(CoiAX^&Ä 'fa - %£■ ^e'.ur-Z~v fii» C . H/ - *t*f — dt,. xg ' $■ $. F«Bnaiüe%»8i steviUui' mtmme $Q vinarjev. Naročnina lista; ■Cèto leto , . K sotto! leta . . . , 26 — • Cstrt teta -. . . 13 — Zunaj Jugoslavije; Cito leto . , ,66,— fisamema številke «a litrih straneh 60 v. WtwàBi&tvo i.upravništvo: ■Marifcor, Koroška »lica «i S. — Telefon št 220, Neodvisen polltiéei» list kis emmh& ljudstvo. Inserat! an ezia*Ha se računajo po K 1,80 od enoredne petttvrste pri večkratnih oznani;ib popust „Straža" izhaja v pon* deijek, sredo m peteki Rokopisi se ne vračajoi Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan o4 11. do 12. ure đupolda«. 117, Številka. Maribor, dne 20. oktobra 1920. Letnik X1L Dr. J. J. Avtonomija ali centralizem. Prihodnja ustavodajalna skupščina bo morala sklepati o ustavi, po kateri se bo potem upravljala in vladala naša mlada država. Njeni sklepi glede ustave bodo dalekosežnoga pomena za kulturno in gospodarsko življenje za celo našo bodočnost. Stranke gredo sedaj v volilni boj. Vsaka razvija svoj program o ustavnem vprašanju. Postavljajo se gesla: tukaj avtonomija, tam centralizem Pri mnogih govori strankarska strast, ne prepričanje. Vprašanje je, kaj je stvarno boljše, in to posebno z ozirom na našo Jugoslavijo. U s t a v a v a n t i k i. Nasprotje med avtonomističnem in centralistič nem ustavnem sistemom je že staro. Že v antiki imamo boj med tema dvema sistemoma. Majhne grške državice in ogromni prednjeazijalski imperiji so bili centralistični. Glavno mesto je bilo kulturno, politično in gospodarsko žarišče. Tukaj sem so se stekale vse prometne ceste, vse bogastvo, glavna mesta so narasla v obljudena velemesta in predstavljala državo samo. Tudi veliki rimski imperij je bil od začetka centralističen. V poznejši cesarski dobi pa se je spremenilo naziranje rimskih državnikov. Spoznali so, da ta sistem ni za vsake razmere in večje države pri kladen. Zato so dali osvojenim pokrajinam proslejšo ustavo. Dostikrat so pustili njihovo samoupravo popolnoma nedotaknjeno z njihovimi glavarji in kralji ? Kako je prodrlo načelo avtonomije že v antični državni sistem. Ustava v srednjem vek u. * Kakor označuje ustavno življenje v antiki cen -tralizem, tako lahko rečemo, da je srednjeveško u-statvno življenje v bistvu avtonomistično. Avtonomistična ideja v srednjem veku je vznikla iz socijalno -organizatoričnega duha krščanstva. Krščanstvo je proglasilo in vzgajalo ljudi za pravo notranjo svobodo v individualnem oziru. Kmalu je to vzgojno delo krščanstva pokazalo svoj vpliv tudi v politiki in državnem življenju — države so se tvorile in preustro-jalo na avtonomistično-federalistični podlagi. Avtonomistični federalistični sistem je združeval svobodo in edinstvo, bil je skupnost brez zatiranja, vseboval jie resničnost In potrebo nadnarodnih človeških intere -sov. Centralizem je bil posledica absolutističnega po- ganskega duha in narodno-samoljubnega individualizma. V avtonomistično-federalističnem pravcu so bile organizirane vse srednjeveške države od rimske države „nemške narodnosti“ pa do slovanske Srbije ; kako je avtonomija-federalizem predvsem krščanskega izvora. Bistvo avtonomije. Pojma avtonomije in federalizem se mešano rabita in dostikrat strogo ne ločita, .Vsaka avtonomija ..nači neke vrste federalizem in nasprotno federalizem zaznamuje avtonomijo. V navadnem, vsakdanjem pojmovanju pa označujemo s federalizmom širšo in ne -odvisnejšo samoupravo, kakor z avtonomijo. Federalizem lahko pomeni državno zvezo. Več samostojnih in neodvisnih državic se združi v novo, Ušjo državno enoto, s skupno osrednjo vlado, ki pa mòra čuvati in braniti samostojnost in nezavisnost posameznih pokrajinskih' državic. Tako je n. pr. organizirana Nemška, Amerika, Švica, 'Angleška in njene kolonije. Druge vrste federalizma je takozvana konfederacija zveze narodov. Na podlagi pogodbe, ki se pa lahko vsak dan razdere, se združijo dve ali pa več držav v prosto zvezo. ITako ste bili nekaj časa združeni Svedska-Norveška. Avtonomija znaci samoupravo in lastno zakono dajo v gotovem okviru. Navadno se pod avtonomijo ne misli samouprave v tako široki obliki, da bi avtonomne pokrajine za sebe tvorile male državice v fe -deralističnem smislu. Pod pojmom avtonomnih' pokrajin razumemo dežele, ki imajo v gotovem, po ustavi določenem okviru lastno zakonodajno oblast, ki jo v svojem delokrogu legitimno izvršujejo, nezavisno od osrednje oblasti. Spore glede kompetence rešuje državno upravno sodišče. Takšno avtonomijo se imele dežele nekdanje Avstrije in jo še sedaj imajo vse poprejšnje pokrajine Nemške Avstrije. K a k š n a ustava naj bo v J u g osla-v i j i. Ustavna oblika v Jugoslaviji naj bo avtonomis- | t i čn a-cen trai ističu a, torej približno takšna (mogoče še malo bolj razširjena), kakor je bila nekdaj v Avstro-Ogrski in je še sedaj v Nemški Avstriji. Saj ustava nekdanje Avstrije ni bila sama na sebi slaba, pač pa izvrševanje ustave. V, bivšem avstro-ogrskem delu na- še Jugoslavije to ustavo izpeljati ne bo pretežko. — Vzamemo lahko za podlago že obstoječo apravo in jo potem revidiramo in izpopolnimo. Seveda ta avtonomija bo morala biti enotna. Za vse jugoslovanske dežele bo moral veljati isti pravee. Bosna-Hereegovina, Dalmacija, Hrvatska-Slavonija, Srbija in Slovenija bodo uživale avtonomijo y istem obsegu. Razdelitev pokrajin se bo morala izvršiti po gospodarskih in geografskih enotah. Postaviti plemensko pripadnost za princip razdelitve dežel bi bilo nevarno in pri sedaj-ni plemenski mešanosti sploh nemogoče. Zakaj smo za avtonomijo? Za avtonomijo govorijo zgodovinski, kulturni in praktični oziri. Vsak trezen državnik in politik bo za tisto ustavno obliko, ki najbolj odgovarja zgodovinskim, kulturnim in praktičnim odnošajem države. Računati mora z zgodovinskim mišljenjem, vzgojo in mogoče tudi s predsodki ljudstva. Ne bo izbral dru -ge oblike za vladanje, nego take, ki bo v danih prilikah' najbolj primerna. Zavedal se bo tega, da mora biti vsak napredek in razvoj organičen. Zgodovina in narava človeška ne pozna skokov. Vsak napredek je komponenta iz dosedajnik zgodovinskih vrednot in novih vrednot-idej, ki si skušajo pridobiti tal pri kakšnem narodu. Vsaka kulturna vrednota ima svoj čas za izžitje in gorje tistemu, ki bi hotel organičnemu toku časa delati silo. V splošnem državnem in kulturnem življenju vlada kontinuiteta in novim idejam-pri-pravimo najgladkejšo pot, ako iščemo njihovo zvezo in stik s starimi. Kdor hoče vse naenkrat zagrabiti, ničesar ne obdrži. Zato je treba povsod računati z dejanskim položajem. Ce ti principi o organičnem razvoju veljajo za celotno človekovo udejstvovanje, jih moramo uvažavati tudi v ustavnem m političnem življenju. Slovenci, Hrvati in Srbi, ki smo sedaj zedinjeni v enotni državi, smo tisočletja živeli v čisto različnih kulturnih sferah. Kulturne skupnosti nismo imeli skoro druge, kakor sorodnost jezika in plemena. Ta tisočletna različna vzgoja nam je vcepila globokosežne razlike v značaju, nazivanjem in gospodarskem življenju. Vso tragičnost zgodovinske razlike čutimo že zadosti po dveletnem skupnem bivanju v skupni domovini. Idea’ ližem naših narodnih prvobojevnikov, zavest treh plemen, da smo iste krvi in istega jezika in pa — priznajmo si odkrito — naključje svetovne vojske nasi» postavilo v eno hišo, pod eno streho. Za življenje pori LISTEK. Poulične slike iz Čikage. Priobčil Rev. Jeronim Knoblehar. ; , ' ' '(Dalje.) V Cè šem na primer na 22. cesti pri Id. bloku., vem, da pridem, idoč proti severu na, 14. cesto, zopet do 18. bloka itd. Prva in druga številka pri naslovu na naši redovni hiši od števila 1852 pomeni 18 blok, št. 52 pa mi pove, da sem od začetka 22 Place, kakor se imenujejo ceste, ki ne gredo od severa proti jugu skozi celo mesto, ampak se kakor naša, prej nehajo, — za 52 krat po 20 čevljev proti jugu doma od tam kjer se 22. Place začne. Grka, W pomeni, da je 1852 na zapadu od State-ceste. Je pa tudi veliko cest v Cikagi, left imajo za o-značbo Samo številko, posebno doli v južnem mestu , kar je zelo pripravno, ker je zlagljej zapomniti si priprosto številko, kakor pa, za tujca nerodno ameri-kansko ime. Vsled te uredile se je v mestu kaj lahko orientirati, ložje v milijonskem mestu Cikagi ali celo v New-Yorku, kjer je ta številski zistem dosledno izveden, kakor pa na primer v Ljubljani ali Mariboru s skrivljenimi ulicami in celo slovensko literaturo na tablicah nad hišnimi vratini.. Sploh so Amerikanci v tem oziru bolj praktični in ulic nimajo za torišča, kjer najdejo priznanje v uličnih imenih njih slavni rojaki, ampak jih imajo za prometna sredstva^ čijih imena naj ne obtožujejo spomina, ampak mu rajše in boljšo orijentacijo olajšajo. Za to Ima 44 km, dolga cesta Halsted Street samo eno ime; v Mariboru bi jih imela najbrž nebroj, da bi se komu ne zamerili, M sd želi „svoje ulice“,i pa prosim brez zamere. Ker sem že pri cestah, naj omenim, kake so in kak je promet po njih. Od severa proti jugu idoče se, imenujejo „avenues“ (evnjus) in courts, od vzhoda proti zapadu pa „streets“. Razun teh imamo tudi „alleys“, ozke ulice, o katerih pozneje. Vse ceste razun nekaterih „alleys“,1 (elis), so vlite iz cementa., Vsled ogromnega prometa z avtomobili, od katerih vedno kaplja po malom olje, so ceste z njim napojene in za to gladke in sviti©, kot bi bile iz stekla. ; Daleč vrni tudi iz mesta so tako lepe, če tudi ne bele, kakor po Gorenjskem, ampak črne, poleg tega pa idealno prikladne za avtomobilno vožnjo.: Pri sedanji draginji gumijevih kolesnih prevlak, bi si pri starokrajsem stanju cest marsikdo pr enfisi il nabavljati si avto, v Ameriki pa ga ima že vsak farmar na deželi in n'eredkokateri delavec v mestu. Ob glavnih križiščih so povsod garaže, kjer si more dati za malo denarja avtomobilist napolni® svoj tank s gazoMom ali kolesne gumijeve cevi s zrakom, ki ga imajo po garažah stisnjenega v jeklenih cilindrih in ga po cevi brez vsake pumpe spravijo v kolesno klobase, * 'Postavno dovoljena hitrost vožnje je 25 milj na uro. Prestopki se hudo kaznujejo. V, mestu je taka hitrost seveda nemogoča, ker je promet prevelik in pregost zanjo: zunaj na deželi pa si včasih hudomušen avtoyozaö dovolj vratolomno vožnjo od 35—40 ali še več milj dostikrat v tujo in tudi lastno nesrečo, če že ne v obliki strtega avto in polomljenih kosti, pa v obliki poliemana, ki preži na ovinkih ali za kako mejo s svojim motociklom in z njim dohiti najdrznejšega vozača, na kar obračunata s kaznijo do 50 in še več dolarjev. S poli emani tu v Ameriki ni, da bi se človek šalil. Na vseh večjih cestnih križiščih stoje in vrav-n a vaj o promet. Oster žvižg v Cikagi, ali le samo znamenje z roko v New-Yorku, — pa ti obstane ves promet. To je potrebno, da morejo ljudje in vozovi preko križišč, kjer drve „kare“, t. j. vozovi poulične električne železnice, avto, motorkolesa, fijaker ji, ter so gnjetejo ljudje po glavni cesti, — tudi iz prečnih ulic na drugo stran, mora za nekaj trenutkov obsta- ti promet na glavni progi ; to povzroči poliemanovo znamenje. Tedaj hiti vse brzo preko, vsak svojo pot. Gorje vozniku, ki bi na to znamenje n'e obstal ali celo povozil koga. Sicer je v Ameriki prepovedano koga povoziti, tako so mene nerodneža tolažili, kedar sem preveč splašeno pobegnil izpred avtomobila naprej ali nazaj, namesto da bi bil lepo mirno ostal na sredi ceste, kjer je najbolj varno, ker se v Ameriki vozi vedno ob strani ceste na desno, torej je sredina prosta za umikanje. Zgodi se pa. le, da pride kdo pod kolesa, posebno tam, kjer ljudje ne čakajo na znamenje in hočejo na svojo pest priti skozi gnječo, tedaj neha odgovornost za voznika. Nesreče pa so na dne-vn'em redu; največkrat so njihova žrtev otroci, ki so jih polne ceste in ki ne meneč se za nevarnost, igrajo žogo ali kaj drugega na prikladnih in neprikladnih krajih. Povsem novo delo je prinesla policiji ameriška prohibicija, prepoved vživanja. alkoholnih pijač. Stikanje po pivnicah za vinom, več kot poldrugodstot -rim pivom in vsake vrste žganjem je nadležno za o-ba stranko in poliemana.. Celo v zasebno klet sme pogledali čuječe oko postave, če se mu zdi otrovana z alkoholom. In vendar je sedaj za časa prohibicije več ljudi videti pijanih na ulici nego prej. Vzrok temu je ne zdrava pijača „munšajn“ imenovana, ker jo delajo ljudje skrivaj, po noči ob mesečnem svitu, kar pomeni beseda munšajn, iz rozin in drugih snovi, .Tudi žganje si kuhajo bolj koi prej; ko ga je dobrega lahko kupil in pil po pameti za par centov, sedaj pa mora za „štamperl“ plačati po 50—70 centov, kar bi bilo po siarokrajsko 200—300 kron, To je delavcu seveda predrago, za to rajši kupi pripravo za destiliranje, ki jo je videti v mnogih iziožnlh oknih in si sam kuha žganje, kakor mu drago. dokler ga polieman ne zasači pri — pitju. Tedaj mu pač zapleni zalogo žganja, ne pa .tudi kotla, ker žganje kuhati ni prepovedano, bač pa vživati. Dalje prihod, »no streho pa je treba enotaih Čednosti, običajev ia enakega nabiranja. .Tèga vsega pa mi Jugoslovani ▼silit' stoletne različne, vzgoje Se nimamo. Odtod izvira sedaj toliko nevolje, zabavljanja čez našo ubogo Jsgosiavijo. Kaj torej storiti? Ali naj razrušimo svojo sKupno hišo in se razidemo? Ne, tega ne storimo siMari Prevec verujem v bodočnost Jugoslavije in-pm'Ofi amo za'njo trpeli. Napravimo sii v skupni hiši pdd etoi Streho več sob, da ne bom® vsi skupaj tičali v imi veliki sobi in skupno življenje bo mogoče. Sé~ *ajS2f òchtralistièni prenapetneži so nas stlačili s svojim okorelim osrednjim parlamentom v jugoslovanski, toši v eno veliko dvorano, Hrvata, Srba, Maeedonca, (Tnogorea, Bosanca in Slovenca, a mi še nismo dovolj drug na drugega navajeni, smo prerazličnib lastnosti. Gospodje državniki v Beograda, odkrito priznavamo, da smo radi v Jugoslaviji pod eno streho, a pustite nam za zdaj še v skupni hiši stanovati v različnih sobah, da se polagoma, razvijemo in zrastemo ne samo po telesu, temveč tudi po duhu v Jugo-«lovene. Avtonomija posameznih dežel, razdeljenih po gospodarskih in zemljepisnih enotah, pod enim edin- | .dvenint osrednjim parlamentom, bo tista čarovna dr- * žavna oblika, ki bo nas znala iz vseh naših različnosti v mišljenju, življenju in običajih privesti polagoma k edinosti in enotnosti. Za sedaj se nam zdita-.0 nujna avtonomistični?, oblika države, da se skoraj zdi od nje zavisen mirni razvoj in obstanek države . Centralisti so preveč idealni — pustimo jim to pri -znanje, če so centralisti iz čistega idealizma —, da u® upoštevajo dejanskih, kulturnih in gospodarskih rizmer m vsiljujejo naši mladi državi ustavni sistem, za katerega je sposobna le država, ki je po tisočletnem kulturnem razvoju, bogato obdarjena s promet -nuni in gospodarskimi prednostmi, popolnoma enotna v narodnem, gospodarskem, kulturnem in verskem naziranju. Ce sveti našim centralistično orientiranim glavam gotovih državnikov kot ideal Francija, jih moramo na to opozoriti, da tudi Francija ni postala kljub svoji vsestranski plemenski enotnosti čez noč centralistična. Razvila se je pod vplivom absolutistično navdahnjenih francoskih kraljev, ki so povsod is- 1 P©i!fl€tii pregled. ! Jugoslavija. Ministrski s v, e t v Beogradu se je pečal ; z zakonom o redu in miru ih o pooblastilu vlade gle- j da zagotoviienja javne varnosti. Stroge kazni so do- | ! ocene na: hajduštvo, izdajstvo in prestopke glede j varnosti življenja in imetja, Gioito v tiskovnem zakoni so povišane desetkratno. Določeno jo tudi razmerje med delodajalcem in delavcem. Delodajalec ne sme pognati delavca z dela; delavec ne sme stavkati, a-Ico' se ni poskušal sporazumeti z delodajalcem potom posredovanja ministrstva za socijalno politiko. Pose- j bob strogo se kaznuje draženje živil in verižmštvo . j Kazni gredo na zapor do 5 let. Predlog o rekviziciji in j maksimiranju živil je propadel kot neizvedljiv. Glede ukaz zakona priznavajo demokrati j ssmi, da naj se uvede samo za sedanjo vlado in sa- Ì mo do konštituante, dokler se mu ne protivi 75 po - ; slaneev. Socijalni demokratje so odločni nasprotniki j ukaz zakona. Predlog o ukaz zakonu pride pred par- j lament. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo so že odrejena. 19. t. ra. zvečer odpotujejo v Italijo naši j delegati: Vesnič, Trumbič in Stojanovič v spremstvu tajnikov: Pavloviča, Iliča in Markoviča. Naši delegati bodo sprejeti v Benetkah in bodo odpotovali od tam na kraj pogajanj, ki je sedaj še tajnost. Naša delegaci1 a bo imela neomejeno pooblastilo, da reši z italjanskimi zastopniki končnove- i veljavno jadransko vprašanje. Beograjska vlada je odločila, da se u-maknek> v coni A naša civilna in, vojaška oblastva j po odločbi plebiscitne komisije in da popolnoma odstopijo mesto novi administraciji. Italija. Delavski nemiri v Italiji so se deloma ‘ j «mirili, deloma so še v teku. Generalna stavka v Trstu in Bologni ste končali. Delavska zbornica v Milanu zboruje radi zadnjih izgredov, mislijo, da bo v Milanu zopet proglašena splošna stavka. Avstrija. Preteklo nedeljo so se vršile volitve v avstrijski parlament. Pri teh volitvah si je priborila zmago nad vsemi drugimi strankami krščansko socijalna, ki ima 78 mandatov, prej le 63, socijalni de -mokrati imajo sedaj 63, prej 69. Velenemcd so dobili 18 mandatov, poprej 24, meščanska delovna stranka na Dunaju je priborila mandat bivšemu avstro-ogr -«komu ministru grofu Otokarju Czernin. Zmagali so torej krščanski socijalci, nazadovali socijalisti in Velenemci. Iz parlamenta sta pognana zastopnik židovstva in dunajskih Cehov,. Vprašanje jo sedaj: Ali bodo sodelovali pri vladnih poslih socijalisti z zmagovalci — krščanskimi socijalci? Za nas Jugoslovane ne pomeni zmaga avstrijskih krščanskih socijalcev nič dobrega, ker se bodo v naci-jonalnem oziru naslonili na Velenemce, bomo občutili to pobratimijo med Velenemci in krščanskimi, socijalci ob mejah iu osobito na Koroškem. Privolitvah v štajerski deželni zbor je bilo izvoljenih 30 krščanskih socijalcev, 8 velenem -cev, 22 socijalistov, 6 pristašev KZ, 4 mandati pa bodo zasedeni kasneje. Med novoizvoljenimi so. ostali na krmilu nam že dovolj znane avstrijske glave, ka- kali le lastno- korist in vladohlepnost, tekom dolg® stoletij, iz avtonomistično-Iederali.stične v centralistično državo. To ustavo izza časov kraljev je pridržala tudi republika, a v najnovojäih časih se sliši mnogo pritožb iu vlada po francoskih pokrajinah veliko nevolje vsleđ nasilnega in odurnega centralizma Pariza. Torej tudi za Francijo >ni ideal centralizem. Cen-balizem je kot tak mogoč le v zelo majhnih državah (Belgija, Dansko), večje države pa prej ali slej preidejo k avtonomističnemu načelu (Amerika, Nemčija, Angleška, v , novejšem času hoče biti avtonomistična, tudi Španska). Iz tega sledi, da mora biti centralizem sam na sebi brez ozira na dejanske razmere manj prikladna ustavmi oblika, posebno v naših modernih časih, ko se toliko povdarja svoboda- človeške osebnosti in njeno prosto izžitje. Ali se na,j torej v Jugoslaviji oprimemo najbolj nazadnjaškega ustavnega sestava? Ce pa smo, za široko avtonomijo posameznih pokrajin, ne moremo pa biti v danem položaju za federalistično urejeno Jugoslavijo. Plemenska federalistična Jugoslavija je itak nemogoča, ker posamezna ple- : mena Slovencev, Hrvatov in Srbov ne stanujejo na kompaktnih ozemljih, temveč so med seboj mešana . ! 'torej bi že s tega stališča brez ozira na nevarnost tega sistema bil plemenski federalizem v smislu Hrvatske zajednice ali Radičevcev popolnoma izključen. Da bi posamezne zgodovinske in geografske enote — pokrajine — v Jugoslaviji dobile tako dalekosežno avtonomijo, da bi nehale biti pokrajine, temveč postale male in skoro neodvisne državice v federalističnem smislu, se nani tudi zdi za naše razmere neprimerno. Neprikladno bi bilo, da bi imela vsaka še tako majhna pokrajina-državica v Jugoslaviji svojega lastnega ministrskega predsednika ia lastno ministrstvo .. Primerna in za Jugoslavijo prikladna je najbolj avtonomija v tistem obsegu, kakor jo imajo angleške grofije'ali avstrijske dežele. Seveda ta avtonomija se mora dosledno izpeljati in jo mora skupni osrednji parlament tudi v polnem obsegu iivaževati. Edinstva narodnega in državnega ta avtonomija ne bo mogla kršiti, ker zadnja bi definitivna odločitev bo pri drž. osrednjem parlamentu. (Dalje prihodnjič.) f kor deželni glavar prof. ‘dr.; Riiitelen (krščanski spoil alee), podglavar dr. Àhrer (krščanski socijalne), podglävar dr, Póngratz in graški župan MuMtsch (oba socijalista.)1 Zastopniki iztočne Tirolske so imeli 16, I. m. v Lienzu zborovanje, na katerem so soglasno sprejeli" resolucijo za spojitev 'Bjjrolskè z Nemčijo. Prebivalci iztočne Tirolske se proglašajo neodvisnim ia prosijo Nemčijo in vlado Nemške Avstrije, da daste tozadevno odobrenje. Tirolci so proklamirali svojo neodvisno župo iztočne Tirolske, izvolili župnega predsednika in svetnike. Angleška. M ilj o n s k a stavka angleških rudarjev je. v polnem teku. Vsled pomanjkanja premoga so nekatere tvornice že ustavljene. Računajo, da bo stavka trajala kakih 6 tednov, ker so delavske blagajne polne. Angleška vlada poziva narod na upor napram nasilnostim. od strani stavbarjev. Rusiji»—Poljska. Poljska vojska je zasedla mesto Pinsk, General Z e I i g o v je razglasil samostojno republiko Srednjo Litvansko, Močno protirevolucijonarno gibanje se je pojavilo v Kijevski guberniji. ! Pnevne nesti. ! j ’ V I. letnik bogoslovja so sprejeti ČČ. gg.: 1. j Alekšid Jakob iz Središča, 2. Babšek Franc iz Polj-; can, 3. Domanjko Jožef iz St. Andraža v Slov. gor., : 4. Jerič Ivan iz Beltincev v Prekmurju, 5. Jurečič F. : iz Cerkelj pri Krškem, 6. Kodrič Ivan iz Studenic , ; 7. Lah Stanko od Sv. Miklavža pri Ormožu, 8. Mar-: kel Nikolaj iz Smiklavža na Gorenčah, Koroško, 9. ; Oboržan Karol iz Loke pri Zidanem mostu, 10. Oc-\ virk Alojzij iz Št. Petra v Savinjski dolini, 11. Ostre I Alojzij od Sv. Križa na Murskem polju, 12. Ravšl A. ; iz Središča, 13. Štruc Mirko iz Slovenjgradca. V I. I letniku je zdaj 13 bogoslovcev, v II. 15, v ili. 10, v j IV. 3, skupaj 41. f Župnik Jakob Očgerl. V noči od soboste na j nedeljo, ob 3. uri zjutraj, je izdihnil svojo blago du-\ šo č. g. 'Jakob OČgerl, župnik pri Sv. Antonu v Slov ■ goricah. Rojen je dne 11. julija 1853 pri Sv, Jakobu i v Slov. gor., je bil v 3. letu bogoslovja posvečen v i mašnika dne 22. julija 1977. Leta 1893 je postal žup-1 nik pri Sv. Andražu v Slov. gor. in je na tem mestu ; ostal do smrti. Z župnikom Jakobom Očgerl izgine I markantna osebnost iz vrst lavantinske duhovščine, j mož, značaj od pet do glave, ljubitelj strogega reda j m neustrašen branitelj resnice in pravice, pa tudi lju j beznjiv in postrežljiv prijatelj svojim sobratom in nad ! vse skrben pastir svojim ovčicam. Njegov možati zna-I čaj se je pokazal zlasti zdaj v bolezni. Mesca majni-I k a letošnjega leta je zdravnik konštatiral, da se po -j koiniku razvija rak pod jezikom. S'el je v Maribor; ! a ko je izvedel, da operacija ne daje upanja na popolno ozdravljenje, se je vrnil domu češ: raje ko bi umrl pod zdravnikovim nožem, umrjem naravne smrti doma. Vedel je dobro kaj ga čaka, a nikdar nisi slišal tožbe ali malosrčnosti iz njegovih ust. Ko se je rak razširjal, je dejal šaljivo. Sb že napihujem. Mesca avgusta je izgubil govor, tako da je mogel samo pismeno izraziti svoje želje. Ko ga je raditega tovariš pomiloval* je napisal na listek pomembne besede: Pred rojsteiom tudi Bisso» govoril. In tak® 1® ostal mož in značaj do zadnje ure» Bodi mu lahka andraž- ka zemljica,,. na kateri je zvesto deloval celih 26 let* Bog v nebesih pa mu bodi. bogat, plačnik m msa nj** cova plemenita dela ! Pogreb bo v sredo dn» 20. Ote* I ktbra ob 10. uri. Za glavnega dediča svojega premo-I ženja je poslovil ■- zopet jako apostolsko iu fdem'eni-to — Slovensko mašno zvezo v Ljubljani, Bog mn platit Umri' je č. g. župnik v poko.jp Andrej Fekonja# \ Pogreb se vrši danes dopoldne. Rajni je župnikova! dolgo časa na Bučah, kjer je stopil v penzijo zaradi bolehnosti. Naselil se je kot penzijonist v Šoštanju , I kjer je tudi umrl. Rajni se je veliko pečal m zgodo v t-l ad in krajepisjem. Veliko njegovih zanimivih opisov: f celjske okolice je objavil „Dom in Svet.“ Blagemu is l' učenemu gospodu svetila, večna luč ! Razmejitvena komisija ni imela napovedane seje v pondeljek. Za torek, dne 19. otobra, j» bil dolo-% čen obhod meje od Puhbaškega vrha do koto 1005. ¥( f četrtek se namerava podati k Sv. Urbanu i* od tam i k Sv. Lenartu, nakar pride pred sejo razprava čez ! mejo Sv. Duh—Mura, glede katere so vsled »©sprav- f ljivosti Nemcev nastale nove težkoče. Novim delegatom pri koroški plebiscitni komisiji je imenovan dr. Ivan Subelj, Prejšnji 'delegat Jovan Javonpvič je od stopil takoj po končanem plebiscitu, Beograd izjavlja, dav je zasedla naša vojska 'M : pas z Kantonom, da ščiti prebivalstvo in nage urad-iiištvp pred maščevanjem od nemške strani, Kraljeva vlada pa bo izročila upravo Koroške plebiscitni komisiji. Predsedoikoat glavnega volilnega odbora za Maribor, Prekmurje in oni del Koroške, ki spada U nam, je določen Sava Cerovič, sodnik velikega sodišča v Podgorici, Crna gora, za elana pa Tomaž Čaja. ( k»r, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Predsednikom preiskovalne komisijo hrvatskih dogodkov je določen socialistični poslanec Bukšeg « poročevalcem pa dr, Hanžek. Zborovala bo ta kom»' sija v Zagrebu v mali saborski dvorani. Laški inšpektor za naša vojsko na Koroškem.; Ljubljanski listi poročajo, da; se vozi okrog po Koroški italijanski zastopnik pri plebiscitni komisiji* prih« Borghese, da prešteje število in premetri moč naših čet, ki so na Koroškem. Odsotne ministre, kateri odidejo na konferenco v Italijo glede jadranskega vprašanja, bodo zastopa^ li dr. Korošec ministrskega predsednika dr. Vesniča* zunanjega ministra dr. Trnmbiča bo zastopal dr, Ninčlčj inančnega ministra Stojanoviča bo pa. zastopal DraškOvič. Naš deželni predsednik dr. Brejc se mudi sedaj v Beogradu. Sokolska blamaža. Dne 25. avgusta t, I, je bila pri ljutomerski sodniji zanimiva obravnavat. Stalo je pred sodiščem 21 sokolskih staršev, ki se niso sra-I movali zaslužnega, v svoji službi osivelega vzgojite -ija blatiti po Beogradu in drugod ter mu podtikati stvari, radi katerih je bil primoran jih pozvati na od govor pr’ed sodišče. In tu je bilo veselje gledati po -gumne Sokole, kako so kar .planili po poravnavi, posebno, ko so zagledali dr, Juvana in so se zavezali, plačati sodnijske stroške okoli 2000 K, Tako so bili prikrajšani sokolski jeziki politikujočih pisarjev, sve-‘čarjev, komiijev, odvokatov, a žnjimi tudi predolgi jeziki politikujočih učiteljev in šolskih nadzornikov, če„ ravno jih ni bilo zraven. Vprašanje je, ali so; Sokoli ‘svoje jezikanje preklicali tudi povsod, kjer so stegovali svoje dolge jezike, in tako popravili krivico napram vsem prizadetim. Tako j:e vsaj navada med ljudmi, ki še kaj dajo na svojo čast in imajo še kaj čuta za poštenje v sebi. Dr. Großman, ki pri sodnij -skih razpravah tako rad moralizira, bo menda v svojem sicer malo posebnem katekizmu vendar I© našel to dolžnost! Komu krivico storiti, potem pa kakor p’es rep med noge in se prihuliti, znamenje kakega značaja je to? Na to bodo gotovo lahko dali odgovor Sokoli, ki v svojih obtožnicah radi govorijo o raznih značajih n. pr. podlih itd, Kedar bo kakega Sokola zopet je zik srbel in bo zopet čutil potrebo po raznih demokratskih glasilih odpirati svoj kljun, bomo pri šli pa še z drugimi sokolskimi zgodbami. .Torej le krajše jezike! Zagrebški Sokoli se kljujejo med seboj. V Zagreb so priplahutali hrvatski Sokoli k svoji izredni, glavni skupščini. Zborovali so dolgo in se konečno ob sklepu zborovanja postavili pred kritično vprašanje zaupnice ali nezaupnice sedajnemu odboru. Predlog je prišel na glasovanje, sedanji sokolski odbor v' Zagrebu je dobil nezaupnico z — osem glasov ve • čine. Demokratski časopisi in vera. Kdor pogleda zadnji čaš le mimogrede v liberalne časnike, vidi, da odkrito vabijo k odpadu od katoliške vere. Zato so ti listi pač za v peč, ne pa za katoliško hišo. In kako so pozabljivi ! Vedno pišejo, da vera nima s politiko ničesar opraviti; v isti sapi pa govorijo o verskih stvareh; in vendar so politični listi, no verski. O razmerju med katoliško Cerkvijo in pravoslavno v naši državi naj govorijo bogoslovci, naši in pravoslavni. O gospodarskih rečeh naj govori krnet in^ tisti, ki ima srce za kmeta in delavca; o obleki naj govori krojač, o čevljih čevljar. Liberalni uredniki pa, ki so spufam študentje, naj nikar ne govorijo o veri, ampak o cigaretah in o vinu, ker edino na take reči se razumejo. Elektrarna na Fali. Dne 18, t. m. je bila podpisana pogodba glede Falske elektrarne. Pogodba je bita podpisana med švicarskimi in jugoslovanskimi interesenti. Peptcstt proti krivični trošarini. Due 3. t. m. su .4« vrši!» !ačaj ni posamezen, kajti takih in sličnih uradnikov imame še več. A veliko je pa pridnih in marljivih u-radhikov, ki morajo ob' majhni plači izvrševati vestno skojo službo, za take uradnike so pa žalibog vse-■ 'la' prazne blagajne. dagoslovanàkl ujetniki v Sibiriji. Ujetniki, ki ki so se vrnili v domovino, pripovedujejo, da se na - , hpja v .zahodni Sibiriji ge kakik 12.000 Jugoslovanov. , Nahajajo se v zelo neugodnih razmerah. Vsi bi se ra iop^i minister za vere. Marinkovič, pravoslavno cer I-Sv pa metropolit Dimitrij©. Skupna organizacija zasebnih nameščencev iz i le Jugoslavije.^ Za celo Jugoslavijo nameravajo u--fanoviti skupni Savez vseli zasebnih nameščencev. Nova. organizacija bi nàj obsegala vse zasebne na -:neš8%ee brez razlike: bančne, zasebne uradnike, tc-j.vbvskl pomočnike, tehnične nameščence vseh strok ibi T svrho ustanovitve tozadevnega SHS Saveza se Po vpjšif; kongres jugoslovanskih zasebnih nameščencev v Žagrebu ST. t. ni. Sedež Saveza bo najbrž Za. g t eb. Veleposestniki so se začeli organizirati v Slavoniji. Vsi slavonski in sremski veleposestniki so začeli z novo organizacijo, v kateri organizirajo samo veleposest Tej organizaciji, se bodo pridružili vsi veleposestniki iz Slavonije in Srema. Arkavtske roparske tolpe so postale prava nadloga za sosedne'kraje. Tako so arnavtski roparji na potu iz Mavrova v Galičnik napadli pet Srbov, jih ubili,, oplenili in odpeljali konje. Zločinci postajajo1 vedno pogostejši in sirašnejši. Obmejni Srbi so v takem oMptiom položaju, da se nameravajo izseliti, ker : : imajo nikogar, ki bi jih ščitil, a orožje jim je bilo f 'vzeto in sc ne morejo sami braniti. Lekarniške koncesije. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro je podelil v zadnjem času nasled- f ja nov® lekarniške koncesije : mag. pharm. Bogdanu | Dovide za Sv. Lenart v Slov. gor, nag. pharm« Fer- j du Vrabiču-u za Šoštanj in mag. pharm. Antonu U- j -farju zä Ljubljano s stojiščem v gornjem delu Sv» | Feterskega odnosno Poljanskega predmestja. | Vasmi red potniških vlakov postdje Maribor , t glavni kolodvor, veljaven od 1. novebra 1920. A. Pri- j hod v Maribor: St, Ilj—Maribor, osebni vlak ob i 15.42; Ljutomer—St. Ilj—Maribor, osebni vlak ob j 7.30 in ob 20,29; Grabštajn—Maribor,, osebna vlaka ? ob 8,50 in 17.10 uri; Kotoriba—Maribor ob 18,52 uri; | Gakovao—Maribor ob 6.45 uri; Slov. Bistrica—Mari- | bor, /šolarsM vlak ob 6.45 uri ; Zagreb—Maribor, br- | roviaka ob torkih, četrtkih in sobotah, prihod v Ma. 1 ribor ob 14.13 uri in ob 22 26 uri; Ljubljana—Mari- | bor, tovorni-osebni vlak, prihod oblB.14 uri, osebni 1 vlak prihod v Maribor ob 16.26 uri; Trst—Maribor, j prihod v Maribor ob torkih ob 4.27 uri, ob četrtkih I m sobotah ob 14.30 uri, — B. Odhod iz Maribora: | Osebni vlak ob 4. uri, 'ekspresni ob torkih ob 4.42 1 uri, ter ob četrtkih in sobotah ob 17.30 uri; Maribor | Praga ob torkih in četrtkih in sobotah ob 15.35 uri; ! Maribor—St, Ilj, osebni vlak ob 14,10 uri; Maribor 1 —St. Ilj—Ljutomer ob 6.55 url in 19,54 uri; Maribor j —Grabštajn ob 5.30 uri in 16,50 uri; Maribor—Ko - j! loriba ob 9-47 uri, Maribor Čakovec ob 21.58 uri; ! MariborWPtuj ob 17.30 uri; Maribor—Zagreb, oseb- j .m vlak ob 5.24 uri; Maribor—Ljubljana, osebni vlak f cb 11.16 uri, tovorni-osebni vlak ob 13.20 uri in ose- ! bni vlak ob 13,20 uri; Maribor—Trst ob četrtkih ob | :.19 uri, ob sredah, petkih in nedeljah ob 14.— uri, f Škofijsko vodstvo molitvene družbe „Sacerdo - I tes adoratores“ naznanja vsem p. n. čč, udom, da | znaša glasom sklepa generalnega sveta z dne 29. 9. ! ,1320 za leto 1921 udnina 3 K, naročnina za glasilo ? «nemško) „SS. Eucharistia“ pa 7 K, skupno 10 K in \ smer v veljavi_ dežele, v koji član stanuje, torej pri i nas SHS. Radi enostavnosti se denar lahko pošlje ali I izroči škofijskemu vodstvu (g. spiritual, Maribor, j Glavni trg 7). Vodstvo prosi tudi za četrtletne ali pol- i Kino izkaznice (libelli). ------;--------------------------—-----------i nedeljo v S Cfetfe/ i Kmefifed asveasd priredi r nedelj®, i 54. oteto&ra o& p&l U- uri do pot dne r Ì Celju v vrini dvora&i pri Melem volu ) volilni shod asu mm&e pristaše Iz Celim, j okolice in okoliŠklH župnij. Cf-ovorifo f kandidati z® ustavotvornoskupštino. 1 Som i kl jen I ki, affi tir ai te asm mnogo** ! brojno udeležbo ! | Iz Celja. Shod samostojnežev v Celju. Pretekli petek so se zbrali v Narodnem domu samostojni liberalni kine t 'je. Shodu je predsedoval liberalec — kmet Drek. Na] r ada! je strastno ministra dr. Korošca in kvasil svo- ; jim backom, dà je ou kriv vse draginje, vseh neznosnih davkov. Finančnega ministra Stojanoviča je pu- j-t-.fi'i pri miru, ker je iste farbe kakor Urek. Vrana j ' rani pa ne izkljuje oči.Na shodu se je Veliko žaba- i /\Ijalo Črez duhovščino, Radi kandidatov bi prišli sa-iuostujueži kmalu navskriž. Med prvimi bi rad bil Urek, Drofenik in seveda, tudi nekdanji avstrijski 0-Icir Sancin. Demokrati'sicer niso bili oficijelno zastopani na zborovanju, a radevolje so jim obljubili, : dani papežu, skoro tako kakor naši. Ker ima celjski : urednik Špindler izmed vseh Jugoslovanov največ za rimanja za papezovó usodo, ga, mislijo italijanski de- | inoltrati napraviti za častnega občana v Rimu. Vendar ta vest š'e ni dovolj potrjena. Začasna naselitev. Dr. Karol Pečnik, pred j ’vojsko zdravnik-špecijalisf v zimovišču Kairo v Egi- | ptu in po letu v Trstu, se naseli začasno v Celju, do- § kler se ne more vrniti v Egipt. Kot dolgoletni pred - j sednik slovenske kolonije v Egiptu in po svojih spi - s sih je marsikom znan. Doktor je koroški Slovenec iz f Bistrice v 'Rožu in zapustil vsled plebiscita domači o- f kraj. Dr. Pečnik je v Kairu in v Trstu dermatolog, f Specijalist za križne bolezni in internist, Specijalist za | pljučne bolezni in za fizikalično zdravljenje pljučnih f bolezni, w ‘ 1 Umrla je dne 16. t. m. „Grenadirka“, g. Tebe- I z ja Jezernik v 70. letu svoje starosti. Rajna ja bila f tašča ministra dr. Kukovca. N. p. v m« hmariboru. ! 1. umetniška razstava v Mariboru, ki se otvo- f ri začetkom meseca decembra, je vzbudila v javnosti I veliko zanimanja. Do sedaji se je priglasilo že veliko i število slikarjev; prijave pa še vedno prihajajo. Ra- | di tega se je termin za priglasitev, ki je bil določen f do 20. t. m., podaljšal do 27. t. m. Prosijo se vsi sli- 1 karji, posebno pa kiparji, da se pravočasno priglase ; in naznanijo svoj naslov prof. Viktorju Cotiču, Maribor, Maistrova ulica 17, II. | Da se razumemo . . .! Da se razumemo, hoče- \ mo o demonstracijah preteklega tedna povdariti še I —■ ledeče točke : Nemci nimajo nobene p r a - I vice, da se zgražajo. Pred 22 leti se je zače- ji it, na veliko skalo in sistematično. Takrat so Nemci I po najrazličnejših krajih na Češkem začeli z veliki - 1 mi demonstracijami proti Cehom, pobijali so in tini - j čevali, da je bilo groza. Vse nemško časopisje je hva- | lilo te „junake“, nobenemu se ni smel skriviti las. V I celi državi ni bilo Nemca, ki bi bil načeloma obsojal | lQ\divjanje. Nekoliko let pozneje so Nemci v Inšpru- f ku napadli in popolnoma razdejali laško vseučilišče. Ì Cele dneve so razgrajači mirno in neovirano vršili I svoje 'divjanje, vse časopisje jih je proslavljalo, vsi | voditelji naroda so jih zagovarjali! Dogodki pri nas, I j o Celju, Ptuju, Mariboru itd. so znani. Nikdar ni bila varna nobena slovenska šipa, nobeden slovenski napis, vsak čas je lahko ob najmanjši pretvezi zakipel nemški barbarizem in se razdivjal čez slovensko laminino- Središča in ognjišča teh divjaških izgredov ■ o bila nemška vseučilišča- Na njih so bila pretepanja in pobijanja na dnevnem redu. Od tukaj a® je . il duh tudi med druge kroge. Jugoslavijo imamo Sebi dve leti. Tekom tega Časa nismo mogli vzgojiti novega naroda. Naša mladina je taka, kakor su je razvila pod vplivom nemške kulture. Francozu aM Angležu se bodo zdeli dogodki, kakor so se odigravali v, sredo, divji in neumni, razumel jih bo samo, èe *>o -misli, pod kakšnimi vplivi je odraščala sedanja naša mladina- To je setev nemškega duha. Nemci žanjejo, *,ar so sejali. Saj je v Avstriji celo sedaj ta metoda veliko bolj v rabi, kakor pri nas. Ni še dolgo, kar jo v Gradcu druhal brez vsakega razloga navalila na vladno palačo, razgrajala in uničevala. Mariborski dogodki so pojav nemške kulture, Nemci so vedno o-dobravah in proslavljali taka junaštva, torej se tudi sedaj ne smejo zgražati. — Mi nismo bili nati e 1 o m a proti manifestaciji. ‘Ogorčenja našega prebivalstva vsled barbarskega izzivanja od strani Nemcev je bilo velikansko. Vse je globoko v srce ranila usoda nesrečnega Čuša in njegove rodbine, ki je brez vsakega povoda od svoje strani poslala žrtev nemškega zločina. Pričakovali bi, da se bo med Nemci zaslišal glas, ki bo obsojal ta zločin . Ni ga bilo. Obratno: Izzivači se udeleže pogreba in tam vpričo nedolžnih sirot in nesrečne žene na najbolj nesramen način provocirajo in odobravajo 2I0-- din ! Pogreb Čuša je bil samo eden pojav izmed mnogih. — Koroška katastrofa je napolnila duše z bolestjo in potrtostjo. Manifestacija je bila naravnost potrebna, ki naj bi bila . glasen in slovesen izraz našega ogorčenja napram provokacijam odstrani Nemcev, javna in glasna izjava našega zaupanja in vere y bodočnost. Taka manifestacija naj bi dvignila srca, vlila poguma, pred svetom pokazala našo samozavest in zaupanje, a tudi ogorčenje in bol. Po krivdi „anonimnih“ sklicateljev ni prišlo do tega. Mi nismo proti manifestaciji, obratno, obžalujemo, da j& ni bilo in je bilo namesto nje nekaj čisto drugega. — Mi ne maramo nedolžnih žrtev. Sipe so pobite in jih ni mogoče več popraviti. Nobena kazen ne popravi škode. Vendar naj pride kazen, toda zadene naj samo take, ki so krivi tudi moralično, ne lo .samo fizično. Naš dijak, naš mladenič, ki je bil v srnu poln ogorčenja in jeze, ki je od mladega bil vzgojen v duhu nemške kulture, videl kako so Nemci neprestano uganjali take in še veliko hujše reči ter potem celo proslavljali razgrajače, ta mladenič je tekel slepo za drugimi, tolkel iz jeze, ni mislil ničesar . Delovala je, kakor so pravi „psihoza množice.“ Sam. ni odgovoren za svoje dejanje. Delal je pod vplivom, množice, bil razburjen, ogorčen, glavno pa in najbolj razbremenilno: vzgojen je od Nemcev. Njegovega delovanja ne smemo presojati z merilom, ki velja za vaške razgrajače ali za osebe, ki delajo škodo iz zlobe ali zasebnega maščevanja. Ravnotako ne zadeva krivda naših redarjev. Možje, ki imajo toliko zaslug zak slovenski Maribor, ki so v najtežavnejših okoliščinah tako požrtvovalno vršili službo, ld ob slabi plači iiU v slabi obleki delajo noč in dan, ne smejo sedaj te -peti še za tuje grehe. Vsakdo, kdor pozna razmere , ve, da policija, presenečena kakor je bila, s svojimi slabimi močmi ni mogla preprečiti izgredov. Nadzornik Kralj je z nevarnostjo življenja reševal v Veliki kavarni, kar je mogel. Slednjič pa tudi.- ali naj bi dali cele salve v množico in tako k razbitim šipam pridružili še nekaj desetin nedolžnih človeških žrtev. — Mi obsojamo nerodnost „s k 1 i c a t e 1 -j e v“, obsojamo nerodno prireditev, ki bo vsled svo jega poteka nam v sramoto in v škodo, toda potegovali se bomo.^ da ne bo sedaj še nedolžnih človeških žrtev, z ogorčenjem odklanjamo vsa zgražanja Nemcev, ki žanjejo, kar so sami sejali. Skladatelj Viktor Parma v Mariboru. V Mariboru v Tattenbachovi ulici se je naselil naš znani skladatelj g. Viktor Parma, ki bo odslej nekak nadzornik Glasbene Matice. Nadpregled. Glasom poročila mariborske polk. okrožne komande se nadpregled dne 20. 10. 1920 n& bo vršil. Vse že izdane pozivnice se morajo takoj vrniti vojaškemu oddelku mestnega magistrata, Rotov -ški trg 5. Nekaj resnic«. Pasantom Kamniške in z njo vzporedne Vinarske ceste ni ostalo neprikrito, da je p° večerih in to razmeroma pozno, razsvetljena rav -naleljska pisarna vinarske šole Čuden že mora biü tisti Avgijev hlev samostojnega Žnidariča in drugov, katerega mora sedaj g. naslednik čistiti ob večernih urah. O Žnidaričevih upravnih zmožnostih in nezmožnostih, ki so delale nekemu gospodu kmetijskega pa verjeništva ravno iste preglavice, kakor njegovemu „nadprotektorju“ Rohrmannu, nočemo sedaj govoriti. Znano nam je le, da je znal „v zlati dobi sekvestrov“ marsikomu priporočati Mermoljevo, ali kakor jo je sam kaj rad nazival: „Našo novo stranko.“ Ni nam pa znano, da-li se je kedaj pečal s psihološkimi vedami, ker je stavil svojemu nasledniku toliko ugank, katere isti sedaj komaj rešuje in se je resnično bati, da jih radi izvanredne zagonetnosti ne bo zamogel rešiti. Drugič sprožimo iz težjega kalibra. V cerkev sv. Alojzija na Glavnem trgu želimo napeljati električno luč, ki je nujno potrebna. Cerkev je po slogi*, po zgodovini in po pomenu za verski preporod slovenske inteligence — državno učiteljišče, trgovska šola, celo gimnazija, bogoslovje imajo tu božjo službo — vredna vsega zanimanja. Kateri verni Slovenec, dobra Slovenka bi bila pri : ravljena, pri-* à è».- sevali z večjim ali manjšim zneskom, da se ta bi -&er naših slovenskoštajerskih svetišč času primerno r azsvetli ? Poročali smo v „Straži-1 od 15. t. m., da Je g. y. Cerne pri demonstracijskem shodu rabil besede : .„Doslej smo bili kulturni, odsej pa bodimo barbari.“ .Kakor se nam poroča od zanesljivih strani, g. Cerne zìi rabil teh bese!.!, ampak se je njegov govor obračal popolnoma v pomirjevalni smeri. Oskar Čebular izpuščen, Po petdnevnem zaporu je bil včeraj izpuščen trgovec Oskar Čebular. ..„Jugoslavija“ je poročala, da ;je bil zaprt, ker je odimi demonstrantom hišo, kjer se nahaja Velika kavarna, hujskal in vodil razhajanje. Obdolžitev se je izkazala kot neutemeljena. Sedaj se nahaja v zaporu samo še nekaj Nemcev domačinov, ker so bili zalote. mi na svežem učinku, da so kradli. Uradni dnevi trgovske in obrtniške zbornice v •Mariboru se vršijo v četrtek, dne 21. in v .petek, dne ■22. t. m. v prostorih trgovskega gremija, Jurčičeva ■,sulica št. 8 II. Opozarja se torej vse industrijce, trgovce in obrtnike iz Maribora in vseli okolic, da, se teh zborničnih dni poslužujejo ter svoje želje in pritožbe ustmeno predložijo. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne. Razstava kur iz mariborskega okraja. Opozarjamo na to prireditev, ki bo združena s predavanji strokovnjakov. Otvorila se bo razstava na Gambri -novem vrtu (Gledališka ulica) v soboto 23. j. m., dopoldne ob 10. uri; predavanja pa bodo: 1. po otvo -ritvi, 2. isti dan ob %4. uri, 3. nedeljo dopoldne ob 10. uri in 4. isti dan ob VA. uri. Po tem predavanju se bodo za najlepše živali razdelile premije in se bo razstaVa zaključila. Vstop je brezplačen. Povabljen je vsak, zlasti ženstvo m mladina, udom Kmetijske podružnice pa je dolžnost, prikazati se na razstavi. Zahvala. V svojem kakor tudi v imenu mojih otrok se najsrčnejša zahvaljujem prečastiti duhov -ščini, g. oficirjem, tovarišem in Sokolstvu, kakor tudi vsem onim, ki so mojemu soprogu izkazali zadnjo čast. Zahvaljujem se tudi g. Rantu in g. starostu sokolstva dr. Sernecu za prekrasne in tolažilne besede, s katerimi so se poslovili od mojega ljubljene -ga rnoža, Žalujoča, Marija Cuš, vdova. Dopisi. Konjice. Zopet je segla bela žena s svojo ko -steno roko v našo sredino in odvedla mlado, a živ ~ ijenjatrudno dušo v lepše sfere, Joško Dobnik, vele -posestniški sin in ekonom, je umrl dne tl. t. m. tragične smrti v hajlepši dobi svojega življenja. Bil j® navdušen rodoljub, ki se je lansko leto boril z vso,, njemu lastno požrtvovalnostjo za osvoboditev tužno Koroške. Z njim je izgubila žalujoča rodbina nade -budnega sina in brata,, prijatelji im zn and pa ljubega tovariša, katerega blagi, in odkriti značaj so ce -'■pili vsi, ki so,ga poznali. Bodi mu zemljica slovenska, katero je vedno ljubil, lahka! Mozirje. V nedeljo, 17. oktobra, se j» vršil sre dì trga na prostem protestni shod prod nemškim in italijanskim sleparijam pri koroškem plebiscitu. Udeležilo se ga je več stotin ljudstva iz Mozirja in okolice, tudi iz Rečice in Nazarja. Govorili so med drugimi: Korošica gospa Otičeva, Korošec g. Kulterer in g. Kemperle. • Najboljši pisalni stroj UNDERWOOD •time same 13.000 kron. naroča so pri tvrdki LTJDOVTK ŠEF MARIBOS, Prešernova nL I. Zastopnfö „Underwsod“ stroja In fomnož. apsràìa „Opalograph“. "Melon 148. Brzojavi: Papirief, Maribor. 797 H emebloYano i0*» prenoč’Sče ileo duhovnik. 828 URE vsake vrste I se sprejmejo v popravilo. Zaloga ur sfetaise in srebrnine. Cene sssaeim Postrežba točna. III MOJ, MM fSMSlI TBS v gradu (Burg). Naročajte naše liste ! OBJjEKO. Priproste in najfinejše. Toča o fa jsIMeö delo. Dobro blago. Cenej* kakor kjerkoli s&nso uri: ALOJZIJ ABBEITSK, Maribor, Ihtnk» elks it. 16, (pri stasasi mosta). 401 l%»®sSa ll ]Xa enonadstropna, velika, s “•IB« gostilno in mesadje, zraven ia tudi lep hlev in lep ko* zemlje »e proda v Studencih pri Mariboru, Okraja* cesta 17. 841 Vinograd rij ob Ščavnici, dve biäi in gospodarsko poslopje, preža, sado-nosnik, les ge prod». Kolnik M., Studenci pri Maribora, Delavska cesta 6. 861 "Posestvo s hišo pri Mariboru, 2 orala, na prodaj. Vprašati je Gesta na Srezi s 66 pri Mariboru, 845 Služb«i Viničarja LiÄSfä vetnik dr. Rapoc, Maribor. 842 Organist »begunec iz Koro&s išče službe kot organist. Nastop takoj, Našlov npr&v-nütvn lista. 847 840 sta otvorila leteli atei’M v feltrai, Grepsriševa el 14 S sre j m • se vsakovrstno izdelovanje ozobja v zlatu, .kavčuka in litju. Na nujno pMtrežbS oddaljenih pacijentov se pojEOŽn, ozira. UEPEflTOilE SlGv.nar.jieäalilöa filili Sredo, dne 20. oktobra: Samski dvor. Abon. C-3; Četrtek, dne 21. oktobra: Charìeyeva teta. Izven abon. Soboto, dne 23. oktobra: Sen kresne noči. Izven abon.. ■Nedeljo, dne .24, oktobra,, popoldne : Gdč. Josette — moja žena. Izven abon. Zvečer:, Španska mu -ha. Izven abon. (Torek, dne 26. oktobra: Sen kresne nočL Abon. A-6. Zahtevajte penurih® |2 bele papir«® vreifee od četrt do 6 kg razpošilja na vagon« in manjša količine Ludvik Šef3 Hamter, Prešernova ulica I. tovarniška zalega papirja 1k pisalnega orodja. Triefen 14S. 849 Brzojavi: Fafirief, Maribor. Zahtevajte popustit© “StNS JSBGIKE, HMELJ vsaM® mncžto kupine kate e» vsak» Id« tudi sedaj teles h» Rudolf Pmmt ireletržac ¥ Mozirju ps svojih zastopnikih v siodočttt krap: hvilwr. Posai««, Kungota, Cnurek, Št Andraž pri Velenju, Šmartno v Rož. Mas, Smarte« ob Pate in Mczirjo za Gor. Savinjske delino. Producenti se naj blagovolijo obrniti direkte« m kapevalce, kajti prt velikem obsegu ni možne vsak: stranki iz Mozirja odgovarjati. Plaćam najdražje po dnevni ceni. S® priporočam RUDOLF PEVEC. DANICA KREMA 844 ZU OBUVALO fisti, siali ia konzervira težo PROIZVAJA: *JUiW§JÄM fw@pni€@ kamlinih proizvodov d. d« 2 A <3 REB feleiSK 5-46 ILIČA 213 Brljav! : „GEMA“ mm c scrajüc, SLIKAR *8? MARIBOR, CVETLIČNA UL. 8 ODVETNIK 846 ABSOLVENT MONAKOVSKEIN DUNAJ - - • SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE - - - Izvršuj« slikanje sob, napisov, pokrajin, deksrsdi - - - - In ponrefov p© nhjhižjih cenili, - * - - dr. Leopold Boštjančič k ©torli swell® pisar« v Marflboru Aleksandrova cesta št 30* IAJGEIEJE! Covile dokoléitlce (gamaše) ebteko’ ■ perli© Ml! ""Surttr. ram® voSaitt Mm® ter vrvi iz prave §?®n»pi@ kopita neiceneie uri Ja§t@teu Lah, Herlber glavni trg 2. 805 889 SIIZEi TOVARNA ZA SPIRIT M DROiE O. DRUŽBA V RAČJE» peperei a sw Je tertf elise. Ut IETNIML1M m. öol&üc, mm le zopet odpit in se sprof, me taker ©oprei. m IVAN KRAVOS, MAMBO» Trgovina Ib zaloga: Sedlarski, jemenar- Sadlarake driavalee: Alafefl&adma e. 13. sti j„ torbarski iz- Koraäir« gosta žt. IT. driki. Razlišne oprarne za konje, torbice za |otovasj% nabrbciki, dokolenice (gamaše) iz usnja itd. kak jr tudi vse v to stroko spadajoč« pritekli»«,-— Niklajti okovi (garniture) za vprege. ©©SS3L1VI JfERSlEIVI za stroje iz la usnja v rasnih širinah v zalegi. Šivalni in rezalni jermeni. Postrežba točna in sjlidna, 'ZNANO JE! da se v veletrgovini Mtsifektaniega blaga Karal-a Woncha3 v Mevlborii, Gospodsli® ulica dobiva vsakovrstno maanlaktnrno blago v psjhralff izbori m «tiMif Ih centi iatalt te aaloSaiiKs Koasoroii Odgovorni uradnik : Franjo Zebot. Wàm tisKarae as» Cirila »