lani imeli živinorejci, je razvidno iz dejstva, da je bila leta 1909 v ehicaške živinske dvore postavljena klavna živina prodana za ogromno skupno svoto. 316,745.000 dolarjev, neglede na dovoze prešičev, ki predstavljajo vrednost 7,000.000 dolarjev na leto, a se ne prodajajo v chicaških .^stockyards.“ Živinorejci so samo v Chicagi za svojo živino skupili lani 9,074.000 dolarjev vec, kakor v poprejšnjem letu, neglede na dejstvo, da so znašali lanski dovozi samo 14,491.372 repov klavne živine, torej 1,544.997 repov manj, kakor v prejšnjem letu, in so bili v resnici najmanjši izza poslednjih trinajstih let. Prešičev se je leta 1909 v živinlskih dvorih ležečih v spodnjem delu mesta zaklalo 5,372.949, proti 6,781.205 v prejšnjem letu, torej manj 1,408.256. Pomanjkanje prešičev se letos ni zmanjšalo, vendar kažejo znamenja, da odjemalcem ne bode treba zopet kmalu plačevati jednako visokih cen, kakor so bile zaznamovane začetkom leta. Izza naprave chicaških živinskih dvorov (stockyards), pred 44 leti, je bilo tamkaj postavljenih na trg in zaklanih skupaj nad 450,000.000 goved, ovac, prešičev in konj.
23 ljudovlad. Koliko republik ali ljudovlad je? Na to vprašanje, ki je postalo ipo prevratu in proglasitvi ljudovlade na Portugalskem času primerno, odgovarja „Gaulois“ v mali statistiki. Evropa šteje sedaj skupaj pet ljudovlad, razun najmlajše, portugalske, še:	Francijo, Švico, Andorro in San Marino,
najstarejšo današnjih ljudovlad, ker obstaja že izza prvih časov krščanske dobe. V Afriki je samo ena majhna država kot ljudovlada, Liberia, katpre prebivalstvo je sestavljeno iz samih črncev. Niti Avstralija niti Azija nimata dežel z ljudovladno državno obliko. Nasproti temu sta pač Severna in Južna Amerika obljubljeni deželi ljudovlad. PrejveČ prostora bi vzelo, da bi vse našteli. Od največje, Združenih držav, do najmanjše, ki je Costa Riea, z njenimi samo 320.000 prebivalci, jih je skupaj 17. Potemtakem je na zemlji vseh skupaj 23 ljudovlad, to se pravi, samo primeroma majhen del 1500 milijonov prebivalcev na zemlji živi v deželah te državne oblike.

Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vrsčajo. Ceniki zastonj.
Civilni geometer
Karol Hantichp Maribor, Marijina ulica št. 10
nasproti okrožnemu sodišču. — Najcenejša in najhitrejša izvršitev deljenja zemljišč, postavljenja mejnikov, parceliranja itd. itd.
	Na Štajerskem nar večja izložba lepih, trpečih svilnatih robcev pri Janko Arimasi-U' Sv. Jurij ob juž. žel. pri farni cerkvi.	
		
Najnovejše spomladanske sezone je došlo.
Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v največji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan
18-
pna največja zaloga In izdelovanje čevljev v
Celju : Kovaška ulica 3.
Svoji k svojim?
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 39
pred kolodvorom, priporoča
svojo pogato zaloga zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po nanižji ceni.
fxramnfrmA 8 slovenskimi ploščami, čistim in 1CHIIUIUIIC jasnim glasom iz najboljših tovarn
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
POSLANO.
Veselje zjutraj, žalost zjutraj, to je bilo pri meni zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih pristnih „Sodener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi ne Škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi več radi nadležnega katarja in zjutraj sem kot riba. In vse to le radi tega, ker vzamem zjutraj in zvečer nekaj Fay-evih pristnih „(Sodener.“ Ena škatljica mi zadostuje za dolgo Časa in stane samo K 1.25.
¥ najem
3e oddajo v Ptuju, Gosposka ulica štev. 28, prostori za mesnico ali kako drugo trgovino s stanovanjem vrod. Vpraša se pri Franc Mahoriču, gostilničarju v
Ptuju.	58
Tage
za vagone, voze (mostne), centžmalne,škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Menice Soravslo.
Slovenska obrt.
Naročite naš list!
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko:G0>1’0'1 *“ P0B"ic'
155	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni zastcp zavarovalnice ter postreže na željo tndi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse21,blizuNar. Doma.
H Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-* godnimi pogoji, da se lahko meri ® z vsako druge zavarovalnico.
a V krajih, kjer še ni stalnih poverje m nikov, se proti proviziji nastavljajo i® spoštovane osebe za ta zaupni posel.
e Postavno vloženi ustanovni zaklad is jamči ^varovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnik hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in snho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — ^Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. Prediva vsako množino se kupi kakor tndi soinate vreče.
Nova mesnica.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Celju nasproti hotela „Pri belem volu'1 novo mesnico.
Prav pridnega peseta svojega podjetja proseč, zagotavljam pri kakovosti mesa, ceni kakor postrežbi storiti vse možno, da si pridobim zaupanje, in s tem blagohotno nadaljeval-njo priporočilo. Z velespoštovanjem
Jssip Stelzerf
mesar.
TJÜPSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V CELJU,f g
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
t lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
uraduje
obrestuje
hranilne vioge po 47.% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovale prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun iu jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. are popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5%% z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vktgižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le kolek«
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenicah.
Založnik in iMUfctelj: Kosrtorrij „Btraia“.
Odedvotm Kr*d®ik: Lav. Kemperle.
Tlak tiskarn» sv. Cirila v Mariboru.