(06 ttteviika. Ljubljana, v četrtek 27. avgusta 18%. XXIX. leto. jahaja vsak dan i»e*«r, iaimii nedeljo in praanike, ter velja po pofiti prejenaan ss avstro-ogen ki deflele aa vse leto 15 gld., aa pol leta H «ld. ta Četrt Ma 4 gld., aa jcd?o 1 gld. 40 kr. — Za L j abl jano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., «* Aetrt leta 8 gld JO kr., sa jeden meocc l gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 ur na mesMC, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za tuje dc7.pl.' toliko voA, kolikor poštnina saaaa. Za osnanila p I a« nje se od stiristopna petit-vrate po 6 kr., Ce ie oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., oe bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavow frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravništvo je na Kongresnem trgu fit. lil. 0 pravniatvn naj m blagovolijo pošiljati naročnine reklamacije, osnanila. i. j. vse administrativne stvari. Pogajanja z avstroogersko banko Avstrijska in ogerska vlada sta se bili v bančnem vprašanja popolnoma sporazumeli in npati je bilo, da ho banka uda, videč stožnoat obeh državnih polovic. Grof Bodeni je bil ž« vesel, da bode mogel jeseni vsaj jeden del prgodbe s Ogersko predložiti avstrijskemu parlamentu To veselje je pa splavalo po vodi, zastopniki banke so zahtevali take ugodnosti, da bo se pogajanja pr*trgala in da jt finančni minister Bilinski se celo izjavil, da bodo morali premišljati, da csonjejo d žavno banko. Nam •e ne zdi verojetno, da bi se vlada apsla tako od ločno nastopiti proti židovskim kapitalistom, ki imajo glavno besedo pri banki Najbrž se bode do seglo kako novo sporaznmljenje. Danes ne bcdenoo razpravljali o bančnih zahtevah in njih opravičenosti, temveč hočemo le pcglediti, komu b: bilo v kcrist tako nrejenje razmer s avstroogersko banko, kot se je bilo dogovorilo mej avstrijsko in rgersko vlado. Ogerska bi bila dosegla popolno jednakoprav-aost pri banki. Polovica članov generalnega bančnega sveta bi bili Avstrijci, polovica pa Ogri. Sedanje jednotno vodstvo na Dunaju bi se razdelilo. V Budimpešti bi se osnovalo posebno ogersko bančno ravnateljstvo. Ta jedoakopravnost pa nikakor ni opravičena. Ogerska državna polovica pri banki ni tako interasiraoa kakor avstrijska. Na vsem Oger-skem je samo kacih 1100 delnic avstroogerske banke, dočim jih je samo na Dunaja nad 80.000. Tudi so gospodarske razmere v nafti državi povse druge, kikor na Ogerskem, v nadi državni polovici je več prebivalstva pa tudi več kapitala. Nadalje se je dogovorilo, da morajo delničarji oi čistega dobička odstopiti vladama namesto done-danj h 300.000 gld. v bodoče 2 milijona. Pri raz delitvi te svote bi se zopet ne oziralo na to, kako je avstrijski kapital interesovan pri banki. Dosedaj te je ta svota nadaljevala v razmerja 70 :30, kakor donasata k skupnim državnim troskom obe državni polovici Še to razmerje ni bilo za Avstrijo ugodno, če se pomisli, da je pri banki jedva jeden odstotek ogsrsksga kapitala, ne pa 30%. Sedaj sla se pa obe vladi dogovorili, da bi se Žena ubitega bojevnika. (Črtica is leta 1848.) (Dalje.) HI. /ena je vedla poveljnika jako spretno in opremo k naznače ne mu kraja. Hodili so drog tik dražega, toda tiho in le semtsrtja je kdo besedico izpregovoril. Na podnožji gore ustavi se Žena, jednema obeh spremljevalcev vzame bakljo iz rok, drago pa pomoli poveljniku ter pomigns obema častnikoma, aaj se vrneta. Poveljnik jo pogleda vpražajoč: „Nečem," p ose peče žena, „da bi ta kraj poznal prej kedo drug, dokler nisi otet." „Saj so to moji najzvestejši ljudje t" „Nikomur ne zaupam." - IA ti si ženska — as menoj sama?" Žena pogleda vzneseno poveljnika in vzdihujoč de: ,V tej črni obleki!" .In v tej črni ari," dostavi poveljnik, in samotno koračita globočje in globočje po črnem hod- dobiček razdrli I po tem, kolikor dobitka naredi banka v vsaki državni polovici. Ta določba bi bila Ogrom odločco na korist. Blizu polovico dobička banka naredi na Ogerskem, seveda z avstrijskim dinarjem. OJ leta do leta vse poslovanje banke v* dno bolje teži ni Ogersko. Na Ogerskem, kjer manka kapitala, se obrtsfi banke zmatrajo se za nizke, ko se v nnAi državni polovici zde že visoke. Ko bi Avstrija imela svojo banko, bi obrtniki, trgovci in posestniki pri njej dobili ceni kredit Pri sedanjih razmerah pa to n> mogoče. Ker banka na Ogerskem lahko proti višjim cbrestim daje denar na posodo, to podražoje kred t v nadi državni polovici in to čuti naša cbrtnija in trgovina, pa tudi naše kmetijstvo, tembolj k-r nekateri drogi narodnogospodarski p< g'ji pri nas niso tako ugodni, kakor so na Ogerskem. Samostojno ravnateljstvo v Budimpešti, bode gotovo I« na to delovalo, da se kolikor je moč bančnega denarja spravi na Ogersko. Pa Se nekaj druzega ss je dogovorilo mej obema vladama, kar bi Ogrcm bilo v korist. Dosedaj se je letni delež pri dobička odšteval od dolga 76 mi-lijovov, v bodoče bi se pa v gotovini odšteval obema vladama. Dolg bi pa ostal do konca bančnega pri-vileg ja. Po zakonitih določbah pa mora potem Avstrija takoj plačati ve-i ta dolg, dočim bi Ogerska žele svojih 30°, 0 plačala v petdesetih jednakih letnih brezobrestnih obrokih. Pri dosedanjem odpisovanja je Ogerska slednje leto plačala svojih 30% 1'° He-danji visokosti dolga bi Ogerska imela se plačnti 22 8% Ce se pa ta dolg plačuje v 50letnih obrokih se pomanjša za polovico, Avstrija bi torej Ogereki podarila kacih 11 milijonov. Is povedanega je pač vidno, zakaj je bila Ogerska tako zadovoljna z novo pogodbo, kajti ž njo se jej js dovolila velika korist. Avstrijska vlada ei je menda mislila, da najložje Ogrcm kaj v t.m vprašanju prijenja. Prebivalstvo se bad v tem vprašanja najmanje razume in se torej ni bati kake opozicije, kakor v drugih Btvareh, ako se rešijo Ogrom na korist Pri kvoti je naravnost vidna korist, a pri banki je pa to drugače. Treba je poznati bančno poslovanje in gospodarsko razmere, da se more presoditi, če je kaka določba v korist ali škodo nafti državni polovici. Tako je razdelitev deleža po do- bitku, ki ga napravi banka v vsaki državni polovici na videz sele prav pravična, v resnici je pa hud udarec za avstrijsko narodno gospodarstvo. Is povedanega je vidno, da mi nimamo povoda žalovati, če se je sporazumi jen js razbilo. Le želimo, da bi v? bodoče avstrijska vlada proti Madjarom bolje branila avstrijske koristi. Državni zbor bode pa moral dobro ogledati vse predloge o obnovljenju pogodbe z Ogersko, in odločno braniti avstrijske koristi, če noče, da bode nova pogodba na videz ugodnejša, v resnici pa bad udarec za našo državno polovico. V I Jiibljuiil, 27. avgusta. Pogodba z Ogersko Avstrijski in ogerski vladni krogi so baje prišli do prepričanja, da ne bode drogače mogoče, da ss sedanje kvotno razmerje in carinska pogodba podaljša za jedno lečo. Vlada Že izdeluje dotično predlogo. Za podaljšanje carinske pogodbe je treba dovoljenja parlamenta, dočim kvoto za jedno leto lahko določi krona. Na obnovljenje pogodbe v sedanjem državnem zbora nikdo več ne misli, če tadi sta se obe vladi sporazumeli že ob vseh vprašanjih izimši bančno vprašanje, v katerem dela banka ovire. Obema parlamentoma že pohaja doba in zatorej nista več sposobna za rešitev tako važne stvari. Posebno avstrijski parlament ni več za sklepanje pogodbe, ker ee js sklenila volilna r« tirma in je vsled tega sedanji državni zbor že nekako zgubil pravico do obstanka. Vpeljava novega civilnopravdnega reda. Pravosodno ministerstvo hiti s pripravami za vpeljavo novega sodnega reda. Pokazala se je pa že neka finančna težava. Pri ustnem postopanju odpade mnogo kolekov in vlada sedaj premišljuje, kako bi na drug način dobila nadom ehtla. Najtežavneje je pa to, da nikdo ne more izračunati, kako velik bode odpadek pri kolekih. Vlada bi vender rada, da bi državni dohodki pri pravdah ne bili nič manjši. Kako bode to uredila, še nikakor niso prav na jasnem. Mislilo se je povišati razsodno pristojbino, a se je 11 min«! opustila, ker bi to utegnilo vzbuditi nezaupanje pri občinstvu. Vprašanje je te-žavneje, kakor se je sprva mislilo. Pri eeatavi civilnopravdnega reda na to težavo menda še pomislili niso. niku, žena naprej, poveljnik za njo s plapolajočima bakljama v rokah, koji sta metali čarobno svetlobo na njijina bleda obličja. V kratkem bližala sta se izhoda gore. Konci gorskega ovinka v boku bujno porašenega grmovja rndečil se je otvor. Divje zeli in zelena trava so ga zarasle, kamor so v njem segali solnčni žarki. Toda sedaj je zameden s snegom. Otvor je jedva tako visi k kot človek, stene njegove poražene so s mahom in s prstjo zakrits, iz njs pa štrlš trobneli tramovi. Žena je korakala naprej do vhoda, odstranju joč s svojo kraeno, belo ročico grmovje in korenine, poveljnik stopal je pa za njo. Skozi zavoj ženskin Žarilo je dvoje temnih očij. .Hodnik je nekoliko zanemarjen in se le težko po njem hodi,u oglasi se žena, — „a kjer je toliko rok, da se v nekoliko arah lehko popraviti, da je moč v njem iti naprej." „Zdi se mi, da je za topove dosti širok." A korakala sta vedno globočje in globočje do osredja gore, spredaj žena v črni obleki s pla-polajočo bakljo, za njo poveljnik ogrnjen s sivim plaščem. Na nekaterih krajih je bilo tako gorko sredi gore, kakor poleti opoludne, na dragih pa je zopet voda v tako debelih kapljah kapala 8 sten, da je obema premočila obleko. Sredi predora bil je videti otvor lik ogromno globok vodnjak, ki se je popenjal kvišku kot veli-kansk dimnik in segal do temena gore, kjer se je odprtina doli stoječima zdela kot šttrioglat* zvezda, slabo leskeča v to ve3 nego sto komolcev globoko temno globino — od todi ee je pak razproatiral otvor predorov globoko, globoko do srede srca rudonosne zemlje; zgorej je še videti veliko leseno kolo s kljuko, po kojem so se doli v jamo spuščali rudokopi a zopet kvišku naz*j potezali prihajajoči z rudami. Globoka odprtina doli v predoru zija popolnem nepokrita do strašanske globine Tresoč se pogleda žena nanjo. ,Ko sem prvikrat todi šla, nisem opazila te odprtine, kako lahko bi bila pala vanjo I" Nekoliko korakov naprej tekel je podzemeljski potok čez njih temno pot. „A tadi njega tu ni bilo — gotovo so ga napeljavah gori po kaki cevi ali žlebu, le-ta se je razrušil in potok si je z laj todi proklestil pot." Žena ni mog'a potoka prebreati, poveljnik jo Avstrija in Bolgarija. OJnošaji mej Avstrijo in Bolgarijo so jako napeti. Posebno grof Goluhov ski o. i t no delaje na to, da bi onemogočil kneza Ferdinanda na bolgarskem prestola, ker se je približal Busiji. Sedanji minister nnanjih stvarij kaže, da je Poljak, ki ima neko mržnjo do Rusije in pravoslavja. Po našem mnenja je pa tako postopanje kaj malo državniško in ne bode imelo uspeha. Knez Ferdinand je le to storil, kar je želel bolgarski narod sam. Zato pa rovanje proti knezu smatra bolgarski narod ta ruvanje proti Bolgariji sami. Pogajanja o trgovski pogodbi moj Avstrijo in Bolgarijo so se razbila največ ob politično nasprotje. Bolgarski odposlanci so že odpotovali z Dunaja in se ne mislijo več povrniti. Orna gora — velika kneževina. Govori se, da misli knez črnogorski ob poroki svoje hčere Helene proglasili Orno goro za veliko kneževiuo. Na to se je že mislilo povodom dvestoletnice črnogorske države, katera slavno-jt se je za drugo leto odložila. Velevlasti gotovo no bodo ugovarjale temu povišanju. Jedino v Srbiji bodo malo uevoljni, kajti smatrali bodo tu za korak do kraljestva. Crna gora bode gotovo gledala, d i se razširi po Balkanu ob ugodni priložnosti. To morda tudi ne bode tako težavno. Da bi Avstrija se pomaknila pioti Solunu, proti temu ho odločno Rusja, Francija, Italija in nijbrž tod) Anglija. R^jše bedo Albanijo privoščili Črni gori posebno sedaj, ko stopi knez črnogorski v sorodno zvezo z italijansko kraljevo rodbino. Italija pa ima v Albaniji velik upliv. Poljaki v Nemoiji m vedno bolje zavedajo svoje narodnosti. V Dortmundu je bil te dni katoliški shod. T m p ' .1-a ju bil oudu tudi neki poljski shod katerega 89 je udeležilo kacih 1000 ljud j Z ih t o.ali ho, da se pošljejo poljski duhovniki v vse kraje, kjer bi va do-di Poljakov, celo na Krnsko in na Vi ut f.i'ensko. Nali frančiškan je temu ugovarjal, :i murni jo je z odra hitro pomesti, drugače bi ho mu ne bilo dobro godilo. Poljaki ne puste niti duhovnikom poniževati svoje narodnosti. Končno se je sklenila neka resoluciji, ki zahteva, da ee tudi v Nemčiji varujejo po'jske koristi in poljski otroci v šoli oče poljščino in uči unnauk v materinšČiui. Nemški listi be jako jeze M radi tega odločnega ua-Stopa Pol(akov. Dopisi, I#. tofnr«'ga Ir^a pri Ložu, 25. avgust,.. (Pt-11 ud vaj se t let m ca narodne čitalnic e.) Narodna čitalnic.i je praznovala svojo 25 letnico o jeko mugodnfm vremenu, pa vzlic tr-mu je vsa slav nest n."js jajue e vspela. Vas Stari trg je bila \sa OialjŠana z zastavami in bila sta po stavljena dva slavoloka, teden pri šoli zunaj vasi, dri'gi pred čitalnico. Vas je imela popolnoma prazničke lice in tudi nje prebivalci so m se slavnostih dni neizrmrno veselili. Prvi dan, 2'2. t. m., ko je ves dan d. ,'>\alo, kakor da s- je oblak utrgal, se je proti večeru razjasnilo, tiko da s« je mogel mirozov - bakljada vršiti. Ta i ti tega udeležilo se je gaeiliui druitvo korporativno, čitalnica z zastavo in mnogo druiega občinstva, tako da se je nosilo do loo UmpijonoV. Sprevfd je šel po celi vasi in je bil Impoianten in čarobno lep, navdušenje je bilo velikant ko. Po liiirozo*. u je bil koncert, katerega se jo veliko Število občinstva adeleiilo, tako da so zaden> v naročje, a ona oa mu nasloni Ijubeznjivo na prsi. Golijo obeh bilo j« zamišljeno iu bledo. Nek i*j — vsak*ko na bilo bi obličj.j v tacom slučaji tako bledo — toda ta crna obleka, to tajuo-poluu trenotje . . . Za po'okom epustii je poveljnik žensko zopet z lian,. •.t. lvuiaiu doapeta k drugemu konca piedoia; tu je bita odprtina popolnem zaprta, in poveljnik je moral odvabti več težkih kamenov, da bi megla od tedi priti na dan. Kmalu sta se nahajala sredi temnega, go>lo zaraščenega gozia. Il daljava se je celo beinkaj čulo klic inje prednjih h: raž i/. Hovrasmga tabora. t« zJ je bil thko temen, da bo niti videlo ni iz njega. „A zdaj vas Bog obvaruj, jaz grem dalje," dć ženska, pcd.ivajoe roko velitel,u. „Kani pa, Herrnina? v tem gozdu, v tej noči?" „ Ni to moja prva pot po tac i h krajih in o takem fiaiU. V bližini biva neki mlinar, ki je moj dobri znanec: toga poiščem, oudi se oblečem kmetski in pojdem dalje." „Černu tako hitiš r" bili prostori natlačeno polni. Postoj i nska godba je svirala izvrstno in samo slovanske skladbe, kar je na poslušalca napravilo najbolji utis. Ob 11. uri zvečer je bil konec koncerta in se je občinstvo po • časi razšlo. — Dne 23. t. m. zjutraj ob 5 uri svirala je godba po vasi budnico že pri dobrem vre mena, ob 8 uri je pa zopet začelo deževati in je deževalo neprenehoma ves dan. D ipoladne zbrali so se gostje v čitalniških prostorih za sprejem dohaja jočih društev, osobito za „Ljubljanskoga Sokola". Deputacija etarotrške čitalnice je šla Ljubljančanom na Rikek nasproti, kjer jih je najprijazneje vzpre-jela. Drugi gostje in udje čitalnice s predsednikom ni čelu čakali bo goste zunaj vasi pri slavoloka, da jih dostojno spremijo v vas. Ob Vili- uri dopo-ludno pripeljejo se Ljubljančanje, oziroma „Ljubljanski Sokol" s starosto g dr. Tavčarjem na čelu. Najprvi pozdravi taiste g. Fr. Petsche kot pod župan starotrške vasi, izrazujoč v imenu vasi veliko veselje o prihodu „Sokola". Ob jednecn jib pozdravi taisti v imenu ćifanice kot nje predhodnik, zigo-tuvljaje jih, da so došli k prijateljem, k svojim bratom, kateri jih sprejmejo z radostnim srcem in odprtimi rokami in jim 7akliče trikratni B\i zdar". Za njim pozdravi „Sokole" dražestua gspdč. Viktorija Petsche v imenu loških rodoljubkinj in izroči starosti g. dr. Tavčarju lep šopek cvetlic s troboj nico. Na to se v imenu „Sokola" zahvali gospod starosta za prelepi sprejem, nnglaHajo v givoru, da kakor so danes n »d Starini trgom zbrani oblaki, tako io tndi politično obzorje te doline temno, da pa pride gotovo dan, ko bode solnce zasijalo, ker luč je močnejše od teme in v znamenji luži se m na zmagati. Na to se je jsl sprevod pomikati proti vasi. Na čelu godba, za njo čttalniška stara zastava, za njo pa „L;ub'janski Sokol", za „S >ko-lotn" čitaluiški društveniki z došlimi gosti iu tujci, na to gasilno društvo iu končno nebroj domačega » bčinatva. Sprevod se je ustavil pred čitalnico, v katere prostorih je bil skupni obed. Mej tem so dnAli š» drugi zunanji gostjo, ta i njim jako ste vilna deputacija Pnstojinoanov in Oerknićanov. Pri • -t. 11 i - n - ■•.! obedu govoril je prvi predsednik čitalnice gosp Franjo Petsche, opisujoč pomen čitalnic v prejšnjih in v sedanjih časih; omenil neznosnih razmer v dolini iu konča govor s trikratnimi ./ko- klici na presvitbga cesarja Za njim se oglasi k besedi podpredsedn k g Jakob Ž vbre in nazdravi „ Ljubljanskemu Sokolu*, imenujoč ga ponos iu dika Slovencev. Na to napitnico aa z;i-hvali starosta g. dr. Tavčar v daljšem in lepem govorili ora?nja razmer na Kranjskem, oiobito v uaši dolini, fesi končuje govor z napitnico na loško dolino, oz roma na ko ■■•m slov enako drmovino Z i njim nazdravi g Petsche navzočnemu Ijubljau ekemu županu gosp. Ivanu Hribarju, imenujoč ga vzi nnoža in pravega Slovenca, ter poživljajoč na vsoonika, naj vsaki hrepeni posnemati uiegovo narodno odločnost. Gosp. Ivan Hribar se zahvali za napitnico in popisuje v daljšem govoru važnost čitalnic*! poživlja navzoče, naj se trdno oklenejo faift i v Hedanj h resn h časih in j*»j končno želi Is h in mirnejših časov, nago so sedanji razbur kam in siloviti M-j t« ni se ju zbralo v čitalniških prostorih n^broi občinstva, tako da so bili vsi prostori natlačeuo poni in m usika teri ni imel kje po-hiinati t-m manj-i Htdeti. Popoludne ob 1 4o uro pripeljal se je slavnostni govornik diž. posi. g. Anton Kuhi ar od vseh stranij uajpnjazneje pozdravljen iu aklamiran in v pravem triurafi nosljan v slavnostno dvorano. Kmsiu , o prihodu jo g. poslanec provzel besedo. (1 ,'n t.i'c oi v srce in v njih unet la nepopisno n ivdušenjo. Ko je govornik končal, d-ognili so ga rit ilniikl pevci na rameni in noaili po dvorani. „Živio-- in „Naztar" klicev na gOVOroika ni bilo konca ne kraj«, vatkdo je hotel čestitat, g podlancu na velikauNkem uspehu njegovega govora. Navzočnt domačini, omikanci in kmetje se niso mogli načuditi lepsma govora. Ko se je polegel šam, nastopili so domači pevci in pevke in zapeli več pesmi, točno po vzporeda Peli so jako dobro in bili po. hvaljeni od vseh stranij. Tudi po ofioijelaem delu banketa je bilo več lepih napitnio. Tako je čitalnični tajnik g. Ferdo Vigele napil vseai gostom in deputacijam ter se jim zahvalil za udeležbo, g. drd. I. Starec ii Postoj ina je napil čitaničnemu predsednika g Fr. Petschetu naglašaje njegovo odločnost in neustrašljivost v nsvarnsm boju, gosp. Ko bi ar pa je napil narodnemu ženstvu. Konečno je prečital g predsednik došle tri pismene in 13 brzojavnih čestitk Kmalu na to poslovili so se gg. Ivan Hribar, dr. Tavčar in Koblar. Vsi navzoči gostje spremili so odhajajoče gospode z godbo na čelu d ) konca vasi do slavoloka, kjer jih je v slovo g. predsednik Fr. Petsche prisrčno pozdravil Seleč jim srečno pot in kličoč jim: na veselo svidenje v kratkem. Spremljevalci so se na ti vrnili v čital-niške prostore, kjer sa jo pričela prosta zabava s plesom, katere ae je vdeležilo vse, staro in mlado iu ki je trajala pozno v noč oziroma do r.tnegi jutra. Če konečno ša omenimo, da je bil > navzoče občinstvo zelo zadovoljno s postrežbo, zlasti pa z okusnim skupnim ob dom, ter je ta dan vsem ostal neizbrisno v spomin, mislim, da sem prilično opisal slavnost in le želim, da se v kratkem uresniči dogovorjeni novi sestanek v Starem trgu ter zakličem v to ime vsem prisrčni: „Na zdar!" Do svidenja! Planinski. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. avgusta. — (Osebne vesti) Veliki kapitular romskega viteškega reda, tajni svetnik grof Po 11 ic k h pl. Pettenegg se je pripeljal v Ljubljano, da in spicira tukajšnja posestva nemškega viteškega reda; spremlja ga balleiški svetnik pl. \Vei t te n h i 1 1 er. — Obratni ravnatelj drž. železnic dvorni svetnik P roške inspicira kranjske proge drž. železnic. — (Nova kaznilnica ) IUzni listi javljajo, da namerava justična nprava sezidati v Ljubljani novo kaznilnico, a ns na Gradu, nego kje v mestu Nova kaznilnica se uredi po najnovejšem celičnem sistemu. — (Na državnem kolodvoru) se odpre s 1. januvarjem 13'J7. 1. še jedna blagajnica ta osobni promet in se v to svrbo sezida še letos poseben paviljon. — (Vojaška vest ) Včeraj v Ljnbljano došla polka odpotujeta jutri, oz roma pojutrišnjem. Pešpolk št 47. odpotuje jutri zjutraj v Dob, pešpolk št. 27. pa pojutrišnjem čez Domžale in Vransko na štajersko. — (Izpred porotnega sodišča ) K včerajšnjemu poročilu v našem 1 atu, da je bil Šteftn Tro-jer iz Modvod od obtožbe hudodeljstva s prejvržbo svojega premoženja oproščen, nam je dostaviti, da jh tudi soobtoženi Ijubljttiski trgovec g. Ivan Se v-n i g bil oproščen, ker so porotniki obe gle le njega staJjeni vprašan|i jednoglasno zanikali. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri tukajšnjem porotnem sodišču vršila se je včeraj obravnava proti 30 let staremu hlapcu Janezu G r o š I j u i H-da zaradi hudodelstva uboja. Bnkoštni ponedeljek zvečer stalo je već fantov, mej njimi tudi Šiet m Vodišek pred Lajovičevo hišo na Vačah. Čez nekoliko časa pristopi Lajovičev hlnpec Grošelj, veleč fntom: „Spat pojte!" ter vzame Vodiška klobuk, češ, „daiim bom pa jaz klobuke z glave jemal". Oba imenovana ruvala sta se nekoliko časa za klo buk, a ko je Groš. Ij potegnil nož iz Žeps, zbežal „Vi ste is gotovo na to pozabili, toda jaz ne, ne v> ste -Ii, da sera v Ima mojega soproga osta-vda moža, ki je umoril mojega moža? K temu hitim. — Z B.gom!" „Ne pustim to same, Hernnna, spremil ts bodeni veaj na kraj gozda." ..'v« zabite, da ste poveljnik 20 000 možem, koje »mate osvoboddi, in s.cer hitro. B »g z vami I Še mnogokrat se bova srečavala!" Tajna ženska po teh beuedah hiti sama iz gozda, iu baklja ji je ugasnila, kojo je s seboj pri nesla, ter izgine mej gostim drevjem, koje jedrno še je ohranilo v beli zimi svoje temuo zelenje. Dolgo je zrl poveljnik za odhajajočo, potem se pa obrne, ubere jo nazaj po podzemeljski poti, in iu še bila dolga zimska noč preminula, in že je bil v svojem taborišči. Takoj pišljo naprej svoje pijonerje, s čudovito hitrostjo zbere svojo vojno, in pot je bila kmalu tako prirejena, da je po njej mogel vesli brez težave in ovire svoje tolpe skozi hrib. V hipcu se je razlegal nenavadni lomoz po stari bodbi; stoletno temo (eh podzemeljskih krajev preplašila jo neobičajna svetloba iz tega brloga. Senca bakelj, ki js padala na levo in desno J po starih steuah odsevala je lik tajni, grozni napisi iz minulih časov. Poveljniki iu častniki so svetili z bakljami dolavcem, in vselej, ko so nekoliko kamenov spredaj odstranili, pomikali so se že težki topovi naprej, koje so le težavno vlekli po blatnih tleh — in ko < l.ii •■ v blatu, poprimejo vojaki sami za kola, da bi je izvlekli in jim klestili pot. Vladala je še dolga zimska noč, a že so se nahajali najpogumnejši izmej vojakov z nekoliko topovi pri drugem otvoru. Gostega gozda tema zakrivala jih je pred očmi sovražnikov. Ko se jame daniti, korakal je hrabri voj po coati proti Selakni. Mej tem pričakoval je sovražnik v svojem utrjenem stališči popolnem mirno napada. A pri prvem strelu iz topa pojavi se sredi gozda za njegovim hrbtom naš voj, in neprijateljski voj, ki ga je hotel zajeti in obkoliti, moral se js umakniti, da bi ne prišel mej dva ognja, in ostaviti oteti voj. Tako je otel poveljnik svoje kardelo, koje j \ na kdo smatral že za zgubljeno. Zvezda sreče počela mu je v tom trenotji vzhajati na njegovem oblačnem obnebji. > (Daljo prih.) je Vodišak proti svojemu domu. Kako so je tepež nadalje vršil, ni videl nikdo; a kmalu na to pri-bežal je Vodifiek, držeč z roko za prsa, domu ter povedal, da ga je Grošelj zaklal. Dve uri pozneje ;e Vodiš.-k umrl. Obdukcija dokazala je, da je emrt nastopila vsUd otrpnenja srca, ker je nož prerezal srce iu žilo privcdnico. Obtoženec zagovarjal ee je 8 tem, da je bil popolnem pijan; iz izpovedeb pnč pa sledi, da je bil Grošelj res nekoliko c pit, a ne tako, da bi ne vedel, kaj dela, da je imel »piko* na Vodiška in da ga je le nagla jeza zavela k hudodelstvu. Porotniki potrdili so vprašanje glede uboja in sodišče obsodilo je Grofih/: na p e t let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 25. maja vsakega ka ženskega leta. — Pri drugi obravnavi bila je obtožena 17 let stara Marija Rožič, bivša zapisovalka v loterijski k: 1- k t uri Marije Pehare v Tržiču, hudodelstva goljufije in nezvestobe, ker je glasom obtožbe kot /Hpisovalka stav bnz vednosti kolektan-tinje Btavila sama po 10 do 15 gld. na t»den in dotične svoto kot vplačane era v o vpisala v tedensko listino, ne da bi jih bila res vplačala, vsled čenar je morala Marija Pehare loterijskima uradoma v Gradcu in Trs*u plačati ned 500 gld Vendar se porotniki niso mogli prepričati o ktivdt obtoženke, ki je bila vslfd izreka porotnikov nnr< ščena. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani .) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. a gusta kaže, da je bilo novorojencev 13 (= 21 32 °/00), umrlih 19 (= 3120 %o), mej njimi bo umrli za grižo 1, za jetiko 2, za želodčnim katarom 2, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bil iz zavodov 1 (=5 5°/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za grižo 1, za vratino 3, za rudečico 2 osebi. — (Spominska ploča slikarjema umetnikoma Janezu in Juriju Čubicu) Slovesno odkritje spominske ploče v farni cerkvi v Poljanah nad Škofjoloko dne 8. septembra bode vodilo slovensko pisateljsko društvo. Odbor tega društva nas prosi, da objavimo nasledno vrst za v nanje udeležnike : Ljnbljanski, osi roma gorenjski vlak dospeta na škofjeloški kolodvor ob 7. uri 52 minut, oziroma ob 7. uri in 25 minut zjutraj. Na kolodvoru bodo pripravljeni vozovi, ki se odpeljejo ob 81 i uri proti Poljanam, kamor dospo proti deseti uri. Slavnostni obed bode v dobro znani gostilni gospe L Cadeževe v Poljane h. Kuvert za jedno osobo stane 1 goldinar. Da ve odbor preskrbeti zadostno število vozov, oziroma sedežev in pravočasno naročiti obed, je neobhodno potrebno, da zve do vštetega 4. septembra število ude »i/eiiiev. Zato se obrača s tem do onih, ki žele počastiti spomin ranjkh umetnikov, da t o sigu ru o javijo potom listnice do dne 4. s s p t e m b r a g. v. kr. ravnatelju Iv. S u b i c u v Škofjiloki Poznejšim vdeleženoem bi odbor ne -mogel janičti za voz in za primerno kosilo. Pt-polni program priobčimo pravočasno. Zi danes le omenjamo, da je cerkveni govor prevzel g. drž. pod. Ant. K n b 1 a r. — (Domžalska godba) plavila bode dne 12. in 13. septembra v proai« rili g. H Mii'ltrja v Stobu pri Domžalah desetletnico svojf ga obstanka Vzpored : 12. septembra ob S uri zvečer bakljada in Ferenada po Domžalah j 13 septembra ob 4 uri zjutraj bud niča potem vzprejein doslih gostov in diuštev na kolodvoru; ob uri nmša na Gorički; <. b 10. uri sprevod po Domžalah; ob 4 uri srečkanje z mno-gobrejnimi dobitki, totem velik koncert domžaLke godbe U »to po ina 10 kr., člani društva v društveni opravi bo ostopnins prosti. Darila se hvaležno vzpre jemajo. čbati dohudek jo namenjen za nabavo novih iosttument >v. — (Pevsko društvo „Glas" v Sodražioi) Novoustanovljeno pevsko društvo „Glas" v Sodražici priredi dne 30. avgusta t. 1. veselico v proslavo slovesnega otvorjenja društva v prostorih gospoda Pajdige z naslednim vsporedom: 1) Pozdrav predsednikov; 2) D. Jenko: .Molitev"; 3) Slavnostni govor; 4) P. H. Sattner: „Pogled v nedolžno oko", čveterospev; B.) „Snlski nadzornik". Šaloigra v jednom dejanju; (!) Narodne pet-m i : n) „l!-uii |sl na planince", b) „Oj ta eoldaški boben", r) .J»> pa davi slanca ptJa", d) „Bg )e ustvari zeml|ico". 7.) Tombola ; 8.) J. 0 merman : „Društvena himna" ; 9. ) H Volarič: „Sloveu^ki svet, ti si krasan"; 10. ) Prosta zabava. Pri v^eh točkah ui ..ria tambu raški zbor. Začetek ob 0 uri zvečer, llstopnina 30 kr. od osebe. Č-sti dobiček je namenjen za na pravo druAtvene zastave. — (Pobegnil) je prisiljeni c Piter KofVrle, star 41 let, doma v Št. Lorentu v šmoborskem okraju na Koroškem. Delal je blizu Tržiča z več drugimi prisiljenci, a delo mu ni dišalo, zato jo V ubil ugodno priliko in odnesel pete. Orožniki ga sicer zasledujejo, a doslej brez uspeha. — (Korupoija na Krasu.) To dni smo poročali o zanimivi obravnavi, katera se je vtftila pri tržaškem sodišču. Obtoženi so bili komonški župan Kovačič, njegov svak Abram in mnogo drugih kmetov iz Komna, da so pri občinskih volitvah volilce podkupovali. Obravnava je pokazala, kolika korupcija vlada na Krasu, a osvetlila je tudi, kako je bilo mogoče, da sta pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Goriškem propadla kandidata društva „Sloge". Čitatelji naši se gotovo še spominjajo, da so prve volitve volilnih mož bile za Slogina kandidsta ugodne. Sežanski okr. glavar grof SchhfTgotsch je pa te prve volitve razveljavil iu sedaj sodno obsojeni župan Kovačič je „uposlov.il", da so bili pri drugi volitvi voljeni možje pristaši Scbaffgotschevih kandidatov. Prav ti kemenski volilni možje so odločili, da Slo gina kandidata nista bila voljena. Tržaška obravnava je torej tudi bud udarec in moralna obsodba grofa ScbaffgotHcba. * 01omu.sk i nadškof rehabilitiran) V olo • muškem „Puzoru" čitamo: „M'iogo listov prijemi olorouškega nadškofa dr. Kohoa, ker porablja baje le popolnoma neznatno svotico svojih velikanskih d hodkov v plemenite Bvrhe. Ti napadi so deloma neopravičeni, kar svedoči najnovejša, plemenita in požrtvovalna odredb t nadšk' fa Nadškof je dal namreč ta dni 10 000 gld za popravo — svoje koč'je". — Olorauški nadškof ima letnih dohodkov okjli poldrugega milijona gold-narjev * (Vihar.) Včeraj opolndne se je v Pragi razglasila vremenska prognoza: v sred j dež in v;har, v četrtek dež in bud vihar. Prvi del te prognoze se js že izpol.il. Na Da naj i je včeraj divjal raočian Vihar, kateri jo napravil precej škode. Vihir je zloooil staro drevo, katerega odlomljeni d 1 je padel na nekega /dietnega starčka in ga ubil. Danes dežuje in sicer — kakor se brzojavno poroča — maleno po celi osrednji Evropi. * (Grozen samomor) V Pragi je 63letua soproga i mo vitega posestnika, Frančiška Rob na strašen način končala svoja življenje. Sia je od obeda v kuhinjo, polila obleko s petr. leiem in jo užgala. Ko sta prišla nje mol ;n nje bč v kuhinjo, na^la eta starko v plamena. Valjala s-* je po tlab, da je pla men švigal na vse straui m takn grozno kričala, kakor da je od bob čin že zblaznela. Ko sta m •/■ in hči udnčila Ogenj, je bila starka že mrtva. * (Nevarna pošiljatev ) Muarski moj stat Cboora blizu Piseka na Češkem je bil predvc-.ea.fi njim ugodno presenečen, ko se mu jo d stavil od pošte lep k&rton poslan z Moravskega. Sla radoveden je rdpr' škatijo in — strahotna odskočil. 1'. škatlje se je dvignil m navadno volik gai in niknil proti mizarju. Spoznavši silno nevarnost je bil Ch ur., teli previden, da je gsda z roko udar;) po glavi tako, da je odletel v Htran in zadel ob stroj s t ko sdo, da si je uhobl gUvo Gada je raojstm Cuouri poslal neki mizarski pomočn k, d\ se maščuje, k r ga je bil C'icura zaradi razn h malih tatvin iz služb s pognal. Književnost. — .Popotnik" Ima v £t IG naslednjo vr»e-biao: O-trna skupščina „ Zaveze slov. učit drnatov* ; dr. Bezjak: Blovniika teorij:- Keraova; L Lavtar: N.č-rt za r:Miinan.e na jednorazredni ljudski fitdi ; Društvo „Selbs! hilfe fitaj u '.t Ijstva ; M. Slekovec : Zgodovina ljutomerske šole; L-it-k; DiuHveni VSSt' r. - ; Dnpisi iu druge vesti; Natečaji. Ruski car na Dunaji. Dunaj 27. avgusta. Vse mesto je za v/prejem carja in cariuje bogato okrašeno. Kolodvor severno železnico je okičen z zele njem in z avstrijskimi iu ruskimi zastavami, dvomi čakalni salon je jako ukusno in elegantno prirojen. Od severnega kolodvora da cesarskega dvorca so na obeh straneh vseh ulic postavljeni z zastavami okičeni mlaji, ka teri so zvizaiu z girlandami. Na obeh straneh mostu, ki vodi i/. Leopoldovega predmestja v notranje mesto, sta postat ljeua dva velika 006 liska, na vrhu vsakega je pričvrsčeu ruski otroki orel. Na Schv/arzenbergovem trgu sta postavljena dva prekrasna slavoloka, nad ka terima je baldahin. „Ring" je krasno okidan z girlandami iu zastavami, pa tudi vse druge ulice so lepo okrašene. Vreme je ugodno, dasi oblačno. Dunaj 27. avgusta. Točno ob Vt 11 • uri se je na severni kolodvor pripeljol posebni vlak, s katerim sta se pripeljala ruski car in carinja. Na kolodvoiu so se zbrali že ob •/410. uri vsi nadvojvode in njih soproge, izvzeinši nadvojvodi Kvgena in Otona, katera sta komandirala na Scbvvdrzenbergoveni trgu postavljeno vojaštvo. Točno ob 10. uri sta se pripeljala cesar in cesarica na kolodvor. Ko je zadonelo znamenje, da se bliža dvorni vlak, sta cesar in cesarica z vsem spremstvom zapustila peron, na kolodvoru stoječa častna kompanija je prezentirala, godba je zaigrala rusko himno rBože carja hrani", epsar in vsi moški navzočniki so salutirali. Se ko se je vlak vozil, so skočili z vlaka kavkaski kaza ki, oblečeni v škrJatasle uniforme, in pred carjevim vagonom spustili podnožnico, ondi pričvrščeno. Carinja je stopila prva iz vagona, njej je sled'1 car. Cesar, oblečen kot general ruskega keseholmškega polita, na prsih Andrejev rod, je pristopil k vagonu, pomagal carinji, da je stopila na tla in jej poljubil roko, dočim je car poljubil cesarici roko Cosurica je v tem pristopila k carinji in jo dvakrat poljubila, dočim je cesir objel carja in ga poljubil. Car je bil oblečen v uniformo svojega avstrijskega polka, carinja je imela preprosto modro toiletto, cesarica in nad ve j vodi nja Štefanija sta bili oblečeni črno. Cesar je p tem predstavil carju in carinji navzočim nadvojvode in nadvojvodinje ter druge dostojanstvenike, car pa je cesarju in cesarici predstavil svoje spremstvo. 0 r se je posebno dolgo pogovarjal z nadvojvodo Francciii Fer-diuandom d' Bite in b nadvojvodinjo Štefanijo, cesar pa z ruskim ministrom unanjih del knezom Lobanovoui, Vožnja s kolodvora v cesarski dvorec je bila kakor kak triumfalen sprevod. Na „Ringu* je bilo postavljenih 40.00 ) vojakov v paradnih uniformah, ljudstva pa se je zbralo na B to tisoče po vseh ulicah. Občinstvo je povsod grouovito khcalo „lloch". Veprejem je bil v vsakem oziru presijajen in jako slovesen. V cesarskem dvorcu so bili »brani vsi ministri, na čeiu jim grof Grolucbowskt, grof Bideai in baron Banfly, ter drugi državni in dvorni do-stoj a nst rt ni ki, katere je cesar predstavil cirju in curi nji Dunaj 27. avgusta. Veliko ogorčenje, sosebno v dvornih in političnih kr.'gili obuja skrajno breztaktno in sa cesarja naravnost Žaljivo postopanje protisemitov, kateri so povsod, koder se je vos 1 česat s Bvojimi gosti, dem >n-stiatiMio kričali „Hoch Strobach* in tud; sicer v sadnjem vozu vozečega se župana Btrobacha na vs- mogoče načine aklamirali. Vso to de-monstraeijo je koni-md ral princ Liechteuste n. Duna: 'J7. avgusta. Car in carinja sta ob polu 1. uri zajutritovala pri ruskem poslaniku grofu Kapnistu. Potem sta obiskala rusko cerkev, katera s«, zdaj gradi. Občinstvo ju je na celem potu iako Živahno aklamiralo Duiiai 27. avgusta. Pri vaprejemu državnih in dvornih dostojanstvenikov js car posolmo dolgo govoril /. ministrom G-olucuov?-skim. t H> polu 4 je car v posebni avdijenciji v sprejel ministre Groluchowskega, Krieghammerja, Kallava. BiMffvja, Badenija, b,ejervaryja in NV^ laei aheiuiba. Oarigrstd '2 7. avgusta. Uradno se jioroča, da so se tukajšnji Armenci uprli. Naskočili so oto-mansko banko in umorili mnogo navzočiiih uradnikov. V dveh delili mesta so začeli pleniti iu ubijati. Mej prebivalstvom je zavladala nepopisna panika. Trgovci so takoj zaprli vse prodaj alnice. Avstrijski poslanik baron Calice je telegrančno prosil varstva za avstrijsko pošto. Vojaštvo iu policija se ne ganeta. Ustaši so razstrelili več bomb. Na stotine ljudi je bilo ranjenih, dve osebi sta bili ubiti. Mrliči se odvažajo na tovornih vozeli. Evropsko prebivalstvo je silno preplašeno in se boji krvavega klanja mej inozemci. Carigrad. 27. avgusta. Armenci imajo poslopje otomanske banke popolnoma v oblasti. Zabarikadirali so se v njem, iz okna pa streljajo na policijo. Tudi v G-a-lati je nastala revolucija. V Fsamotiji so ustaši ubili več sto ljudi j. S francoskih vojnih ladij, ki se mude v pristanu, so se izkrcali vsi vojaki, da ščitijo francoske podanike. Dunaj 27. avgusta, Goluchowski je knezu Lobauovu sporočil o današnjih dogodkih v Carigrada. Poročilo je na Lobanova naredilo največji u t is Zalivala. Iskrenim Suton veselja na lepem izidu slavnosti, ki kp. je «1 ne. 16. avgusta t. 1. v Mrežicah vršila, polni prepričanja, da In s svojimi skrou nimi mojml no bili dosegli tako sijajnega uspehu, podvizamo so, izraziti svo o Innležnost v ho ni onim, ki ho slaviiost omogočili in nas podpirati, vk tasti na slavnim pevskim društvom „S!ave.c" i/. T.juldj.nie, .Merkur", »Slona", „Sloboda" iz Z .grelni", „Jeka" iz Samobora, delavskemu pevskemu društvu i/. Celja, ki so pripeljali svoje obilne moči in z tabornim petjem očarovnli poslušalce, slavnima s.»kolskima društvoma iz Zagreba in Celja za izborno telovadbo, akad. društvom Triglav", „Slovenija" in „Prokop", S, slavnostnemu odboru v Brežicah za velike, truda-polne priprave, A. g. (', i ž e k u za darovanje slavnostne mase, č. g. župniku Mcsičnku, ki je vodil petje pri mafti, veleč, g. prof. V i I h ar j u za vodHtvo pri koncertu, c. in kr. vojaški go.'J i/. Zagreba in njenemu kapelniku g, Dvnfakii za krasne koncertne komade, vsem gostom in pevcem, ki so priAli iz dahnili pokrajin Slovenijo izvrfievnt svojo narodno dolžnost, slovenskim časi.ikom. ki so slavnoBt gorko priporočali, slavnemu uL>raviteljst v n „Narodnoga doma" za pripravne prostore in končno < sera, vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se jo slaviiost v prospeh in povzdigo slovenske pesmi, na slavo iu čast slovenskemu narodu tako veličastno vršila. Ptuj, dne 80. avgusta 189«. Odbor „Slovenskega pevskega društva11. 1% m «a zovič. zemljišče v Hrasljevici (v drugič) dno 29. avgusta v fctttlikl. Jerneja Prem rov a posestvo v Stranah, cenjeno 2130 gld. (v tretjič) dne 'J9. avgusta v Senožečah. Emila \V obe rja, bivšega tovarnarja v Hrastniku, pri posestvu v Lipogjavi vkujižena prav .-a kopati kamen (banu, cenjena 20 gld., dne 29. avgusta in b. oktotra v Ljubljani, Jerneja Tonija posestva v Utiku. cenjena 18*5 gld., SO gld., GO gld., i O gld. in 93 gld., dne 29. avgusta in 29. septembra v Kamniku. Smiona Zaje a posestvo v St. Jikobu, cenjeno lH.r»2 gld., dnu 31. avgusta in B oktobra v Ljubljani. Umrli so v EijublJAlll: 86. avgusta: Antonija Trefalt, žtdezničarja hči, 2 leti B' , meseca, Manje Terezij« cesta St 10, božjast. — Ana pl. Anreiter, nadkoutrelorjeva hči. 24 let, Mestni trg 8t. 24, splošna llesna tuberkuloza. — Viktor Grabnar, davkarjev »n, 8 dni, CofSOVa cesta 5t. 2, oslabljen je. V hiralnici: 24. avgusta Jožefa Papež, sodarjeva žena, 4H let, ZA t trpi m Meteoroiogično porodilo. < Čas opazovanja Stanje barometra v mm. feniiiB-ralurs v C V.-r. i vi Nebo Mokrma v rum. v 34 nrab 86. '27. ■ 9.»večer 7. zjutraj 2. popol. 1811 788*9 733-9 17 5 147 132 sr. svzh. si. jvzh. hI. ttever del. jasno oblačno de* 05 .'m.'.ima včerajšnja temperatura 17' 1", m 0*8' pod normalom dne 27. avguata 1896 S i npr. i državni dolg v notah..... 101 gld. 7"> kx. Svnpni državni dolg v »rebrn .... 101 , 75 „ avstrijska -lafa renta....... 128 s BO 0 a.striiska kronska roni a 4°/0..... 101 , 20 „ Oreoika zinfa renta 4«'B. .... 122 „ 2.) . 0gor.;ka kronska renta 4":' ... 98/ v 40'" ■ Avstro-ogersko bančno delnee . . . 1-62 „ —■ , Kreditne delnice . . ..... 3fi"> , — t 'joudon vista. . Ili* , B6 t Nemški dri, bankovn t» murk !S8 , t)f> r K) mark . . 11 , 78 l|»*ttc fjuž. kol.). > Ob 13. uri d min. |>u nudi malini Tlak v TrliU, Puntabel, Ilrlj,^ Celorec, VnuiMnifasto. T.Jubno, 0at HeUtliul t Aimiieo, Tnol.l. Omuu.lgn1 Sol..i>jt.i.l, T.nml-(laitnin, /..'11 nn Jeaern, Innmnat, 8tAyr, lanc, Dunaj ri% An.«t. ii. ii — Oli (i. uri In min. ijutraj mi>A»ui vlak t Kdcrvjn, Novo m.'..,, — Ob 7. uri 10 min. ornimi vliik v Trbii, P.nitHl.rl, iloljnk, OoI.itoo, Fr»nj NBlhll Ijjubiin, lii.nii| Am Splctlinl ▼ Soluti^ra.l. Stcrr, Iilno, H ntl rj t j n»_ Plaiiiij, Marijina vire, llob, HVu.tnu »are. Karlovo var«, i'raffo, 6«c Amatutten m. I)unaj. — Ob 13. url M min iiopnliiiln* ntniatii tU t ,. Ki.ri'vi.-, Novi m«it». — Ob 1 1, uri M> min. ]? 4. uri |>o]ioliiilne omliui vl-.k v Trbii, lli tlial v .s.iliii^rml, lj«nil-Oaateiti, Zeli na uw.r i, lu.imnat, Hrnicnif, ('urih II.mi. i.., I'nrix, Si.-jr, I.iuc, Omumlaii, Im-bl, lluilnlcTio«, IMiipiij, M»i.- ll(j var«, Hi.li, KraitcovH »ur«, K»rli>ve \ .n-, Prago, Ijiptko, Dunaj via Ara-■tetten — Ob 6. uri SO min. »večer mrtani vlak v Korovja, Novo mnito. — Ob 7. uri it mili. avnćer oiubui vlak t I.i<»c..-]U<-.1 — Vrbu i... , K 6. uri Stf min. po|iulmlna v..iki. n«.l«ljo iu praanik v 1;i■ t 1'tili.Ml v I.Jubl|mio juž. kfd.l. Ob S. uri .'.j min ajulraj uiobni vlak a Dunaja via Ain.i.-t' ■, 8olno(rra na Jcr.-ru, Ijciul-Oaatelna, l.ui0, fltojrra, Oiiiunili.ua. larlila, A npm.-a, I.jubna, Oalovoa, Italjalca, Krim .! fuitd, Tri.ii> — Ob S. uri ejutraj Oioluil vlak ia i.«tc-III« min. popoludua oaotmi vlak a Dunaja, I.Jubiia. H«l.tln',( Knljaka, Calovca, Krantnntfeale, Pnutahla, Trbiia. — Ob 8. uri So m:,, ■voćar metani vlak ia Kočevja, Novega me.ta — Ob 0. url 4 min. in ,r cimliiil vlak s Dunaja preko Aniitettena, ia I.lpaiJ«, Pragu, Kranoorib var T| Karlovih varov, Ileba, MariJinib »»rov, 1'lauja, ltiiilujevlo, S.ilno^ l.j'ibiia, Haljaka, Celovaa, Pontabla, Trbisa. — Vrbu tega ob 10. uri iS min. iip.it veako nedeljo in prnr.nik ia I.eieo-lllt*da. Otlho«! Ia l.jnl.l ran*- (drž. kol > v Kamnik. Ob 7. uri 33 min rjutrio. ob 3 uri r. mm. )io|>ului1na, ob •. ur( 60 min. avećer, oh 10. tiri min. i»eirr i l'o.l. iln.ii vlak 1« ob nedelj.bj in praaniklli i l»rllio«l v l.|ui.l)riti<> drž kol ) i/. Kamnika. Ob S. uri Ti6 min. tjutrnj, ob I uri 1.'. o.iu .1.»polniln«, ob A \ 10 min r.Ti>. .-r, ob 0. uri on rniu. a»ei'rr. i Po.li.lujl vlak In ob n.> : in praanikih ) Zaradi slabega zdravja dam v najem prodaju Ulico vso prodajalniako pripravo, mešano blago ia dobro upeljauo trgovino klepljanih čipk (špio) v l«lrl|l li. Ml. (8866—8) T^f. ZttMl. Jabolka za mošt kupujem oele vagone. Cena naj se mi naznani. Vz prejme m tudi kmetskih starifiev na hrano in v stanovanje. Pl: 12—14 gld. na mesec Janko Ev Sire v Kranju. (8848—8) Trgovina z mešanim blagon in trgovina z deželnimi pridelki v dobro ob skanem zdravilišču Rogatoa-Slatlna. kjer j( tudi velika župnijska občin u i močno obljudeno okolico dobro idoSo kupčijo, ae takoj odda pod ugodnimi plači! nimi pogoji za nizko najemnino. (88/8—2] Vprašanja nnj nt pnsiljajtt Ivanu IaOBohnlgar-n v Smarljl pri Jeliab, St. Mare n bci Krlaclistein). Prostovoljno aasiloo imstto v Radovljici slovesno praznuje otvoritev novozgrajenega poslopja (dom gasilcev ter stojo . I blagoslovljenje društvene zastave v nedeljo, dne 30. avgusta 1896. leta 9 Na predvečer, v soboto dne 29. avgusta : Serenada, zatem koncert pri ^ I Iu m lun.mu. V nedeljo zjutraj ob 5, uri Bud- men. i Od 9. do m ure predpoludne: Vsprejemanje gostov. 4. Ol) IO. uri Sprevod po nu-stvi. Vzporod: ■>. Pred cerkvijo zastavo. Blagoslovljenje Sv. maSa v župni cerkvi. 7 Sprevod is cerkve k novi shrambi. X. t Uvoritev hiše in lila^oslovljcnjc. ( »!> l 8 uri: Vaja na mestnem trm». IO, Ob 1. uri: Banket na vrtu gospe Klinarjeve. *) : so. t m sc, slavnnmu olič.inntvu n..znan jati, da srm otvorll na Poljanski cesti štev. 31 veliko zalogo raznovrstnih koles posebno priporočam najfinejša ('278(1-0) EfcST „Styria"-kolesa ^5UJ katera so obče j»ko priljnbljena in kot izvrstna poznata, po najnlžjlb oenah. Obrabljenn, dobro ohranjena ,,l>ii(Miniatlk"-kob*Hii pro«laj>ini po 70—100 gld. Kavno tatu nahaja se ■neliataleiiis