VlSijom /AND 'notice. NO. 24 Ameriška Domovi i^i i a~?i ra AM€RICAH EN SPIRIT FOREIGN IN LAHQm&€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, WauKegan, Duluth, Jouet, San Francisco Pittsburgh. New York, Toronto, Montreal Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPGR CLEVELAND, OHIO/THURSDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII ABRAHAM LINCOLN (1809 — 1865) šestnajsti predsedniLi ZDA Danes je Lincolnov rojstni dan. Kot skala sredi divjine je stal predsednik Lincoln sredi narodnega nesoglasja in nesporazuma in se boril za enotnost, slogo in edinstvo. Novi grobovi Dorothy Lokar V 59. letu starosti je po dolgo- i Joseph Spilak V 28. letu starosti je pretekli nenadoma Predstavniški dom za Javno zapcsiiisv Predstavniški dom je izglasoval zakonski predlog za javno zaposlovanje brezposelnih, ki naj bi nudilo delo kakim 600,-000 ljudem. WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je v torek odobril z 239:154 glasovom zakonski predlog za javno zaposlitev, ki naj bi ustvaril do 600,000 novih delovnih mest in stal zvezno blagajno od 5.8 do 7.4 bilijonov. Predsednik Ford je mnenja, da je javno zaposlovanje neučinkovita pot in napovedujejo, da bo predlogu odklonil podpis, če bo sprejet tudi v Senatu. Vodja demokratske večine v P r e d s t avniškem domu kong. Svarilo Izraelu FORD OČITA KONGRESU POMANJKANJE POGUMA 140' Thomas P. ONeill iz države Avenue. Pokojna je bila vdova po možu Rudiju, mati Patti, sestra Eleanor Prijale!, hčerka pokojnih Johna in Mary Žnidaršič, rojene Jerse v Clevelandu. Bila je članica društva Modern Crusaders št. 45 ADZ, kjer je aktivno sodelovala pri Častni straži SDZ. Pogreb je danes ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega j zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Viljema ob 10. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča v njen spomin •darove za Slovenski dom za ostarele na Neff Road. zakonski predlog odgovor Kon gresa na “predsednikovo samo- j zadovoljstvo”.* Napovedoval je,' da bo predlog odobren v Senatu j trajni bolezni umrla v Univer-1 ponedeljek ponoči sity bolnici poznana Dorothy;umrl Joseph Spilak, 576 E, -- ... Lokar, rojena Žnidaršič, z 262. .St, mož Anne, rojene Kovač, jMaMacbusMtts je dejal, <&j^e te ceste v Euclidu. Družina je pre-jsin Karla in'Helene Spilak, roje veliko let živela na Schaefer j jen v vasi Dolič, Slovenija, kjer zapušča brata Karla in sestri Marijo in Angelo. Bil je stroj-, . . . nik pri Flodar Corporation. Po-1 ln Pri'Pravljen za predsednikov greb bo v petek iz Grdinovega P°^P^S v teku dveh tednov in da pogrebnega zavoda na 17010 0 ustvarili milijon novih de- Lake Shore Blvd, s pogrebno lovnih mest Pogumno je napo-mašo v cerkvi Marije Vnebov- ve<^ab ^ bo Kongres morebitni zete ob 9.30 uri, nato na pokopa- Predsednikav veto zakonskega lisce Vernih duš. predloga za javno zaposlovanje _____o______ preglasoval. Predsednik G. R. Ford je za fšftj rdsšfh ¥0ll5l^0V|nadal.ievan.ie boli skromnega se- j danjega zakona za WASHINGTON, D.C. — Za- j slovanje, zaposlenih okoli 320,000 oseb, v glavnem v službah državnih in krajevnih javnih uprav. BEIRUT, Lib. — V razgovoru s sodelavcem tukajšnjega lista j c siri: ski vojni minister gen. Mustafa Tlass svaril Izrael pred vsakim poskusom posega v Li-' -----——■ banon, Kjer je Siri a v zadnjih Ko je predsednik ZDA podpisal zakonski predlog z o tednih lUdila svm vpliv, ko je tja poslala Palestinsko osvobodilno armado, j • Minister je obljubil, da bodo enote Pai:3'\>..k;i osvobodilne armade zapushle Libanon v “mesecu ali največ dveh”. Sirija je izjavila, da bj gledala tudi na to, da palestinski gverilci ne bodo kršili “kairskega dogovora”, po katerem se ne smeio mešati v libanonske zadeve, ampak se držati svojih begunskih taborišč. dobritvijo sredstev za narodno obrambo, je Kongresu očital pomanjkanje poguma in odločnosti v obravnavanju položaja v Angoli. Vlada ZDA je hotela nastopiti odločno proti sovjetsko-kuban-skemu posegu v Angolo, Kongres pa je prepovedal vsako uporabo sredstev za to. WASHINGTON, D.C.— Predsednik Gerald R. Ford je v torek podpisal v Kongresu izglasovani Organizacija afriške edinojli priznala vlado v Luandi za vso Angolo za katere so v njem odobrena finančna sredstva. Odklonitev predlog proračuna za narodno podpisa bi izvajanje teh važnih obrambo do konca letošnjega programov odložila in zavlekla, septembra, za skupno 15 mese-, Vodnik demokratske večine v cev, v skupni vsoti 112.3 bilijo- Senatu Mike Mansfield je na nov, četudi prepoveduje upora- predsednikovo kritiko Kongresa bo kakršnih kolih sredstev za odgovoril, da ta “ne drži vode podporo protikokunističnim si-,“Oni so zahtevali 28 milijonov lam v Angoli. Predsednik je več. Sedaj bi zelo verjetno vpra-dejal, da je Kongres “izgubil po- šali že za 50 milijonov,” je rekel j gum in odločnost”. “To je bila Mansfield, resna napaka in mislim, da se Sen. Mike Mans.field je dejal, Ibomo naučili to obžalovati,”. je da bi ta pomoč ne zadoščala in Andrew Kuret V 78. letu starosti je po enomesečni bolezni umri v Euclid ! varnost. Rdeči vohuni so šli tako da- govornik potrošnikov v ZDA Ralph Nader je bil deležen posebnega zanimanja češkoslova-j ške vohunske, službe v ZDA, kot j je to povedal prebegli češkoslo- | vaški vohun Joseph Frolik se-Generai bolnici Andrew Kuret, | , j ju , • „ „/r . . i ,, , . ’ i natnemu pododboru za notranjo moz Mary, rojene Urbančič, sr katero sta slavila 51. poročno J obletnico šele preteklega janu- i v arja, oče Alice Mohar, stari oče ;lec’ da 50 nadzirali celo Nader-Margaret in Roberta, rojen v peve ^dnike, ki žive v Liba-vasi Narin, Št. Peter na Krasu, nonu- od koder je prišel v Ameriko I . Ko 50 Naderja vprašali o tem, leta 1921, zaposlen pri Newi-ie Ogovoril, da je to zanj no-York Central (Penn Central) : v*ca’ nebe vrste norost”, kot popravljalec železniških va-; “■ ^r°bk- je trdil, da je nad gonov do svoje upokojitve pred polovico vsega osobja v poslani-14 leti. Bil ie 50-letni član dru-Ytva ČSR v Washingtonu v vo- ----- jrekel predsednik novinarjem na da bi ne bila uspešna. Ko so ga Večina držav Organizaci- zajtrku v Beli hiši. vprašali, kako bi bilo mogoče je afriške edinosti pri- Kasneje je predsednik ZDA P° njegovem varovati koristi znava vlado V Luandi za izjavil: “Sem globoko razočaran, ^DA v Angoli, je senator vpra-edino zakonito vlado An- da je Kongres v tem zakonu šai ‘‘Kai so naše koristi v Angole. sklenil vzeti ljudstvu Angole po- £od? ’ Nato je razlagal, da sred- trebno podporo za odpor proti sWa ZDA niso neomejena in KAMPALA, Ugan. — Pred- sovjetskemu in kubanskemu vo- moramo zato “biti stvarni in sednik Ugande Idi Amin je ob- jaškemu posegu y njihovo de_ praktični ter se sprijazniti z dej-javil, da je Uganda priznala via- -ej0 Mislim, da je to določilo stvom, da ne moremo izvajati do Ljudskega gibanja za neod- izrec}no nezaželjen primer, ki bi svojega vpliva v vseh državah visnost Angole v Luandi za edi- i^ogel resno omejiti našo spo- vseh kontinentih . ZaP°' no zakonito predstavnico Ango- sobnQst opravljati pozitivno in' Predsednik Ford je dejal, da ° i- ..or, ^pf,Crehf '’e|^e- Uganda je 26. od 46 afriških učinkovito vlogo v mednarodnih ne bo upošteval nekaterih dolo- Zakonski držav, ki je priznala vlado v zadevah.” Luandi. Ker je s tem večina afriških držav priznala vlado v Luandi, jo je priznal Idi Amin, ki je sedaj predsednik Organizacije GUATEMALA CITY, Gv. _ ' Pomoč po potresu prizadetim krajem prihaja sem z letali iz ZDA, Mehike in od drugod. To je za enkrat najboljša in najhi- , cestah je! odložile na prihodnje redno za- i. 1 letali prevažafe p®n@š v Gvatemalo ,čii, ki prepovedujejo uporabo denarja, dokler ne bo taka upo-16 raba odobrena od senatnega in 3e šiva Cleveland št. 9 ADZ. Pogreb bo jutri, v petek, ob 9.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vneibovzete ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča v njegov spomin darove za Heart Society. Frances špehek V Slovenskem starostnem domu, kjer je bila od preteklega septembra, je umrla 88 let stara Frances Spehek s 1120 E. 67 St., rojena Stanonik v Rožni dolini pri Vrhniki v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1908, vdova po leta 1966 umrlem možu Louisu, mati Louisa f Jr., Franka (oba -v Ft. Lauderdale, Fla.) ip Mrs. Charles (Frances) ‘Kikel, 6-krat stara mati, 11-krat prastara mati, sestra Franka, Johna,. Antona in Mici (vsi po-| kojni) ter Jerice (Jug.). Pokojna je bila članica ADZ št. 2, SŽZ št. 25 in Kluba slovenskih upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v soboto dopoldne, čas še ni določen. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu v pokojničin spomin. hunskem poslu, prav tako v zastopstvu Č'SR pri ZN v New Yorku. Večje število češkoslo- predlog, ki ga predseonik podpisal, daje narod- cfomovega odbora za oborožene ni obrambi denarna sredstva za gjle in od obeh kongresnih od-lekoče pioračunsko leto, ki se je borov za nakazila. Predsednik friške edinosti, tudi v imenu te. do 30. septembra JetS.^odaljši- zakonu"v ’ misprotm z^ustavo Na zadnjem izrednem zasedanju no je „ tri mesece v skladu z kajtl . zakonodajna oblast ,e ml OAF SO bde afnske države raz- zak-rmnm ki rlnlnna nai v ' • - • . , . . v . zaKonom, ki aoioca, naj se v ma pravice mešati v delo izvrs- deljene v vprašanju priznanja bodoče računa proračunsko leto ne oblasti” ravno na pol in so zato odločitev zvszns vlads od 1. oktobra do A,.~,r,j., • 1 • j. , •. , , . , ; Aimada je v soglasju z odlo- oktobra naslednjega leta. sedanje. Od tedaj so vlado v Kongres ima tako več časa in trejša pot. Promet po cesten ~NTZJZTZ. *»*"». uzakonjeno trganih cest Letala s pomočjo Mehike pristajajo tu vsako uro. ZDA sodelujejo s 17 letali, Mehika pa s 16. Vsako letalo prinese na enkrat 12 ton razne vrste vaških vohunov naj bi se skri-1 pomoči za ponesrečence, valo tudi med ‘naturaliziranimi’ i Pomoč ZDA iz vladnih in pri-državljani nekomunističnih dr-: vatnih virov je dosegla vred-žav. ^ nost okoli 5 milijonov dolarjev. ----e—o------- Kongres je priporočil vladi, da Brez jezer izdela poseben program za po- Na ozemlju države Kansas ni moč Gvatemali v njeni sedanji nobenega naravnega jezera. i. stiski. težaven, kjer je sploh možen, r y — —7 / ’ /Z/1” // ■/- // — -’proračunskem zakonu za naro- zaradi porušenih mostov in pre- j Luandi priznale nekatere od dr- lažji pregled nad potrebami zve-:dno obrarnbo zaprja naorave za . j ŽaY’ M .SO preje *7° nas;prot°- zne vlade. (protiraketno obrambo pri Grand iz ZDA in ,va e> s čimer je r na večina na y prora^unu so odobrena tudi jForks v Severni Dakoti, edine v strani vlade Ljudskega gibanja, sredstva za nadalini razvoj in vsej deželi ki ga podpirata Sovjetska zveza preskušanje novega lbombnika‘ u a' E-l in za štiri posebna letala za Glavni vzrok priznanju je brez uporabo vodstva dežele v slu-dvoma uspesno vojaško zaseda- čaju sovražnega napada z jedr-nje delov Angole, ki so bili do- skim orožjem na ZDA. Predsed-slej pod nadzorom Narodne nik je dejal, da je zakonski pred- i fronte in Narodne zveze, dveh log s proračunom za narodno j skupin v državljanski vojni, ki obrambo podpisal kljub prepo-1 sta uživali podporo Zahoda in se vedi vsake pomoči kateri od na njo zanašali, pa bili zapušče- bojujočih se strani v Angoli za-ni od ZDA. radi pomembnosti programov, Zadnje vesti 'SEDMA REPUBLIKA" SE VRAČA DOMOV V JUGOSLAVIJO Vremenski prerok Pretežno oblačno z verjetnostjo snežit ve. Naj višja temperatura okoli 55 F (13 C). ' Izraz “Sedma republika” so skovali v Jugoslaviji za 1.8 milijona Jugoslovanov, ki živijo na tujem, kamor so odšli s trebuhom za kruhom, ko ga doma ali ni bilo dovolj ali pa ga sploh ni bilo. Tekom lanskega leta se je po uradnih podatkih vrnilo domov okoli ppl milijona “zdomcev” iz raznih držav, predvsem iz Zvezne republike Nemčije Avstrije, pa tudi iz Francije, Švice in švedske. Vrnitev teh množic je povečala število brezposelnih v Jugoslaviji na okoli milijon. Glede zaposlitve je najboljši položaj v Sloveniji, kjer je še vedno mogoče najti zaposlitev, če je človek voljan prijeti za vsako delo. Preneka-tčri Slovenci niso voljni, vsaj ne, dokler imajo možnost in upanje dobiti v tujini boljše ali vsaj boljše plačano delo. Ob začetku letošnjega leta je bilo po uradnih jugoslovanskih podatkih v Zvezni republiki Nemčiji še 515,000 jugoslovanskih delavcev, v Avstriji 170.000, v Franciji 85;-000, v Švici 32,000, na Švedskem 25,000, v ostalih državah Evrope pa skupno še nekaj nad 50,000. V Jugoslaviji pričakujejo, da se bo od teh v tujini zaposlenih delavcev „vrnilo do konca letošnjega leta domov še do pol milijona, ko se gospodarstvo v svobodni Evropi ne oživlja v obsegu in s hitrostjo, kot so napovedovali. Vsaka država sedaj proučuje, koliko tujih delavcev res nujno potrebuje,, vseh ostalih se želi znebiti čim preje, ker so ji v breme, ko ne more zaposliti niti svojih lastnih ljudi. “Sedma republika” je p o številu prebivalstva približno enaka SR Macedoniji, le na-kaj manjša od SR Slovenije, pa trikrat večja od SR Črne gore. Pri tem je treba upoštevati, da so v “Sedmi republiki” v glavnem le odrasli ljudje, ki so šli na tuje, da bi si zaslužili denar za zgraditev domov ali za njihovo popravilo, za izboljšanje življenja svojih družin. Prenekateri so na tujem uspeli, šli iskat domov svoje družine in se odločili ostati na tujem, prenekateri mladi ljudje, fantje in dekleta, so se tam poročili in tam ustanovili svoje domove. Od teh se jih ne bo dosti vrnilo domov. Vračajo se tisti, ki so delo izgubili in porabili svojo brezposelno odporo, pa nimajo upanja, da bi skpro dobili novo zaposlitev. Ti prihajajo domov nezadovoljni, nejevoljni na svet, kjer so nekaj časa dobro služili in uživali blagostanje, pa ga morali zapustiti proti svoji volji, nejevoljni na svojo domovino, ki jim ne more nuditi tega, kar so imeli na tujem. Večina teh ljudi je spoznala tudi razliko med svobodo v tujini in svobodo doma, “okužila” se je s tujimi mislimi, kot pravijo v SFR Jugoslaviji. Povratnike je torej treba “razkužiti” in jih znova vpreči v socialistični in “samoupravni red”. Po pisanju star okraj skega časopisja in po pripovedih o-biskovalcev je to “razkuževanje” počasno in malo , uspešno. Režim se boji, da bi se mogli od povratnikov, ki jih ni uspel “razkužiti”, okužili še domačini/ zato so režimski ljudje tako nestrpni, nataknjeni in “vidijo vsepovsod sovražnike”, v Sloveniji so se prav zato lotili zopet preganjanja “klerikalnega zmaja”. RIM, It. — Aldo Moro je včeraj sestavil manjšiajsko vlado iz samih krščanskih demokratov, Ki jo bodo pa v parlamentu podpirali tudi socialni demokrati (Saragatovei), med tem ko so socialisti in republikanci obljubili, da se bodo glasovanja vzdržali in tako novi vladi zagotovili večino. Nova vlada je šibka, toda bila je edina, ki jo je bilo mogoče sestaviti in se s tem izogniti prezgodnjim volitvam. LUSAKA, Zamb. — Kubanci so zavzeli za vlado Ljudskega gibanja glavno mesto protikomunističnih skupin Huambo in baje že tudi pristanišče Lo-bito. S tem naj bi bila v rokah prokomunističnih sil vsa železnica iz Katange v Kongu do morja. Ko se podira odpor protikomunističnih sil, je vprašanje, kaj bo storila Južna Afrika, ki ima zaseden kakih 50 milj širok pas Angole vzdolž meje Zahodne Afrike (Namibije). Iz Clevelanda in okolice Prijeten obisk— Pretekli torek je v spremstvu g. Antona Lavriše obiskal urad Ameriške Domovine slovenski misijonar č.g. France Buh z otoka Madagaskarja. Prijetno je pokramljal o svojem misijonskem delovanju. Gospodu misijonarju hvala za obisk in vse dobro v bodoče! Na ocvrte ribe— Očetovski klub fare sv. Vida vabi farane in drugo občinstvo na ocvrte ribe s prilogami jutri zvečer v farnem avditoriju. Servirali bodo od 5. do 7. zvečer. Po želji pa Vam večerjo tudi zavijejo, da jo vzamete s seboj domov. Popravek— V zahvali rajnke Mary Sober, objavljeni pretekli petek, je bila neljuba pomota. Pokojna je umrla dne 2. decembra 1975 in ne 4. decembra. Prizadete prosimo, da nam to oprosie. Seja— Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima svojo sejo ib nedeljo ob dveh popoldne w Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Vse članstvo vabljeno! Zadušnica— V nedeljo ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za nedavno umrlega Franka Barago. Razprodaja podaljšana— V Mandelnovo trgovini s čevlji, 6125 St. Clair Avenue, je razprodaja obutve podaljšana, da se bo več odjemalcev lahko poslužilo te posebne ugodnosti. Podrobnosti v današnjem oglasu! Petletnica— Heart to Heart” skupina St. Vincent Charity bolnišnice bo proslavila 5-letnico svojega obstoja jutri, 13. februarja opoldne sestankom in malico v “Blue Room” bolnišnice. To je organizacija prostovoljcev, ki so že prestali operacijo “odprtega srca” in po želji obiščejo liste, ki so še na tem. Telefon je 861-6200, Ext. 213. Dar čitalnici— Gdč. Stella Vokač je darovala Slovenski narodni čitalnici $5 v spomin pokojnega strica Valentina Severja in umrlega prijatelja Jožeta Šircla. Nov odbor— Ženski pevski zbor “Dawn” SŽZ ima za leto 1976 sledeči odbor: predsednica Pauline Krall, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Ann Kobler, blagajničarka Frances Nemanich, nadzornici: Ann Krištofi in Marie Hosta. Pevovodja: Frank Zupan. Zbor bo priredil svoj vsakoletni koncert 21. novembra 1976 v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Scranton namesto Moynihana v ZN? WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Bele hiše trdijo, da se je predsednik Ford odločil imenovati za zastopnika ZDA pri Združenih narodih v New Yorku bivšega guvernerja države Pennsylva nia Williama W. Scrantona. SAN FRANCISCO, Kalif. — Zvezni sodnik Oliver J. Carter! je včeraj.odločil, da naj porota sliši posneto sporočilo “Tanje” o bančnem ropu. Obramba Patricie Hearst se je upirala temu predlogu, pa njeno stališče ni obveljalo. | BEIRUT, Lib. Predsednik vlade musliman Rašid Kara-mi je včeraj izjavil, da je bil sporazum o novi ureditvi Libanona dosežen in da bo v soboto objavljen. Položaj v Libanonu se med tem postopno normalizira, odprte so šole, trgovine in večina bank. Ameriška Bomomm JLiD* * * * M"- • » •'v— 11. < > \\ .1 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: * Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 24 Thursday, Feb. 12, 1976 gled Republike. Nihče bi ne imel razloga sklicevati se na “pravico vedeti”, saj ve njegov izvoljeni predstavnik in mu bo povedal, če in kadar bo treba. Pronicanje zaupnih državnih tajnosti časopisnim poročevalcem bi se moralo vedno strogo preiskati in storilca po zakonu kaznovati s težko kaznijo. Samo pod pogoji, po katerimi se ne bo zahtevalo, da vsak Amerikanec mora vedeti prav vse o prav vsaki stvari, bo naši obveščevalni tajni službi mogoče u-spešno vršiti svojo nalogo za varnost Republike in za pravilne odnose do drugih držav. Ta služba je bistvene važnosti posebno v naših časih. Z ozirom na to naj v tem kočljivem območju dokončno odpadejo javne akcije kongresa, ki jih časopisje m televizija razširja po celem svetu, in jih tednik TV Guide v uvodniku označuje tako: “Če bi 100 sovjetskih agentov delalo za Kremelj nadurno službo, bi komaj moglo spodkopati CIA tako uspešno, kot je to storil odbor senatorja Churcha.” Mi pa si zvemimo k srcu predsednikovo svarilo: “Nehajte poniževati sami sebe!” L. P. Na Placuti (Riva Piazzutta) ' pri Sv. Ignaciju na Travnika Novi list, mesečnik Mladika je št. 18 deluje Katoliška tiskarna] (ob 9.00), pri Sv. Vidu na Pla-(Budin) in Goriška Mohor jeva ' čuti (ob 10.00), pozimi ob 19.30 Pravica vedeti Predsednik Združenih držav je v svoji zadnji poslanici o stanju Unije izrekel Kongresu in ameriškemu ljudstvu med drugim tudi te-le besede: “Pravim, da je čas, da prenehamo poniževati sami sebe kot narod".” Nekako istočasno se je oglasil bivši predsedniški kandidat, senator Barry Goldwater in dejal: “Opra- vili smo zelo slab posel za C.LA.” Ta dva politična moža sta dovolj veliki avtoriteti, da potrdita opravičenost tega, kar bomo v naslednjem napisali. Potrebno ie namreč, da slovenski ljudje, ki jih naš list doseže, in vsa slovenska skupnost v tej deželi, razmišljajo in pridejo do pravih zaključkov o zadevi, ki že več kot leto dni polni naslovne strani našega in svetovnega časopisja, zavzema prednostno mesto v televizijskih poročilih in vznemirja in razburja ameriško m svetovno javnost. Iz zgornjih dveh citatov ste že uganili, za kaj gre. Vsi dobro poznamo oni tolikokrat uporabljani in zatorej izrabljani izrek: People have the right to know. Po nesrečni aferi Watergate, ki je razkrila velike nepravilnosti in zla dejanja na visokih in najvišjih mestih javne uprave in političnega delovanja, žal napravila tei deželi in narodu veliko škodo v svetu, sprožila pa plaz javnih preiskav, so se časopisi, televizija in tudi Kongres v Washingtonu z veliko vnemo spravili na raziskovanje nepravilnosti in nezakonitosti tudi v nekaterih zelo občutljivih agencijah v sklopu federalne administracije. Med temi je gotovo najbolj občutljiva o-srednja obveščevalna služba (Central Intelligence A-g-ency — CIA) in vse drugo, kar je z njenim poslovanjem v zvezi, prav gori do ameriških predsednikov. Vse omembe vredne države, od njega dni do našega časa, so vzdrževale in vzdržujejo več ali nranj obširno in gosto mrežo obveščevalcev po svetu, ki po prikriti in tajni poti zbirajo informacije o važnih doga-janjih po svetu in jih pošiljajo osrednji agenciji. Ta jih skrbno analizira, med seboj primerja, oceni in napravi logične sklepe, ki jih redno predlaga v vednost predsedniku in onim oddelkom vlade, ki se jih tičejo. Od teh dobijo potem navodila, ki jih izpolnjujejo. To ni nič novega in posebnega. Ljudje takim obveščevalcem pravi ji špijoni, mi Slovenci pa v svojem jeziku: vohuni, a ta označba ne zveni dobro in se malo uporablja. Dognalo se je, da so ti ogleduhi tu in tam prekoračili svoj zakoniti delokrog in so se ukvarjali z nedovoljenim vohunstvom znotraj Združenih držav, pa tudi zunaj lotevali se protizakonitih akcij. (Čile, Grčija itd.) O vsem tem smo mnogo slišali in brali. Da je bilo take podvige od strani CIA treba ustaviti, ni vprašanja in nobenega dvoma. A kako se je to ustavljalo, to je vprašanje! Rekli smo, da so vse te operacije CIA strogo prikrite in tajne. V tem je njihov pomen in uspeh, da pod masko zvedo stvari, ki bi jih drugače nikoli ne zvedeli. Logično in samo po sebi umevno bi bilo, da se tildi ra-ziskavanje njihovih “grehov” v odborih senata in nižjega doma vrši v strogi tajnosti, da se ne škoduje bodočemu uspehu CIA agentov. V smislu konstitucije imajo taka zasliševanja namen pomagati kongresu pri zakonodajnem delu. Nedvomno pa je res, da takih zasliševanj in preiskav v kočljivih, zaupnih, tajnih zadevah federacije ni umestno obešati na veliki zvon pred televizijskimi kamerami in rojem časopisnih poročevalcev iz vseh delov sveta. Prav to pa je senatni inteligenčni odbor napravil. In ljudje so po celem svetu gledali in brali, kaj vse dela ameriška tajna služba in so jo smešili in diskreditirali. V čigavo škodo? In kateremu Arnerikancu v korist? Bela hiša je bila proti javnim razpravam o tem predmetu, toda publicitete in političnega profita željni senatorji so se sklicevali na rečenico, da ima “ljudstvo pravico vedeti” in to “ali the facts”. Šli so celo ta-iio daleč, da so javno raziskovali načrte za umore tujih dignitarjev in v take zarote vključevali z imeni predsednike Združenih držav. Komu v korist? Samo sovražnikom Amerike in nikomur drugemu. Izrek o pravici ljudstva, da vse zve, je treba uporabljati v pravilni perspektivi. V reprezentativni demokraciji, kakor je Amerika, je ljudsko zaupanje dano predsedniku federacije, ki je izvoljen, in v podrobnostih posameznim senatorjem in kongresnikom, izvoljenim prav tako. Ti morajo za vse vedeti, ker imajo mandat, a kaj naj se javno ne razglasi, bi moralo biti ^nerazumno določeno ob čuvanju v tajnosti državnih j in upravnih skrivnosti, ki jih zahtevata varnost in u- BESEDA IZ NARODA lake Sjo s sloveiiššino na e¥liarlst!en@!?! kongresu v Phšiadelgritiji? PATERSON, N.J. — Imeli jo Washingtonu, da nas bolj spo-bomo, če jo bomo hoteli. Da je znajo, in so je bili zelo veseli, niso dali na spored od samega Kaj moramo storiti? Čim prej začetka, je bil neljub sporazum, imenovati kakih 10 odbornikov Popolnoma dajem prav patru in njih predsednika, ki bodo Fortunatu, ki očita pripravljal- nekako mesečno prihajali k nemu , odboru pomanjkljivost, njim na sejo in skrbeli za prida “ni vseh narodnosti ZDA po- prave. Naše sodelovanje bi zla vabil na sodelovanje”, in pod- sti radi imeli za pišem, kar dodaja* “Ne bi bilo nedeljo, 1. avgusta, zvečer za pravično, da bi morali Slovenci otvoritveni sprevod, beračiti za priznanje navzočno-1 soboto, 7. avgusta, ki je po- sti v ameriški Cerkvi”. Pravično gori ali doli, resnica je, da smo si svojo navzočnost na kedočem kongresu morali sa- svečena raznim narodnostim, ki že imajo določene cerkve ali dvorane za liturgijo v svojem jeziku, in za večerno evharistič- rnl priboriti. Zasluga za to gre no P1 oceslj° za procesijo narodov ter slo- Rev. dr. Emilu Hodniku, predsedniku društva tukajšnjih slovenskih duhovnikov, ki je 20. januarja pisal philadelphijske- vesni zaključek v nedeljo, 8. avgusta, zvečer. Spraševali so, koliko svojih mu kardinalu Krollu in potožil, ijudi P^akujemo, da nam reda smo Slovenci izpuščeni iz f rvira.l° primerno cerkev ali kongresnega sporeda. Odgovoril ^ °rano v so om, 7. avgusta, za mu je tajnik kongresnega pri- slovensk°I f“zbo božh°’ P* res pravljalnega odbora Fr. Con- nisem ve e’ "al odgovoriti, v^e way. V pismu zelo obžaluje o- je odvisno od tega, kako se bodo pustitev, pa poudarja, da se to *aše župnije zganile. Tudi Penn-ni zgodilo namenoma, ter nada- van]a> cler Je ’ve'L fara, ki so ljuje: “če bi bili dobili stik z bl 6 SV0-lcas 'slovenske’ bi lahko Vami že prej ali zvedeli za Vaše ^ prece^ romaUev, ker naši zanimanje, bi mi bili to upo- ljufe tam 80 Ze{ni ^venske števali in dali udeležbo Sloven- ?0lltv?m da se oo. I lazaristi v Kanadi zanimajo in j želijo pripeljati svoje vernike. Tudi iz Evrope jih je nekaj pričakovati. Težava je ;v tem, da v Phila- cev na spored , evharističnega kongresa. Vse manjšinjske sku- j pine, ki bodo na kongresu sodelovale, imajo svoje zastopnike tod okrog nas ali so pa z' nami stopile v stik, proseč, naj jim dovolimo sestaviti odbor za sodelovanje.” Torej stališče, da bi se mi morali priglasiti, dočim smo mi pričakovali kakega njihovega povabila. Danes je stik narejen in slovenščino lahko imamo, če hočemo. Rev. dr. Hodnik me je naprosil, naj bi stopil v Philadel-phijo in se o vsem pomenil. Šel sem in bil zelo prijazno sprejet. Zelo so se opravičevali, da Philadelphijo, če hočemo kaj do-je prišlo do te opustitve in zatr- seči. jevali, da nikakor iz nerazpolo- Rev. dr. Hodniku pa srčna nenja do Slovencev. Dal sem hvala, da nam je poiskal mesto jim spominsko knjigo o blago- na soncu! delphiji in nje bližnji okolici ni Slovencev, da bi sodelovali v pripravljalnem odboru. Nujno bodo morali; priskočiti v pomoč rojaki iz New Yorka in Wa-shingtona. Ko berem, kako so se toronski rojaki, ko so pripravljali spomniski križ slovenskim žrtvam pretekle vojne in revolucije, ob sobotah vozili v oddaljeni Midland delat tlako in u-rejevat vrt tam okrog, si mislim, da bodo zdaj nekateri pač morali na duhovno tlako v slovitvi slovenske kapelice v Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. lasiejska Slovenska Primorska naj nas tudi zanima CLEVELAND, O. — Kadar se . slovenska tudi po svojem na-odločamo za obisk Slovenije, ne j stanku, kar izpričuje že samo pozabimo, da je del Slovenije izven SR Slovenije in da je prav, da se zanimamo tudi zanj In se z ni im seznanimo. Zadnjič sem opisal našo Slovensko Ko-oško, njene pomembnosti m zanimivosti. Tokrat naj napišem nekaj splošnih podatkov o za; mejski Slovenski Primorski in opozorim na njene pomembnosti in zanimivosti. Glavni središči zamejske Slovenske Primorske sta Gorica in Trst. Gorica je .povezana z železnico z ostalo Slovenijo po bohinjski železnici in preko Po njeno ime. V mestu so stare verske, kulturne in gospodarske ustanove, s katerimi so bili Slovenci skozi stoletja povezani, v dobri meri so! tudi še danes. Nad mestom stoji grad, nek danje bivališče mogočnih Goriških grofov, globoko povezanih s slovensko preteklostjo. Na zgornji strani se dviga Sv. gora, največja božja pot na Primorskem. Ped Goriškim gradom je obširen trg, ki ga Slovenci od davna imenujejo Travnik. Tam stoji cerkev sv. Ignacija, tam: je na številki Travnik 25 Katoli družba, ustanovljena leta 1920 od svetniškega knezoškofa Sedeja. To je edina slovenska založba na Primorskem, ki je u-spela preživeti hude čase fašizma in deluje še danes. Vsako leto izda koledar in knjige. Ta družba je neodvisna od Mohorjeve v Celovcu in kdor se želi seznaniti s slovensko Primorsko, naj naroči njen koledar in knjižni dar. Na istem naslovu se tiska Katoliški glas, neodvis ■ ni tednik na Primorskem. . Slovenci v svetu naj se poslužijo tega lista za oglase, zlasti poslovni ljudje, ki želijo navezati stike s slovenskimi poslovnimi krogi v zamejstvu. V ulici Viale Settembre se nahaja nov Katoliški dom, ki so ga goriški Slovenci zgradili z lastnimi prispevki, v njem s" redne prosvetne prireditve. Gorica je slovensko katoliško središče na Primorskem. Tukaj delujejo številna slovenska društva in organizacije, zlasti pa še pevski zbori: slovensko'katoli- ško prosvetno društvo “M. F;-lej”, slovensko katoliško akademsko društvo SKAD, pevski zbori kot “Lojze Bratuž”, ‘“M. Pklej”, Marijina družba, športna društva itd. To močno katoliško obeležje je na Goriškem tradicija in ne neki klerikalizem, kot je bil včasih v nekaterih slovenskih krajih. Ta pristni katoliški duh ih mišljenje goriških ljudi nam je domače in se nam zdi kot posebno doživetje. V ulici Dor, Bosco št. 11 je Slovensko Aloj-zijevišče, dijaški dom za fante. V isti ulici je Slovensko siroti-šče — Zavod sv. Družine na ste • vilki 66. Nedavno so sezidale šolske sestre, ki ustanovo vodijo, novo stavbo s pomočjo miloda-rov in zaupanjem v Boga. Na-prošeni pa so tudi vsi rojaki po svetu, ki jim je pri srcu slovenska stvar, da novo stavbo zavoda podprejo s svojimi darovi. Stara stavba je bila namreč ze tako slaba, da je oblast prepovedala njeno uporabo. (Darov' naj se p o š 1 j e j o na naslbv: S. Ahacija Kacin, Via D. Bosco 66, 34170 Gorizia, Italy). Gorica zasluži, da jo slovenski rojaki bolje spoznajo in podprejo ter obiskujejo slovenske u-stanove v njej. To je mesto škofa Mahniča, nadškofa Sddeja, pesnika Gregorčiča, dr. Antona Gregorčiča, Staniča, Gabrščka, dr. Tume in še številnih, ki so bili braniki slovenstva na tem delu slovenske zemlje. Ali naj dopustimo, da danes slovenske ustanove tukaj zamrejo in slovenstvo usahne? V mestu so tudi slovenske šole, osnovne m srednje, ki zadnja leta dvigajo število učencev, kar je vsem zavednim Primorcem v veliko u-teho. V Gorici je tudi slovenska banka in sicer Kmečka banka r.z. z o. j., v ulici Molelli 14, tukaj lahko Slovenci menjajo denar in opravijo svoje bančne zadeve. Mnogo je tudi slovenskih trgovin. V ulici Raštel s-' številne male trgovine, pomembna je trvdka Košič (V,c RastelL 1), trgovina obutve. V Gosposki ulici (Via Carducci; je na številki 6 elegantna trgovina steklenine Koren, na številki 49 pa slovenska zlatarna Šuligoj. Te slovenske trgovine so vredne obiska, ker takih v Slovenski republiki ne vidimo več. So pa star dokaz slovenske podjetnosti in nekega, prijetnega šarma, ki ga kupec, tukaj doživi. Mnogo jih je. še po celem mestu. Od muzejev so vredni ogleda Muzej v goriškern gradu, od koder je lep pogled na mesto, in Muzej v palači stare plemiške družine Attems na Kornu (Piazza E. de Amicis). Slovenske sv. maše so vsako nedeljo v stolnici (6.30), v Ka-1 peli sv. Družine (Ulica Don stojne in po Vipavski dolini. | ška knjigarna (Libreria catoli- Bosco 66, ob 7.30), pri Sv. Ivanu Gorica je staro središče primor- j ca. Piazza Vittoria 25) , kjer pro- ob 8.00), Kapela Marijinih se čka 20. Za oglase in objave sta in poleti ob 20.30, ter med tednom ob 19.30 pri Sv. Ivanu, od septembra do junija. Gorica ima izredno lepo okolico. Nad Gorico že v Brdih je velika vas Štev er jan, ki se ponaša z novim župnijskim domom. Od tu-je izreden razgled na goriško mesto in ravnino in proti tolminskim goram. Pod Brdi proti Furlaniji je manjše mesto Krmin, kjer živi mnoga Slovencev, tukaj je slovenska tovarna pohištva Prinčič. V o-kolici pa je nekaj uspešnih slovenskih vinogradnikov, ki dobivajo za svoja vina mednarodna priznanj a. Na poti iz Gorice proti Trstu se peljemo mimo Doberdoba ki je bil grob slovenskih fantov v prvi svetovni vojni. Nato pa mimo tržaške obale, gradu Maksimilijana, mehiškega cesarja, ki nosi ime Miiamar in ima prelepe vrtove, v Trst. Trst je razgibano kulturno mesto, ki danes v slovenski kulturi vodi. Tukaj delujejo pisatelji Alojz Rebula, Boris Pahor. Vinko Beličič. Tukaj delujejo znani slovenski slikarji: Loj n Spacal, Černigoj, Palčič, Česa in še številni mlajši. Skladatelj Malič živi na Opčinah nad Trstom, in še mnogi drugi kulturni ustvarjalci. Trst se ponaša s Slovenskim gledališčem (Ulica Petronio 4) ki je v Italiji dobilo priznanje državnega gledališča, kar je v državi redkost. V gledališču je redna sezona. Koncertno sezone vodi Glasbena matica (s sedežem v Ulici Rugiero Manna in z glasbenimi šolami po vsem Tržaškem in Goriškem). Poleg redne gledališke in koncertne sezone so še številne prireditve prosvetnih društev: revija pevskih zborov v Slovenskem gle dališču meseca novembra, revija mladinskih pevskih zborov meseca marca, božični koncert prvo nedeljo v januarju, Marijina procesija na Opčinah r/ vseh slovenskih župnij na dru go nedeljo v septembru, srečanje slovenskih Izobražencev v Dragi, s predavatelji iz vsega sveta, na prvo soboto in nedeljo v septembru, nastop pevskih zborov Cecilijanka v Gorici konec novembra ali začetek decembra, praznik češenj v Mačkovi] ah in v števerjanu konec maja ali v začetku junija ter še številne prireditve bogatega društvenega in -kulturnega življenja. V Trstu deluje Zveza slovenske prosvete (Ulica Donizetti 3). Zveza cerkvenih pevskih zborov, istotam. V Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete, ter Slovenska prosvetna zveza (levičarska) v Trstu in Gorici V Trstu so Marijini domovi, središča župnijskega prosvetnega življenja, v ulici Risorta 3, pri Sv. Justu, v Rojanu v ulici Cor-daroli, pri Sv. Ivanu v ulici del-le Docce 34. V Skednju je župnijski dom Jakoba Ukmarja v ulici Soncini 112. Slovenske sv. maše v Trstu so v naslednjih glavnih cerkvah: Pri sv. Antonu Novem (ob 7.C0), pri Sv. Vincenciju ob 8.00, pri Sv. Jakobu in pri salezijancih na Istrski cesti (strada deli’ Tstria). ob 10.00, pri Sv. Ivanu ob 10.00, v Skednju ob 7.00 in. ob 10.00, pri Sv. Ani ob, 10.00, pri Sv. Mariji Magdaleni ob 10.00 (na Kolonkovcu), v Barkovljab oh 11.00 ter po vseh cerkvah v okolici. . Neodvisni slovenski tisk v Trstu: tednik Nevi list, ulica Ghega 8/1, mesečnik Mladika, ulica Donizetti 3, ;stotam tudi kulturna revija Most. Zelo kvalitetna je družbeno-kulturna revija Zaliv (naslov: Marica Vidmar, Ulica Timignano 47, Trieste). Za šolsko mladino izpajo Pastirček, ulica Risorta 3; za gospodarske kroge pa je najboljši gospodarski list tednik Gospodarstvo, ulica - sv. Franci najboljša slovenska ljudsko prosvetna revija, Pastirček pa zelo prisrčno domača revija za šolsko mladino. Zaslužili bi, da jih spoznajo tudi Slovenci po svetu. — V Trstu deluje Slovenski kulturni klub, ulica Donizetti 3 (krščansko usmerjen) in Slovenski klub, ulica Geppa 9 (levičarski). Slovenske knjigarne: Tržaška knjigarna, ulica sv. Frančiška 20 in Knjigarna Fortunate v ulici Paganini 4 pri Novem sv. Antonu, v glavnem s katoliškimi in slovenskimi knjigami. V Trstu je pomembna slovenska banka, d.d., ulica Fabio Fil-zi 10, kjer lahko menjamo denar in opravimo naše bančne zadeve. V isti ulici št. 8/1 je sedež Slovenskega gospodar skega združenja za celotno deželo Furlanijo-Julijsko Benečijo. To jc osrednje gospodarsko združenje na Primorskem. Številne so tudi slovenske trgovine v Trstu, trgovina Kerže, katere oglase srečate po časopisju že pred prvo svetovno vojno, mnoge druge trgovine, gostilne, hoteli, Vse podatke, ki bi nas zanimali, nam da Slovensko gospodarsko združenje. Prav tako je mnogo slovenskih podjetnikov v okolici. Trst ima mnogo muzejev, znamenitih cerkva, sinagogo, baziliko sv. Justa, muzej Kraška hiša na Repentaboru, kjer se vsako leto na drugo nedeljo v septembru vrši tudi kraška poroka v prelepih tržaških narodnih nošah, navadah, in specialitetah. Tržaško mesto je polno lepih slovenskih imen. Mestni predeli so Staro mesto, Novo mesto, Stara mitnica, Nova mitnica. Sv. Vid, Kjadin, predmestja pa so Čarbola, Skedenj, Rocol, Vr-dela, Škorklja, Kolonja, Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Marija Magdalena Spodnja, Sv. Marija Magdalena Zgornja, Katinara. V Trstu deluje tudi slovenski <-adio (Radio Trst A, ulica Fabio Sev ero 7), slovenska tiskarna Graphart, ulica Rosetti 14 in še mnoge slovenske ustanove. Želeti bi bilo, da bi Slovenci v svetu, zamejstvo,' ogrožen slovenski predel, bolj obiskovali, navezovali poslovne in kulturne stike in spoznavali to domovinsko skupnost, ki je ohranila tako bogato slovensko narodno, tradicijo. Najbolj potreben pa je izdelan slovenski zamejski potopis, ki bi služil zdomskim Slovencem. * S. R. Rešitev zadnji hip “Slišala sem, kako mi hreščijo kosti. Zdaj je konec, sem si reka,” je 60-letna Emma Bates opisala “najstrašnejše doživetje v življenju”. V naravnem parku pri West Palm Beachu na Floridi jo je napadel lev. Paznik jo je rešil v zadnjem trenutku. Turistka je imela pravzaprav srečo: lev ji je s šapo zlomil čeljust ter jo ogrizel po hrbtu in opraskal po obrazu. Ženska je hotela leva krmiti. Ko je odprla avtomobilski prtljažnik in vzela iz njega 20 kilogramov mesa, se ji je približalo več zveri. Odvrgla je meso in jo ucvrla. Tik pred avtomobilskimi vrati je padla, v naslednjem trenutku je bil lev Keba na njej. Prihitel je 20-letni čuvaj Dennis Pruitt, ki je z grabljami pregnal zver in žensko potisnil v njen avto. Sama okoli sveta Kot prva ženska namerava Krystyna Chofnowska-Liskie-wicz iz Gdanska sama jadrati okoli sveta. Tovorna ladja bo odpeljala njeno jahto “Mazurek” do Kanarskih otokov, potem pa bo jadralka šla na pot! Poljakinja ima že deset let kapitansko izkaznico za jadrnice, doslej je preplula okoli 11.000 milj. Površina jader na 9.5 metra dolgi jahti znaša 34 skih Slovencev, je popolnoma daj a jo tudi slovenske knjige. sfer (Corso Italia 120, ob 8.00),1 najprimernejša Gospodarstvo ni ■ kvadratnih metrov. I I z s. ■_ O 1 .■JSSP ’EI%IBZE Policajem je govoril o “vprašanje klerikalizma in cerkve v Sloveniji danes’5. •Predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (naslednice OF) Mitja Ribičič je sredi januarja obiskal republiški ko-misarijat za notranje zadeve in predaval aktivu vodstvenih delavcev o “vprašanju klerikalizma in cerkve v Sloveniji danes”. To je bilo, pravi poročilo stercijanskega reda in stiske o-patije. Neumestna hvala Kljub brzdanju so cene lani v Jugoslaviji povprečno porast-le za 26.2% na,prani onim v letu Prof. S. A. Mikolič: mmn ~ mm pred nevihto Dr. Stanislav-Adolf Mikolič, profesor političnih ved in sociologije na Sacred Heart University, Bridgeport, Conn:, je potoval v Panamo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Bolivijo in v severni Čile. V tem sestavku opisuje Panamo in svoje vtis v njej. II. jo se, da bi panamska Narodna Obiskal sem obe univerzi: dr- straža ne bila sposobna zagoto-žavno (13 tisoč študentov) in • viti nemotenega prometa po novo, katoliško Sta Maria La!prekopu in to iz več razlogov: 1974. Uradno tako hvaljeno brz-| Antigua (nad tisoč študentov) ; zaradi njene š t e v i 1 e n e šib-danje cen je po pisanju ljubljanskega Dela “zgolj hvalisanje brez trdne podlage' povprečno v letu 1972 za 15.6%, v “Delu”, že tretje predavanje leta 1973 za 21.9%, leta 1974 “idejnopolitičnega programa” za organe notranjih zadev — se pravi za miličnike (kot zdaj imenujejo žandarje) in za policaje. Člani aktiva, ki jim je predaval Ribičič, “bodo nosilci razprav o tej temi med delavci po posameznih enot a h”, razlaga “Delo”. Ta predavanja policistom so očitno znak, da bodo klerikalne-, ga zmaja še dalje preganjali' skupaj z njim pa seveda tudi “cerkev v Sloveniji”. O novem nasilju nad vero in cerkvijo v Jugoslaviji poroča v Evropi časopisje precej na široko,. obširno pa je o tem poročal v naši deželi The New York Times pretekli mesec. Javno sc se nizacije lotile nistrature v Kopru zaradi o-krožnice, ki opozarja starše, naj pazijo, s kom se njihovi otroci družijo, sklicujoč se na stari rek “Povej, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si”. Režimovci dolžijo škofa J. Jenka, da razbija s takimi pozivi narodno skupnost in deli družbo v verne in neverne! in na obeh je čut nacionalizma ■ kosti in slabe opteme ter poln naperjenost proti ZDA nav-'manjkanja urejene uprave, da zočnosti v Panami ena naj moč- ne omenjamo politizacije oficir-V Jugoslaviji so cene rastle|neJših in vsekakor najbolj čust-jskega kadra. Prepričani so vena sila, s katero bo moral i mnogi vplivni krogi, da bi v tem vsak vodilni politik v državi ra- 'stanju kanal bil silno lahko računati. Večji del študentarije'nljiv, ker bi se vsaki ekstremi-in intelektualcev je skrajno na-j stični grupici moglo posrečiti z cionalističen, da ne rečem sovi-J lahkoto sabotirati prekop in one-nističen. Preprosto prebivalst-jmogočiti redno plovbo, vo, delavci in trgovci imajo se- ; Vzemimo slučaj Ekvadorja, veda večjo ali manjšo korist od j Trije glavni izvozi, namreč ba- za 25.9%. Četudi so že leta 1974 odločili, da je naglo naraščanje cen treba ustaviti ali vsaj močno omejiti, so te v naslednjem letu rastle še hitrejše. Da “brzdanje” cen torej ni bilo učinkovito, je jasno. ¥ Sloveniji so umrli: 29. januarja Na Igu: Anton Jesih; v Ljubljani: Janez Šmon, Ana- tol Krasosky, Jožica Lesjak, roj. Vrečar, Nino Kraigher, Edvard. Fugina, Edo Mihelič; karmeličanka M. Marija Dolorosa Franko; v Leskovcu pri Krškem: Vincenc Vouk; ; v Podsmreki: Franc Plevnik st..; ^ na Dolu pri Hrastniku: Irma režimske orga-i Mejač, roj. Babič; apostolske admi- v Izoli: , uršulinka s. Simona Fras. 30. januarja v Gmotni vasi: Jože Gazvoda; v Kočevski Reki: Rudolf Drobnič; v Mokronogu: Ivanka Stupni- kar, roj. čemažar; v Ljubljani: Marija Tome, roj. Štrukelj, Stanislav Kralj. 31. januarja V Radečah: Henrik Šoper; V' Šentvidu nad Ljubljano: Hilda Budič, roj. Zupan, Males Menard; v Trebnjem: Marija Špelič; v Ljubljani: Jerica Kunc, roj. Mehle, Ivan Bogataj, Helena Klinar, roj. Sorre; v Šenčurju: Ivan Hafner; v Hraščah pri Postojni:. Ivah Fatur; v Celju: Aleksander Baldasin. 2. februarja V Celju: Ivanka Valenčič, roj. Prinčič; v Tržiču: Maks štumfel; v Križah: Marija Vihar, roj. Zaplotnik ; v Kranju: Anton Grudar; v Predloki pri Črnem kalu: Nela šiškovič, roj. Cotič; v Ljubljani: Ivan Bogataj, Henrik Upelj, Vinko Bertoncelj, Vinko Kralj; v Hrastniku: Mihael Koritnik; v Trbovljah: Franc Remenih. 3. februarja prisotnosti ZDA v kanalski zoni in zato vsaj na tihem ne želijo nobene spremembe. Panama nima rednega vojaštva temveč le nekaj nad 14.000! mož močno Narodno stražo, ki | nane, kava in kakao - skupno 82% vsega izvoza - so izvozi, ki morajo iti skozi panamski prekop bodisi v Evropo ali v vzhodni del ZDA. In enako: nad 80% vsega uvoza v Ekvador iz Evro- yanki imperializmu in točijo kro- bolj toplo, če bodo oblačila stis-'cu dela odbora ni predložil no-kodilove solze. In čim bolj glas-J njena k telesu. Pa ni tako. Če benih posebnih načrtov Domu, ;no kričijo in se pritožujejo nad; nosimo širša oblačila, nas ob pač pa je izročil njegovemu vod-| ameriško hegemonijo, tem bolj telesu obdaja zrak, kateri nas ,stvu cel0tno poročilo, ki je osta-se zavedajo, da je od tega stanja napravlja manj občutljive za to- h0 neobjavljeno, ker ga odbor ni v veliki meri odvisno njih gos- plotne razlike. Ohlapna oblačila j k0tei dati na pregled Beli hiši podarsko blagostanje. In kaj bo prisiljen napraviti general Torrijos, ki je prišel na oblast z obljubo, da bo vrnil Panami suverenost nad prekopom a sedaj živi in more upravljati državo in Narodno stražo z denarjem, ki ga redno prejema od ZDA, ki omogočajo redno plovbo skozi prekop? Kaj, če ZDA ne zapustijo prekopa, kot hoče Torrijos in kot to hočejo panamski nacionalisti in šovinisti? Kaj, če ZDA zapustijo prekop? Se bo zgodovina Sueškega prekopa ponovila? V enem kot v drugem slučaju bodo posledice težke in bq velika nevihta. Sedanje zatišje je uvod in predigra te nevihte, ki je pred nami, ki je, kot vse izgleda, neizogibna, razen ako seveda damo možnost pameti da zmaga. Dalje prihodnji ŽENSKI SVET Draga pozabljivost Dolenjski list je prinesel pred časom pod gornjim naslovom sledeče poročilo: Za letošnji dan borca v Selih - šumberku so kar pozabili izobesiti zastave; vsa stvar pa se sedaj gospodarjem hudo opleta. Miličnik je namreč nekatere grešnike popisal, sodnik za prekrške pa je štirim prisodil globo 150 dinarjev. Tisti, ki bi jo morali plačati, kažejo sedaj s prstom na tiste, ki so jo odnesli le z opomini, najbolj pa jih jezi, ker miličnik menda ni videl vseh, ki niso imeli zastav. Vsekakor jih poslej ob svečanih prilikah ne bodo pozabili izobesiti ne eni ne drugi., 1100 helikopterje). j bi kanal prišel pod panamsko Leta 1968 so bile zadnje bolj oblast in njih mogotcev in zato ali manj svobodne narodne vo- na skrivaj upajo; da bodo ZDA obdržale tudi v bodoče svoj nadzor nad prekopom. Formalno pa seveda kričijo proti “Zločin ne zastara .. Pod tem naslovom je liubljan- vrši poleg redne policijske služ- Jpe in ZDA pride v državo skozi be tudi druge neobhodno po- ta prekop. Do sedaj in pod ZDA i ________ trebne dolžnosti kot carina, ob- upravo je ta prekop varen in' Diamant mejna varnost, obalna služba, stalno odprt ladjam vseh zastav naiJrap-ncpiieiši drao-uii in ima tudi letalski oddelek. Ta sveta brez vsakih političnih ši- j 3 . * \ oddelek obsega menda 20 letal kan in sorazmerno zelo poceni. J CM vseh zakladov in bogastev, raznih tipov (1 BC-6, 4 C-47, 1 Mnogi vplivni krogi v Južni 'j^1. zemlja skiiva in nosi v Twin Otter transportno letalo, 6 Ameriki se privatno bojijo, da ■je ^aman^ nai dragocene j-Česna, 5 UH-IH Iroquois in FH- bo temu prej ali slej konec, ako na^ePŠi, pa tudi najredkejši. Diamant je dragulj, ki ga ljudje že od pradavnih časov najbolj' cenijo. Za stvoritev surovega diamanta je potrebnih več milijonov let. Stvoritve diamantov v zemlji so zelo, zelo redke. Strokovnjaki pravijo, da so se diamanti, ki so danes v prodaji, stvorih pred 60 milijoni leti. Diamant je najtrši kamen. Le njegova trdota omogoča tako natančno in lepo brušenje tudi najdrobnejših diamantov. Pri brušenju teh se šele pokažejo vsa lepota, blhščhli sijaj. Indija je bila od naj starejših časov dežela diamantov. Dandanes so najvažnejša ležišča v Južni Afriki. Težo in vrednost 'diamanta merijo s karati, j Najbolj' slavni diamantni kamni, so: Hope, Tiffany in Koh-i-noor. Ti trije dragulji slove po svoji velikosti, redkosti, siju in brušenju. Vred-!ni so ogromne vsote denarja. 'Dragulj Hope je že večkrat me-Snjal lastnika, dvomijo pa, če 'mu je prinesel srečo. sko “Delo” prineslo 30. januarja 1976 sporočilo, da so prijeli po 31 letih bivšega poveljnika idrij- 1V Po«sici Pri Zg°m3ih Gorjah: Langusova mama, p. d. Vrev- čeva; skih domobrancev, 53 let starega Franca Srebotnika in ga “obtožili zločinov nad civilnim prebivalstvom”. V zaporu je od 31. julija lani, ko se je vrnil domov iz Bejruta v Libanonu, kamor je odšel po drugi svetovni vojni, ko je zapustil Slovenijo pred komunisti. Najprej se je. zatekel v Italijo, kjer je bil v službi pri angleških vojaških silah, nato pa je šel v Libanon, kjer je bil zaposlen kot strokovnjak za razstrelivo v libanonski armadi. Dolže ga 11 hudodelstev, ki “jih je napravil nad prebivalstvom idrijske občine leta 1944, ko je tam vodil demebransko postojanko”. Srebotnik je po pofočilu v ‘ Delu” izjavil: Priznam, da sem bil komandir čete, vendar nisem bil v domobranski policijski enoti. Dopuščam možnost, da sem dve ali tri. osebe udaril, Vendar pa odločno zanikam, da bi jih pretepal, kaj šele mučil!” Dr. .Metod Turnšek umrl ’ V Celovcu na Koroškem je umrl 26. januarja dr. Metod Turnšek, znan slovenski pisatelj. Pokopali so ga 4. februarja v Stični, ker je bil član ci- litve v Panami, po katerih je bil izvoljen za predsednika države dr. Arnulfo Arias. Po komaj 11 dnevih predsedovanja je Narodna straža izvedla državni udar , in enostavno odstavila predsednika in na njegovo mesto postavila brigadnega generala Omarja Torrijos-a, poveljnika Narodne straže. Ta je leta 1972 izdal novo ustavo, ki mu daje “nadustavno” izvršilno oblast za dobo 6 let, ki je višja in večja od samega predsednika republike, Demetrije Lakasa. Tako je sedaj prva osebnost v državi vrhovni poveljnik Narodne straže, gen. Torrijos in ne predsednik države, ki je na drugem mestu. Seveda le malo ljudi v Panami ve, da Demetrij La-kas, predsednik države sploh obstoja. Povsod so le slike generala Torrijosa in slike ga navadno vedno prikazujejo v bojni opremi. V sporu Paname z Združenimi državami so države Latinske Amerike močno na strani Paname in na tisoče in tisoče besed se je že in se bo še napisalo v gonji proti yanki imperializmu. A resnici povedano vsa zadeva j ni tako enoštavna. Zasebno je že več vlad južnoameriških držav izrazilo bojazen in zaskrbljenost glede negotovosti v katerem bi se moglo znajti gospodar- v Hrastniku: Jože Viderger; v Kranju: Marija Vihar; v Oseku pri Novi Gorjei: Anton Kosovel; na Brezovici pri Ljubljani: Ivana Čtimac, roj. Kogovšek; v Ljubljani: Stefan Turenšek; v Celovcu: dr. p. Metod Turnšek (cistercijan). • 4. februarja V Kamniku: Jurij Lemič; v Kopru: Leopold Rudež; v Trzinu: Fani Tekavec; v Kranju: Jože Jenko; v Ljubljani: Robert Freyer, A-dolf Golia, Lea Žmuc; na Blejski Dobravi: Justina, Pust, roj. Urek; v Novem mestu: Rozalija Glogovšek; • ' na Bledu: Frančiška Kralj, roj. Medija; na Vrhniki: Štefan Markelj. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije ig lepe Slovenije" vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM nn 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Oblačila proti mrazu ; Oblačila nas ščitijo pred mra-|zom in preprečujejo izgubo telesne toplote, čim več kože je v ! stiku s hladnim zrakom, bolj nas zebe. V času hudega mraza se je treba čimbolj pokriti, iz-STARE SKUŠNJE — Gasilstvo postavljeno kožo pa zavarovati na Japonskem ima svoje izroči- z zaščitnimi kremami. lo. Na sliki vidimo tokijskega j Zelo goste in zelo debele tka-_ _ gasilca na moderni gasilski le- nine niso tudi najbolj tople. Vol- stvo večine južnoameriških dr- ■ stuh ko kaže stare japonske ga- na je odličen material za zimo, žav v slučaju, da bi prišel pre-: silske spretnosti. On in tovariši ker je lahka in tudi zračna. kop pod panamsko oblast. Boji- : so v starih gasilskih oblačilih Pogosto mislimo, da nam bo ............| NALOGA NI PRIJETNA — Clarence M. Kelley, direktor FBI, je bil v zadnjih mesecih ponovno pred kongresnimi odbori,.ki so proučevali ..preteklo delovanje FBI. Nekatere zlorabe utegnejo povzročiti zmanjšanje proračuna za FBI v času, ko zločinstvo narašča in je treba boj proti njemu poostriti. tudi ne ovirajo cirkulacije krvi in dihanja. Zelo tesni stezniki in preozka obutev niso priporočljivi za zimo. Česen zdravilna rastlina Že od pradavnih časov se je česen uporabljal v zdravilstvu. Vsi deli rastline imajo nenavaden, močan vonj in pekoč okus, zaradi katerega ima česen tudi mnogo sodobnih sovražnikov. Pri nas Slovencih je česen zelo čislan kot začimba za različna mesna jedila, za klobase, solate, divjačino, marinade. Včasih je veljalo pravilo, da v kranjskih” klobasah mora biti česen, sicer niso šle v denar. Česen je zelo obstojen in odporen proti mrazu, česnove glavice sestavljajo številni stroč-ki, ki se ne pokvarijo, kot druge rastline. Ozimni česen ima debelejše glavice kot j ari, spomladanski pa je trpežnejši in trpke j ši po okusu. česen vsebuje eterično olje, ki ima v sebi žveplo in vitamine A, B, C, pa tudi antibiotično delujoče snovi. V shrambi res dobre kuharice je nepogrešljiv! Sol na cestah Krepko smo zakorakali v pravo zimo. Za voznike avtomobilov je to čas, ko nikoli ne vedo, kaj jih bo presenetilo na cesti, danes dež in megla, jutri sneg, pojutrišnjem poledica . .. Poledica nujno prikliče na cesto sol, da se v nevarnem prometu ne “dričamo” po cesti in ne trčimo v soseda. Sol na cestah je za prometno varnost ob poledici nujna, ima pa uničujoče delovanje, saj vso zimo razjeda pločevino, ki pri današnjih avtomobilih še zdaleč ni tako debela, kot je bila včasih. Res je, da proizvajalci vsaj dražjih avtomobilov bolj ali manj dobro zaščitijo pločevino proti koroziji, toda ta zaščita ni večna. V delavnicah, ki se ukvarjajo s tako zaščito avtov, so v temle času precej zaposleni z varovalnimi premazi avtomobilskih “trebuhov”. Izberite najboljšega; dobro boste naložili svoj denar, saj je ravno dno avtomobila najbolj izpostavljeno soli. Pozimi se kaj rada nabira rja na kromu. Sredstev za zavarovanje avtomobila proti njej je v naših prodajalnah dovolj. Nikoli ni prepozno, da rjo preženemo, saj to delo lahko opravimo sami in preprečimo nadaljne rjavenje. Kromirani deli so tudi zelo izpostavljeni soli, saj avtomobili, ki vozijo pred nami, namečejo največ slane brozge na prednji odbijač. Pozimi je za avto važno tudi temeljito pranje in čiščenje, najbolje z vročo paro pod pritiskom, ki odstrani vso nabrano sol. Zapomnimo si, sol na cestah je zelo koristna za varno vožnjo, za avto pa lahko uničujoča, če jo pravilno ne odstranjujemo. ------o------- Pssefel Umm aaSber sa ©iivešševaiB© službe 2BH k ko ušli dalo WASHINGTON, D.C. — Posebni odibor Predstavniškega doma za preiskovanje delovanja obveščevalnih služb ZDA je včeraj končal svoje delo in prenehal obstojati. Njegovo delovanje je bilo sporno od vsega začetka in je zato prišlo do notranjih trenj, ki so privedla do reorganizacije odbora pod načelstvom kong. Otisa G. Pike, demokrata iz države New York. Odbor se j e zapletel v spor s j predsednikom ZDA, ko je hotel ; objaviti gradivo, ki ga je dobil i ! na vpogled pod pogojem, da ga j ne bo objavil brez soglasja z Be- : i lo hišo. Odbor je kljub temu I sklenil gradivo objaviti, pa je to ! preprečila- celotna zbornica, ki je ta predlog odklonila-. . Načelnik odbora zato ob kon- glede dela gradiva, ki bi naj o-stalo tajno. -----o----- Egipt dal zatočišče nasprotniku Kadafija KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je podelil politično zato čišče Omarju Mahishvju, bivše mu članu libijskega revolucio narnega sveta, ki je po neuspe lem poskusu prevrata v lan skem avgustu pobegnil iz Libi je. gIALI oglasi Euclid Brick Condo Modem 8 yr old 2 large bedrooms up, IV2 baths. Living rm. Din. rm. combo. Appliances, plus extras. Very good rental area. $21,500. For more info call 486-5684 (x) COUPLE with two children would like to rent rooms with 3 bedrooms in the St. Clair, Euclid, Ohio or Eastlake area. Call 361-2084. Allen Okorn. -(26) FOR SALE 2 family home on E. 77 St.; four rooms up, five rooms down. South of St. CMir Ave. Call 431-8609 -(27) Lastnik prodaja Zidan bungalov na Chardon Road s 3 spalnicami, razdeljeno kletjo, 2 kaminoma in garažo za 2 avta. Izpod $50,000! Kličite 261-8598. _ (33) V Euclidu zidana dvostanovanjska Kakovostna gradnja, 3 spalnice, velika družinska kuhinja z vgrajenim štedilnikom in drugim, spodaj osrednja klimatska naprava, garaža za 2.5 avta. Poglejte in stavite ponudbo! V Euclidu nov ranč 3 spalnice, 1.5 kopalnice, velika družinska soba, vse podkleteno, garaža za 2 avta. Odličnen material in delo! UPSON REALTY UMLA 439 E. 260 St. RK 1-1070 Odprto od 9. do 9. _________(25) PRODAJAMO LEPA DARILA Slovenske punčke in Valentinove srčke iz Slovenije, ure kukavice iz Zahodne Nemčije ter kmečke skrinje iz cedrovine. Poseben popust pri darilu 23 Vašega “Valentina”. ^ BRODNICK BROS. Furniture and Appliance 16013 Waterloo Rd, IV 1-6072 Izgubljen pes Črn doberman pes z malim izrastkom na čelu se je izgubil v senklerski okolici preteklo sredo, ' 4. februarja, zvečer. Kdor ga je videl, je prošen, da proti nagradi sporoči na tel. 361-6956. (25) Naprodaj 2 . enojni postelji z žimnicami, kot novi, vsaka S60. miza s stoli za jedilnico v odličnem stanju $100. air conditioner, rabljen le nekaj mesecev, 11,000 B.T.U., Cold Spot, $150. — Vse na 1171 E. 61 St. —(24) HIŠA NAPRODAJ Hiša s tremi spalnicami je naprodaj na 18811 Pawnee Ave. Kličite 481-7554 po 4. uri. Nobenih agentov! (25) FOR RENT Single, 5 rooms, S L Clair neighborhood. Call 431-1613. -(26)" OFFICE CLEANING j Evenings. Monday thru Friday. Call 398-5310 J (25), j||== JANEZ JALEN: BOBRI Druga knjiga ROD >»jaoogoocoooooooo@oai3C!ocač«»^aaoqocaC'00coooQ»sc«iiO&S. POJOČE KOPAČE prihitel pomagat Iga v nesreči. ki pa ni bila prizadela. In pa Požar na Brdu je ugasnil.;Niti — pogovorila ibi se kaj. In na iz korenin se ni več kadilo. Od^setev lanu ga povabi. Njega sa-vsega shalja $o ostali samo kupijmega in njegovo družino. Mu je pepela in pa tu in tam nekaj ob- jbilo dokaj ležeče na tem, da na-gorelih štorov. Ostrorogi se je j veže z Vitorogim Ovnom čim bal vetra. Raznesel bi mu pepel, tesnejše vezi. Je bil pač nasta- ki gnoji in rahlja in daje zemlji njen na tisti strani Velikega je-rodovitnost. jzera, od koder vodijo prehodi k Pa kakor bi res beli bober j brezmejnemu Slanemu jezeru, čuval nad blaginjo Ostrorogegaj Dneva je že skoraj pol pre-Jelena, se je prav po tihem na-(teklo, preden sta Jelen in Lisjak pravilo k dežju. Najprej je pri-j priveslala v Globoko zajedo, čelo pršeti. . Nato se je pa ulii;Sta se na daleč ognila Plesivce. droben, pa gost dež. Razmočil je pepel in ga zapral v zemljo. Čez dva dni je potegnil veter, razgnal oblake in kar skoraj čez noč posušil zemljo, ki se je spet grela na spomladanskem soncu. Med dežjem na kolišču Ostro-rogega Jelena moški niso držali križem rok. Še rib za vsakdanjo uporabo bi kmalu ne bili utegnili naloviti v jezeru. Hiteli so razžagovati s kresilnimi pa tudi z bronastimi žagicami odpadlo jelenje rogovje, nabrano v pozni jeseni in v zgodnji zimi po jasah in goščavah. Nažagane pa-rožke so zgoraj pod deblom pre-vrtavali in jih nasajali na vrbova, leskova in tudi na smrekova toporišča. Stare kopače je bilo pa treba z brusniki nabrusiti. Nekaj jih je bilo pa že tako zelo obrabljenih, da niso bile za nobeno rabo več in samo še napotje. Zmetali so jih raz mostišče v vodo. Vsi so imeli polne roke dela. Najbolj vešči so pa orusili in vezali z jermenjem v precepljena toporišča kamnite in bronaste sekire. In navsezadnje so bile kopače in sekire nabrušene in nasajene, v zemlji pa ravno prav vlage. Zgodaj zjutraj, sonce še ni vzšlo, je sedlo v drevake pod Ostrorogovim koliščem vse črno ljudi. Moški in ženske; skoraj ves rod. Odveslali so na Brdo. In tam so se lotili in pričeli prekopavati požganje. Ni bilo to lahko* delo. Marsikatera kopača se je zlomila in marsikateri mladec se je vznak prekucnil in pomolil ko,bale kvišku, ko se mu je odtrgala na pol trhla korenina, ki jo je skušal izpilliti z golimi rokami. Drugi so se mu pa smejali. Jelen je priganjal k delu. Vztrajni Volk je nekajkrat celo z bičem zamahnil. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Nekaj večjih štorov, ki niso v globino pogoreli, niso mogli izkopan. Morali so odnehati m jih pustiti, da z leti sami sprhne. V goščavah naokrog so peli ptiči iri se oglašale kukavice. Pa jih nihče ni utegnil poslušati. Še celo Piščaiar ne. Moral je odložiti brenko in vihteti kopačo. Držal se je kaj kislo. In tako je šlo več dni zapo-j red; od jutra do večera. Res so! gospodinje po gospodarjevem naročilu skrbele za obilno hrano. pa so pretegnjeni udje komaj čakali, da so se mogli zlekniti na trdo ležišče in se odpočiti. ' Te dni je bilo kljub pomladi in jasnim nočem na Ostrorogo-vem kolišču že zgodaj zvečer in vso noč vse mirno in tiho. Le psi so lajali in zdaj pa zdaj zatulili na rastočo luno. Po dnevih truda in naporov je bilo požganje na/Brdu le prekopano in spremenjeno v rodoviten laz. Ostrorogi je svojemu rodu privoščil tri dni počitka. Mladci so veslali po jezeru in stikali po trstju in ločju. Ma-denke so polegale po prisojah in trgale cvetje in si ga vpletale v lase. Piščaiar je pa poslušal ptiče in udarjal ob struno na brenki. Ostrorogi Jelen je že drugi dan počitka odveslal s Presuka-r.im Lisjakom proti kolišču Vi-torogega Ovna. Se je spodobilo, da mu vrne za dobro voljo, ko je Ni Ostrorogi maral, da bi ga videli Turovci, posebno ne s Pre-sukanim Lisjakom . v drevaku. Ovonovci so ju že zdaleč spazili in prepoznali. In Vitorogi in Rakar in Bor so prišlece že čakali v vznožju pristajnega'mosta. Oven ni maral zaostati za Jelenom. Postregel je Ostrorogov-; nema z vsem, kar je premoglo ! gledal. verko. Preš ukani se. je pa za Peruniko kaj malo menil. Jo je včasih pogledal. Da bi se kaj razvnel, pa niti najmanj ni pokazal. Dan se je nagibal že h koncu, ko sta Ostrorogi in Lisjak odhajala raz kolišče v Globoki zajedi. Da povrne za živež, ki ga je bil zadnjič pustil Vitorogi njegovemu rodu, je Ostrorogi obdaril Ovna z bronasto sekiro, mladci, Rakar, Bor in Hrestač, so pa dobili vsak svoje bodalo. Ovnove! so bili obdaritve veseli in so za trdno obljubili, da pridejo čez dva dni na setev lanu. Nazaj grede se Jelenu ni bilo treba na daleč izogibati kolišča Turovcev. Bila je že noč, ko sta z Lisjakom veslala mimo njega v preliv med prvima dvema otokoma. Z neba je svetil prvi krajec lune. Oče se je pa domislil m rekel sinu .Lisjaku: “Zlato Peruniko bi bil moral tudi obdarovati. Pa nisem imel nič pripravnega s sabo.” “Saj,” je odgovoril Presukani na kratko in Jelen ni mogel vedeti, kaj mladec misli. Moral ga je znova podregati: “Prav za prav bi se spodobilo, da bi ti to naredil.” Lisjak je samo začudeno po-Ostrorogi ga je pa še njegovo kolišče. Celo dokajšen sat medu je postavil pred njiju. Donašaia je pa jedi njegova pravkar dorasla hči, Zlata Perunika, kaj prikupna mladenka, čeprav je po lepoti in stasu zaostajala za Zorno Kalino. Ostrorogi jo je ves čas pogledoval in sodil, da bi bila Zlata kar prava j za Lisjakovo ženo, posebno še, ko Ovnova najstarejša sinova nista več prikrivala, da se zani-v mata za njegovi dvojčici, za Svetlooko Srno in Lepolaso Ve- bolj pognal v tesen: “Saj bo Perunika kar gotovo prišla na setev lanu. Takrat popraviš, kar sva zamudila.” “Lahko,” je pristal Presukani. “Kar izberi si iz mojega Jepo-tičja kaj pripravnega. V kozjem mehu nad mojim ležiščem visi. Da brona ne razjeda vlaga.” Jelen doslej še do nobenega svojega sina ni bil tako odprtih rok. “Bom,” je odgovoril Lisjak na kratko in se naskrivaj namuznil. S SOVJETSKO-KUBANSKO PODPORO — Na sliki sta (na levi) predsednik vlade v Luandi v Angoli, ki jo podpirajo Sovjeti z/opremo in orožjem, Kubanci pa s svojimi četami v državljanski vojni, in predsednik Ljudske republike Angole A.gostino Netto. Vada Ljudskega gibanja v Luandi dobiva na ugledu, ko dosega uspehe na bojiščih. V zadnjih tednih so jo priznale nekatere nove države. crr S&fyanuljr Society' ONE FA1RLANE DRIVE JOLIET, (L 60434 Sine« 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-ceritury your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE . Historical Fact* The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually unitea in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basKetball and little league baseball. t5. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications -Foundation. Družba sv. Družine Officers president .‘.................. Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ......... Anna Jerisha Secretary .................... Robert M. Kochevai Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee ...............- Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ................ Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial................ Frank Toplak Social Director .............. .Nancy Osborne Sniruuai Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D. ANNUAL STATEMENT — 1975 of the HOLY FAMILY SOCIETY, U.S.A. 1. 2. 3. 4. 5. ASSETS Bonds .......................................... 2,215,738 Stocks .............................:.....,...... 754,787 Certificate Loans and Liens ..................... 58,373 Cash and Bank Deposits ........................... 237,996 Life insurance premiums and annuity considerations deferred and uncollected 33,949 Investment income due and accrued ................. 79,818 TOTAI, 3,430,663 SMUČARSKE POČITNICE — Susan Ford na smučeh tekom počitnic v Vail, Colo. Predsednikova hčerka je počitnice skrajšala in se podala s starši na volivno kampanjo v New Hampshire. 1. 2. 3. 5. 6. 7. 8. .9. 10. 11. LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS Aggregate reserve for life certificates and contracts ................................... 1,416,098 Aggregate reserve for accident and health certificates ...................................... 562,843 Certificate and contract claims: 3.1 Life ........................................... 15,000 3.2 Accident and health .................,.... Premiums and annuity considerations received in advance including accident and health premiums ........................ Liability for premium deposit funds ........... Commissions to fieldworkers due or accrued: Life and annuity ............... $8,232 Accident and Health ........... 46,442 TOTAL .............,........ General expenses due or accrued............... Taxes, licenses and fees due or accrued Unearned investment income ................... Amounts withheld or retained' by Society as agent or trustee Mandatory securities valuation reserve ........ TOTAL LIABILITIES ...................... Unassigned funds TOTAL 290,000 132,038 955 ... 54,674 . 17,000 ..... 511 1,459 6,269 11,057 2,507,908 922,755 3,430,663 SUMMARY OF OPERATIONS (ACCRUAL BASIS) 1. 2. Premiums and annuity considerations Net investment income .............. TOTAL 2,765,7127 203,224 2,968,941 ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO PRODA J JA JE BILA PODALJŠANA, DA SE BO MOGLO ČIM VEČ LJUDI POSLUŽITI NJENE IZREDNE UGODDNOSJT TEMELJITA ČISTILNA PRODAJA pri HANDEL'S VSE ZIMSKE OBUTVE ZA VSO DRUŽINO MOŠKI BOLJŠI ČEVLJI - PREJE PO S19.99 ZDAJ $8.87 OTROŠKI ČEVLJI OD VELIKOSTI 4 (Izbrane oblike) redno $12-13 - $4.87 ŽENSKI ČEVLJI OD $3.87 DALJE MOŠKI ČEVLJI OD $8.87 DALJE Vsi gumijasti škornji in obutev za vso družino s 40% popusta MANDEL'! SHOE STORE 6125 St. Clair Avenue Pri Mandelu Vam je 391-3850 zagotovljena prava meral .... Za vsakovrstna tiskarska deta se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 14)628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve, okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in ©ammuee. ' ■1 ) " i « Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS; TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE 13. DEDUCT 3. Death benefits ..................................... 66,471 4. Disability, accident and health benefits 1,209,593 5. Surrender benefits ................................. 40,468 6. Interest on certificate or contract funds .............. 42 7. Increase in aggregate reserve for life and health certificates and contracts ........................ 169,740 8. Commissions on premiums and annuity considerations .................................... 644,977 9. General insurance expenses and fraternal payments ............................... 437,341 10. Insurance taxes, licenses and fees .............. 21,677. AMOUNTS LESS THAN ONE DOLLAR) 11. Increase in loading on and cost of collection in excess of loading on deferred and uncollected premiums (-2,820) TOTAL ................................... 2,587,491 12. Net gain from operations before refunds to members ...................................... 381,45® Net gain from Operations After Refunds to Members ...................................... 381,45® UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT Unassigned funds and special reserves December 31, previous year ................................... 545,322 2. Net gain from operations 381,45® 3. Net capital gains 8,871 4. Change in non-admitted and related items (-1,8311 5. Change in mandatory securities valuation reserve ....................................... (-11,057) 6. Net change in unassigned funds and special reserve for the year ............................ 377,433 7. Unassigned funds and special reserves December 31, current year .................................... 922,755 (THE FAILURE OF THE ITEMS TO ADD TO THE TOTALS SHOWN IS DUE TO THE DROPPING OF 1.