Št. 223 (16.260) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. mo; '“ ^^ml 'Slovenija' pod Vojskim pr;. '5 pa v osvobojenem Trstu. ^ O O C) ? ii. CARSO last. Giraldi R. SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA ; |P OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 SEUA, 20. SEPTEMBRA 1998 VeMm talenta in poguma Breda Pahor Sto let od rojstva, tricetrt stoletja od prvih odmevnih Pobud. Umetniški krogi, slovenski in italijanski, se v letu, Id ga označuje stoletnica rojstva vsestranskega umetnika Avgusta Černigoja klanjajo njegovemu spominu in s tem opominjajo SirSo javnost na dragocen prispevek tržaškega slovenskega likovnika evropski umetnostni zgradbi 20. stoletja. Kot je v svojem zadetem govoru na včerajšnji slovesnosti v Lipici podčrtal Peter Krečič, »proslave služijo prav temu, da se spomnimo pomembne osebnosti, da jo z obredom proslave umestimo v nas kolektivni spomin, utrdimo v njem ter na ta način ohra-nimo njen pomen poznim rodovom«. »Stoletnika« Černigoja so v letošnjem poletju še najbolj slavili na Sežanskem, kjer je preživel zadnje obdobje svojega vselej ustvarjalnega življenja, v katerem se nikoh ni podrejal ne družbenemu konfor-mizmu in ne konformizmu modernizma. Njegova umetniška govorica, ki je bila v Širšem evropskem okviru Prelomna zlasti v začetni fazi, je ohranila polemično in inovativno ost vse do konca, kljub različnim razsežnostim njegovega delo-yanja. Že po nastopu in 'zgledu je deloval nenavadno, ce presojamo po splo-suih, šablonskih merilih: tudi sama sem ga doživela kot profesorja in srečanje z ujirn je vsakogar, Se zlasti udadega človeka, pozitivno pretreslo. Zanj je, kot je bilo °b obletnici večkrat zapisa-uo, vse imelo svojo pomensko razsežnost in je sodilo v umetniški koncept. Ta je bil totalen, globalen, interdisciplinaren in internacionalen. Sam bi zato ob svoji visoki obletnici ne dlakocepil, fo je bil tržaški Slovenec ali kratkomalo Slovenec, tudi zaradi mediteranske naravnanosti, ki jo je navdihoval rojstni večkulturni, toda večinsko le italijanski Trst, si ne bi belil glave. Vsekakor pa pomembne priložnosti le terjajo točno navajanje podatkov in pravilne Poudarke. Zahtevale pa bi tudi primemo obeleženje s strani vseh, Id se lahko sldi-cujejo na tako pomenljivo prisotnost. Decembra se bosta Avgusta Černigoja in ujegovega umetniškega dela spomnik tudi dve izmed usrednjih ljubljanskih oz. tržaških umetnostnih usta-n°v, Moderna galerija in muzej Revoltella, slovenska manjšina pa se drži bolj ob stram. Primeren poklon pa s(m)o Černigoju, umetniku, ki je talentu znal dodati odprtost duha, dolžni vsi. KOBILARNA LIPICA / PRIREDITEV OB STOLETNICI UMETNIKOVEGA ROJSTVA Poklon Černigoju, njegovi umetnosti in odprtosti duha Umetnika je predstavil Peter Krečič, slavnostni govornik je bil Janez Podobnik LIPICA - Stota obletnica rojstva tržaškega slikarja Avgusta Černigoja, vsestranskega umetnika, ki je dal velik doprinos k slovenski in evropski umetnostni zgradbi 20. stoletja, je nedvomno dogodek, vreden vse pozornosti kulturne javnosti. Misel je na včerajšnji slovesnosti izrekel Peter Krede, vodila pa je organizatorje pri pripravi obširno zasnovanega poklona inovativnemu umetniku. Slavnostni govornik na prireditvi Kobilarne Lipica je bil predsednik državnega zbora Slovenije Janez Podobnik, ki je tudi odkril rekonstrukcijo Černigojevega reliefa (f. KROMA). Na 4.strani Na konferenci v Portorožu dogovor o koordinaciji za uresničevanje integracije PORTOROŽ - Včeraj se je v Portorožu končala dvodnevna mednarodna konferenca o regionalnem Čezmejnem gospodarskem sodelovanju s posebnim ozirom na integracijo severnojadranskih pristanišč, na kateri je sodelovalo skoraj sto udeležencev iz Slovenije, Itabje in Hrvaške ter predstavniki EU. Med zaključki zasedanja je tudi dogovor o oblikovanju skupnega koordinacijskega telesa, ki bo v okviru SEP skrbelo za uresničevanje integracije. Na 4. strani Prodi in Dini odpotovala v New York na zasedanje Generalne skupščine OZN NEW YORK - Jutri se bo v Stekleni palači OZN začelo zasedanje Generalne skupščine, ki bo trajalo ves teden in spremenilo New York v prestolnico sveta. Poleg Billa Clintona se bodo tam zbrab vladarji z vseh koncev planeta, Italijo pa bosta zastopala premier Prodi in šef diplomacije Dini. Prodi se bo s Clintonom in Blairom pogovarjal o problemih Sredozemlja in Rusije, ena od tem pa bo tudi tim. svetovna Oljka. Na 11. strani Sen. Bratini v spomin ob 1. obletnici smrti GORICA - Prijatelji in sodelavci se bodo v sredo spomnili prve obletnice smrti senatorja Darka Bratine z občnim zborom združenja, ki je po njem poimenovano. Razpravljali bodo o dejavnostih za nadaljevanje dela in uresničevanje Bratinovih zamisli. Cez dober mesec bo prišel v Gorico tudi predsednik senata Manci-no z denarnim prispevkom za dve goriški Soli, ki so ga v spomin na preminulega kolego zbrali med senatorji. Na 9. strani Dnevi kmetijstva ribištva in gozdarstva TRST - Na Tržaškem velesejmu bodo danes dosegli višek Dnevi kmetijstva, ribištva in go-zdarstzva, ki so se pričeli v petek, zaključili pa se bodo jutri. Gre za res zanimiv prerez primarnega sektorja na Tržaškem, ki kaže znake nove rasti in tehnološkega prenavljanja, hkrati pa ostaja trdno zakoreninjen v tradiciji. Ob razstavah se na Dnevih kmetijstva, ribištva in gozdarstva dogaja še marsikaj drugega. Tako so se včeraj na njih tržaški občinski upravitelji srečali z župani pobratenih in prijateljskih občin iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, poleg tega pa je bil tudi, posvet o čebelarstvu, skuhali so polento Guinnesovih ražse-žnosti ipd. Na 3. strani DVOJEZIČNOST / Z ZAVRNITVIJO PRIZIVA IZ LETA 1991 Državni svet potrdil dvojezične izkaznice Se bodo obvezne v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina TRST - Državni svet je zavrnil priziv, ki ga je skupina občanov leta 1991 vložila proti obveznemu izdajanju dvojezičnih osebnih izkaznic v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina na Tržaškem. Vest je včeraj objavil predsednik Liste za Trst Gianfranco Gambassini, ki je bil o zadevi med prvimi obveščen očitno zato, ker je bil pri vložitvi priziva neposredno soudeležen. Poudariti velja, da bi morala ta razsodba Državnega sveta predstavljati zadnjo besedo o tej zadevi, vsaj na sodni ravni. Državni svet je namreč drugostopenjski in hkrati najvišji organ upravnega sodstva v Italiji. To predstavlja grenak grižljaj za tržaške nacionaliste, katerim so dvojezične osebne izkaznice v omenjenih šhrih občinah na Tržaškem že od nekdaj trn v peti. Spomnimo naj, da se je problem obveznega izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic leta 1991 postavil posebno ostro v občini Devin-Na-brezina. Tedanji župan Dario Locc-hi se je s pismom notranjemu mi- nistru zavzel zato, da bi izdajali dvojezične izkaznice le fakultativno. Locchijevi potezi pa se je postavila po robu devinsko-nabrezin-ska SSk in celo sprožila upravno-politično krizo na občinski ravni, češ da obveznega izdajanja dvojezičnih izkaznic ni mogoCe ukinjati, ker da sloni na mednarodnem sporazumu. To stališče je po vsej verjetnosti zdaj potrdil tudi DrZavni svet, Čeprav bomo to lahko z gotovostjo trdili, ko bomo poznali besedilo njegove razsodbe. La CombustibilesuL 34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 Y hell « diesel goriva 1 plinsko olje za ogrevanje 4 motoma olja • les in premog za kurjavo • peči in štedilniki na drva in premog % VELIKA IZBIRA - IZLOŽBA V NOTRANJOSTI MA ©BBUL,© DM l®[š@03M© - vse za vodovodno inštalaterstvo, ogrevanje, sanitarije - peči, radiatorji in bojlerji - klimatske naprave - kopalniško pohištvo in oprema - hidromasažne kadi - tuši in armature - talne in stenske keramične ploščice, porcelanosti greš - sanitarije in kopalniški dodatki za nepokretne osebe T R S T - Ul. Valmaura 8 - Ratto della Pileria 39 Tel. 040/826084 - Fax: 040/826085 m-----Lastno notranje parkirišče Odprto od ponedeljka do petka 8-12 ter 13-18 ob sobotah 8-12 Hildegard Bayer TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA Pooblaščeni od Ministrstva za šolstvo (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) MD 18. 11. 1983 □ za odrasle, dijake in otroke □ prilagojeni urniki □ predavatelji v materinščini □ razredi z največ 10 slušatelji □ teCaji za podjetja □ individualni teCaji VPISOVANJA vsak dan od 10.00 do 12.00 ter od 15.00 do 18.30 (razen sobote) TRST - Ulica Ginnastica 3,1. nH Tel, (ftlOM 200 ENFANT TERRIBLE PADO/01 PEUGEOT Pri zastopniku PADOVANtOiFIGU s.r.1 TRST, UL. FLAVIA 47 - TEL. 040/827782 PRIDITE Sl GA OGLEDAT DANES 18., JUTR119. TER V NEDELJO 20. SEPTEMBRA Orjaška polenta je šla vsem v slast Pol ducata pogumnih kuharjev se je v okviru kmetijskih dni pomerilo z orjaško polento. Ne vemo, ali so dosegli nov rekord, vemo pa, da je polenta šla v slast obiskovalcem velesejma (KROMA), TRŽAŠKI VELESEJEM / OKROGLA MIZA Ribištvo in ribogojništvo potrebujeta spodbude Potreben nov način za ugotavljanje prisotnosti toksin Stanje ribogojstva in prihodnost oziroma perspektive ribiškega sektorja. O tem je bil govor na posvetu o upravljanju obalnega območja, ki je bil včeraj na tržaškem sejmu v okviru Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva in ki so se ga udeležili javni upravitelji in delavci ter izvedenci sektorja. Udeležence ,je pozdravil župan Občine Devin-Nabrežina Marino Vocci, ki je podčrtal AGRARIfl BAZOVICA Bazovica št. 2/2 (cesta za Lipico) tel. 040/226618 * vse za kmetijstvo in vrtnarstvo * artikli za enologijo * železnina, barve in električni material * servis za nove ključe * hrana in artikli za male domače živali * rezano cvetje KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU Prodajni centri: ul. Foscolo 1 - tel. 040*767244 ul. Tonello 6 (Milje) - tel. 040*272494 glavni sedež: ul. Travnik - Industrijska cona tel. 040*8990116 trgovina, 040*8990111 urad, 040*8990100 rezervni deli, fax 040*823193 VSE ZA ENOLOGIJO, VRTNARSTVO, POLJEDELSTVO TOPLA GREDA - REZERVNI DELI TORKLA - SADIKE RAZNIH VRST važnost morja za tržaško pokrajino, saj bo lahko spodbujalo odnose s Slovenijo in Hrvaško. O perspektivah ribogojstva je spregovoril član organizacijskega odbora Kmetijskih dnevov in podpredsednik ribiškega oddelka Aries (posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice) Edoardo S ar do. Deželni načrt za ribištvo predvideva investicije v višini 11 milijard lir, od katerih bo Aries vložila dve za upravljanje obalnega območja tržaškega zaliva, je povedal Sardo, ta načrt pa bi moral biti nared konec leta. Po eni strani zadeva gojenje rib, po drugi pa gojenje školjk. V našem zalivu, kot znano, gojijo pretežno klapavice, od leta 1989 pa je prodaja močno padla, ker je od tedaj za ugotovitev prisotnosti toksin v školjkah v rabi metoda »Yasumoto«. Ribogojci predlagajo za rešitev problemov v prvi vrsti učinkovitejši način ugotavljanja prisotnosti strupenih snovi, pomembno pa bi bilo tudi razširiti gojenje na druge vrste školjk, ki so prisotne v našem zalivu. Srečanja, ki mu je ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Sedež: Opčine Ul. Ricreatorio 2 tel: (040) 21491 fax (040) 211879 Podružnice: TRST- Trg Liberta, 5 NABREŽINA 106 SESUAN 44 BAZOVICA-Ul. Gruden, 23 D0MJ0 38 Odprti smo tudi: na Opčinah oh nedeljah od 10. do 12. ure pri Domju oh sobotah od 9.15 do 12.15 CVETLIČARNA Olga Stokovac SEMENARNA Nevio Stokovac : Vse za kmetijstva in vrtnarstvo : Rastline in cvetje - tudi dostava na dom : Vse za vinogradništvo Trst - Ul. Maovaz 46 (naselje S. Sergio) Tel. (040) 280596 COOPERATIVA GeRMANO COOPERATIVA SOCIALE A RESPONSABILITA' UMITATA CISCENJE/UREJANJE VRTOV VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN TRST - UL. TOR S. PIERO 24/26 (vhod Drev. Miramare 37/c) Tel. tajništvo 040/44789 Tel./fax Dir. 040/425165 predsedoval predstavnik ministrstva za kmetijsko načrtovanje Giovanni Della Seta, se je udeležil tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Sergio Dressi, ki je moral zagovarjati deželno upravo pred številnimi kritikami operaterjev. Kot je povedal, je bilo ribištvo od vedno zapo-stavljenio, ta sektor pa je pomemben, saj »je del tradicije naših ljudi, kot tudi kmetijstvo«. Treba je udejani-ti deželni načrt, s politiko sodelovanja pa bo morda mogoče prebresti krizo. (A.G.) »Osmica« na tržaškem velesejmu vabi s pristno kapljico (KROMA) Plemenski bik je pritegnil pozornost prisotnih (KROMA) L ORTO E O. GIARDINO ŽAVLE - Ul. Havla dl Aquilinia 67 Tel/Fax 040/232555 Mob. 0335/6486030 VSF 7A VRTNARSTVO IN ENOLOGIJO i Parkirišče 10 m od trgovine GGDmBB IM Wl5Mm^8W@ Pri nakupu enoloških artiklov za vašo trgatev bomo ob predstavitvi tega oglasa nudili POPUST Ulica Flavia di Stramare 1 33 - Tel. 040/231 985 TRŽAŠKI VELESEJEM / DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA Pogled v vse manj »domači svet »primarnega sektorja« Razstavna prireditev bo dosegla višek danes in se zaključila jutri Primarni sektor na Tržaškem obstaja, kljub težavam kaže znake nove rasti, se tehnološko posodablja, hkrati pa ostaja čvrsto zakoreninjen v tradiciji. To so občutki, ki se človeku porajajo, ko na Tržaškem velesejmu obi-Sče Dneve kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki so se pričeli v petek, zaključili pa se bodo jutri. Priznati je treba, da so razstave na splošno skrbno pripravljene in lepo razporejene, tako da nudijo obiskovalcem zanimiv prerez prikazanih sektorjev, in sicer poljedelstva, živinoreje, ribištva in ri-bogojstva, gozdarstva in lova. K temu je treba dodati še etnografsko razstavo, na kateri je mogoče pogledati v nekdanji svet Skedenjskih krušaric ter spoznati starinsko kmečko orodje. Sicer pe je treba priznati, da je za večino obiskovalcev ves svet, ki je v teh dneh na ogled na Tržaškem velesejmu, bolj ali manj tuj oziroma neznan. Dovolj je, da opazujemo, kako odrasli in še zlasti otroci gledajo krave, konje, prašiče, koze, kokoši, race, zajce in druge živali, ki so na živinorejski razstavi. Gre za domače živali, ki so nekoč bile resnično »domače«, se pravi pobliže znane večini ljudi, danes pa jih kvečjemu srečujemo na televizijskih ekranih ali v tiskanih ilustracijah. Sicer pa je prav ta tudi eden glavnih namenov te razstavne prireditve, da namreč skuša nekoliko približati primarni sektor mestnim in primestnim ljudem, kar smo resnici na ljubo vse bolj vsi tisti, ki se neposredno ne ukvarjamo s primarnim sektorjem. Ob stalnih razstavah pa se na Dnevih kmetijstva, ribištva in gozdarstva vedno kaj dogaja. Tako je bila včeraj dopoldne prodaja prašičev. Zainteresiranim so bili na voljo nekateri res zanimivi primerki. Popoldne so kuharji iz Verzegnisa skuhali ogromno polento. Mogoče je res ne bodo zabeležili v znameniti knjigi Guinne-sovih rekordov, kot obljublja širokogrudna reklama, toda polenta je bila res velika in - sodec tudi po povpraševanju obiskovalcev - kar dobra. Posebej moramo omeniti, da so se tržaški občinski upravitelji vCeraj v okviru Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva srečali z župani pobratenih in prijateljskih občin iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Popoldne je bil tudi posvet o Čebelarstvu, o katerem poročamo posebej. Dan se je zaključil ob zvokih Zamejskega kvinteta. Kot uvodomna reCeno, pa se bo ta razstavna prireditev nadaljevala danes in zaključila jutri s sporedom, ki ga podrobno objavljamo na tej strani posebej. Ob koncu bi raje ponovno podčrtali, da Dneve kmetijstva, ribištva in gozdarstva resnično velja obiskati. Zal, kolikor smo lahko ugotovili, dosedanji obisk ni bil posebno obilen. Skoda za prireditelje, a še bolj za tiste, ki niso izkoristiti te priložnosti. Med in ostali čebelarski proizvodi so pritegnili pozornost obiskovalcev (KROMA) Koristnost čebele v okolju in prehrani Kot je znano, so Čebele vsestransko koristne živali. To velja tudi in še posebej za varstvo okolja in za vzgojno prehrano. Prav tema dvema posebnima aspektoma koristnosti Čebel je bil posvečen posvet, ki je stekel včeraj popoldne v kongresnem središču Tržaškega velesejma v okviru Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. Na srečanju so govorili predsednik tržaškega konzorcija Čebelarjev Livio Dorigo, učitelj Rug-gero Paghi in čebelarski izvedenec Oliviero Ghersin, udeležilo pa se ga je nekaj desetin »izbrancev«, kot je prisotne označil predsednik Dorigo. Kako koristno vlogo igra Čebela pri varovanju okolja, takoj razume- mno, Ce pomislimo, da ob tem, ko nabira med po cvetovih, jih tudi oplodi oziroma opraši s cvetnim prahom, s katerim se je bila »pomazala« po drugih cvetovih. Statistike potrjujejo, da so plodovi veliko obilnejši tam, kjer se pasejo čebele. Pri tem ne gre pozabiti, da so Čebele ena redkih žuželk, ki igrajo to posredniško vlogo pri opraševanju cvetov, in to tudi zategadelj, ker so druge takšne žuželke zdesetkati pesticidi. Česa pa se lahko naučimo pri Čebelah glede zdrave prehrane? Pomi-.slimo že na dejstvo, da se med brez večjih težav ohrani nepokkvarjen skozi vse letne Čase. Za koliko hran lahko povemo isto? >y SEMENARNA Zorn v Erik Semenarna - Kmečko orodje - Gnojila - Anti-parasitarna sredstva -Cvetlične vaze - Gomolji in rastline na splošno ter sadno drevje PROSEK 160 TEL. 040/225400 ra@&irm vmm ^ — urejanje vrtov — obrezovanje dreves TRST - Strada di Fiume 42 tal./ Fox 040/390101 . MUC l/l Agraria MOČILNIK Ul. Udine, 18 Tel. 040/418878 TRST ■ VSE ZA VINOGRADNIŠTVO IN KLETARJENJE - SEMENA, SADIKE IN SVEŽE LONČNICE - KOSILNICE, MOTORNE ŽAGE IN ELEKTRIČNO ORODJE -REZERVNI DELI Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva Tržaško sejmišče od 18. do 21. septembra 1998 URNIK petek, 18.9. od 15. do 24. ure sobota, 19.9. od 10. do 24. ure nedelja, 20.9. od 10. do 24. ure ponedeljek, 21.9. od 15. do 24. ure (zjutraj odprto samo za šole) PRIREDITVE IN POSVETI Petek. 18.9. ob 15. uri - Kongresni center: Posvet: »Stanje kmetijskih gozdnih površin v tržaški pokrajini« ob 18. uri - Slovesna otvoritev pri vhodu tržaškega sejmišča Glasbena predstava skupine »Musicanti Istriani-lstrijanski muzikanti« ob 20. uri: Ples z ansamblom »Gino D’Eliso & llario Bontempo«-PaviljonD Sobota. 19.9. ob 10. uri - Kongresni center: Posvet: »Upravljanje obalnega območja tržaškega zaliva« ob 10. uri: Prodaja prašičev - Trg P3 ob 10. uri: Sejna dvorana sejemskega tajništva - Srečanje predstavnikov občin tržaške pokrajine s predstavniki pobratenih občin »Vloga občin v bodoči Evropi« ob 15. uri - Kongresni center: Posvet - »Vloga čebelarstva pri varstvu okolja - prednost medu pri vzgojni prehrani ob 16. uri - Razstava konjev in goveda od 15. do 18. ure - Guinnesov rekord »Mega polento« ob 20. uri - Ples z ansamblom »Zamejski kvintet« Nedelja. 20,9. ob 10. uri - Prodaja prašičev - Trg P3 ob 16. uri - Razstava konjev in goveda od 15. do 20. ure - Zabava s skupino »Long Zlunk« od 15. do 18. ure - Guinnesov rekord z »Mega polento« ob 18. uri - Nagrajevanje ob 18.30 - Koncert hornistov iz Rakeka; Koncert zbora slovenskih lovcev »Doberdob« ob 20. uri - Koncert skupine »Zamejski kvintet«-Pav. D Ponedeljek, 21.9. ob 15. uri - Kongresni center: Predstavitev: »Načrt za gospodarsko oži-voživitev Občina Devin-Nabrežina ob 20. uri - Nastop skupine glasbene šole pihalnega orkestra iz Ricmanj Posvet/predstavitev in pokušnja proizvodov naše pokrajine - Kongresni center ob 21. uri - Ples s skupino »Giulia Pellizzari Ballaben« - Pav. D Vsak dan na »Osmici« zabava z glasbeno skupino Trio Melody Vsak dan, po 20. uri predstava Plesne šole »Batucada Club«. Na dnevih kmetijstva, ribištva in gozdarstva je poskrbljeno tudi za zabavo najmlajših (KROMA) agromeccamca Kmetijski in industrijski stroji Oprema in posode za trgatev Artikli za enologijo PASQUALI - ALPINA - STIH L LOMBARDINI - RUGGERINI ^TRST (Aquilinia) ul. Flavia di Aquilinia 16/A-B Tel. 040/231736 r Dnevi kmetijstva - ribištva - gozdarstva TRŽAŠKO SEJMIŠČE 18., 19., 20., 21. septembra 1998 NOVICE LIPICA / OB 100-LETN1CI ROJSTVA AVGUSTA ČERNIGOJA Ves ta teden mednarodni posvet o Jadranskem morju TRST - V Mednarodnem centru za teoretsko liziko Abdusa Salama v Miramaru se bo jutri pričel mednarodni posvet o Jadranskem morju. Prirejajo ga Urad za raziskovanje morij ZDA skupno z Eksperimentalnim geofizikalnim observatorijem in Talasografskim institutom iz Trsta, udeležilo pa se ga bo kakih 100 izvedencev večinoma iz ZDA in Italije, pa tudi iz Slovenije, Hrvaške, Rusije, Jugoslavije, Albanije, Grčije in Nizozemske. Posvet se bo končal v petek. Slo bo za pomembno študijsko srečanje, na katerem nameravajo temeljito pregledati značilnosti tega našega morja, kakor tudi probleme, s katerimi se spopada, začenši z onesnaženostjo. Uradna otvoritev bo jutri ob 9.45 v avditoriju visoke šole SISSA v Miramaru, študijska srečanja pa bodo potekala v avli C Mednarodnega centra za liziko. Slikarski vvorkshop DEVIN - »Devin odprta barva« je naslov tridnevnega slikarskega vvorkshopa, ki se je odvijal v Devinu in se zaključuje danes s kratko slovesnostjo in predstavitvijo del v Brvarjevi hiši. Pobudo so v okviru Provinciassieme-Skupajspo-krajino soorganizirali Tržaška pokrajina, Ohčina Devin-Nabrežina, Združenje »La Bavisella« in Kulturno združenje »Realta di Alpe Adria«. V tridnevni delavnici se je tako srečalo kar enajst umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Italije in sicer Rudy Barborini, AJessandro Cadamauro, Marino Cassetti, Paolo Cervi, Ema Ferjanič, Zdravko Milič, Emilio Pian, Claudia Raza, Adriana Scarizza, Tomo Vran in Carmelo Vranič. Danes popoldne se bo tako ob 18. uri v Brvarjevi hiši odvijala krajša slovesnost, med katero bodo umetniki občinski skupnosti podarili najznačilnejše delo, nakar bo mogoč ogled (enodnevne) razstave ob prisotnosti avtorjev posameznih del. (gb) Danes nagrade fotografskega natečaja o Krasu TRST - V Domu Brdina na Opčinah bo danes ob 11. mi nagrajevanje fotografskega natečaja »Tolmači Kras«, ki ga je priredil dvojezični krožek La Rupe - Ob pečini. Natečaj, ki je že tretji po vrsti, je tokrat presegel vsa pričakovanja, saj se ga je udeležilo več kot šestdeset fotografov-ljubiteljev s tržaškega, goriškega in sosednje Slovenije. Skupno so poslali več kot dvestopetdeset čmobelih in barvnih fotografij, del katerih bo na ogled v Domu Brdina. Sli lili Gasilec rešil življenje obupani ženski TRST - Ko so prišli gasilci, je bila že na zunanji strani železne ograje, nobenega dvoma ni bilo, da se bo spustila v praznino, časa za ukrepanje dejansko ni bilo več. Kljub dramatičnosti trenutka se je načelnik skupine gasilcev, ki so prihiteh na nadvoz nad Istrsko ulico, nedaleč od predora Mon-tebello, takoj znašel: žensko je poklical po imenu, obrnila se je in ga vprašala, kdo je, kako jo pozna. Gellici, tako je bilo gasilcu ime, je pridobil nekaj dragocenih sekund, približal se ji je in ko je nesrečnica že spustila ograjo, za katero se je držala, in omahnila, jo je zadnji trenutek zagrabil za roke in zadržal. Zatem so prišli še policijski agenti, karabinjerji, mestni redarji, prihitelo je osebje službe 118. Zensko (stara je okrog 40 let) so odpeljali domov, v bolnišnico nikakor ni hotela. Kaže, da ji je življenje naložilo pretežke izkušnje, ki so jo na koncu strle. Do dramatičnega reševanja je prišlo včeraj okrog 16.30. Nekdo je poklical gasilce, povedal je, da je na nadvozu nad Istrsko ulico (če na nadvoz pridemo iz predora Montebello, na desno zavijemo v Skedenj po Ul. Soncini, na levo v Ul. della Pace) neka ženska, ki se je očitno odločila za usodni korak. Gasilci so na kraj oddrveli s tremi vozili. Eno, v katerem je bil tudi Gellici, se je ustavilo nekaj metrov od nadvoza, že prej so ugasnili sirene. J Medtem ko se je bližal ženski, je slišal nekoga, ki je povedal njeno ime. Brez pomišljanja jo je na glas poklical po imenu in vprašal, kaj počne. Ne- j srečnico je to presenetilo, saj ga ni poznala, hotela je vedeti, kdo je, kako jo pozna, Gellici je trenutek zbeganosti takoj izkoristil, pohitel je in jo rešil Spodletel poskus pobega TRST - Albanska državljana v prehodnem centru v starem pristnišču sta včeraj zjutraj poskušala pobegniti, vendar so ju kmalu prijeli: enega že znotraj pristanišča, drugega blizu železniške postaje. Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v sredo, 23. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) Poklon vseskozi inovativnemu in vsestranskemu umetniku Slavnostni govornik no včerajšnji prireditvi je bil Janez Podobnik V Černigojevi galeriji je zbranim zaigral Godalni kvartet Glasbene matice (KROMA) LIPICA - »Danes je mogoče reči, da se je njegovo delo dokončno zasidralo v zavesti slovenske kulture in začelo celo nezavedno pronicati v tako imenovano množično kulturo«. S to ugotovitvijo je Peter Krečič na včerajšji slovesnosti ob stoti obletnici umetnikovega rojstva uvedel sklepni del svojega pomenljivega orisa življenja in dela Avgusta Černigoja. Sončni plati je takoj dodal senčno, ko je ugotovil, da »Slovenci še nismo povrnili vsega, za kar nas je s svojim izjemnim delom zadolžil. Poleg temeljite raziskave njegovega predvsem po-konstruktivističnega opusa mu je treba vsekakor odmeriti pravičnejše mesto v okviru slovenske moderne umetnosti v osrednji slovenski umetnostni ustanovi«. Slavnostni govornik na včerajšji prireditvi, ki jo je priredila Kobilarna Lipica, je bil predsednik slovenskega državnega zbora Janez Podobnik. V svojem nagovoru je uvodoma in ob zaključku spregovoril z besedami Edvarda Kocbeka, ki je zapisal pesem o slovenskih Lipicancih. Po uradnem delu, v katerem so pred Krečičem in Podobnikom številne zbrane pozdravili direktor Kobilarne Lipica Milan Božič, sežanski župan Benjamin Jogan in direktor Casinoja Lipica Aldo Babič (z ministrstvom za ku-turo RS sta prireditev omogočila Občina Sežana in Casino Lipica), je predsednik državnega zbora odkril kovinsko rekonstrukcijo Černigojevega reliefa »g« iz leta ’24 (namestili so ga ob vhod v Černigojevo galerijo). Pokrovitelj včerajšnje slovesnosti je bil predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je prirediteljem in zbranim poslal pisni pozdrav, med včerajšnjimi gosti pa so bili tudi italijanski veleposlanik v Sloveniji Spinetti, podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin in Černigojev »stanovski kolega« Lojze Spacal. Prijeten uvod v uradni del proslave, ki jo je Kobilarna Lipica namenila svojemu dolgoletnemu gostu, saj je Avgust Černigoj na tem lepem predelu Krasa preživel svoje zadnje življensko obdobje, iz Trsta pa je v Lipico prenesel tudi svoja umetniška dela, je bil obsežen kulturni program. Po zamisli in v režiji Janeza Povšeta ga je umetelno v prostor - v park in v razna poslopja - umestil Matjaž Garzarolli, strokovno pomoč pa sta nudila Goriški muzej iz Nove Gorice in Peter Krečič. K udeležbi so organizatorji povabili tako poklicne kot mlade ljubiteljske poustvarjalce: z besedo, plesom in glasbenim izvajanjem so »pomično« predstavo soustvarili gojenci glasbenih šol iz Sežane (Kvartet pozavn), Nove Gorice (Gaja Leban in Matjaž Gregorič) in goriškega centra Emila Komela (Peter Gus, Aleksander Sluga, Aleksander Ipavec in Dario Ša-vron), Skupina izraznega plesa Mehki čevlji iz Sežane, otroški zbor in recitatorja sežanske osnovne šole, mešani pevski zbor Jacobus Gallus in Godalni kvartet kot zastopnika Glasbene matice iz Trsta in igralca Vladimir Jurc -SSG in Bine Matoh - PDG. V poročni dvorani so včeraj prikazovali tudi film Francija Slaka o Avgustu Černigoju (z zanimivimi intervjuji), z udeležbo na medobčinskem otroškem extemporu pa so prireditev še dodatno popestrili učenci kraškega področja. Zbrani pa so si lahko ogledali še razstavo izbora Černigojevih del, ki jih hranijo v Lipici. Raznoliko in obsežno zasnovana včerajšnja prireditev (vanjo so organizatorji vključili tudi ogled li-piške klasične jahalne šole) je bila primeren poklon velikemu ustvarjalcu, slikarju, kiparju, risarju, grafiku, skratka vsestranskemu umetniku, kakršen je bil Avgust Černigoj. Glede na njegov prispevek k slovenski in evropski umetnostni zgradbi 20. stoletja pa je stoletnica umetnikovega rojstva vredna takšne in morda še večje, pozornosti. Breda Pahor Decembra dve različni razstavi LIPICA - Ob stoti obletnici rojstva Avgusta Černigoja bo njegovo umetniško delo prikazano dovolj celovito, dasi na dveh ločenih prizoriščih. V ljubljanski Moderni galeriji bodo 17. decembra odprli obsežno razstavo o slovenski zgodovinski avantgardi, v okviru katere bo ob Čargu, Podbevšku in drugih zaobjet tudi Černigojev opus iz konstruktivističnega obdobja v letih ’20 in ’30. Samo nekaj dni kasneje bodo v tržaškem muzeju Revoltella odprli izčrpno razstavo o 40-letnem pokonstruktivi-stičnem obdobju. Razstavi, kot so med včerajšnjo slovesnostjo dejale pripravljalke obeh prikazov Černigojevega dolgega in plodovitega ustvarjalnega dela, naj bi bili nekako komplementarni. V Trstu, je še povedala direktorica muzeja Revoltella Maria Masau Dan, naj bi ob razstavi izšel tudi kata-kog, v katerem pa naj bi bilo končno zaobjet celoten opus. Izsek iz raznovrstnega Černigojevega ustvarjanja pa bo na ogled tudi v ljubljanskem Mestnem gledališču, ko bodo ob premieri Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski (25. septembra) v foyerju razstavili njegove gledališke scenske osnutke, (bip) PORTOROŽ / MEDNARODNA KONFERENCA O ČEZMEJNI INTEGRACIJI Poudarek na sodelovanje pristanišč, brez katerega nimajo prihodnosti Dogovor o oblikovanju skupnega koordinacijskega telesa v okviru SEP PORTOROŽ - V Portorožu se je včeraj končala prva mednarodna konferenca o čezmejnem gospodarskem sodelovanju, na kateri je sodelovalo skoraj 100 povabljenih gospodarstvenikov, strokovnjakov za promet in pomorstvo ter deželnih in vladnih predstavnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, poleg njih pa še predstavniki Evropske unije in mednarodnih organizacij. Na novinarski konferenci ob koncu srečanja so vodje sodelujočih delegacij dvodnevno konferenco ocenili kot zelo koristno in kot dovolj trdno podlago za nadaljevanje prizadevanj na tem področju. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk je povedal, da so se udeleženci konference prvič v tako široki sestavi na institucionalni ravni medsebojno informirali o razmerah in trendih na področju prometa v tem delu Evrope. Sedaj, ko je bil na ta način tudi prvič vzpostaljen dialog med se-vernojadransko regijo in Evropsko unijo, pa naj bi znotraj tega okvira prišlo na vrsto tudi opredeljevanje interesov posameznih gospodarskih subjektov. Konferenca je zato uprave severnojadranskih pristanišč že povabila, naj čim-prej oblikujejo in podpišejo ustrezen sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki bi pripeljal do modernizacije in specializacije pristanišč ter skupnega nastopa v evropski in svetovni tržni konkurenci. Zaradi tesne povezanosti pomorskega gospodar- Predsedniška miza v delovni skupni o pristaniščih stva s prometno infrastru- skupno delovno telo, ki kturo je bila le-tej ng kon- bo imelo koordinacijsko ferenci posvečena pose- koordinacijsko vlogo v bna pozornost. Udeležen- okviru Srednjeevropske ci so se dogovorili, da bo- pobude, že ustanovljeni do za sodelovanje in odbor pri Evropski komi-usklajevanje projektov ter siji pa naj bi skrbel za pre-predlogov z obravnavane- verjanje teh pobud zno-ga področja oblikovali tranj EU. Kot so povedali predstavniki evropskih institucij in Evropske banke, za obnovo in razvoj (-EBRD, so' ne glede na različen položaj severnojadranskih pristanišč glede na EU podane vse možnosti za preseganje formalnih ovir. Za pristop k tesnejšemu sodelovanju in usklajenemu načrtovanju prihodnjega razvoja pa je bila po njihovem mnenju izpričana tudi politična volja. Portorbško srečanje -napovedujejo organizatorji - gotovo ni bilo zadnje te vrste. Ze na prihodnjem pa bo verjetno tekla beseda tudi o bolj konkretnih možnostih in oblikah sodelovanja in skupnega razvoja tako v pomorskem kot celinskem infrastrukturnem in komercialnem sektorju. KRAŠKA GORSKA SKUPNOST -i Novi prispevki KGS za mala trgovska podjetja Prošnje je treba vložiti do 16. oktobra Lastniki malih trgovinskih podjetij, ki so vodena družinsko ah osebno, dejanske družbe, osebne družbe in zadružne oblike z največ dvema nameščencema, ki delujejo na področju Kraške gorske skupnosti v naseljih, v katerih je 20.10.1991 bilo največ 500 stalno bivajočih prebivalcev, lahko predstavijo KGS prošnjo za prispevek za stroške, ki so jih imela za konzuletno službo pri vodenju knjigovodstva v letu 1997. Prispevki bodo lahko krili 80 odstotkov porabljenih sredstev in vsekakor bodo lahko znašali največ 2 milijona lir. Zainteresirani morajo prošnje predstaviti tajništvu KGS v Sesljanu najpozneje do 16. oktobra. Prošnje mnorajo biti napisane na kolkovanem papirju in vsebovati: 1. upravno dovoljenje za prodajo, 2. potrdilo o vpisu v seznam podjetij pri Trgovinski zbornici, 3. izjavo na podlagi 3. člena zakona št. 15/1968, ki potrjuje pravno naravo trgovskega podjetja odnosno število nameščencev, 4. izjavo pristojnega župana, da naselje, v katerem deluje obrat, 20.1.1991 ni imelo veC kot 500 stalno bivajočih prebivalcev, 5. izplačane fakture za omenjene režijske stroške. LITERATURA Literarni natečaj Mladike za črtice in ciklus poezij Rokopise v dveh izvodih je treba poslati uredništvu do 15. decembra 1. Revija Mladika razpisuje XXVII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno Črtico, novelo ali ciklus pesmi. 2. Rokopise je treba poslati v dveh Čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov Mladika, ulica Donizetti 3, 34133 Trst, do 15. decembra 1998. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi (največ deset). 3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fa-bjan-Bajc in prof. Ester Sferco ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. 4. Na razpolago so sledeče nagrade: za Črtico ali novelo: prva nagrada 400.000 lir; druga nagrada 300.000 lir; tretja nagrada 200.000 lir. Za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 200.000 lir; druga nagrada 150.000 lir; tretja nagrada 100.000 lir. 5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in na Časopisju. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1999. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopisov ne vračamo! PRIBEŽNIKI IZ BOSNE Skupina 7 tujcev je bila namenjena v Luksemburg Kaže, da so na našem območju z ilegalnimi priseljenci še najbolj zaposleni miljski karabinjerji in policija. Tokrat so s skupino tujcev imeli opravka policijski agenti, ki so v poznih nočnih urah v Ul. Flavia ustavili dva taksija. V njih so se poleg šoferjev peljali 44-ietni bosanski državljan Bakir AbdurahmanoviC, dva bosanska zakonca ter Štirje otroci (najstarejši je intel sedem let). Izkazalo so je, da je skupina imela jugoslovanske potne liste, ki pa so bili brez potrebnega vstopnega vizuma, kar je pomenilo, da so niejo verjetno prestopili naskrivaj. Taksista sta trdila, da ju je v Milje, na Trg Marconi, poklical AbdurahmanoviC, ki je najprej dejal, da so namenjeni v Mestre, zatem pa se je odločil, da se odpeljejo le do tukajšnje gla-vne železniške postaje. Ostali potniki so potrdili, da je potovanje organiziral omenjeni Abdurahma-novic, s katerim so stopili v stik v Ljubljani: obvezal Se je, da jih za 9 tisoC nemških mark spremlja do Luksemburga. Zaenkrat so njega pospremili v zapor, ostale tujce pa so tzrocili slovenskim mej-rnm organom. je od zadnje aretacije minil samo mesec dni. Preiskali so tudi gostišče, kjer je prebival, in našli dobro ponarejen švicarski potni list, ukraden je bil v Švici. Tatic kot rokohitrc V trgovino je prišel okrog 13. ure, kupil je parfume za kar Čedno vsoto, 1700 nemških mark. Blagajničarki je izročil 17 bankovcev po 100 mark, vendar si jih je pod neko pretvezo dal vrniti, bliskovito zamenjal 16 bankovcev po 100 mark s prav tolikimi bankovci, vendar po 50 tolarjev, denar spet pomolil blagajničarki, pobral blago in hitro odšel. Prav naglica je pri lastniku zbudila sum, pregledal je denar in ugotovil prevaro, vendar je bilo že prepozno. Prihodnjo soboto odprta meja Občini Dolina in Hr-pelje-Kozina vabita na Odprto mejo, ki bo v soboto, 26, in v nedeljo, 27. t.m., na kmetijskih mejnih prehodih v Grocani in v BotaCu od 9. do 19. ure, s sledečim sporedom: V soboto, 26. septembra, ob 10. uri v Zelenem centru v Vr-hpoljahfuradna otvoritev s kulturnim programom in v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri v srenjski hiši v GroCani predvajanje o bolezni kostanja in kulturni program.- Oba dneva bo obratovala v Zelenem centru v Vrhpolju okrepčevalnica, kjer bo poskrbljeno tudi za veselo razpoloženje. Tečaja slovenskega jezika Občina Dolina prireja v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta, dva tečaja slovenskega jezika za odrasle. TeCaja bosta potekala v občinski knjižnici v Boljuncu v večernih urah dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih, od 12. oktobra dalje. Zaradi tehničnih in organizacijskih razlogov je število udeležencev posameznih tečajev omejeno. Vpisovanje in pojasnila v občinskem tajništvu do vključno petka, 2. oktobra (urnik: 8.30 - 12.00 od ponedeljka do četrtka; 14.30 - 17.55 ponedeljek; 14.30 - 16.45 sreda; 8.30 - 13.00 petek.). ©(LOPO JK Čupa vljudno vabi člane in prijatelje na proslavo 25-letnice društva v soboto, 26. t.m. ob 16.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu Ob tej priložnosti bo spet zaplavala novoizdelana čupa. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tu ridi«, r. Paolo in Vitto-rio Taviani. EXCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »II dottor Dolit-tle«, i. Eddie Murphy. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I piccoli maestri«, r. Daniele Lu-chetti. AMB ASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Godzilla«. NAZIONALE 1 - 15.15, 17.40, 20.00, 22.30 »Armaggedon« i. Bruce VVillis, Liv Tyler. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sliding Doors«, i. Gwyneth Pal-trow. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, RAČUNALNIKI Project PII400-64/4.3 ekran 15"SONY in Win98 od 4.450.000 lir. Abonmaji, INTERNET Modemi US Rabotics notranji od 249.000 lir. P&E project Informacije in naročila: S. SosiC - M. GrUanc Repentaborska, 28 Opčine tel.:040 21 44 72 e-mail: peproject@spin. it 22.15 »City of Angels«, i. Nicolas Gage, Meg Ryan. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Scream 2«, r. Wes Craven, i. Neve Campbell, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 15.30, 17.00 »Paulie, un pappa-gallo che parlava trop-po«; 18.40, 20.25, 22.15 »Sex Crimes«, i. Matt Dillon, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Pioggia infernale«, i. Morgan Freeman. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L’albero delle pere«, r. Francesca Archibugi, i. Valeria Golino, Sergio Rubini. H ŠOLSKE VEŠli RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča starše dijakov prvih razredov, da bo jutri, v ponedeljek, 21. septembra ob 18. uri na podružnici (v drugem nadstropju) srečanje z ravnateljem in profesorji prvih razredov. Govorilo se bo o začetku šolskega leta in o morebitnih problemih v zvezi s tem. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. S 15 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severo 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gulli 8 SHELL Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Baltisti 6 Sesljan - drž. c. 14 IP Ul. F. Severo 2/8 Drev. D’Annunzio 38/A UL Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ■ BARI 45 58 16 80 38 CAGLIARI 16 49 84 42 81 FIRENCE 80 8 38 64 36 GENOVA 68 84 85 61 83 MILANO 3 89 10 58 60 NEAPELJ 78 39 48 50 46 PALERMO 57 89 53 80 34 RIM 33 81 43 59 86 TURIN 60 48 74 84 34 BENETKE 65 3 79 20 68 ____ IT.-IVi] eeiu Nagradni sklad 23.460.781.950 - lir Dobitnik s 6 točkami Jackpot 17.850.402.700 - lir brez dobitnika 5+1 Jackpot 10.678.146.630 - lir 49 dobitnikov z 5 točkami 95.758.300 - lir 5.234 dobitnikov s 4 točkami 896.400 - lir 224.499 dobitnikov s 3 točkami 23.900 - lir plesna šola BATUCADA CLUB Ulica alle Cave 1, pri Sv. Ivanu v Trstu obvešča vse zainteresirane, da sc tečaji latinsko-amerilkih, karaibskili in evropskih plesov začnejo v ponedeljek, 21. septembra ob 20.00. Informacije m tel: 040/350020 - 0335/6040345 (Ne) spretni žepar V bližini stranskega že-Pa na jopiču je prerezal platno, tako da roke, s katero je segal v tuje žepe, ne bi nihče opazil. Zami-S61 je bila morda dobra, vendar 41-letnemu jugoslovanskemu državljanu Srbu Tomiču ni veliko polagala, vseeno se je zna-šel za zapahi. Prijeli so ga egenti s komisariata od Jv- Sobote, na avtobusu sb 20, kjer je nameraval okrasti priletnega potnika. Kaže, da ni imel posebno srečne roke, ko se je odlo-1 za »poklic« žeparja, saj Pridite si jo ogledat. Preizkusite jo pri vašemu zastopniku Skoda AUTOSALONE CLAUDIO TRST, Ul. Geppa8 - Tel. 040/370108 - Fax 040/361034 Grupa Volksvvagen MALI OGLASI tel. 040 7786333 FRANC BOŽJAK dipl. naturopat iridolog Vam nudi BREZPLAČEN pregled šarenice-iridologija, stanje vašega organizma pred vsako nego obraza, telesno masažo, pedikuro... ŠKOFIJE Tel. 0038666-549245 V MESTNEM SREDIŠČU prodam stanovanja ali urade raznih velikosti. Pišite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »STANOVANJA«. POTREBUJETE predujem na posojila za dediščine? Pošljite pisne ponudbe pod šifro »PREDUJEM« na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst. IŠČEM v najem majhno stanovanje ali hišo (prazno) v Trstu ali okolici za eno osebo. Tel. št. 040-351286. INŽENIRING PODJETJE s sedežem" v Gorici išče izkušenega arhitekta z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine. Pisne ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »Inženiring podjetje«. VPELJANO PODJETJE, ki deluje na področju ugradnih kuhinjskih aparatov išče vajenca za svoj show-room v Trstu. Kandidat mora imeti opravljeni vojaški rok, ne sme imeti dopolnjenih 24 let, imeti mora opravljeno trgovsko višjo srednjo šolo, obvladati mora slovenski in/ali hrvaški jezik. Tel. št. 040-311485. V KOLUDROVCI prodam grozdje. Zaželjene rezervacije. Tel. 040-2296038. PRODAM Fiat Tipo 1400 IE, letnik ’94, cena po dogovoru. Tel. št. 0347-69-66845. PRODAM jeep Che-rokee 2.5 Turbo diesel, april ’96, tel. št. 040-200232 med 13. in 14. uro. PRODAJALKO s polnim delovnim urnikom išče slovensko podjetje na Opčinah. Pogoji: znanje slovenskega in italijanskega jezika, vljudnost in okus za estetiko. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »VLJUDNA«. IŠČEM drugi del knjige Zgodbe Svetega pisma (dr. Frančišek Lampe), izdalo društvo Svetega Mohorja v Celovcu leta 1894. Tel. št. 0481-21958. BABY SITTER za petletnega fantka iščemo. Tel. št. 040-380047. GORICA - SAN ROC-CO, dvonadstropno stanovanje v residensu Leonardo, s površino 213 kv. m. + tri terase, velik skupni park in dve podzemeljski graži privatno prodajamo. Tel. št. 0481-532046. PODARIM staro spalnico. Tel. v jutranjih urah na št. 040-228752. IŠČEM DELO kot hišna pomocica, prodajalka ali za varstvo starejše osebe. Tel. na št. 040-572664 od 16. do 18. ure. PRODAM grozdje na trti (malvazija, sauvi-gnon in refošk). Tel. v večernih urah na št. 040-231578. IŠČEM DELO kot prodajalka v trgovini jestvin ali slaščičarni, tudi part-time. Imam delovne izkušnje. Tel. št. 040-225757. PRODAM tri 15-hekto-literske betonske vinske sode. Tel. št. 0481-78066. GOSPA, z znanjem slovenskega jezika, išče delo kot prodajalka v jutranjih urah ali po izmeni. Tel. št. 040-228609. TEČAJ KUNG-FUJA v. Devinsko nabrežinski občini. Za informacije tel. na št. 040-299294. NUDIM NEGO starejši osebi 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. CE JE KDO NAŠEL v nedeljo, 13. 9. ob 9.30 zjutraj blizu otroške bolnišnice Burlo Garofalo izgubljene naočnike, prosim naj telefonira na št. 040/394719. IŠČEM knjigo Vzpon meščanstva - učbenik za 7. razred, avtorja P. Vodopivec in M. Žvanut. Tel. št. 040-911248. PRODAM 4 stote belega grozdja. Krmenka 143, nasproti gostilne Adamič. PRODAM nezazidljivo zemljišče v Logu blizu glavne ceste, 712 kv. metrov, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 040-822884. KOVAČEVI v Doberdobu imajo spet odprto. Kmečki turizem nudi kot vedno samo domačo proizvodnjo. Za rezervacije tel. 0481-78125. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OD MORJA smo se poslovili, zdaj ste lepo vabljeni v Doberdob, kjer v kmečkem turizmu Pri Cirili navžijete se domačih dobrot. Odprti smo ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. ALI SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI? Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK? Z UPORABO POSEBNIH MATERIALOV LAHKO IZOLIRAŠ STENE IN SE ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN - KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOLA - SVINEC so nekateri izolacijski materiali, ki jih lahko uporabiš. TELEFONIRAJ TAKOJ! SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME Poleg tega imamo na zalogi velik izbor ŽAROV - TALNIH OBLOG - VODNJAKOV - MIZ - VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME HlaisicU TRST - na Rocolu Drž. cesta 202 - III. km Tel. 040 910806 Urnik: 7.30 - 12.00 In 13.00 - 18.00: OB SOBOTAH ZAPRTO e-mall:angmarsi tin.it m e* i POKRAJINA TRST coop C00PERATIVE 0PERAIE TRIESTE, ISTRIA E FRIDLI V SODELOVANJU Z OBČINAMI DEVIN-NABRE2INA, REPENTABOR, MILJE, DOLINA, ZGONIK 20. - 26. SEPTEMBER cuemaca«€Rao MUSTRA AflTIGraATO EAGfflCaURA FONDAZOtt iADfflSPAffi d TRIESTE Nedelja, 20. september Torek, 22. september Sreda, 23. september Četrtek, 24. september 25. september - 7. oktober Petek, 25. september Sobota, 26. september Ribiško naselje Kuhinja rodov. La Bavisella-m predlog Predstavitev zgibanke v restavraciji 'Bala degli Uscocchi" Občine Devin-Nabrežina ob 21. uri Devin Devin-Nabrežina ob 21. uri Zgonik, Sportno-kultumi center Koncert za Rainerja M. Rilkeja (Lidija Kozlovič, Silvio Donati, Elena Risati) predstavitev mednarodnega Rilkejevega festivala poezije Poletni kino II Postino La Bavisella na predlog Občine Devin-Nabrežina La Bavisella na predlog Občine Devin-Nabrežina La Bavisella - na predlog Občine Zgonik ob 20.30 Boljunec, In attesa di Topolino (Čakajoč na Mikija Miško) Trieste Conlemporanea gledališče 'Prešeren' Razmerja med filmom, ilustracijo in stripom A. in E. Lumiere, S. Blacklone, G. Melis, E.S. Porter E, Čohi, S. De Chomon, W. Mc Cay, M. in D. Fleischer, V. Slallings - posnetki iz zbirke ACM iz Benetk, Pripravil C. Montanaro v sodelovanju s F. Fonda ob 21. uri Trst, Svetišče navejni V pričakovanju jubileja Kristusov Pasjon po Avgustu Trieste Conlemporanea Černigoju, 14. lesorezov, ki jih je izdelala Emanuela Marassi. Pripravila F. Luser in A. Nicolini ob 19. uri Otvoritev ob 21. uri Zborovski koncert cerkvene glasbe Trieste Conlemporanea Coro Polifonico di Ruda, vodi Andrea Faidutti, gregorjanske, srednjeveške, pravoslavne in klasične polifonske skladbe ob 21. uri Boljunec, Jazzovski koncert- Draeland Gledališče 'Prešeren' ZOOEST Brezplačen vstop na vse prireditve. Za informacije in rezervacije tel. 04(13220224 - fax 040/3221784 MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Sa-matorci št. 17. KMEČKI TURIZEM je odprt pri Oštrouški, Zagradec 1. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob četrtkih. OSMICO ima v Lonjerju Zvonimir Lorenzi. Toči vitovsko in refošk. Poskrbljeno za prigrizek. OSMICO ima Romano Škabar - Repen 91. OSMICO ima Stubelj v Šempolaju. OSMICO ima Drejče Ferfolja v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. s_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je odhod avtobusa na izlet v Doberdob v četrtek, 24. t. m. ob 8. uri s Trga Ober-dan. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja v nedeljo, 27. septembra izlet v Ljubljano z ogledom mesta. V popoldanskih urah sledi še obisk Škofje Loke. Vpisuje Vesna - tel. št. 040-271862 v opoldanskem času. SKD BARKOVLJE prireja 27. t. m. izlet v Bloke in Cerkniško jezero z ogledom makete o jezeru in vožnjo z lojtr-nikom. Za informacije tel. na št 040-415797 ob uri obedov ali 040-363452 med urnikom trgovin. 50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabreži- GeCtmrs ŠKOFIJE tel. 0038666 - 549588 Zaključek poletja v veselju DUBROVNIK in KORČULA od 27. 9. do 2.10. -*■ 685.000 lir JESENSKE POČITNICE V SLOVENIJI HOTELSKE IN PRIVATNE NAMESTITVE, KMEČKI TURIZMI ZIMSKI PROGRAMI: Slovenija, Avstrija,... zelezninaT e r č o n NABREŽINA 124 OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA JE V TEKU JESENSKA PONUDBA PLINSKIH PEČI UNICfll. UGODNE CENE, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE Tel. 040/200122 nerym ženska oblačila (fjHčaAuje/no Veta za c(Am& TRST Largo Barriera Vecchia 16 «+*l PROVINCIA DI TRIESTE TRŽAŠKA POKRAJINA RAZPIS JAVNE SELEKCIJE Razpisana je javna selekcija za določeno obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja za dodatno dobo dvanajstih mesecev, za 1 mesto inženirja (VII. funkcionalna kvalifikacija). Studijski naslov: univerzitetna diploma iz inženirstva. Zahteva se strokovna izkušnja za obdobje najmanj šestih mesecev pri javnih upravah s specifično izkušnjo na področju informativnih sistemov teritorija in okolja. Kriteriji za vrednotenje listin in določitev pripuščenih k javni selekciji, katerih število je petkrat večje od števila mest, ki so razpisana za selekcijo, so predvideni z O.P.M.S. št. 127 z dne 30.3. 1989. Prošnje, izpopolnjenena navadnem papirju in po navodilih, ki so navedeni v razpisu o selekciji, je treba predložiti Pokrajini Trst - Trg V. Venelo št. 4 - najkasneje do 17. ure dne 5. oktobra 1998 ali poslati po pošti s priporočenim pismom s povratnico do navedenega datuma. Razpis je na razpolago pri vratarnicah Pokrajinske uprave. Trst, 20. septembra 1998 VODJA SEKTORJA (dr. Fausto Crusiz) SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1998/99 Tečaj, ki ga je odobril Deželni Odbor in ga finansirajo: Evropska komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo □ Avtonomna Dežela Furlanija-julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje □ UPRAVLJANJE PODJETJA (730 ur) - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol do 25. leta starosti • obiskovanje in didaktični material sta brezplačna • predvidena je štipendija • v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije V tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure na prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Pokliči ob uri obedov na tel. št. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane. IZLET NA CAPRI, V NAPOLI IN SORRENTO je zaradi organizacijskih razlogov prestavljen na kasnejši datum in sicer od 7. do 11. oktobra. Kdor se želi vpisati, naj pokliče do 22. septembra na tel. 040-208989 (Carmen Kocman). AREA SCIENCE PARK 1 Štipendija za usposabljanje na področju MULTIMEDIALNO-STI za mlade z univerzitetno diplomo. Izbor za podelitev ene letne štipendije, ki se lahko obnovi še za eno leto, bo v podjetju PROSPERO SRL, ki deluje na območju Area Science Parka. Bruto mesečna štipendija znaša 1.500.000 lir, pogoj je starost do 35 let in vojaška neobveznost. Rok za vložitev prošenj zapade 30. oktobra 1998. Kopijo razpisa in dodatne informacije dobite pri CONSORZIO PER L’AREA Dl RICERCA PADRICE / PADRICIANO 99 - 34012 TRST, tel. 040/37551 » http://www.area.trieste. it | ■JH5ŽL AREA SCIENCE PARK 1 Štipendija za usposabljanje na področju ELEKTRONIKE za univerzitetne diplomirane v inženirstvu, fiziki, informatiki, matematiki. Izbor za podelitev ene letne štipendije, ki se lahko obnovi še za eno leto, bo v podjetju SYAC SRL, ki deluje na območju Area Science Parka. Bruto mesečna štipendija znaša 1.500.000 lir, pogoj je starost do 35 let in vojaška neobveznost. Rok za vložitev prošenj zapade 30. oktobra 1998. Kopijo razpisa in dodatne informacije dobite pri CONSORZIO PER L’AREA Dl RICERCA PADRICE/PADRICIANO99 -34012TRST, tel. 040/37551 S http://www.area.trieste. it 1 V SCUO/04 PRILOŽNOST ZR DRUGRČNO VLOGO V ŽIVLJENJU V gradbenem sektorju - pri tem se misli na že načrtovano stanovanjsko gradnjo, na javna dela in na privatne investicije - je veliko možnosti za zaposlitev. Zato je o tem vredno razmisliti in eden od poklicev, ki so povezani z gradbenim sektorjem, lahko postane tvoja življenjska izbira. Toda izbira mora biti premišljena in prepričana. Zanimanje za to delo. predvideva za začetek obvezo in željo posameznika ter zavzetost za poklicno usposobljenost. To so kvalitete, ki vedno poplačajo vloženi trud. Zato razmisli o tem. Če misliš, da je lahko to tvoja življenjska izbira, se oglasi pri nas. Veseli bomo, da ti lahko z dodatnimi informacijami pomagamo pri tvoji izbiri. ZAČETEK TEČAJEV OKTOBRA - VPISOVANJE BREZPUCN0 scuolr di pumiFicnzioNe OPERM EDIH Dl TRIESTE ŠOLR ZR GRRDRINCE - TRST Trst, Mi romarski drevored 89 Tel. in Toks 040/43626 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1998/99 v sledeče tečaje □ uvod v PC (70ur) □ vodenje srednje-malega obrata (70 ur) □ upravljanje gostinskega obrata (50 ur) □ vinogradništvo in enologija (55 ur) □ splošno kmetijstvo (150 ur) □ kmečki turizem (100 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13: ure. ZARJA-GAJAFeST NOGOMETNO DRUŠTVO ZRRJR-GRJR 1997 prirejo danes, 20. septembra ter v petek, 25., soboto, 26. in nedeljo, 27. septembra V ŠPORTNEM CENTRU GAJE NA PADRIČAH PM1ZNIH POD ŠOTOROM Z VEČ KOT 1000 SEDEŽI! Vsak dan od 18. ure dalje dobro založeni kioski z raznimi jedmi na žaru, dobrim pivom in vinom ter osvežilnimi pijačami Za zabavo bo poskrbel ansambel STATUS SVMBOL V soboto, 26. 9. bo igral ansambel CAUFORNIA GOVZENO DRUŠTVO PKOSEK, vabi na koncert PIHALNEGA ORKESTRA LESCE v soboto, 26. t. m. ob 20.30 u Kulturnem domu no Proseku Zadružna Kraška Banka KD SLAVKO ŠKAMPERLE in MARIJIN DOM SV. IVAN vabita na predavanje inž. PETRA MERKUJA O ČEŠK0-NEMŠK1 SPRAVI v petek, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih na Vrdelski cesti št. 7 Pričakujemo Vas! VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 20. septembra 1998 ANDREJ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.07 - Dolžina dneva 12.18 - Luna vzide °b 6.19 in zatone ob 19.15 Jutri, PONEDELJEK, 21. septembra 1998 MATEJ vreme VČERAJ OB 12- URI: temperatura zraka 19,9 stopinje, zraCni dak 1027,3 mb naraSCa, veter 16,2 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 33,5 km na uro, vlaga 40-od-ftotna, nebo rahlo poo-olačeno, morje skoraj mir-n°, temperatura morja 21,2 stopinje. Rojstva in smrti Umrli so: 94-letna Emi-ha Dobrillovich, 79-letni pianni Lorefice, 87-letni Marcello Cok, 82-letni Luciano Esposito, 78-let-rra Fernanda Sciutto, 75-letna Lucia Skrlic, 79-let-jh Bruno Ruzzier, 92-letni Carlo Tomsig. LEKARNE Nedelja, 20. septembra 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, UL Ma-scagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13 00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 del. 040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Ma-Scagni 2, Ul. Rossetti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. nočna služba Lekarna odprta od 2o-30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080). Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. septembra Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16 00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 040 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 040 633050), Milje - Lungoma-re Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15. Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 040 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. Z3 OBVESTILA ZARJA-GAJAFEST -Nogometno društvo ZARJA-GAJA 1997 prireja danes, 20. septembra ter v petek, 25., soboto, 26. in nedeljo, 27. septembra v športnem centru Gaje na PadriCah PRAZNIK POD ŠOTOROM z vec kot 1000 sedeži. V$ak dan vam bodo od 18. ure dalje v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim pivom in vinom ter osvežilnimi pijačami. Za zabavo bodo poskrbeli naslednji ansambli: danes, in v nedeljo, 27. 9. Status Symbol, v petek, 25. 9. Happy day, v soboto, 26. 9. pa ansambel Ca-lifornia. LJUDSKI DOM V POD-LONJERJU vabi danes, 20. septembra na PRAZNIK GROZDJA. Ob 18. uri razpisuje ABONMA 98/99 Vpisovanje abonentov vsak delovnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu Ul. Petronio 4, tel. St. 040-362542 sn®wmN)sro ktmjni® Marko Sosič: BALERINA, BALERINA igra Lučke Počkaj - režija Branko Završan v nedeljo, 27. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu pri SV. IVANU KD IONIčR-KRTINRRR vabi v petek, 25. 9. ob 20. uri v ŠKC v Lonjer na ogled veseloigre MLRDINSHEGR HROŽHR IZ 8RZOVIC6 Kašne, kašne, same tašne v režiji T. JURCO Sodelovul bo tudi Mladinski pevski zbor Bezovica pod vodstvom prof. X. Brrss Našemu odborniku Valterju, njegovi ženi Antonelli in sinčku Emi-lianu se je pridružila Aurora Srečni družini Čestita SKD Cerovlje-Mavhinje Ob odlično opravljeni diplomi iz klavirja Sonji Rojac čestitajo vsi domači nastop skupine Paolo Pao-lin & I rocciosi, ob 19.30 nagrajevanje rašponov. Zvečer ples z ansamblom I muli de una volta. ZVEZA UPOKOJENCEV KRAŠKEGA OBMOČJA SPI - CGIL obvešča, da bo danes, 20. septembra ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah svečan podpis Listine o pobratenju med Zvezo upokojencev kraskega območja in Sindikatom upokojencev iz Roča pri Buzetu. Vabljeni so člani in simpatizerji. SK BRDINA organizira 8. KRAŠKI SUHI SLALOM in MEMORIAL AL-DO REBULA, ki bo danes, 20. septembra, s pričetkom ob 10. uri, ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Dober-dobska ulica). Vpisovanje bo na terenu pred tekmo, od 9.15 dalje. Za informacije tel. St. 040/212859 in 299573. KK ADRIA in KD LONJER-KATINARA vabita vaščane na sestanek, ki bo jutri, v ponedeljek, 21. septembra ob 20. uri v lonjerskih društvenih pr-storih. Dnevni red: priredba Maratona prijateljstva in razstave grozdja, v nedeljo, 27. septembra 1998. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo Solo. Informativni sestanek in vpisovanje jutri, v ponedeljek, 21. septembra, ob 18.30, v društvenih prostorih v Sempolaju. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK priredi smučarske tečaje na plastični stezi s pričetkom v četrtek, 1. oktobra. Za informacije in vpisovanje se lahko zglasite na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, jutri, v ponedeljek, 21. in torek, 22. septembra od 18. do 19. ure. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK obvešča vse, ki bi se radi seznanili z zimskim programom, da nudimo informacije o zimovanju, smučarskih treningih in tečajih, o smučarski opremi in o rekreacijskih pobudah na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, jutri, v ponedeljek, 21 in torek, 22. t. m. od 18. do 19. ure ter v ponedeljek, 28. in torek, 29. t. m. ob isti uri. TRŽAŠKA KNJIGARNA obveSča dijake in obiskovalce, da bo ob začetku šolskega leta odprta jutri, v ponedeljek 21. septembra z normalnim delovnim urnikom. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED vabi starše otrok, ki bi radi prepevali v novi sezoni, na sestanek (vpisovanje) jutri, v ponedeljek, 21. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. SLOVENSKO OTROŠKO MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VE- SELA POMLAD sporoča, da se bodo redne vaje za priložnostni zbor pevcev, ki so peli pri zborih Vesela pomlad, začele jutri, v ponedeljek, 21. septembra ob 20.30 v dvorani Finžgar je vega doma na Opčinah. Vabljeni vsi pevci, ki so potrdili svoje sodelovanje, kakor tudi tisti, ki so nevede prezrli ali pa pomotoma niso dobili pisma za anketo, ki je bilo poslano vsem. SKD FRANCE PREŠEREN - Šivanje nos se bo spet začelo jutri, v ponedeljek, 21. septembra, od 20.30 dalje. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse nove in stare pevke na prvo vajo nove sezone, ki bo v torek, 22. t. m. ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ... se spet odpira ob začetku novega šolskega leta. SPD PRIMOREC-TABOR vabi otroke zadnjega letnika vrtca in osnovnošolce, ki se želijo približati glasbi, na vpisovanje in avdicijo, ki bo v sredo, 23. septembra od 16.30 do 17.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Lanske male člane vabimo, da potrdijo sodelovanje v novi sezoni. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obveSča, da bo v sredo, 23. t. m. ob 19. uri na sedežu v Ric-manjih informativni sestanek za novo Šolsko leto. Vabljeni starši in gojenci! SKGZ obveSča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v sredo, 23. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Prosvetnega doma na Opči- nah (Ul. Ricreatorio 1). KRUT sporoča elanom, da 1. oktobra začnejo plavalne ure v bazenih. Prijave in informacije od srede, 23. do petka 25. septembra v uradnih urah na tel. št. 040 360072. GODBENO DRUŠTVO PROSEK - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v četrtek, 24. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbe v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni gojenci in starsi! SLOVENSKO OTROŠKO MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi stare in nove pevce od 5. do 11. leta starosti, da se vključijo v otroški pevski zbor, ki bo začel z vajami v petek, 25. t. m. ob 15.30 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89. Zbor bo letos vodila študentka akademije za glasbo v Ljubljani Martina Batič. KD SLAVKO ŠKAMPERLE in MARIJIN DOM SV. IVAN vabita na predavanje inž. Petra Merkuja o Ceško-Nemski spravi, v petek, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih na Vrdelski cesti St. 7. Pričakujemo Vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v petek, 25. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbe v stavbi nižje srednje Sole Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni gojenci in starSi! OTROŠKI PEVSKI ZBOR F. VENTURINI -Domjo prisrčno vabi vse male pevce in pevke (od 3. do 11. leta) na prvo vajo, ki bo v soboto, 26. septembra 1998 ob 14.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. PIHALNI ORKESTER BREG - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbenega društva v Dolini, Vabljeni gojenci in starsi! ŠD POLET vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v dvorani Zadružne kraške banke v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je sprememba društvenega statuta. Takoj po občnem zboru bo predstavitev programa oz. delovanja v sezoni 1998/99. Vljudno vabljeni! OTROŠKI PEBVSKI ZBOR VESNA vabi vse otroke od 4. leta dalje na prvo pevsko vajo v torek, 29. septembra ob 16.20 v osnovni Soli Albert Sirk v Križu. REKREATIVNA SEKCIJA SZ BOR organizira za ženske in moške: jutranjo telovadbo za starejše (Krut) in odrasle, popoldansko vadbo za odrasle, aerobiko za mlade, vadbo z glasbo za starejše, večerno telovadbo in odbojko. Za informacije tel. v urad 040-51377 (od 11. do 13.30) ali popoldne na 040-299269 (Silva). KRD DOM BRISCIKI organizira tečaj vezenja. Prvo srečanje bo v četrtek, 1. oktobra 1998 ob 17. uri na sedežu društva. Informacije na tel. St. 040-327062. SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da se bodo začeli treningi in vpisovanja v ponedeljek, 1. oktobra in četrtek, 4. oktobra od 16. ure dalje, dvakrat tedensko v prostorih osnovne Sole A. Sirk v Križu. Prosimo dosedanje gojenke naj vpis potrdijo, obenem vabijo nove, ki ljubijo balet. Za informacije tel. na St. 040-220222 po 14.30. OBČINA DOLINA prireja v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta dva tečaja slovenskega jezika za odrasle. Tečaja bosta potekala v občinski knjižnici v Boljuncu v večernih urah dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih, od 12. oktobra dalje. Zaradi tehničnih in organizacijskih razlogov, je število udeležencev posameznih tečajev omejeno. Vpisovanje in pojasnila v občinskem tajništvu od vključno petka, 2. oktobra (urnik: 8.30-12.00 od ponedeljka do četrtka; 14.30- 17.55 ponedeljek, 14.30- 16.45 sreda, 8.30- 13.00 petek - tel. 040 8329244). KRD DOM BRISCIKI vabi na rekreacijsko telovadbo, ki bo potekala dvakrat tedensko. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra 1998 ob 20. uri na sedežu društva. Informacije na tel. St. 040-327062. MOTORIČNA PLESNA SOLA za otroke osnovne in srednje Sole v prostorih KD Skala v Gropadi. Prvo srečanje bo v torek, 6. oktobra ob 17. uri (vpis je omejen). Inf. na tel. St. 040-912843 od 8. do 12. ure (Petra). PROGRAM NAČRTNEGA OBLIKOVANJA IN VZDRŽEVANJA LEPEGA IN ZDRAVEGA TELESA za gospe in gospodične. Prvo srečanje bo 6. oktobra v prostorih KD Skala v Gropadi ob 19. uri (info. na tel. St. 040-912843 - Petra). KD SLAVKO ŠKAM- PERLE organizira tečaj standardnih plesov pod vodstvom priznanega koreografa iz Ljubljane Uroša Andiča. Za vpisovanje in informacije tel. na St. 040-213153 (Tatjana). KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, od 11. do 21. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Tel.: 040/360072. KRUT prireja 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Vpis in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice zbira fototografije, razglednice, dokumente in listine o delovanju društva in o vaških dogodkih za pripravo razstave in priložnostne brošure. Gradivo zbiramo v Ljudskem domu vsako sredo od 19. do 21. ure do konca oktobra 1998. Zagotavljamo vam, da bomo prejeto gradivo varovali na najboljši način in se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 98/99. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. St. 040-362542. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Danice Emili (Milič) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Svojci Prosek, 20. septembra 1998 t Utihnilo je plemenito srce našega dragega Maksimilijana Kaka S hvaležnostjo se ga bomo spominjali žena Milka, sin Aleks z Rosano, vnuki MiloS, AljoSa in Vanja, brat Karlo z družino, Dorina in ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 23. septembra ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v katinarsko cerkev. Katinara, Gropada, Mislinja, 20. septembra 1998 Predragi Maks, s hvaležnostjo in spoštovanjem se klanjava spominu tvojega zglednega življenja Milena in Sergio Ob smrti očeta izrekajo Alekseju Kalen in družini iskreno sožalje upravni odbor, uslužbenci in sodelavci Narodne in Studijske knjižnice t Po dolgi bolezni je umrl Marcello Čok (COLOMBO) Imel je 88 let. Žalostno vest sporočajo žena Melita, sin Marcello z nevesto Nerino in vnuka Lucio in Oriana z Marconi Posebna zahvala zdravnici dr. Annamarii Piemontesi. Pogreb bo v torek, 22. septembra ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v škedenjsko cerkev. Trst, 20. septembra 1998 ZAHVALA Svojci Emilije Gregori se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Gropada, 20. septembra 1998 22. 9. 1996 22. 9. 1998 Vladimiro Bresciani Vedno v naših srcih. Z ljubeznijo se te spominjajo žena Stefania, sin Edi, hči Marta in vnukinja Norma z družinami BriSčiki, 20. septembra 1998 NOVICE GORICA / 1. POKRAJINSKI DAN VOLONTERSTVA POSVET / JUTRI NA POKRAJINI Fiorelli predlaga referendum o 150 milijardah za Hranilnico Pokrajinski svetovalec Zelenih Renato Fiorelli nam je dostavil izjavo o »razprodaji« Goriške hranilnice bankam iz Veneta, ki so se polastile odlične odskočne deske za prodor na vzhod. Fiorelli spominja, da je že spomladi zahteval, naj banka ostane goriška in naj deluje po etičnih načelih v korist vsega prebivalstva. Priložnost je bila zamujena, zato pa predlaga referendum, da bi vsi goriški prebivalci in ne»štirje predstavniki raznih polov«odločih kako uporabiti 150 milijard od prodaje. Lahko bi kupih banko za mesto in pokrajino, namiguje. Srečanje Sovodnje-Pokrajina Po polemikah o odlagališču odpadkov na Malnišču se bosta v sredo v Sovodnjah srečali tamkajšnja občinska uprava in predsednik Pokrajine Brando-lin z odbornikom za okolje Buttignonom in sodelavci. Ugladih naj bi nesporazume (»Bolj kot upravo sem kritiziral funkcionarje Pokrajine«, pravi župan Petejan) in poiskali rešitev žgočemu problemu. Zdi se namreč, da bo za odvoz odpadkov potrebna najmanj milijarda lir, ni pa jasno, kdo bo to plačal. Balinarski memorial »M. Paulin« Društvo slovenskih upokojencev bo v torek, 22. t.m., ob 17. uri na balinarski stezi v Sovodnjah priredilo polfinalno in finalno srečanje v balinanju za memorial »Milan Paulin«. Pomerile se bodo ekipe iz Gorice, Nove Gorice, Šempetra in Solkana. Obisk čipkaric iz Tokia Skupina čipkaric iz Tokia, kjer imajo menda bogato čipkarsko tradicijo, je v okviru potovanja na čipkarski natečaj v Sansepolcro včeraj obiskala Gorico. Ogledale so si tukajšnjo čipkarsko šolo, srečale njene voditelje, na občini jih je sprejel župan. Gradež žalovanje za msgr Fainom Gradeški župan je odredil splošno žalovanje ob smrti msgr Silvana Faina, ki je včeraj ponoči v Trstu umrl za posledicami padca v župnišču, pri katerem je zaradi udarca v glavo izgubil zavest. Fain se je rodil pred 77 leti v Krminu, celih 41 let pa je služboval kot župnik v Gradežu, kjer je zapustil globoko sled. Velik požar pri Kromberku Močan požar je včeraj zjutraj izbruhnil v štab novogoriškega Veterinarskega zavoda nad cesto proti Kromberku. Alarm so dah okrog 8. ure. Iz Stale so rešiti živino, zgorelo pa je seno, orodje in dobršen del poslopja. Gost dim s pogorišča je bil viden daleč naokrog. Po prvih ocenah naj bi škoda znašala 30 milijonov tolarjev. Vzroki niso ugotovljeni, prve hipoteze pa govore o samovžigu. Dela na avtocesti A4 Na avtocesti A4 med Redipuglio in Moščenicami bodo jutri začeti z deli za obnovo asflatne prevleke. Zaradi tega bodo izmenično zapirati posamične odseke (sprva na voznem pasu proti Trstu) zaradi česar bodo možni zastoji v prometu. Neprofitna združenja imajo koristno vlogo Na Korzu predstavitev njihovih dejavnostih Na posvetu poudarili potrebo po servisih Vodno oskrbo naj bi poenotili v vsej pokrajini Brondolin: Pomemben korak Pokrajina je bila včeraj pobudnica 1. pokrajinskega dneva volonterstva. Izzvenel je kot nadomestilo in nadaljevanje lanskega sejma »Etica«, ki ga je sejemska ustanova črtala s programa. Prirediti so posvet, na Korzu pa so člani kakih 40 neprofitnih organizacij pod platnenimi utami predstavljali svoje delovanje in delili informativno gradivo. Gre za organizacije, ki delujejo na prostovoljni ravni v zdravstvu, pomoči prizadetim, darovanju krvi in organov, civilni zaščiti, pa tudi na področjih kulture, športa, prostega časa itd. Na posvetu so poglobili tematiko odnosov med vo-lonterstvom in teritorijem. Pozdravil je deželni odbornik Franzutti, uvodno poročilo je imel podpredsednik Pokrajine Vittorio Brancati, zaključil pa je državni podravnatelj Cari-tasa.Roberto Rambaldi. Med raznimi aspekti je bila poudarjena koristna in nenadomestljiva družbena vloga neprofitnih organizacij. Le-te potrebujejo pomoč javnih uprav, ki pa ni nujno finančna, saj je po- gosto koristnejše nudenje storitev. Prav v ta namen bo dobrodošla predvidena ustanovitev ti. servisnih centrov, na katere naj bi se naslanjale neprofitne organizacije. Pokrajina prireja jutri ob 14.30 v svoji sejni dvorani posvet o vodni oskrbi. Po nedavnih polemikah s Trstom o skupnem ali ločenem sistemu vodne oskrbe, je Pokrajina pospešila prizadevanja za samostojno reorganizacijo teh storitev. Čeprav je naša dežela ena med dvema v Italiji, ki se še nista prilagodili določilom zak. Galli iz 1. 1994, želi Goriška pokrajina kot prva urediti ta vprašanja, je včeraj na tiskovni konferenci povedal predsednik Giorgio Brandolin. Skupaj z zvezo pokrajin UPI (posvet je deželnega značaja) šo zato povabili tri ugledne izvedence. Predavali bodo dr. Cesare Greco, direktor IR-SI (združenje podjetij, ki upravljajo vodne storitve) in elan konzulte za vodna vprašanja pri ministrstvu za javna dela, dr. Renato Lattes, sodelavec podtja-nika Mattiolija in tajnik omenjene konzulte, inž. Domenico Signoretti, funkcionar Pokrajine Rim, kjer so uresničili pokrajinski sistem storitev, kakršnega načrtujejo na Goriškem. Jutrišnji posvet naj bi ponudil zadnje smernice za rešitev, ki pa je v glavnih obrisih že izoblikovana: Pokrajina in občine, je povedal Brandolin, naj bi že čez kak teden sklenili pogodbo za skupno oblast (authority), ki bo nadzorovala vse vodne storitve (črpanje, dobavo, greznice, prečiščevanje), ki jih danes nudijo štiri podjetja (ENAM, AMG, CISARFO in CIS). Prvi korak bo poenotenje cen in kakovosti storitev, končni cilj pa je združitev upravljanja, ki naj bi za uporabnike pomenila tudi zmanjšanje cene za vodo. GORICA / ROMOLI PRI BRANDOLINU Dialog Dežela-Pokrajina Govor o storitvah, cestah, gospodarstvu, odpadkih Deželni odbornik Ettore Romo-li je bil na obisku pri predsedniku Pokrajine Giorgiu Brandolinu, ki mu je predočil vrsto problemov in pričakovanj po ukrepih, za katere je pristojna Dežela. Brandolin je poudaril predvsem potrebo po ohranitvi samostojne in enotne goriške pokrajine. Prav v ta namen si uprava prizadeva organizirati storitve (vodno oskrbo, javni prevoz) na pokrajinski ravni. Brandolin je glede tega zaprosil za podporo deželne uprave, ki jo je Romoli obljubil. Govor je bil tudi o cestah. Za Brandolina je vitalnega pomena izgradnja avtoceste Vileš - Gorica in hitre povezave med letališčem v Ronkah in cesto proti Gradežu. Predlagal je tudi, naj se v deželni finančni zakon vključi posebna postavka za tisočletnico Gorice, in pozval deželno upravo, naj čimprej izdela smernice ekonomske politike in načrt za uničevanje odpadkov, tako da bo pokrajinska uprava lahko začela izvajati svoje programe na teh pomembnih področjih. Bolnišnice: Dežela namenila vseh 51 milijard Vidmu Deželna uprava je na petkovi seji namenila vseh v ta namen razpoložljivih 51 milijard za obnovo bolnišnice v Vidmu. Deželni odbor se je obvezal, da bo iz drugih virov poiskal 50 milijard za novo bolnišnico v Gorici. Odbornik za finance Romoli se te obljube veseli. Očitno se zadovolji z malim, saj zaenkrat sploh ni jasno, odkod naj bi črpali izdatno vsoto, perspektiva nove goriške bolnišnice pa je videti vse bolj oddaljena, saj se spet govori o preverjanju že opravljenih izbir. Autoest SpA |?| ul. III Armata 121, Gorica tel. 0481/520688 POSEBNE PONUDBE RABLJENIH VOZIL BMW 320I vsa dodatna 1996 oprema, kov. sive b. BMW 320 Coupe vsa dod. oprema, kov. zelene b. 1994 CITROEN Kantia 2.0 klima, abs, alarm, črne b. 1993 FIAT Tipo 1.6 bele barve 1992 FIAT 500 Ed bele barve 1993 FIAT Croma S 2.0 klima kovinsko sive barve 1995 CHRVSLER Neon 2.0 klima, alarm, el. stekla, kov. zelene b. 1996 MERCEDES 200 Ce 16V vsa dodatna oprema, kov. plave barve 12/94 VOLKSVVAGEN Passat S.W. klima, alarm, kov. plave barve 1992 FORD Escort S.W. 1.6 abs, klima, el. stekla, kov. sive b. 1991 RENAULT Megane Coach 16v 2.0 vsa dod. oprema kovinsko črne barve 1996 RENAULT Megane 1.6 klima, alarm, el. stekla, bele barve 1996 ROŽNA DOLINA / PREDALI NAMENU NOV OBJEKT Zadrževalnik Pikal bo zagotavljal varnost pred poplavami Vrtojbice Varoval bo Šempeter, Vrtojbo in tudi območje bolnišnice tostran meje Šempeter in Vrtojba, pa tudi območje na italijanski strani med Rdečo hišo in splošno bolnišnico bodo odslej varni pred poplavami. V petek so v Rožni dolini izročili namenu zadrževalnik Pikol na Vrtojbici, s kapaciteto 150 do 200 tisoč kubičnih metrov vode. Gre za podobno napravo, kakršno so pred leti zgradili na Komu pod Panovcem tik ob cesti Rožna dolina - Nova Gorica. Postopek za izgradnjo zadrževalnika Pikol je hitreje stekel spomladi leta 1995. Načrt je predvideval poleg gradnje samega objekta (zemeljski jez, zapor-nični objekt) tudi več manjših posegov v prostor. Tako je bilo treba na novo zgraditi lokalno cesto, dva mostova, kanalizacijo v dolžini 1.260 metrov, urediti strugo Vrtojbice, zgraditi okrog 300 metrov ceste itd. Prvo fazo kanalizacije so pričeli postavljati že konec leta 1996. Dela je izvajala Komunala Nova Gorica, sam zadrževalnik pa so žačeli urejati lansko jesen. Dela na strugi Vrtojbice je iz- vajalo podjetje SGP Ajdovščina. Zemeljski nasip je dolg 187 metrov in dosega najvišjo točko 5, 5 metrov. Območje zadrževalnika, ki ga bo ob visoki vodi poplavilo, ima površino okrog 10 hektarjev. Z delovanjem zadrževalnika se bo visokovodni val (najvišja količina je bila doslej izračunana na okrog 35 kubičnih metrov vode na sekundo) zmanjšal na okrog 25 kubičnih metrov na sekundo. S tem bo zmanjšana na najnižjo možno stopnjo nevarnost poplav na območju Rožne doline in Šempetra. Celotni stroški za izvedbo zgoraj omenjenih del so znašali 235 milijonov tolarjev. Denar sta zagotovila Mestna občina Nova Gorica in ministrstvo za okolje. Sicer pa je v okviru načrta urejanja tega območja predvidena še regulacija Vrtojbice v Rožni dolini, nižje od zadrževalnika, gradnja nekaterih manjših mostov in ureditev sotočja med Vrtojbico in Liskurjem (ta potok je največji pritok Vrtojbice). Predvideni stroške znaša okrog 110 milijonov Sit. Glede izgradnje in izročitve namenu pomembnega objekta (pomemben je, kot rečeno, tudi za Gorico) velja posebej zabeležiti, da je to tudi prvi objekt, ki so ga realizirali s sofinanciranjem Evropske unije v okviru programa Phare CBC. Zato je na petkovi slovesnosti, kjer je govoril župan Črtomir Špacapan, medtem ko ministra Gantarja ni bilo, poleg slovenske vihrala tudi evropska zastava, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki goriške občine. Na sliki (foto Bumbaca) predaja novega objekta namenu GORICA Nedelja, 20. septembra 1998 9 n OBLETNICA / ZDRUŽENJE »DARKO BRATINA« h Srečanja v spomin na Darka Bratino V sredo občni zbor združenja - Oktobra posvet s predsednikom senata Mancinom V sredo mineva prva obletnica prerane smrti senatorja Darka Bratine. Po njem poimenovano združenje se bo obletnice spomnilo z veC srečanji. Ob 18. uri bo kratka svečanost s položitvijo cvetja na grob na glavnem goriškem pokopališču, ob 19. uri bo maša v cerkvi v Podturnu, ob 20.30 pa bo v dvorani palače Rabatta v istoimenski ulici občni zbor Združenja Darko Bratina. Poleg članov se občnega zbora lahko udeležijo vsi, ki želijo, saj bodo pred začetkom zasedanja sprejemali nove člane. Združenje je bilo ustanovljeno pred nekaj meseci na pobudo skupine prijateljev in sodelavcev pokojnega senatorja. Med pobudniki so med drugimi poslanec Mario Prestamburgo, predsed- nik Pokrajine Giorgio Brandolin, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, direktor združenja » S. Amidei« Giuseppe Longo, predsednik Kinoateljeja AleS Doktorič in Številni drugi. Namen pobudnikov je bil predvsem ta, da bi nadaljevali z delom in skušali uresničevati načrte in intuicije Darka Bratine. V prvih mesecih delovanja je združenje sledilo predvsem razvoju sodelovanja med goriško in Sempetrsko bolnišnico in uveljavljanju mednarodnih univerzitetnih Studijskih smeri, predvsem diplomskega tečaja za diplomatske vede. Na sredinem občnem zboru bodo predstavili opravljeno delo, nakar bo govor o programu za sezono 1998/99. Med točkami na dnevnem re- du je tudi predlog o uvedbi Štipendije v spomin na Darka Bratino. Združenje Darko Bratina pripravlja v mesecu oktobru, predvidoma 24., tudi večjo manifestacijo, ki se je bo udeležil predsednik senata Nico-la Mancino. Senatorji so namreč v spomin na Darka Bratino zbrali nekaj desetin milijonov lir prispevkov, ki jib bo Mancino izročil dvema goriskima srednjima šolama, slovenski Trinko in italijanski Locchi, za nakup videoaparatur. Ob Mancinovem obisku bo združenje priredilo tudi posvet o mednarodni vlogi Gorice, ki se ga bo udeležil predsednik senata in na katerem bodo dodatno poglobili delo in poglede Darka Bratine na perspektive obmejnega prostora. GLEDALIŠČE / ZA SOLE Polžkov abonma ponuja otrokom gledališki užitek Prva predstava že v četrtek Po uspehu lanske prve izvedbe se bo tudi v tem šolskem letu zavrtel Goriški vrtiljak, ki bo v okviru Polžkovega abonmaja ponudil učencem slovenskih osnovnih Sol na Goriškem in malčkom iz otroških vrtcev pravo gledališko sezono. Krog organizatorjev se je letos okrepil in zajema KG L. Bratuža, Kulturni dom, PDG iz Nove Gorice in SSG iz Trsta. Sezona bo obsegala sedem predstav. Prva bo že v četrtek, 24. septembra, Gusar Berto avtojev Schuberta in Vilarja. Predstava je izostala iz lanske sezone, zato bo vstop brezplačen. Gusar Berto dečku zaupa svojo največjo skrivnost. Skupaj se odpravita na morje, kjer bosta našla njun zaklad. Sporočilo: odrasli moramo otroke spoštovati in jim zaupati. Abonmajski spored obsega še Sest predstav, ki bo- do izmenično v Bratuže-vem centru in Kulturnem domu. Vsakič bosta predstavi po dve, ob 9.30 za malčke iz vrtcev in ob 10.45 za osnovnošolce. Spored je sledeč: - petek, 9. oktobra, Sa-pramiška - Lutkovna predstava s Koroške v okviru Koroških dnevov na Goriškem; - sreda, 11. novembra, Palček - Slovensko Stalno Gledališče iz Trsta; - petek, 4. decembra, Muca Taca - Lutkovno Gledališče Ljubljana. To je predstava po najnovejšem tekstu Svetlane Makarovič; - torek, 19. januarja, Pe-pelka - Moje gledališče -Ljubljana; - četrtek, 25. februarja, Razbojniki iz Kardemome -Kulturno društvo Deskle Anhovo; - petek, 19. marca, Pobegli robot - Amaterski mladinski oder Nova Gorica. Vozni red šolskih avtobusov v Gorici za slovenske osnovne in srednjo šolo Z jutrišnjim dnem bo v Gorici začela delovati služba za prevoz Šoloobveznih otrok. Objavljamo razpored voženj Šolskih avtobusov, ki pridejo v poštev za slovenske šole. Solabus št. 1, vožnja A: odhod ob 7.15 iz Stmavra (Koštabon) skozi vse zaselke Stmavra in Oslavja do OS J. Abrama v Pevmi; isti Solabus, vožnja B: odhod ob 7.40 iz Ul. Torriani, nato po ulicah Matteotti, Gramsci, Colombo, Brig. Casale, Montecucco, Smareglia, Lungo Isonzo Arg., Leoni, Diaco-no, Carnia, Manzoni, Pitteri, Korzo Italia, Bellini, Seneni trg, Rossini, Puccini, Mascagni, Duca d’Aosta, 24. maja, 9. avgusta, Brig. Casale, Leopardi do srednje šole Ivana Trinka. Solabus 2 - vožnja B: odhod ob 7.50 s Trga S. Giorgio v Ločniku nato po ulicah Brig. Re, Grappate, Brig. Treviso, Attems, Calvario, Brig. Cuneo, P. del Torrione do OS J. Abrama v Pevmi; nato po Ul. Don Bosco do OS. O. Župančiča v Ul. Bralo; nato po ulicah Čampi, Buffolini, Levada, Palladio, Trg Med. d’ oro, Orzoni, Trg De Ami-cis (Koren), Ul. Brass, Leopardi do srednje šole I. Trinka. Avtobus Mestnih podjetij za šolo Trinko: odhod ob 7.55 iz Ul. A. Gregorčič, nato po ulicah šv. Mihaela, del Carso, Aquielia, Korzo Italia, di Manzano, Duca d’ Aosta, Trieste, Cipriani, Toscanini, Furlani, M. Fabiani, Faiti, Puccini, Mascagni, Duca d’Aosta, 24. maja, Korzo Italia, Diaz do srednje šole L Trinka. Minibus za razne osnovne šole: odhod ob 7.35 iz garaže na Trgu Saba, nato Korzo Italia, ulice Ario- sto, Trieste, Hermada, Stuparich, Cipriani, V. Veneto, Veniero, Lan-tieri, Baiamonti, Trg. sv. Frančiška, Filzi, Sauro, Trg Muni-cipio, De Gasperi, Roma, Travnik, Carducci, del Santo, Formica, Cappella, del Molino, Corsica, Orzoni, Bralo (OS O. Župančiča) in dlje do Stražic. Urniki povratnih voženj bodo prilagojeni umikom konca pouka v posameznih šolah. Mesečne abonmaje vpisujejo v občinskem uradu za Solabuse (tel. 383232). Treba je priložiti fotografijo dijaka oz. učenca in potrdilo o vplačilu pri občinski blagajni. Mesečni znesek abonmaja je 20 tisoč lir, celoletni pa 160 tisoč. V primera večjega števila otrok v družini je predviden 25-odstotni popust za 2 otroka in 30-odstotni za 3 ali več otrok. KINO GORICA VITTORIA 1 15.00- 17.30-20.00-22.30 »Godzil-la«. VITTORIA 3 15.10-17.00-18.50-20.40-22.30 »II dottor Dolittle«. CORSO 19.30-22.15 »Armageddon - Giudizio finale«. Bruce VVillis. E3 ČESTITKE Te dni je slavila svoj okrogli jubilej MARIJA KOREN iz Standreža. Veliko zdravja in veselja v nadalj-nem življenju ji želijo vsi, ki jo imajo radi. g_____________IZLETI SKD KREMENJAK IZ JAMELJ vabi 4. oktobra na izlet v Gardaland. Za informacije in prijave pokličite na tel. 419973 ali 419946 (Semolič Giordano, Oretti Bruno). IZLET NA CAPRI, V NAPOII, AMALFI in SOR-RENTO je zaradi organizacijskih razlogov prestavljen na kasnejši datum (od 7. do 11. oktobra). Kdor se želi vpisati, naj pokliče do 22. septembra na tel. 884187 (Maja), 419953 (Eda) ali 78144 (Vilka). 3 ŠOLSKE VESTI SDZPI prireja v 5.1. 1998/99 tečaje: angleščina za poslovno uporabo (80 ur), fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (55 ur), uvod v PC (50 ur).Informacije in prijave v tajništvu SDZPI ul. della Croce 3 tel. 81826, vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure. UČITELJSKI ZBOR DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA ul. Bralo v Gorici vabi ustanove in društva, ki nameravajo sodelovati s šolo, da pošljejo svojo ponudbo do 30. septembra, tako da bodo šolski organi o tem sklepali. PC KONCERTI V PLANINSKI KOCI »CADORNA« nad Dober-dobskim jezerom bo danes ob 14.30 na pobudo združenja»Musica aper-ta«zadnji iz niza koncertov »Note in rifugio ’98«. Nastopa duo Giorgio Sa-mar (flavta) in Giorgio Tortora (kitara). Za inter-sente je možnosdt skupnega odhoda z lastnimi sredstvi (zborno mesto pred železniško postajo v Gorici ob 9. uri) do Sonetov in s sprehodom po kraških stezah pred koncertom v koči. OBVESTILA DRUŠTVO TRHCorga-nizira od 6. oktobra do 31. maja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vaje bodo potekale ob torkih od 18.30 do 20.00 v centru mesta, v telovadnici osnovne šole v ulici Duca d’ Aosta. Informacije na št. 0481/ 482015 ali 44984, vsak dan od 8. do 10. ure do vključno 30. septembra. GODBA »KRAS« iz Doberdoba obvešča, da poteka vpisovanje za tečaje pihal, trobil in tolkal. Dijakom nudi brezplačno instrument. Vpisovanje poteka ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 dalje v glasbeni sobi, ali na tel. št: (0481) 78077 - 78000. KD OTON ŽUPANČIČ organizira tečaj sprostilne telovadbe. Prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra ob 19.30 v Kulturnem domu Andrej Budal v Stan-drežu. Vpisovanje in informacije nudi Loreda-na na št. 0481/21417, vsak dan od 13. do 15. ure. Število mest je omejeno. KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 11. do 21. oktobra in 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Informacije in vpisovanje pri g. Anamariji, tel. 0481 - 531644. SZ DOM - SEKCIJA ORODNE TELOVADBE in SG SRG je pričela z dejavnostjo za najmlajše. Do 1. oktobra bodo sprejemali prijave in sicer vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure v telovadnici Kulturnega doma. Informacije dajejo tudi po telefonu (urad ZSSDI tel. 33029). KD OTON ZUPANČIČ prireja TEČAJ TELOVADBE ZA OHRANJANJE TELESNIH FUNKCIJ. Poleg specifičnih vaj je predvidena tudi uporaba športnih rekvizitov, vaje pa bodo potekale ob glasbi. STAROST NI OMEJENA! Informacije pri Barbari tel. 33122 in Sari tel. 537525. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob torkih, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah od od 15. do 18. ure. SLOVENSKI ODSEK OBČINSKE KNJIŽNICE V RONKAH je v poletnem času (do 25. septembra) odprt v torek in četrtek odl6. do 19.30 in v sredo od 9. do 12. ure. PRISPEVKI Ob 10. obletnici smrti Janka Cotiča se ga spominja družina Cotič in daruje 100 tisoč lir za KD Sovodnje. V spomin na Aldota Jarca daruje žena Ana z otrokoma 300 tisoč lir za moški pevski zbor Jezero. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giu-lia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 12. do 18. septembra 1998. RODILI SO SE: Salvato-re Caroppo, Alessia Mi-chela Sanfilippo, Monica Sullig. ' UMRLI SO: 63-letni Egone Kleindienst, 75-let-ni Domenico Cattelan, 83-letni Mario Stecchina, 96-letna Elisa Guatto, 69-letna Anna Mucciareiii, 8^-letna Elda Drius, 83-letna Elvira Gallo, 76-letna Lucilla Ber-gomas, 89-letni Umberto Vinazzi, 63-letni Aldo Jarc, 55-letni Marino Zambelli, 81-letna Elsa Peressini, 83-letni Vincenzo Caruso, 17-letna Roberta Russo, 77-letna Zaira Mascarin, 93-letna Giuseppina Selvi, 91-letna Belinda Zoglia, 89-letna Pia Tesolin, 88-letna Ermenegilda Speran-za. POROČILI SO SE: inženir Fabio Russian in socialna delavka Manuela Badin, električar Marino Russian in uslužbenka An-tonella Tuntar. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Jutri v Gorici: 8.30, An-dreina Sfriso vd. Baitini iz bolnišnice in cerkve Av. Justa na glavno pokopališče; 13.30, Orieta Dadrio vd. Brana iz splošne bolnišnice v cerkev v Polaču in na pokopališče v Foljanu. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Alda Jarca se iskreno zahvaljujemo g. župniku Kodelji, pevcem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Doberdob, 20. septembra 1998 NOVICE San Gennaro tudi letos ni zatajil NEAPELJ - Čakanje je tokrat trajalo 25 minut, ob 10.34 pa so uradno le sporočili, da se je tudi letos strdek krvi utekočinil. Po že ustaljenem običaju je »San Gennarov Čudež« zbranim vernikom, v neapeljski stolnici se jih je vCeraj dopoldne zbralo več kot tir tisoC, z mahanjem z belim robčkom naznanil predstavnik deputacije San Gennaro Paolo Martuscelli. Tekočo kri v steklenih ampulah pa je vernikom razkazal kardinal Michele Giordano (f. AP). Očividci trdijo, da je bil kardinal od 10.10 dalje, se pravi od zaključka homelije pa do »čudeža«, precej nestrpen, ker je letos že skoraj posel Cas, v katerem se običajno svetnikova kri utekočini. Tudi srečen razplet pa kardinala ni povsem rešil pred kritikami, saj so mu ob izhodu iz cerkve nekateri vzklikali, da so se zbrali zaradi San Gennara in ne zaradi njega. Po maši, molitvah in radostnem oznanilu pa se je tudi letos začel naskok na igralnice na srečo: veliko jih je na loteriji stavilo na številke 18 (kri), 19 (San Gennaro) in 66 (čudež). Tradiciopnalnim trem številkam pa so »oporečniki« kardinala igrali še številki 15 (kardinal) in 90 (oderuštvo). Alitalia prijavila tuje letalske družbe BRUSELJ - Dogajanje v zvezi s preureditvijo letališča Malpensa je privedlo do odkritega spopada med italijansko in tujimi letalskimi družbami, ki uporabljajo to mednarodno letališče pri Milanu. Alitalia je namreč splošni direkciji EU za konkurenco, garantu za konkurencu in ministrstvu za prevoz prijavila tuje letalske družbe, ker so prodale listke za polete na in z letališča Linate po 25. oktobru. S tem dnem naj bi namreč na osnovi odlokov ministra Burlanda, ki jih je sicer evropska komisija zavrnila, letalski promet z letališča Linate spet preusmerili na Malpenso. FINANČNI ZAKON / STROKOVNJAKI NA DELU V petek bo vlada sprejela proračun Hrbtenica finančnega manevra bodo posegi za delo, jug in socialno šibke sloje RIM - Začelo se je odštevanje dni za finančni zakon 1999, ki ga bo ministrski svet sprejel v petek, 25. septembra, torej nekaj dni pred pretekom zakonsko določenega roka. Dokončno besedilo proračunskih zakonov in ukrepov je v teh urah še v rokah tehnikov, ki usklajujejo račune z usmeritvami vlade in s pripravljenostjo posameznih ministrstev, da oskubijo svoje proračune. Kot znano, je Prodijeva vlada začrtala vodilni smernici premišljenega poseganja v ravnovesje razbremenitev in spodbujevalnikov ter povečanja pomoči najšibkejšim družbenim slojem. Tako bo za dosego večje davčne pravičnosti skoraj gotovo prišlo do sprostitve davčne osnove Irpef na prvo stanovanje, in to po kriteriju vrednosti nepremičnine (-manj kot je vredna, večja bo razbremenitev). Po neuradnih virih so glavne hipoteze, na katerih bo slonel prihodnji finančni manever, naslednje: Agensud (Agencija za jug): to naj bi bilo eno glavnih sredstev posega za razvoj, ena njenih temeljnih nalog pa bi morala biti mo-nitoraža uporabe 36.000 milijard lir - katerim naj bi se pridni žil o še 5.500 milijard za zaposlovanje in 32.000 milijard iz skladov Evropske unije - v naslednjih štirih letih. Za investicijsko dejavnost naj bi skrbela družba Sviluppo Italia, v katero naj bi se zlilo sedem javnih družb, ki so že operativne. Obdavčenje podjetij: v preučevanju je znižanje davčnega pritiska, in to z uporabo prihodkov iz boja proti utajevanju davkov (približno 10.000 milijard lir v dveletju 1997-98). V preverjanju sta dve možnosti: razširitev tim. dual income tax tudi na kapital, ki ne gre v reinvestiranje, in ukrepi za »nevtralizacijo«izbire pravne oblike neke družbe. Evrodavek: trinajsta plača ob božiču bo vsebovala 60-odstotno povračilo izrednega davka za Evropo, kar bo državne blagajne »obubožalo« za 3.000 milijard lir. Lažni invalidi: zakladništvo pripravlja nov načrt, ki predvideva do marca priho- dnje leto izvedbo nadaljnjih sto tisoč kontrol (s predvidenim prihrankom 200 milijard lir). Krediti INPS: velik del zneska 4.000 milijard lir, ki je v pristojnosti finančnega ministrstva, naj bi zagotovili tako, da bi nove kriterije izterjevanja davkov razširili tudi na dolgove, ki jih imajo razni subjekti do zavoda INPS. Notranji pakt o stabilnosti: na njegovi osnovi se bodo skrčile finančne zahteve občin in dežel v zameno za večjo davčno avtonomijo (prihranek za 1.500 milijard lir). Uprave, ki ne bodo spoštovale proračunskih omejitev, bodo žrtve krčenja finančnih prispevkov. Ministrstva: zakladništvo namerava skrčiti sredstva, ki jih zahtevajo posamezna ministrstva in tako prihraniti 1.500 milijard lir. Nadaljnjih 1.000 milijard bo prihranjeno z odpravo nepotrebnih stroškov. Javna uprava: Ciampi namerava poseči v novo zaposlovanje in v tum over, tako da bi dosegli 1-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi. Za pošto in železnico je predvideno znažanje prispevkov v višini tisoč milijard lir za vsako. Jug: osrednji delež 36.000 milijard lir investicij v štirih letih bo namenjen jugu države oziroma zaostalim območjem, ki bodo uživala tudi druge olajšave. Družina in socialne pokojnine: v prirpavi so tri hipoteze, in sicer doklada 600-800 tisoč lir za 5 mesecev za brezposelne matere, dokalada 200 tisoč lir za tretjega otroka in 100 tisoč lir zvišanja socialnih pokojnin, na katere naj bi se znižala tudi stopnja davka Irpef. Zaposlovanje: potrjena je 3-letna odprava prispevkov za podjetja, ki bodo zagotovila nova delovna mesta na jugu, zraven pa naj bi odpravili še celo vrsto neutemeljenih odtegljajev (npr. ex Gescal, Enaoli, prispevki za otroške vrtce itd.). S tem bi državne blagajne izgubile 3.200 milijard lir, ki naj bi jih nadomestila »carbon tax« na strupene izpušne pline. OZN / OB ROBU ZASEDANJAn Prodi danes s Clintonom in jutri z Blairom Pogovori o gospodarstvu, finančni krizi in svetovni Oljki NEW YORK - Kolikor to že ni, bo New York od danes in za ves teden postal prestolnica sveta. Prihod Billa Clintona istočasno z začetkom plenarnega zasedanja Generalne skupščine OZN bo nedvomno priložnost za srečanja in stike na vse teme in probleme, ki vznemirjajo vladarje sveta: od finančne krize, ki utegne dobiti planetarne razsežnosti, do tveganja recesije, od ruske krize do konflikta med Iranom in Afganistanom in zastoja v bli-žnjevzhodnem mirovnem procesu. Italijanski premier Romano Prodi in zunanji minister Lamberto Dini - prvi se bo drevi sestal s Clintonom, drugi pa bo imel v Stekleni palači dolgo vrsto dvostranskih pogovorov - bosta v razpravo vnesla italijanska gledišča in predloge, še posebno kar zadeva krizna žarišča na Balkanu in na Bližnjem vzhodu, saj postaja Italija vse pomembnejši sogovornik za širše območje Sredozemlja. Iskanje dialoga je značilnost tudi drugih točk v »svetovni agendi«, ki bodo v ospredju številnih newyorških srečanj. Ni na primer naključje, da se je ameriška državna sekretarka Madeleine Albright odločila, da bo jutri sodelovala na sestanku držav, ki mejijo na Afganistan in se na štiri oči pogovorila z zunanjim ministrom te države, kar bo po letu 1979 prvo srečanje na tako visoki ravni med dvema državama. Svoj prispevek je k temu uspehu pridala tudi Italija, saj sta bila prav Dini in za njim še Prodi tista, ki sta prva začela dialog z Iranom. Po današnjem srečanju s Clintonom se bo Prodi jutri sestal tudi s Tonyjem Blairom, ena od glavnih tem razgovorov pa bo tudi tim. svetovna Oljka ah tretja pot. Blaira spremlja v New York svarilna popotnica britanskega tiska, ki premieru toplo priporoča, naj se drži čim dlje od Clintona, vendar Tony ne kaže nobenega namena, da bi izdal prijatelja Billa. Iz virov blizu ameriškega predsednika se je medtem izvedelo, da se želi Clinton - najbrž tudi zato, ker se Čuti odgovornega za ošibljeno vlogo Bele hiše - s Prodijem in Blairom osebno posvetovati o globalnem gospodarstvu in finančni krizi, s posebnim ozirom na Rusijo in Japonsko. obv. občini ARREDAMENTI RONKE (GO), UL. REDIPUGLIA 242 POHIŠTVO V ZALOGI Z IZREDNIMI POPUSTI DO A.WS. GO Moj sogovornik v visokem nadstropju ene velikih steklenih bruseljskih palač, odkoder imaš lep razgled na sivino sosednje steklene palače, je rahlo nerazpoložen. Sinoči je bil na dolgem in utrudljivem sestanku. Kot drugi visoki funkcionarji Evropske komisije je moral razpravljati o sitni, zelo neprijetni temi, razširitvi Evropske unije. Tokrat ni šlo za običajno, skoraj rutinsko srečanje o preverjanju izpolnjevanja pogojev pridruženih Članic za redno članstvo v EU. Ne, šlo je za sestanek, kaj, za pogovor po hudi politični krizi, ki je zajela Rusijo. Kaj se zgodi z nekdanjo vzhodno Evropo, če pride v Rusiji do destabilizacije? Recept, ki ga ima Evropska unija, je samo eden: Cimprej sprejeti v polnopravno članstvo vse države kandidatke: ne samo tistih Sest, za katere že teče postopek, ampak vseh enajst, torej tudi Latvijo, Litvo, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo. Moje vprašanje seveda zveni kot ugovor, saj te države Se zdaleč niso pripravljene za vstop v Evropsko unijo. Moj sogovornik skomigne z rameni in mi, brez velikega prepričanja, reče, da je treba pac rešiti demokracijo. To je torej tema, o kateri so se v preteklih tednih pogovarjali v visokih nadstropjih pustih steklenih bruseljskih palaC. Ob izbruhu ruske krize se je v vrhovih Evropske komisije vprašanje postavljalo drugačni luCi kot drugod po svetu. V svetu je namreč Prevladovala zaskrbljenost zaradi splošne varnosti (Rusija namreč Se vedno razpolaga z ogromno količino jedrskega orožja) in za-r a d i gospo-dar-skega stanja; Evropska unija pa je večjo pozor-Uost namenila predvsem nekdanjim »satelitom« Sovjet- EVROPA MED POLITIKO IN EKONOMIJO iiiii»iliiiiii1 iiM . Svarilo ruske krize Bojan Brezigar zveze. V te drZave je vsa zahodna Evropa ogromno investirala in skrb za prihodnost teh investicij je bila zelo velika. Se večja pa je bila politična skrb, da bi ne prišlo do nove hladne vojne, do nove blokovske razdelitve Evrope, skratka, do novega berlinskega zidu take ali drugačne vrste. In povsem razumljivo je, da je Evropska unija hotela zadržati ta »novi berlinski zid« Cim dlje od svojih sedanjih meja. Seveda, ostaja vprašanje, kako naj EU pospeši sprejemanje novih Članic. Cena te pospešitve je velika neznanka: pravzaprav gre za dvojno ceno, ekonomsko in politično. Na političnem p 0 «' ‘ > ■f ff * 1 dročju v bruseljskih krogih prevladuje ugotovitev, da demokracija v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav še ni dovolj dozorela, da bi te države brez nevarnosti lahko vključevali v evropske integracijske procese. Kot primer v Bruslju zelo radi navajajo dejstvo, da v »novih« državah kar mrgoli strank in strančic, medtem ko je EU vendarle oprta na dva moCna politična bloka, socialdemokratskega in krSCansko-konservativne-ga, katerih pravzaprav nihče resno ne ogroža. Na področju gospodarstva je vse se slabse. Vsem je jasno, da na primer Bolgarije ali Latvije ni mogoCe kar tako vključevati v EU, kjer obstajajo stroga pravila o vsem, od svobodnega trga do bančnega sistema, od zaSCite okolja do načrtovanja kmetijske proizvodnje. Nekatere od vzhodnih držav nimajo niti vzpostavljenega sistema za nadzor nad temi dejavnostmi, kaj Sele, da bi te dejavnosti organizirale po evropskih normah. Ob tem je torej jasna za-skbljenost ljudi, ko bi jim politika velela, da morajo narediti, k goce. Vključe je dolg proces, ki ga ni mogoCe poenostavljati glede na trenutno politično ozračje. Sedaj, s sestavo nove ruske vlade, se je zadeva pomirila, vendar je bil dogodek simptomatičen za razumevanje načina razmišljanja v Bruslju. In morda je bil zelo pomemben tudi za prihodnost Evropske unije. Ce so namreč se vCeraj vsi prisegali, da bo prvi krog širitve obsegal Sest držav in da bo morda prišlo do zastoja, Ce vseh Sest ne bo utegnilo prilagoditi svoje zakonodaje evropskim potrebam, postaja sedaj Čedalje jasneje, da so kandidature odprte in da želi Evropska unija Cimprej izvesti širitev, pa čeprav z majhnim številom držav. Razlog za to je treba iskati v potrebi, da EU jasno pokaže, da lahko postane Članica vsaka država, takoj ko bo na Članstvo pripravljena. To pa pomeni da Sest kandidatk prvega kroga ni več tako poveza-n i h med seboj, kot so bile Se pred letom dni in da je tudi med njimi tekma odprta. Ruski potres je porušil prejšnje sheme. Sicer pa je ruski potres pokazal še nekaj: da je namreč Evropa trdnejša, kot bi kdo mislil. To je bilo videti predvsem na finančnem področju, kjer je padec rublja potegnil za seboj vse evropske valute, ki niso vezane na evro. Tiste, ki se bodo pretopile v skupno denarno enoto, pa so ostale nedotaknjene. Tako so se Finci, ki so bili navajeni, da je vsak padec Švedske krone potegnil za seboj finsko marko, tokrat muzali, ko je švedska krona krepko padla, vrednost finske marke pa je ostala nespremenjena. Evro je tako prestal prvo resno preizkušnjo, ki je pokazala, da je tristomilijonski zahodni trg dovolj moCan, da preživi tudi hude pretrese. Gre seveda za prvi primer, ki pa je ohrabril vse, ki stavijo na evro. Nova evropska valuta tako pridobiva na ugledu tudi v državah, ki so nanjo pristale z določeno skepso. To zna, na primer, koristiti tudi clerju Kohlu Cez teden dni na parlamentarnih volitvah v Nemčiji, vsekakor pa se vrste prepričanih »Evropejcev« krepijo v vseh državah. Prihodnost bo pokazala, ali so ti upi zares upravičeni. Ostajajo pa dejstva. Ta so v zadnjib tednih pokazala, da Evropska unija lahko nadzoruje svoje gospodarstvo in lahko omejuje škodo, ki jo povzročajo gospodarski pretresi v drtugih državah. Pokazala pa so tudi, da politična dogajanja, nad katerimi nima nadzora (kakršna je bila politična kriza v Rusiji), lahko porazno vplivajo na EU in jo lahko potisnejo v slepo ulico, kakršna bi zagotovo bila nenadzorovana razširitev Evrope z enajstimi novimi Članicami. Ruska kriza je torej prinesla Evropi pomembno svarilo: ni dovolj, da se ukvarja z gospodarstvom in politiko prepušča Združenim državam Amerike. Postati mora aktivna tudi v mednarodni politiki, sposobna mora biti sprejemati enotne in učinkovite odločitve. Teh sedaj ne zna sprejemati niti v banalnih primerih, kot je bilo v zvezi z bojkotom jugoslovanske letalske družbe JAT, kateremu so se izneverile nekatere Članice EU, kaj Sele, ko gre za važna vprašanja, ki zadevajo interese posameznih držav. Tu pa tiči bistvo vprašanja: dokler bodo interesi posameznih držav onemogočali sprejemanje enotnih in jasnih odločitev, ter ne bo mogoCe govoriti o skupni zunanji politiki, bo EU krhka in ranljiva, kot je bila krhka in ranljiva v Času zadnje ruske krize. Učiteljica, zakaj nam nisi povedala, da je tukaj res tako zelo zelo lepo? - je zadihano vprašal Nicola, ki je stopil z gorskega kolesa in se razgledal po gozdu in po Cerkniškem polju, ki se je raztezalo pod nami. Res je tam lepo, v Rakovem Škocjanu, še posebno če si med sošolci in prijatelji, v družbi prijaznih ljudi, ki ti odkrivajo skrivnosti te kraške doline. Skrivnosti pa je na pretek: globoke in bogate kraške jame, naravni mostovi, reke ponikalnice, požiralniki in kotliči in seveda gozdovi in travniki, ki so varni dom za medveda, volka in risa, srno in divjo mačko. Doživetij, dela in igre je bilo toliko, da ni bilo časa za domotožje. Okolje smo spoznali s sprehodi in pohodi, s plezanjem in s spustom čez reko, z gorskimi kolesi in s čolni. Ob tem smo neposredno posrkali tudi bogat zalogaj slovenskega besedišča, ki se nam je ob prijetnih izkušnjah brez težav vtisnil v spomin in v vsakdanjo rabo. Prijateljski odnosi in medsebojne vezi so se utrdile ob medsebojni pomoči in skupni zabavi, pa tudi bolj samostojni in samozavestni smo postali, iskrena zahvala naj gre vsemu osebju v domu Rak in vsem tistim, ki so nam omogočili izpeljavo te izkušnje. Učiteljice in učenci petih razredov OS Otona Zupančiča iz Gorice in OS Frana Erjavca in Standreža JAVOR Goironr DffrMEMv Rair* mi jetrmr? * A ‘ul«* rt. BvKcv.-ftivn simNsfciH gozdov & IIK ES/ , / I. - 5 žf '«• f tuJL*. torne 161,1 Ms-r 'UnU? .Dom Rak Božo - kralj Raka Priprava karbidovk za ogled jame Erika Krožnic, OS Otona Zupančiča Ravnatelj Arne nam pomaga Samanta Di Palma, OS Frana S karbidovkami po kra^ll^ah Preden zaveslamo, moramo vse potrebno prenesti do reke % • J Pred plezalno preizkušnjo Učitelj Polde nas uči lokostrelstvo Roko levo, nogo desno Varno po plezalni poti Nicola Cefarin, OS Otona Zupa BEL! GABER GOZDNI DETEKTIV pl K* L Kako mi je ime? agii otf-AA I '4' Wr li* OST Z mc* s.«> GLfeti M tM w • VW£gjt^ (.ise L«SJ S®L0 Situ. Priprava na plovbo s čolni Si--: i i i S Sprehod po gozdu /~V1 fr?«; ■ Air> »r Z gorskimi kolesi in čelado na poti k Cerkniškemu jezeru Mirjam Špacapan, OS Otona Zupančiča Po plezanju pa spust čez reko Rak Plezanje po strmih skalah Ogled Emesfinove jame Ogled Emestinove jame je bil res zanimivo doživetje. Učitelj Stanko nam je pripravil čelado z lučko. Ta čelada je bila sestavljena iz kamenin, ki so se z ognjem svetile. Ko smo si ogledali jamo, smo se nasmejali ko se je naSi sošolka zdrsnilo in je čofnila v blato. Tudi ona se je zabavala in smejala. Učitelj nam je na stropu pokazal stalaktite, ki so kapljali. Pokazal nam je tudi zavese in stebre, ki nastanejo, ko se stalaktit in stalagmit združita. Enrico Robazza in Marti Scoletta, OS Otona Zupančiča Gusarji na Raku Ko smo s čolni vozili po reki, smo se igrali gusarje. Naša posadka je lovila tiste štiri čolne, ki so hiteli p ned nami. Vozili smo se do velikega naravnega mosta. Nismo šli naprej, ker bi nas lahko močan tok odnesel v brzice. Medtem ko smo se lovili, so nas snemali v kamero. V čolnu smo bili v štirih. Veslanje ni prav tako enostavno kot se zdi na prvi pogled, a jaz sem se zelo zabaval. Luka Laurenti, OS Frana Erjavca Legenda o zmaju Bil je zmaj, ki je jedel ovce. Ta zmaj je živel v sedanji Ernestinovi jami. Nekega dne je prišel velikan in se je šel borit z zmajem. Ampak je zmagal zmaj in velikan je bil premagan. Nekega dne je prišel fant, ki je hotel ubiti zmaja. Prijel je ovco, jo ubil, strgal je kožuh in vanj dal kamen. Fant je šel do zmaja, nesel je tudi ovčji kožuh s kamnom. Ko je zmaj videl ovčji kožuh s kamnom, ga je zamenjal za ovco, jo napadel in pojedel. Zmaja je začel boleti trebuh, zato je začel mahati z repom. Se sedaj je v jami sled njegovega repa. David Sancin, OS Otona Zupančiča Lokostrelstvo V Rakovem Škocjanu smo doživeli veliko novih izkušenj. Imeli smo tudi lokostrelstvo. Učitelj Polde nam je povedal, kako to gre in ni bilo preveč težko. Najprej smo morali vzeti lok v roke in pripraviti puščice, nato pa smo lok dvignili in s tremi prsti nategnih vrvico. Ko smo to vrvico napeli do lic, smo pomerih in zato zamižah na eno oko, potem pa izstrehh puščico. Jaz nisem enkrat zadela tarče v center, a vseeno mi je bilo lokolstrelstvo všeč. Alida Kobal, OS Frana Erjavca Telefon na gorskem kolesu Z učiteljem Poldetom smo šli na poldnevni izlet s kolesom. Bili smo v petnajstih. Najprej smo si šli pomerit kolesa in čelade. Kolo, ki sem ga dobila, je bilo lepo in pripravno. Ko je svak imel svoje kolo in čelado, nam je učitelj Polde razložil, da moramo voziti v koloni in če se komu kaj pokvari ah pripeti, je treba telefonirati. Kako? Povedati je treba sporočilo tistemu za sabo, ta je moral poslati sporočilo drugemu naprej in tako naprej do zadnjega. Po gozdu se je večkrat razlegalo: OKVARA -AVTO - STOP! Telefon je odlično deloval! Med potjo smo se večkrat ustavih, ker je bil klanec preveč nav ^ j0 Pot je bila lahka, ompak za nekatere tudi zahtevna, a vsi so Pf1 ^ cilja živi in zdravi. Zelo mi je bilo všeč, ko smo se ustavih nad V dom in videli lep razgled po Cerkniškem jezeru. .,a 4- Kako hitro smo nato prikolesarili na Cerkniško polje, saj je 0 Nicole Feni in Sara Marinig, OS Otona Zup20 Edina, OS Otona Zupančiča sg j6 skale žuborela voda iz kotličev. Učitelj mi je svetoval, naj tokami*™1 *lreZ stra^u ^ res: zletel sem čez reko Rak kot prava ptica, z Juri Grudina, OS Otona Zupančiča Božo - Kralj Raka leM™1 S^m rrrekal kot s perutnicami. Moj prijatelj se je čudil, ker sem So reke8 ™tT0' ^ 80 r™ ploskali, ko sem srečno pristal na drugem Jbre- Simon Plesničar, OS Frana Erjavca Ko h sedaj je na vrsti učiteljica VatTM ^S10*T0C* Preplezati steno, je bila na vrsti učiteljica Manuela. z v/' ^a.r^° P ie pomagal obleči vezalni pas in jo je zavaroval visel ° Preplezala polovico stene, se ji je zdrsnilo in je ob-Učit v-na Vrv^' Poskusila je nadaljevati, ampak ni šlo. Tedaj je jjj 6 Pca rekla, da bo odnehala. Nato je učitelj Marko poklical Vso 6 ln Siraona na pomoč. Prijeli smo za vrv in potegnili na jo K Peiteliica je bila v trenutku na vrhu. Ostali sošolci so Pogona 1 ln J13 V6S ^as " Dajmo, dajmo, nogo na desno, 4Vna S6Je P0*em spustila čez reko, Rak, Sara pa jd je na skrivaj po-sladokd*0^/3^8^3 na c*m8em bregu, je meni in Simonu obljubila ° '-oPkem trudu smo imeti rdeče dlani. Peter Romanut, OS Frana Erjavca Moja velika želja je vedno bila ta. da bi poskusil leteti, ampak D3 ^ ^P01™ ^0 Iti POpOlnO Mm yetje P°iavi so zares zanimivi. Ce pa jih vidiš od blizu, je pravo doži- iteli Stanko nam je dal prave luči za jamarje. Bili smo v dvoji- araVP® V Rakovem Škocjanu živi tudi pes Božo. Dobili so ga v ^ parku, bil je brez gospodarja. Božo je lep in prijazen pes. K otroke in se igra z njimi. Je črne barve z belo tiso pod gobčkom, ima zelo kosmat. 04 Ko Božo vidi avto, zadirja za njim, ker misli, da je to njegov Mi smo skušali Božo ta vedno zadržati, ker smo se bali, da mobil povozil, a to je bilo težko, ker se je Božo hotel po vsej siti1 našega objema. 0$1 Bil je zelo zvest in kamorkoli smo šli, je prišel z nami. Ko sm^ ^ domov, mi je bilo zelo hudo, ker sem Boža vzljubila in ker bi ze tudi jaz imela takega psa. Caterina Quinzi, OS Frana Let čez Rak nimam peruti. t Ko sem priplezal do vrha čez ogromne skale, so me zavezali nosilno vrv. Pogledal sem navzdol in videl, da sem res visoko, p cah. Vsaka dvojica je imela eno luč na čeladi. V nekaterih jamah so bile tudi živali kot metulji, pajki... Z nami je bila učiteljica, ki so se ji pajki zdeli ogabni. Nenadoma smo ugasnili luči, karbidovke, in smo ostali v temi. Slišali smo kaplje vode, ki so padale s stropa. Bili smo popolnoma tiho, v temi, vse skupaj je bilo zelo skrivnostno in nenavadno. Veronika Pavšič, OS Frana Venturinija Gozdni ekosistem Zbrali smo se pred domom, kjer nas je čakal ravnatelj Arne. Odšli smo do bližnjega gozda in tam nam je Arne govoril o ekosistemu gozda. Po začetni razlagi nas je voditelj vprašal, katero drevo je tisto pred nami. Sara je odgovorila pravilno. Rekla je, da je jelka, ker nima vsepovsod zaraščenih iglic, a samo vodoravno. Jelko spoznaš tudi tako, da opazuješ veje. Ce veje kažejo proti tlom pomeni, da je to smreka, če pa kažejo proti nebu, je jelka. Od smreke se razlikuje tudi po svetlo sivi skorji. Posmeje smo spoznali značilnosti smreke. Iglice smreke niso samo vodoravno posute, a po celi vejici. Ima lubje rdečkaste barve. Spoznati smo tudi javor in videti malo jelčico. Voditelj je rekel, da bo dal 500 .tolarjev tistemu, ki bo dobil kakšno tako jelko v bližini. Iskali smo, a je ni bilo. Taka jelka je zelo redka, ker jo jeleni, sme košute in njihovi mladici že malo pojedo. Videli smo bukev, to je najbolj pogosto drevo v Sloveniji. Lipa je simbol Slovenije, bukev pa je mati slovenskih gozdov. Spoznati smo tudi beti gaber. To drevo se spozna po kitajskih brkih, ki jih ima po deblu. Ti brki nastanejo, ko veja razpade. Elija Prinčič, OS Otona Zupančiča Taborniške veščine V torek popoldan smo imeli na programu prižiganje ognja v gozdu. Naš učitelj se je imenoval Samo. Vprašal nas je, če poznamo več vrst ognja. Mi smo poznali samo taborni ogenj, ampak potem smo se spomnili še na kresni ogenj. Ognjev je več vrst. Učitelj nam je povedal, da mora tudi ogenj imeti kisik, to pa smo že vedeli. Nato nam je razložil, da je za gorenje ognja treba imeti tanke suhe vejice. Mi se nismo spomnili, da je treba imeti tudi vžigalice. Ko smo nabrali drva, smo vžgali ogenj. Jaz, David in Maksi smo uspeli prižgati ogenj s plameni visokimi približno osemdeset centimetrov. Gez nekaj časa je začel rositi dež. Pričeli smo pihati na ogenj, da bi zgorela vsa drva. Učitelj Samo je ob koncu vse pogasil z vodo. To je res šola v naravi! Mitja Škorjanc, OS Otona Zupančiča Nočni pohod Ze prvi večer smo imeli na programu nočni pohod. Vodil nas je učitelj Polde, ki nam je tudi povedal, da noč ni skoraj nikoli popolnoma temna. Ko smo hoditi, je bil z nami tudi pes Božo, ki nas je vodil. Biti smo brez svetilke, le učitelj jo je imel. Prižgal jo je samo, ko nam je kaj zanimivega pokazal. Medtem ko smo hodili, je Božo zbežal v gozd in izgubiti smo ga izpred oči. Ko se je nato nenadoma slišalo šumenje iz gozda, smo misliti, da je to lisica ati celo medved. Ustrašile sem se, ko pa smo videli, da je bil Božo, smo se glasno zasmejati. Lara Ressi, O.S. Frana Erjavca Veter že 25 let polni jadra sesljanske Čupe Jadralni klub Cupa je bil uradno ustanovljen 12. maja 1973 z nazivom Slovenski pomorski klub. Začetnim formalnim obveznostim je takoj sledilo iskanje primernega prostora za društveni sedež. Današnji (od marsikoga zavidani) sedež v samem osrčju Sesljanske-ga zaliva je bil tistih letih še najbolj podoben gosto poraščeni džungli, kjer je kraljevala le robida in njej podobno grmičevje. Po korenitem udarniškem delu je prostor končo le zadobil prijaznejši videz, tako da so se lahko člani začeli posvečati organizaciji prave jadralne dejavnosti. Takratni ustanovni odbor so sestavljali Franko Drasič, Sonja Rolich, Dario Bensi, Janko Hrovatin (tajnik), Bojan Pavletič (podpredsednik), predsedoval pa mu je Niko Kosmina. Prve društvene regate se je v Sesljan-skem zalivu udeležilo nad petnajst jadrnic (kajutne jadrnice so tekmovale skupaj z deriva-mi), najboljše pa se je uveljavila jadrnica Osoj s skiperjema Zavadlav - Cantelli. Že v naslednjem letu so pri Čupi izpeljali prve jadralne tečaje z osnovnim namenom, da bi širili poznavanje pomorskih veščin in dejansko okrepili število članov mladega društva. Tečaje je vodil Franko Drasič in že takoj so se izkazali kot velik uspeh. V istem letu so Cupini prostovoljci ob številnih družabnostih splovili drčo, s katero je postal dostop na morje malim jadrnicam (imenovale so se Jakec, Mihec, Kekec, Sardela in Komar) znatno lažji. Leta 1978 je prišel na vrsto prvi pripravljalni tečaj za polaganje izpita za upravljanje kajutnih jadrnic. Tečaj je vodil izkušeni pomorščak in društveni član, kapitan Bruno Volpi Lisjak. Obče dokazani uspešnosti čupinih jadralcev je po vsej verjetnosti botrovalo tudi dejstvo, da so čupine varovance vselej vadili inštruktorji nesporne kvalitete, kot je npr. to bil Dušan Puh. Slednji je leta 1978 je vodil prvi tečaj o regatni tehniJki s ka-jutnimi jadrnicami, sedaj pa je krmar na Gaji Legend (!). Na začetku osemdesetih let, ko so se na društvenem sedežu pokazale prve jadrnice tipa »470« (z imeni Jastreb, Labod, Pedro), je prevzel vodenje tečajev na manjših optmistih (Gusar, Val, Alga, Korala...) in na jadralnih deskah izkušeni Dario Bensi. Leta 1981 se je Kosmini na krmilu Čupe kot podpredsednik pridružil (danes pokojni) Walter Ressi, v samem odboru pa se je snovala zamisel o novih cementnih pomolih. Na izrednem občnem zboru 4. septembra 1982 so člani sprejeli preimenovanje društva v »Jadralni klub - Yacht club Cupa«. Takoj za tem je izvršni odbor vložil prošnjo za pristop društva v italijansko vsedržavno jadralno zvezo FTV. Leto 1982 je prineslo velike novosti v sami podobi Sesljanskega zaliva, saj je v tem letu društvo sklenilo dogovor s sorodnim jadralnim klubom Pietas Julia in nastavilo nove cementne pomole. Leta 1985 je predsedniško mesto jadralnega kluba Čupe z veliko požrtvovalnostjo prevzel Gorazd Vesel. Iz velika truda, ki je bil vložen predvsem s strani mladinskega odbora, so začenjali poganjati zasluženi sadovi: končno se je rodila prva tekmovalna skupina na optimistih. Sestavljali so jo Mitja Bužan, Igor Marušič in Dani Toscano, ki so začetni fazi na regatah nastopali z zvezno izkaznico sorodnega Tržaškega pomorskega kluba Sirene - Čupi tedaj namreč še ni bilo dodeljeno članstvo FIV. Tudi dejavnost na kajutnih jadrnica ni zaostajala, saj sta se Aleks Bezin in Boris Grilanc odlično izkazala na znani regati »500 x 2«. Velik uspeh je doživelo tudi srečanje partizanskih pomorščakov, ki ga je ob 40-letnici osvoboditve, 29. junija 1985, JK Cupa priredil v sodelovanju s TPK Sireno. Leta 1986 je bilo društvo po dolgem pričakovanju končno le včlanjeno v italijansko jadralno zvezo, kar je za sesljanske jadralce pomenilo nemajhno priznanje s strani italijanskih jadralnih krogov. Istega leta je vodenje tekmovalne dejavnosti na optimistih prevzela Damjana Kralj, v sklo- pu društva pa je bila prirejena prva regata za optimiste, na kateri so se takratni Cupini gojenci izredno izkazali. V letih 1987-88 je bila vloga trenerja tekmovalne ekipe poverjena Igorju Bo-gatcu, istočasno pa se je rodila tudi tekmovalna ekipa na deri-vah in sicer v kategoriji Evropa. Posadko sta sestavljala Sara Bensi in Adriano Ferfoglia. Kmalu sta se pridružili še posadki na jadrnicah »420«, ki sta ju sestavljali dvojici Igor Marušič - Adriano Ferfoglia ter Aleks Domeniš - Marko Tomšič. Leto 1989 je tudi JK Čupi prineslo zanimive novosti. Na predsedniško mesto je bil v sklopu izvršnega odbora imenovan Marino Košuta. Slednji je kmalu posvetil veliko pozornost tako razširitvi števila članov kot tudi razvoju mladinske dejavnosti. Vse to je seveda tudi bistveno vplivalo na razvoj društva in njegovega uveljavljanja v najširšem smislu. V istem obdobju se je okrepilo navezovanje plodnih stikov s sosednjim klubom Pietas Julia in z ostalimi dejavniki, ki so prisotni v Se-sljanskem zalivu (z občinsko upravo, jadralnimi dnfštvi Tržaškega zaliva, Pristaniškim poveljstvom, kulturnimi in športnimi društvi,...). Leta 1992 je bila prvič prirejena nočna regata Sesljan - Piran -Sesljan, ki je tudi takoj zaslovela med vsemi ljubitelji jadranja. Dve leti kasneje je bila v sodelovanju s Pietas Juho prvič organizirana regata v kategoriji Laser. Leta 1996 je prišla na vrsto organizacija pokala Primavela (Prvo-jadro), to je državnega prvenstva v kategoriji optimist kadeti, na katerem je nastopilo kar dvesto mladih jadralcev iz vse Itali- je. Zmagovalec je bil Jaro Furlani, ki ga je ob tej priliki osebno nagradil vsedržavni predsednik FTV Sergio Gaibisso. Leta 1989 je bilo treniranje tekmovalne skupine na optimistih zaupano Davidu Poljšaku, mladi ekipi laseristov pa je sledil Niko Kojanec. Slednji je od jadralne sezone 1993 dalje vodil tudi ekipo optimistov, leta 1995 pa mu je nasledil Maurizio Benčič. Tudi rezultatov ni manjkalo! V zadnjih letih so se jadralci Čupe izredno izkazali tako na državni kot tudi na evropski ravni in to v vseh kategorijah (od optimistov do kajutnih jadrnic). Ob številnih uspehih gre vsekakor omeniti Johano Križnič, ki je leta 1992 zasedla prvo mesto v kategoriji kadetov optimist ženske. Odličen rezultat je potrdila tudi na državnem prvenstvu juniores leta 1995. Ana Žerjav se je v razredu Optimist uvrstila na tretjem mestu v ženski kategoriji na evropskem prvenstvu v Handijku (Nizozemska). Leta 1994 je »surfist« Pavel Kralj osvojil državno prve-stvo v funboardu, od leta 1992 dalje pa je bil štiri zaporedna leta conski prvak. Leta 1996 je Mitja Bužan v kategoriji laser osvojil naslov conskega prvaka, leto kasneje pa je dosegel solidno drugo mesto. Nadvse uspešni sta tudi zadnji sezoni, saj se Cupini jadralci odlično uveljavljajo na vseh prvenstvih, naj bodo na krajevni, državni ali mednarodni ravni. Z vsem tem pa se bomo lahko podrobneje seznanili že s hitrim listanjem po izredno zanimivi brošuri, ki jo je Čupa izdala ob 25-letnici. Brošuro je uredil Mitja Bužan, Čupin odbornik in tekmovalec v razredu Laser. Petindavjset let delovanja je za vsako društvo pomemben mejnik. Pri Čupi bodo jubilej prazno-vali v soboto, 26. septembra, ko je predviden nadvse bogat kultur-no-družabni program. S četrtsto-letno dejavnostjo so Čuparji postavili najbolj solidne temelje, ki bodo lahko kljubovali vsakemu izzivu prihodnosti. Seveda pa je prihodnost stvar mladih sil, ki jih v Čupi res ne manjka. Dober veter, Čupa. Pripravil Igor Gabrovec Na fotografijah: zgoraj poskusna plovba čupe, kot jo je po-slen J. Kovačič, spodaj pa tečajniki sesljanskega društva pred vhodom v sedež Marino Košuta: Z zaupanjem gledamo v prihodnost Fhed sobotno slovesno proslavo je bilo nekaj vprašanj dolgoletnemu in nadvse uspešnemu predsedniku JK Čupe Marinu Košuti (na sliki) seveda neizbežnih... Kako se, predsednik, jadralni klub pripravlja na praznovanje svoje 25-letnice delovanja? Zelo intenzivno! Praznovanje se vsekakor osredotoča na soboto, ob 16.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Na sporedu bo slavn-sotni nagovor, splavitev nove čupe, blagoslov plovila, kot je bilo to vedno v navadi med našimi ribiči. Natopil bo otroški pevski zbor, ki ga za to priložnost sestavljajo udeleženci poletnih jadralnih tečajev. Predviden je pozdrav župana, nakar bodo podeljena posebna jubilejna priznanja najzaslužnejšim članom. Sledila bo seveda družabnost. Ob tej priložnosti je bila izdana priložnostna brošura, za katero je skrbel naš mladinec Mitja Bužan s pomočjo ostalih mladih sodelavcev. Vezana na naš jubilej bo tudi nova posta-vitev razstave o ribištvu n Tržapškem zalivu, ki je je pripravil Bruno Volpi Lisjak in je bila zadnjih mesecih na ogled v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstavo bomo v sodelovanju s Slovenskim pomorskim klubom Sireno uredili v Sireninih prostorih v Barkovljah in bo na ogled od ponedeljka 28. septe-bra dalje. Kot se je že razvedelo, smo v okviru kluba izdelali novo ču-po, ki je točna reprodukcija starodavnega ribiškega plovila. Ob odprtju vpisovanj na letošnjo Barkolano (28. septembra) bomo novo čupo namestili pred sedežem prganizatorskega društva »Barcola-Grignano«, kjer bo na ogled vse do predvečira slavne regate, to je do sobote 10. oktobra. Na ta dan bomo s čupo prepluli vso tržaško nabrežje prav na dan, ko bo tu zbranih na tisoče udležencev Barcolane. To je seveda izrednega simbohč-no-promocionalnega pomena, saj bodo obenem vsi prisotni prejeli dvojezično zgibanko o zgodovini našega ribištva. Pravite, da ste v Sesljanu izdelali novo čupo, seveda po starem »receptu«. O tem pa bi res radi kaj več izvedeli.. Zamisel je prišla na dan ob priliki zadnjega občnega zbora. V počastitev 25. jubileja našega kluba ter v prikaz članom, prijateljem in širši javnosti, smo iz debla 140 let stare jelke izdelali novo čupo. Izhajamo namreč iz ugotovitve, da v glavnem noben elan ni še videl plavajoče čupe. To ima seveda globok kultumo-zgodovinski pomen. Ne smemo namreč pozabiti, da izhaja naše poslanstvo iz pomorske navezanosti naših prednikov, slovenskih ribičev, ki so že stoletja zgodovinsko prisotni na obali od Trsta do izliva Timave. Z našo dejavnostjo si prizadevamo ohranjati njih pomorsko tradicijo in jo prilagojeno novim življenjskim pogojem posredujemo našim mlajšim generacijam. Iz iste tradicije izhaja tudi naše ime in sicer iz preprostih plovil, ki so jih ob tržaški obali stoletja uporabljali naši ribiči. Obdobje ustanovitve Čupe, kot tudi številnih drugih sorodnih društev sovpada z zatonom priobalnega ribištva in hitrim odmiranjem tradicionalnih pomorskih dejavnosti pri nas. Naša želja je to tradicijo ohranjati, seveda ob upoštevanju novih časov, ko je priobalno morje namenjeno skoraj izključno športno-rekreacijski dejavnosti. Novo-staro plovilo sta materialno izdelala člana Boris in Aleksander Grilanc iz Saleža. Plovilo je dolgo šest metrov, izdolbeno pa je seveda iz enega samega hloda. Pri izdelavi je strokovno sodeloval kapetan Bruno Lisjak, svoj doprinos pa sta dala tudi Zdravko Caharija in Ladi Gruden. Ob sobotni splovitvi bodo še živeči nabrežinski ribiči predali čupo v varstvo mlajši generaciji. Ta čupa naj bo tudi spoštljivo obeležje zgodovinske prisotnosti naših ljudi ob tržaški obali. Ko bi bil Marino Košuta zdravnik, kako bi ocenil sedanje zdravstveno stanje sesljanskega jadralnega kluba? Smatram, da je zdravstveno stanje zelo dobro. Ne bom tu našteval vse odlične rezultate, ki jih naši predvsem mladi člani dosegajo na najrazUčnejših prvenstvih. Zato gre seveda na-večja zasluga tako sedanjemu trenerju Benčiču, kot tudi vsem njegovim predhodnikom, ki so dejavnosti v bistvu postavih temelje. Ob tem gre zabeležiti, da se tudi število elanov vedno veča. Odlično sodelujemo z ostalimi društvi v Sesljanskem zalivu, s katerimi smo tudi sestavili enotno stališče v zvezi s splošno varianto občinskega regulacijskega načrta. Z našimi predlogi smo občinski upravi in lastništvu jasno iznesli naša gledanja na razvoj zaliva in seveda pomorske dejavnosti v njegovem sklopu. Klub kot tak pa lahko šteje na kvahtetno ekipo mladih, ki si že danes resno prizadevajo za društveno rast. NEDELJSKE TEME »Majhna kraška vasica Praprot pri Sempolaju je v nedeljo z odkritjem spomenika počastila in se oddolžila svojim padlim borcem za svobodo in žrtvam nacifašističnih taborišč. Imena, ki so doslej živela v spominu in srcih vaščanov, ki so dali svojo dragoceno kri za svobodo in novo zarjo slovenskega naroda, so vklesana v marmornato ploščo kot svetal zgled nam, našim sinovom in hčeram, kot zgled borbe, ki se za svobodo ne straši nobenih žrtev, tudi žrtve svojega dragocenega življenja ne«. Tako je pred skoraj petdesetimi leti Primorski dnevnik poročal o otvoritvi spomenika padlim vaščanom s Praprota. Pisal se je 12. december 1948 in takratni udeleženci na otvoritvi vedo povedati, da Vreme ni bilo med najbolj naklonjenimi. Spomenik so, kot povsod, lastnoročno izdelali domačini iz niateriala, ki jim je najbolj blizu in ki jih hkrati tudi simbolizira. To je kraški kamen, v svoji odpornosti, kamen ki kot tak se zlomi, a se nikdar ne upogne. Kratka in preprosta otvoritev spomenika se je tistega 12. decembra zaCela z enominutnim molkom ter z blagoslovitvijo spo-nienika. Slavnostni govornik je bil Ado Slavec, ki se je v svojem govoru spomnil žrtvovanja padlih in pozval k budnosti, zato da »sadovi boja ne bili izgubljeni«. Zastopniki borčevskih organizacij, delegacij, strank in delavskih gibanj so na spomenik položili kar petnajst vencev, nakar se je slavnostna otvoritev pa končala z recitalom, pesmijo ter nastopom godbe s Sv.Križa. V ta kamen je v Praprotu vklesanih dvanajst imen. Štirje domačini, ki so junaško padli v boju so Franc Doljak, Ivan Milič, Otokar Kerševan in Viktor Peric. Maksimiljan Blazina, Slavko Gabrovec, Dušan Gruden, Ivan Kante in Vincenc Uršič so podlegli nacifašistiCnem taboriščem, medtem ko so bili Hilarij Gabrovec, Emil Kocman in Jožef Peric pogrešani. Seveda pa je ob teh, ki so za svobodo darovali najdražje, še veliko drugih PraproCanov aktivno sodelovalo v narodno osvobodilnem boju. Prvi odbor Osvobodilne fronte je bil Praprotu ustanovljen oktobra 1943, takoj po kapitulaciji fašistične Italije. Iz arhivov odseka za zgodovino pri bJ$K vemo, da sta bila prva “propagatorja” Rado Pirc iz Saleža in neki Peter 8 Tomaja. Med prvimi, ki s° se aktivirali arhivi omenjajo tri ženske, in si- cer Jolando Kantč, Milko Doljak in Marjeto Šušteršič. V odboru OF so še spadali Slava Kante (odgovorna za mladinsko organizacijo in osveščanje) in Slava Peric (odgovorna za žensko organizacijo). V vasi je obstajal tudi izvoljeni NOO, v sklopu katerega je bil Alojz Skerk vojaški referent, Josip Doljak tajnik, Hilarij Zidarič referent za finance, njegov brat Ivan pa elan odbora. Ocena njihove aktivnosti je bila: delavni in predani. Kar dvajset domačinov se je septembra 1943 vključilo v partizane, kjer so se borili pretežno v sklopu XIX. brigade. Večina se jih je vrnila takoj po osvoboditvi, imena ostalih pa lahko beremo na spomeniku. V Nemčijo je bilo deportiranih deset domačinov, večina katerih se je sreCno vrnila v rojstni Praprot. V Praprotu sta bili zgrajeni tudi dve skriva-lišCi-bunkerja, ki sta se nahajla na dvoriščih Karla Doljaka in Lucijana Šušteršiča. Obe oporišči sta bili v uporabi v zadnjih dveh vojnih letih, upravljal pa ju je Alojz Skerk. V bližini vasi, v smeri proti Trnovci se je konec marca 1944 odvijal spopad med Nemci in partizani. V spopadu, ki je trajal približno štiri ure sta padla dva partizana. 20. aprila 1944 je bila vas »nenamerno« bombardirana. Iz pričevanj izvemo, da je od tistega dne od zahoda letela proti Praprotu skupina približno petdesetih zavezniških bombnikov, ki so jih zasledovali nemški lovci. Bobniki so leteli v to smer, da bi se razbremenili težkega »tovora«: bombe so zaCele padati od Sempolaja gor. Prva bomba ob poti, ki vodi v Praprot. Ostale so padle v bližini Trnovce, pod Praprotom in na koncu vasi, kjer so porušile Dor-beževo (št.31) in PirCevo (št.32) hišo. Na Dorbeževo je padla zažigalna bomba, ki je hišni gospodinji Josi-pini opekla roke in požgala lasi. PirCevo Lojzo je zasulo in pokvarilo ji je roko, njenega triletnega vnuka pa so dobili zasutega pod kamenjem, a vendar Čudežno zdravega. Bombardiranje je vaščane tako presenetilo, da jim ni iuspelo iskati primernih skrivališč. Povzročena je bila velika gmotna škoda, vendar na sreCo ni bilo smrtnih žrtev. Vas ni bila požgana ali pa drugače sistematično opustošena, domačini pa vedo povedati, da so nemški in italijanski vojaki kradli vse, kar so mogli. Od konca leta 1943 do osvoboditve so tudi otroci s Praprota zahajali v partizansko osnovno šolo v bližnji Sempolaj. Učiteljevanje je bilo s strani krajevnega odbora OF poverjeno Stanku Zidariču, ki je takoj zaCel s poučevanjem prostoročnega risanja in petja. Ostale šolske predmete sta poučevali Sempolajki Dragica Ko-smina - Jasna in 15-letna Anita Perčič, po osvoboditvi pa Ada Stanič z Gorjanskega. Verouk je poučeval domači duhovnik Vinko Stanta, medtem ko je bil ravnatelj Lojze Kokoravec - Gorazd iz Sa-matorce, ki so ga kasneje Nemci aretirali, mučili in ubili. Najvišji partizanski Cin je med Praprovci dosegel Ladislav Kante, ki so ga vsi imenovali Slavko. Bil je po poklicu klesar, sredi vojne vihre pa borec Kosovelove brigade in slavnega udarnega bataljona XXXI. divizije. Brez posebnega prizadevanja je postal partizanski oficir. Zaradi zanimanja, ki ga je kazal do vseh kulturnih in prosvetnih vprašanj je kasneje, po končani vojni v odredu JLA odgovarjal prav za to področje. Po dolgi bolezni je umrl v Trstu leta 1967. V arhivih NSK je še ohranjen njegov rokopis, v katerem se spominja na blisovkovit povratek v rojstno domačijo: »Dogajalo se je 14. februarja 1944. Jaz in tovariš Pipan sva slučajno službeno dopotovala iz brigade v okolico. Noč je bila temna. Zavedala sva se, da ni kar tako lahko priti v Praprot, kjer je bil moj dom, da si ob tej priliki očistim vsaj nekoliko umazanosti in odpravim uši, ki so me grizle po vsakem delu mojega telesa. Vendar je bilo treba predhodno pregledat, kakšen je položaj v vasi. Vas je bila tiha: tu pa tam se je slišal glas psov. Nic hudega. Prilezem v bližino hiše, iz katere sem odpotoval na dolžnost kakih šest mesecev prej in kjer sem pustil mater, sestro in staro mater. Slaba in šibka petrolejska svetilka je skozi okno sobe moje stare matere temno svetila na dvorišče. Kaj je? Nekaj novega mora biti. Vstopim. Mati, sestra in še nekateri sosedi so mi takoj padli v oči in njihova žalost in zaskrbljenost sta me prisilili na prve besede: “Kaj se je zgodilo?’’. Mati mi jokaje odgovori: “Nona je umrla”. Vstopim dalje, da se tega prepričam in vidim staro mater že na pol preoblečeno v obleko, katero si je hranila in žele- la, da bode oblečena na mrtvaškem odru. Nisem vedel, kaj naj storim. Misel me je gnala, da si preoblečem perilo in se vrnem skozi temno noč v edinico. Dolžnost, da čakam doma in spremim, staro mater, s katero sem preživel toliko otročje mladosti, me je premagala. Mrtvaško zvonjenje farskih zvonov je oznanilo, da je že na petnajst in da se je že duhovnik napotil, da jo zadnjič blagoslovi. Vaščanov in drugih, ki so želeli pospremiti na zadnji poti nono Kanteto-vo, je bilo dvorišče polno. Nosile in nosači pripravljeni, duhovnik je odpravil svojo prvo delo. Na pol oblečen sem na dvorišču sledil temu neprijetnemu dogodku: sestra Jolanda, ki je ta čas moje prisotnosti posvetila več pozornosti obveščanju kot pa temu, kar se doma dogaja, priteče z vso naglico in reče: “Slavko, Nemci gredo! Tovariš Hilarij Zidarič, ki mi je bil ob strani, me močno sune s komolcem: “Teči, Slavko! Ko se ozrem okrog, vidim že hišo obkoljeno od Nemcev in Karbinjerjev. Kam naj tečem? Smem bežati: in potem? Krsta s truplom umrle je bila po- ložena na nosila. Žalost žensk je bila podvojena, ker so me nekatere že videle viseti na dvorišču, kot so pred tednom dni viseli trije tovariši v Sv.Križu. Tudi jaz sem gledal kostanje, kjer bi moral viseti. Kar bo, bo! Si oblečem površnik. Mali Bruno Škrk priteče prav tedaj, ko bi moral njegov oče vzeti na ramo krsto: “Tata, so rekli Nemci, da moraš takoj domov! “Sedaj pa ne grem” je bil odgovor. Sprevod odpotuje. Nemška drhal z italijanskimi podrepniki ob straneh ceste vse do pokopališča. Kaj pa sedaj, meni se mudi in preobleči se moram. Kurirke so se vrstile druga za drugo iz Praprota v Sempolaj. “Slavko, Nemci so še vedno okrog vaše hiše. Bili so tudi pri Trčunknih in strogo zahtevali, da mati pove, kje je nahaja sin Viktor”. Zmračilo se je. Tovarišici, ki mi je prinesla vest rečem: “Reci pri nas, naj prinesejo obleko in drugo v Tr-novco, kjer se bom preoblekel”. Tako se je zgodilo in čez pol ure sem se iz Trnovce vračal v edinico prepričan bolj kot kdaj koli, da zmaga je naša.« V nedeljo bodo v Praprotu proslavljali 50-letni-co postavitve spomenika. V teh tednih so najmarlji-vešji domačini spomenik temeljito očistili ter uredili in okrasili prostor okoli njega. Spored proslave predvideva pozdrav organizatorja, nastop Godbe Nabrežina in Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, polaganje vencev, slovenskega in italijanskega govornika. Proslava bo kratka in preprosta, kot se najbolj spodobi spominu na padle, ki so bili preprosti ljudje, domačini. Padli so v imenu preprostih idealov ter naCel, kot so to svoboda in želja po miru. Ne smemo pozabiti, da so tudi v Praprotu zagrabili za orožje in šli v nasilen odgovor le v imenu človekovega dostojanstva. Boj ni bil izbira, temveč edina in vsiljena možnost. Ob spominu na padle borce in ostale žrtve nasilja se obenem spomnimo tudi na vse tiste, ki so zaradi srečnih okoliščin v tem boju preživeli. Njihov doprinos je bil prav tako dragocen. Ne pozabimo tega in ne pozabimo, da so nekateri še med nami - ne pozabimo, da smo jim lahko tudi danes iskreno hvaležni. Igor Gabrovec 16 Nedelja, 20. septembra 1998 NEDELJSKE TEME Srednjeveška mesta tema dnevov kulturne dediščine September ni le mesec, ko se po večini evropskih držav odpirajo šolska vrata, pac pa že poldrugo desetletje tudi mesec, ko se odpirajo vrata kulturnih ustanov, dvorcev, palač in drugih spomenikov kulturne dediščine, ki so sicer skriti očem javnosti. Skratka, september je že od sredine osemdesetih sem mesec za Dneve evropske kulturne dediščine. September je torej čas, ko popularizaciji kulturne dediščine in potrebi po njenem varovanju in ohranjanju posvečamo še posebno skrb. Dneve odprtih vrat, ki so kasneje prerasli v Dneve evropske kulturne dediščine, so prvič organizirali v Franciji leta 1984. Takratni francoski minister za kulturo Jac-ques Lang je namreč predlagal, da bi kulturne ustanove, ki so sicer zaprte za javnost, vsako leto za dan, dva ali več odprle vrata svojih zgradb javnosti in to po možnosti brezplačno. Lang se je dobro zavedal, da je varovanje kulturne dediščine jalovo opravilo, če je precejšen del kulturne dediščine "običajnim" ljudem neznan. Prireditev, ki je že na začetku naletela na dober odziv "laične" javnosti, so za Francozi v naslednjih letih pripravile tudi druge države: Nizozemska, Švedska, Malta, Belgija, Danska, Škotska, Turčija itd., Slovenija se je priključila leta 1991. Leto pred tem so Dnevi odprtih vrat prerasli v Dneve evropske kulturne dediščine pod okriljem Sveta Evrope. To leto je pri projektu sodelovalo devet držav. Leta 1993 so prireditve potekale že v 21 državah, čez dve leti že v 35., letos pa je udeležbo prijavilo 44 držav. Tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji so srednjeveška mesta. "Srednjeveška mesta zato, " pravi Jerneja Batič z Uprave RS za kulturno dediščino in nacionalna koordinatorka prireditve, "ker predstavljajo srednjeveški spomeniki pomemben del našega spomeniškega fonda in je torej pomembno, da se tega zaveda čim širši krog ljudi. Pa tudi zato, ker se bližamo koncu stoletja in tisočletja, ko so razmišljanja o preteklosti in prihodnosti še posebej aktualna." Slovenija bo Dneve evropske kulturne dediščine letos obeležila s številnimi prireditvami, ki bodo med 23. in 27. septembrom potekale v Brežicah, Celju, »rnomlju, Kamniku, Kopru, Kostanjevici, Kropi, Krškem, Ptuju, Radovljici, Škofji loki, na Vrhniki in seveda v Ljubljani, kjer bo tudi osrednja slovesnost, odprtje razstave srednjeveških mestnih listin in razstave fotografij mladih na temo kulturna dediščina. Razstavo srednjeveških listin, ta bo v sredo 23. septembra ob 19.00 na Ljubljanskem gradu, bosta odprla ljubljanska županja Viktorija Potočnik in minister za kulturo Jožef Školč. Razstavo z naslovom Fotografska izkušnja je Slovenija letos pripravila prvič, sicer pa je to del mednarodnega projekta vključevanja mladih v varovanje kulturne dediščine. Prireditev so prvi pripravili Katalonci, postopoma pa je prerasla v mednarodno prireditev, ki je letos zajela že trinajst držav oziroma pokrajin. (Značilno za Dneve evropske kulturne dediščine je, da v duhu evropskega po-vezaovanja prireditve pripravijo tudi posamezne pokrajine, regije, ne le države. Tako je organizator omenjene foto-garfske prireditve španska Katalonija). Fotografsko razstavo je v drugih državah in regijah podprla firma Kodak, pri nas pa so nagrade za udeležence prispevale firme Av-totehna Canon d.o.o., založba Modrijan in Kefo d.d., ter seveda Uprava RS za kulturno dediščino, ki bo udeležence natečaja prav tako obdarila z ličnimi knjižicami, katalogi ipd. Zanimiva podrobnost omenjenega natečaja je tudi vsakoletno srečanje mladih novembra v Strasbourgu, kamor organizatorji povabijo mlade fotografe iz vsake od držav ali pokrajin udeleženk. Srečanje mladih poteka v okviru vsakoletnega srečanja vseh nacionalnih koordinatorjev Dnevov evropske kulturne dediščine, ki tako izmenjajo izkušnje in se dogovorijo za teme prihodnjega leta, marsikateri pa se dogovorijo tudi za meddržavne projekte, mladi fotografi pa se pohvalijo z razstavo nagrajenih izdelkov. Dnevi evropske kulturne dediščine so sedanje ime dobili leta 1990, pred tem so bili to Dnevi odprtih vrat. Tudi slovenska udeležba se je leta 1991 začela z Dnevom odprtih vrat gradu Brdo pri Kranju. V naslednjih letih pa so prireditelji: Uprava RS za kulturno dediščino pripravili sledeče tematske sklope: Po poti baročnih spome-nikov(1992). Po poteh rimskih vojakov(1993), Po poteh ljudskega stavbarstva( 1994), Zgodovinski parki in vrto-vi(1995), Kulturna dediščina meniških redov (1996), Kulturna dediščina s preloma stoletja(1997) in letos Srednjeveška mestna jedra. Prireditve vsako leto spremljajo strokovna posvetovanja, lepo ilustrirana knjiga in še vrsta spremljajočih prireditev in aktivnosti, prireditelji pa se trudimo, da bi Dnevi evropske kulturne dediščine dobili ustrezno mesto tudi v medijih, saj je jasno, da se noben dogodek, ki ga niso zabeležili mediji množičnega obveščanja, "ni zgodil". Lepa zbirka knjig s temami posameznih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jo z zadovoljnim odobravanjem prelistajo tudi drugi evropski prireditelji, bo letos dobila že sedmi naslov. Oziroma enajsti in dvanajsti, če k temu štejemo vse dosedanje tuj e j e'-zične izdaje in angleški verziji lanske in letošnje knjige. Material za knjigi zadnjih dveh let je postal tako obsežen, da slovenske in angleške verzije ni bilo smiselno tlačiti v eno samo knjigo. Zgodovino srednjeveških mest na Slovenskem so na poljuden in privlačen način popisali umetnostni zgodovinarji: dr. Ivan Stopar, ki je napisal tudi uvod za knjigo, ter prispeval poglavji o Celju in Ljubljani. Danijela Tomšič je pisala o srednjeveški Izoli, mag. Mojca Guček pa o Kopru in Piranu. Dr. Cene Avguštin je prispeval poglavja o gorenjskih srednjeveških mestih Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, dr. Jelka Pirkovič pa poglavja o dolenjskih in notranjskih mestih »rnomelj, Kočevje, Kostanjevica na Krki, Krško, Lož, Metlika, Novo mesto in Višnja Gora. Jože Curk je napisal poglavje o nastanku in razvoju srednjeveških mest na slovenskem Štajerskem, v katerem je zajel Brežice, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenj Gradec in Slovensko Bistrico. Zgodovinarja Salvator eitko in dr. Branko Marušič sta prispevala poglavji o srednjeveških mestih v Istri ter o srednjeveški Goriški oziroma Gorici. Knjigo (na sliki desno platnica knjige) formata 27 x 14 cm so z barvnimi fotografijami in zemljevidi pregledno opremili Miran Kambič, zračne posnetke so prispevali Stanko Klemenc in Jože Hanc, preslikave arhivskih gradiv pa Matej Stopar in Miran Kambič, ki je pripravil tu- di vse fotografsko gradivo za obsežen katalog k razstavi. Geodetski zavod Slovenije je prispeval zemljevide. Knjiga je oblikovana po zasnovi Ranka Novaka, izvedel pa jo je Robert'evokelj, studio id. Osrednja prireditev letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji bo razstava starih mestnih listin na Ljubljanskem gradu, ki so jo pripravili slovenski arhivi, Uprava RS za kulturno dediščino in zgodovinar dr. Dušan Kos. Slednji je tudi avtor obsežnega kataloga, ki na vsem razumljiv in berljiv način popisuje vsebino razstavljenih listin in hudomušno opisuje značilnosti in posebnosti življenja v slovenskih srednjeveških mestih. Miloš Ekar SPORED OTVORITEV Ljubljanski grad, Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne krepi, otvoritev razstave, ki jo je pripravila Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije, Pokrajinskimi arhivi v Kopru, Ptuju, Mariboru, Mestnim arhivom Ljubljana, Nadškofijskim arhivom v Ljubljani in dr. Dušanom Kosom. Otvoritveno slovesnost bo spremljal koncert orkestra Mandoliim, 23. september 1998 ob 19. uri. BREŽICE Mestno jedro, razstava likovnih del slikarske kolonije Breiice. Brežiški grad, koncert srednjeveške glasbe - Ars Ramovš. CELJE Stara grojija, Vodni stolp, razstava Dol z veščami! -Gorenjski muzej Kranj in Pokrajinski muzej Celje, 15. september do 15. november. Pelikanov stolp, stalna razstava Celjski - Pokrajinski muzej Celje in Turistično društvo Celje. Mestno jedro, ogledi in srednjeveška tržnica - Turistično društvo Celje. ČRNOMELJ Kulturni dom Črnomelj, Oton Berkopec, Ustanovitev črnomaljske Župnije, gledališka predstava, enodejanka, v počastitev 770 letnice ustanovitve Župnije v Črnomlju, 25. september ob 20. uri - gledališka skupina ZIK Črnomelj. Mestno jedro, vodeni ogledi s predstavitvijo poznoan-tičnih in srednjeveških ostalin v mestu, 25. september, možnost ogledov tudi 24. in 26. septembra, po predhodni najavi. Pred cerkvijo sv. Duha, Srednjeveška tržnica, domači kmetijski pridelki, izdelovanje predmetov za domačo rabo, 26. september od 8. do 12. ure. Kako je Črnomelj dobil ime, lutkovna igrica. KAMNIK Mestno jedro, ogled starega mestnega jedra pod strokovnim vodstvom, 26. september ob 10. uri Mali grad, koncert skupine Stefbeti Rifi, 26. september ob 20. uri Mestno jedro, Sereiuule v starem mestnem jedru, 27. september popoldan. KOPER Pokrajinski muzej Koper, Grbi v mestnem jedru Kopra, pedagoške delavnice za osnovnošolce in srednješolce, 18. september ob 18. uri, razstava bo odprta do 9. oktobra. Koncert v lapidariju - gostje iz Italije, 26. september ob 20. uri Protestantizem v istri, mednarodni zjmnstveni simpozij ob 500 letnici rojstva Petra Pavla Vergerija ml, 1. in 2. oktober. Pokrajinski arhiv Koper, Življenje v srednjeveškem Kopru, pedagoške delavnice za osnovnošolce in srednješolce, 24. september ob 18. uri, razstava bo odprta do 9. oktobra. Cerkev sv. Bassa na Prešernovem trgu v Kopru, koncert srednjeveške glasbe - Musiča Antiqua Slovenka, Olga Gracelj - sopran, Igor Grasseli - violina, Karel Žužek - violina, Igor Mitrovič - violončelo, Milko Bizjak - špinet, orgle, 24. september ob 20. uri. Mestno jedro Kopra, Ukmarjev trg - TIC, Titov trg, Po sledeh mestnih srednjeveških ztuimenilosti - zloženka, od 25. do 30. septembra. Gledališke improvizacije -Mali oder Koper. Koncert - kvartet kljunastih flavt AIR. Mestni trg, Srednjeveške igre, 26. september ob 10. uri. Titov trg, Srednjeveške igre, 27. september ob 10. uri KOSTANJEVICA NA KRKI Samostanska cerkev, koncert srednjeveške glasbe - Glasbena šola Krško. Kulturni dom Kostanjevica, predstavitev starega mestnega jedra Kostanjevica kot kulturnega spomenika, predavanje. KROPA Kovaški muzej, Arhitekturna podoba Krope, fotografska razstava Mirana Kambiča od 25. septembra dalje. Kropa - arhitekturni in urbanistični spomenik, predavanja. KRŠKO Kapela sv. Duha, koncert srednjeveške glasbe - Glasbena šola Krško. Valvasorjeva knjižnica, razstava zgodovinskega gradiva o Krškem in predvajanje filma o kulturnozgodovinski dediščini Krškega. LJUBLJANA Ljubljanski grad, razstava Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne krepi, od 24. septembra do 10. oktobra, vsak dan od 10. do 21. ure. Razstava fotografskega natečaja Fotografska izkušnja, od 24. septembra do 10. oktobra, vsak dan od 10. do 21. ure. Teden srednjeveške kuhinje, pod vodstvom dr. Borisa Kuharja. Mestna hiša, Extempore razstava Podobe Ljubljane, od 25. septembra do 11. oktobra. PTUJ Mestno jedro, Tankred Dorst, Ovinek, režija Matjaž Latin - Gledališče Ptuj, od 24. do 28. septembra. Ptujski grad in križni hodnik dominikanskega samo- stam, Gospodje Ptujski, ptujski kastelani in ustanovitelji dveh ptujskih samostanov - Pokrajinski muzej Ptuj, otvoritev 20. septembra ob 11. uri v kriznem hodniku dominikanskega samostana s koncertom Bogdane Herman. Mestni stolp, 90 let dolga pot, razstava ob izidu faksimila Ptujskega statuta iz leta 1376. Mestna hiša, Počistimo pred svojim pragom, fotografska razstava Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Maribor. RADOVLJICA Galerija Sivčeva hiša, razstava gradiva za pripravo makete Radovljica do sredine 17. stoletja. Fotogalerija Pasaža v radovljiški graščini, Srednjeveško mesto, razstava fotografskega društva Radovljica. Mestno jedro, predavanje in vodstvo po mestnem jedru Radovljice - dr. Cene Avguštin, od 24. septembra dlaje. Občina Radovljica, Podoba mesta, fotografska razstava, od 25. septembra dalje. ŠKOFJA LOKA Škofjeloški grad, Dan odprtih vrat im gradu, 25. september, od 10. do 17. ure. Izdelava freske - Maja Šubic, rezbarstvo - Peter Jovanovič, izdelava srednjeveške listine - Janez Jocif predstavitev starih obrti -lončarstvo, pletarstvo, živilska tržnica - stare loške jedi, loški kruhek, 25. september, od 16. ure dalje. Predstavitev faksimila darovnice Otom II. in loškega pečatnika iz 13. stoletja, s koncertom Čembalista Milka Laza/ja, 25. september, ob 19. uri VRHNIKA Srednjeveška tržnica, kolesarski izlet Od kašče do kašče na vrhniškem, spremljan z vodnikom - knjižico, ki bo natisnjena ob tej priložnosti. Košček Primorske v daljnem Prekmurju ovec Ljudje zelo različno preživljamo in doživljamo počitnice. Eni letujejo pri morju, drugi v hribih, tretji radi potujejo, spet četrti potovanje in letovanje združijo še z odkrivanjem in spoznavanjem zgodovinskih, kulturnih in drugih znamenitosti. No, letos je tako naneslo, da sem enotedenski dopust preživljal na vzhodu Slovenije, v bližini Ljutomera, pravzaprav v vasi Razkrižje, ki je znana po aferi izpred nekaj let v zvezi s hrvaškim župnikom. Prlekija in Prekmurje sta od nas toliko oddaljena, da objektivno gledano, ni možnosti in niti ne prave priložnosti, da bi v tiste kraje potovali po nekajkrat lemo in tam ostali po več dni. Zato sva se z ženo odločila, da dopust izkoristiva za ogled številnih zanimivosti, ki jih dežela štorkelj in klopotcev ponuja. Nesmiselno bi bilo, da bi našteval vse tisto, kar sva tam videla in doživela, ker to nikogar ne zanima; rad pa bi se zaustavil na nekaterih zgodovinskem dejstvih, ki so tesno povezana s Primorskimi Slovenci. S tem zapisom sicer ne bom odkril tople vode, ker je svojčas bilo že vse zapisano in podrobno obdelano, (goriška zgodovinarka in novinarka Dorica Makuc je o tem obširneje poročala v Jadranskem koledarju za leto 1986), vendar si vseeno upam trditi, da zlasti med našo mlajšo generacijo zelo malo ljudi ve, da nekatere prekmurske vasi naseljujejo skoraj izključno potomci Primorcev, posebno še Goričanov in Kraševcev. Ko se je konec leta 1918 končala prva svetovna vojna in je Avstro-Ogrska razpadla, so se tisoči beguncev pripravljali za povratek v kraje v Posočju, ki so jih dvo in pol letni spopadi tako kruto prizadeh. Zbirno taborišče za povratnike je bilo v Stališču pri Ptuju, kamor so se stekah begunci iz raznih krajev Avstro-Ogrske ter so tam čakali nadalj-nih navodil in dovoljenj za odhod na Primorsko, ki so jo takrat že zasedb Itabjani. V letih 1919 in 1920 je veliko večino teh ljudi premagalo domotožje in so se vrnili v opustopšene kraje v Posočju, manjši odstsotek beguncev pa je ostal v Sloveniji. Nekateri so bivališča dobili pri sorodnikih, drugi so si s prihranki in posojili najeli ah kupih manjše kmetije ali obrtne obrate, nekaj stotin ljudi pa so oblasti stare Jugoslavije naselile v okolici Lendave, kjer so zasedli zapuščeno zemljo veleposestva madžarskega grofa Eszterhazy-ja. Jasno je, da glavni razlog te nase-litve ni bil samo v ukinitvi taborišča v Strnišču, ampak je bil predvsem narodno-političen, kolturen in gospodarski. Namen je bil namreč okrepiti slovanski živelj na ozemlju, ki je bil zaradi stoletnega pritiska Madžarov zelo ogrožen. Iz nekaterih virov izhaja, da je pobudo za množično nasehtev teh ljudi dal Anton Strekelj, pred vojno ravnatelj kmetijske šole v Gorici, kasneje pa delegat glavnega poverjeništva za agrarno reformo v Murski Soboti. Najprej so se Primorci (nekaj je bilo tudi istrskih Hrvatov) nastanili v Petišovcih (še zdaj se blizu vasi nahaja zaselek z imenom Kolonija Petišovci), nakar so ustanovili vas z imenom Benica, nato Pince marof, kako leto kasneje pa so kolonizirali še obširna zemljišča v bližini Kamovcev in Dolge vasi. Beguncem iz prve svetovne vojne so se v kasnejših letih pridružili še pribežniki iz Primorske, ki so se zaradi fašizma v Prekmurje zatekli v poznih dvajsetih in na začetku tridesetih let. Potomci enih in drugih živijo v teh krajih še danes. Ko prebiraš telefonski imenik omenjenih vasi in zaselkov se ti zdi, da si na go-riškem Krasu in ne na madžarski meji. Najbolj razširjen priimek je Pahor, kar nekaj desetin družin pa se piše Peric, Marušič, Budin, Ferletič, Valenčič, Bensa, Žbogar, Mavrič, Primožič, itd. Žal sem o prisotnosti kraško-goriške kolonije pri Lendavi iz-’ vedel le predzadnji dan mojega letovanja, tako da res nisem imel dovolj časa, da bi se s temi zaselki in njihovimi prebivalci bolj podrobneje seznanil. Kolonijo Petišovci in Pince marof sem si ogledal takorekoč iz avtomobila, medtem ko mi je v Benici uspelo govoriti z gospo Viktorijo Pahor, poročeno Mavrič. Da sem se pogovarjal prav z njo, je pač hotelo naključje, kajti nanjo sem naletel, ker je ob mojem obhodu po vasi ravno stala pri cesti ob vhodu na dvorišče. Že ob prvi razlagi po kaj sem prišel in kaj me zanima, naju je z ženo brez oklevanja povabila na dvorišče, kjer nama je pod vrtno uto ob kavi v dobri uri povedala marsikaj zanimivega o prebivalcih teh vasi. Gospa Viktorija sicer ni rojena Primorka, kajti primorskim staršem se je konec dvajsetih let rodila v Koloniji Petišovci, v Benico pa se je preselila po poroki z Jožetom Mavričem, tudi sinom goriških staršev. Zelo je zanimiv jezik, ki ga govori gospa Viktorija in najbrž tudi drugi prebivalci teh vasi. Povsem razumljivo prevladuje močan prekmurski naglas, cela kopica besed in izrazov pa je tipično primorskih. Od nje sem med drugim slišal izraz, ki ga pri nas že zdavnaj ne uporabljamo več. Gre za "Toč de šimja", tj neke vrste golaž revnejših slojev (lažni golaž), v katerem ni bilo sledu o . kakem mesu, saj so ga kuhali izključno s krompirjem in paradižnikom. Prva leta "kolonizacije" so bila namreč izredno huda, saj razen zemlje tem ljudem oblasti niso preskrbele nikakršnih sredstev za njeno obdelavo ter najnujnejših potrebščin za življenje. Bili so dobesedno goli in bosi, saj so razpolagali le s tem, kar so uspeh prinesti iz begunskega taborišča. Iz desk in raznega drugega materiala so si morali kolibe postaviti sami in šele kasneje jim je oblast poskrbela, da so iz Strnišča prinesli nekaj taboriščnih barak. Poleg pomanjkanja, je na nove naseljence stalno prežala še huda nadloga, poplave. Področje se namreč nahaja med rekama Muro in Ledavo, ki sta ob vsakem večjem nalivu prestopila nizke bregove. Sele po drugi svetovni vojni so z regulacijskimi posegi odpravili nevarnost poplav. Najhuje pa se je tem prebivalcev godilo v času druge svetovne vojne. Ta predel so leta 1941 zasedb Madžari, leto kasneje pa so vse prebivalce, ki so bili primorskega rodu (kolonizatorje torej!) nasilno izselili ter jih skoraj 600 zaprli v internacijsko taborišče Sarvar na severo-zahodu Madžarske, kjer jih je ob koncu vojne osvobodila sovjetska Rdeča armada. Kar nekaj desetin internirancev pa ni preživelo grozot taborišča. Gospa Viktorija je tudi sama preživela skoraj tri leta v tem taborišču. O tem taborišču je pred nekaj leti izšla zanimiva knjiga, ki jo je napisal eden od internirancev, Slavko Valenčič, primorski rojak po rodu iz Podsabotina pri Gorici. Komaj pred nekaj leti so madžarske oblasti priznale svoj "greh" in so v Sarvarju dale postavili velik spomenik v spomin na nekdanje trpine. Bivšim taboriščnikom so se tudi drugače oddolžile: vsem so izplačale odškodnino, sedaj pa jim redno plačujejo neke vrste pokojnino. Na pročelje pro-svetnega doma sredi vasi Pince marof, so domačini postavih tablo z imeni vseh, ki so umrli v zloglasnem taborišču. V zvezi s tema zares majhnima vasicama, je še nekaj pritegnilo mojo pozornost. V Pince marofu imajo lepo negovano nogometno igrišče, na katerem igra domača enajsterica z nadvse pomenljivim in za današnje slovenske razmere nekoliko neobičajnim imenom: NK Graničar. Na poti proti domu sva še z ženo ustavila tudi v Strnišču pri Ptuju, da bi si tam ogledala kraje, o katerih so toliko govorile naše none in naši starši, ki so takrat bili še otroci. Kljub iskanju in povpraševanju pa nama je le približno uspelo izvedeti, kje je stalo begunsko taborišče, ki je predstavljalo zadnjo postajo od štiri do pet let dolgega prisiljenega romanja in odsotaosti od doma. Zgodovina tega kraja je dokaj nenavadna. Med prvo svetovno vojno so Avstrijci postavili vojaško bolnico in barake za vojne ujetnike. Zgradili so tudi veliko vojaško pokopališče. Kot sem omenil na začetku, so po leta 1918 te barake služile beguncem iz Goriškega (po nekaterih podatkih naj bi skozi to taborišče šlo skoraj 7.000 posoškdh beguncev). Po odhodu pregnancev so oblasti ta nastanile kakih 1.300 donskih in krimskih kozakov generala VVrangla, ki so iz Rusije na zahod prebežah po porazu z boljševiki. Med drugo svetovno vojno pa so Nemci uredih taborišče za prisilne delavce in vojne ujetnike. Taborišče pa je služilo tudi kot prehodna postaja za razne deportirance v nemške la-gerje. Ob taborišču so Nemci pričeti graditi tovarno aluminija in glinice, ki s povečano zmogli-vostjo deluje še danes. Kraju so po vojni spremenili ime in se danes imenuje Kidričevo. Vse barake pa so leta 1946 prenesti na delovišča avtoceste "Bratstva in Enostnosti" med Zagrebom in Beogradom. Od vsega opisanega je danes moč videti le ostanke vojaškega pokopališča, sredi katerega stoji lepa in razmeroma velika kapelica, zgrajena leta 1916. Na veliki travnati površini ni več sledu o kakih grobovih, le na koncu pokopališča samevajo tri, med sabo zelo različni nagrobni kamni. Na enem je napis v cirilici in govori o umrlem ruskem kozaškem kadetu, drugi je posvečen umrlemu židovskega porekla, v tretjem grobu pa je pokopan človek, ki prav gotovo izhaja iz naših krajev. Gre za Martina Mitiča iz vasi Zgonik, ki je umrl v Strnišču leta 1922. V zvezi s tem krajem bi omenil še nekaj, kar me je razjezilo in obenem zaprepastilo. Pred vhodom na to avstro-ogrsko pokopališče je neka slovenska stranka (ne bom omenil katera) pred kakim letom postavila velik spomenik, na katerem je vklesan dolg napis, ki nima nobene zveze s tistim krajem in tudi ne sodi v tisto okolje. Omenjene so namreč neke žrtve 2. svetovne vojne iz domala vseh evropskih držav (na spomeniku so namreč vklesana imena vseh držav Evrope). V Sloveniji žal postaja že moda, da si politične stranke na lastno pest postavljajo in tudi odstranjujejo spomenike in spominska obeležja. Po ostalih državah bi kaj takega bilo nepojmljivo, saj tovrstva opravila spadajo v pristojnost države, občine ali kulturnih in umetniških združenj. Po drugi strani pa bi na celotnem ozemlju Str-nišča-Kidričevega zaman iskali tablo ali skromen napis, ki bi naključnemu obiskovalcu razodela, da je bilo na tem kraju pred tolikimi in tolikimi leti nastalje-nih več tisoč primorskih Slovencev in da zato Stmišče igra vidno vlogo v novejši slovenski zgo- dovini. Preden si stranke postavljajo svoje "umotvore", naj njihovi veljaki podrobneje pogledajo v kako resno zgodovinsko knjigo. Nekoliko več razgledanosti in splošne kulture nikakor ne škodi! Vili PnntiC Na slikah: levo kapelica na avstroogrskem vojaškem pokopališču v Strnišču pri Ptuju; zgoraj spominska tabla na pročelju Prosvetnega doma v vasi Pince Marof pri Lendavi. i„ ....... <$8L'« Bona TAL! i IN ;•»■$%>' r\sw v IS VAŠ! »UNtrr itiNf C MA**- in PL TISOV l W m:-!-..-. IIOIUT ' . . . ” 1*9'Hli Stanko Ben ' pmM v X,*%: is, S lili; f v»R Cvtin W ** pikM s, tvsv r , 1$tkite’ Andrej Idtte »■ } \9V e us Komar MHhd " jtatkl % Vi\ v;4v Mamir '* \>» Kok ** k«ret kMarina KoIpik Hermina Pctbmu No h* Jv|H' Puhar J (Uefa ** I crf&ij« Marijo. ;* Je Im J ti ir f Pahor karotina ?-UMKk Katarina Mhavcl $*m« Izidor Pince umret Stmtif Martin Kr|i$m Kan " Manir Anion H*ill timom}« &>iii A na Ne it C Matija Nčžtc Marij* Boik VjatSo Boli c Ivanko im? le umrtm Marn 1.0««$» Morit . ihmlt Milan OMk taftm IB I cmUno GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Cristallo - La Contrada Se do 4. oktobra je možen vpis za abonmaje za sezono 1998/99 pri: podjetjih, krožkih, raznih organizacijah, sindikatih, Šolah, pri UTAT in v gledališču Cristallo. Informacije na tel. St. 040/390613. Gledališče Rossetti Do 25. septembra je možno obnoviti abonmaje in sicer v gledališču Rossetti od 8.30 do 13. in od 15.30 do 19. ure, v Galeriji Protti od 8.30 do 10.30 in od 15.30 do 19. ure. FURLAN1JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Jesenska simfonična sezona Danes, v nedeljo, 20. septembra ob 18. uri (red B), koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Georg Schmoehe. V petek, 25. septembra ob 20.30 (red A) in v nedeljo 27. septembra ob 18. uri (red B), koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Gustav Kuhn. V petek, 2. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo 4. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent Lothar Zagrosek. V petek, 9. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 11. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Julian Kovatchev. V petek, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling. V petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent Wolfgang Božic. Katedrala sv. Justa - glasbeni september FURLANIJA^JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta -Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 10. oktobra se nadaljuje razstava, katere protagonisti" so, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Web: www.copeco/lipuar-te. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcola-no) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revol-telli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barcolana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Avditorij, Ul. Roma 23 - Do 6. oktobra je odprta razstava z naslovom »Vertigine alVincrocio«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Tržaška občinska palača - Trg Unita 4: do 1. oktobra razstavlja Negrisin. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Trg Duca degli Abruzzi, 1: do 25. septembra razstavlja, v spomin na Ano Frank, Annamaria Duca-ton. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Muzej Revoltella: do 24. septembra razstavlja Lorena Matic. V tednu bo razstava odprta od 10. do 13. in od 15. do 19. ure ter ob praznikih od 10. do 18. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 10. ok- _______________SLOVENIJA____________________ LJUBLJANA Mestno Gledališče Ljubljansko - Veliki oder V sredo, 23., nato 24., 25. in 26. septembra ob 20.00: Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V torek, 29. septembra ob 20.00: Albert Camus, »Kaligula«. V sredo, 30. septembra ob 15.30 in ob 20.00 Ivan Cankar: »V dolini Šentflorjanski«. Mestno Gledališče Ljubljansko - Mala scena V torek, 29. septembra ob 21.30: Tony Dunham, »Ljubezen & seks & terapija«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V torek, 22. septembra ob 11.00 v mali dvorani - M. Koncert, ki bi moral biti v ponedeljek, 21. septembra ob 20.30, je prenesen na 5. oktober. Orgelski koncert bo izvajal Beppino delle Vedove. V ponedeljek, 28. septembra ob 20.30, orgelski koncert, ki ga bosta izvajala Janette Fishell in Colin An-drews. V torek, 22. septembra, bo na Trgu Unita nastopil Paolo Conte. ________________VENETO__________________ TREVISO PalaVerde Villorba V nedeljo, 27. septembra bo nastopal Renato Zero. V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana. ______________SLOVENIJA_________________ DOBROVO Grad Dobrovo V petek, 9. oktobra Hitove muze, v Četrtek 15. okto- tobra, prva razstava »Srečanje umetnikov.« V prostorih nemsko-italijanskega kulturnega centra (Ul. Coroneo 15) razstavlja do 2. oktobra Glau-co Dimini. Njegova razstava Okno na imaginarij je na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Muzej Revoltella Danes, v nedeljo, 20. septembra bo ob 11. uri vodeni obisk muzeja v katerem razstavljajo tržaški umetniki židovskega porekla. Vodil ga bo Luca Ge-roni. MIUE V okviru »Provinciassieme« - V občinski galeriji »Giuseppe Negrisin« (Trg republike 4) bo do 30. septembra razstavljal Loren-zo Mattotti. Razstavo Znak, barva, strip si je mogoče ogledati ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne. OPČINE Dom Brdina Danes ob 11.00 bo podelitev nagrad fotografskega natečaja "Razlagaj Kras" v priredbi krožka La Rupe -Ob pečini in otvoritev razstave izdelkov vseh 62 udeležencev. Razstava bo odprta do nedelje 27. septembra in sicer v tednu od 18.00 do 20.00 in v nedeljo od 10.30 do 13.00. GORICA Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Fiori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob Četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. GRADEŽ Občinska palaCa Do 30. septembra, »Umetnost in reklama«. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Drevored Palmanova 329: do 30. septembra »Peep Chair Live Show«. Ulica sv. Frančiška 15: do 30. septembra, »Siedi-mi - 7 fotografov za 7 skic«. Ulica Portanuova 13: do 30. septembra,»Lumina-rie - Repertorio luminoso«. ________________VENETO____________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava »kulturi Majev. PalaCa Fortuny (trg Sv. Marka): Se danes, 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do S18.00. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Cam- Logar »Kralj v časopisu«. Za Solo. Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 21. septembra, ob 20.00 in v torek, 22. septembra ob 10.00 in ob 20.00 SSG gostuje v Novi Gorici s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« 'HRPELJE Slovensko stalno gledališče V Četrtek, 24. septembra, ob 20.00 bo gostovanje SSG s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« KOPER Slovensko stalno gledališče V petek, 25. in v soboto, 26. septembra, ob 20.00 bo gostovanje SSG s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« bra Moskovski simfonični orkester. SVETA GORA Bazilika Jutri, v ponedeljek, 21. septembra ob 18. uri slavnostno odprtje nove sezone Kulturnega doma Nova Gorica, z Evropskim trobilnim triom: Stanko Arnold, trobenta, Ratko Vlatkovic, rog, Branimir Slokar, pozavna in organist Maks Strmčnik. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Abonmaji za sezono 1998/99: za dosedanje abonente od 28. 9. do 3. 10., za nove abonente od 5. 10 do 10. 10., za Študente pa do konca oktobra. V četrtek, 8. oktobra ob 20.00 otvoritvena predstava sezone 1998/99: Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«. V Četrtek, 8. oktobra ob 20.00, bo otvoritvena predstava sezone 1998/99. Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«, dirigent FrantiSek Preisler ml., režiser FrantiSek Preisler. po S. Stefano) so na ogled tuši Zorana Musiča. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30. _____________LOMBARDIJA________________ MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Montenapoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Paviljon poslovnega centra HIT Do 5. oktobra, razstava slik Avgusta Černigoja. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 19. ure. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KOPER Galerija Loža - na ogled so dela znanega italijanskega mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18. ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.s Spodnji prostori Moderne galerije Do 11. oktobra, razstava znane ameriške fotografinje Annie Leibovitz. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom - mala galerija Do 1. oktobra, razstava fotografij Branimirja Ri-tonje. Slovensko Stalno Gledališče Abonma za sezono 1998/99 Henrik Ibsen: Hedda Gabler, drama režija Bojan Jablanovec predstava SSG, premiera oktobra 7 998 J.B.P. Moliere: Tartuffe, komedija režija Mile Korun gostovanje mestnega gledališča Ljubljana, november 1998 Dušan Jovanovič: Klinika Kozarcky, alko komedija režija Dušan Jovanovič predstava SSG, premier decembra 1998 Peter Barnes: Ni tako slabo kot zgleda, tri tragikomične enodejanke režija Jaša Jamnik gostovanje PDG Nova Gorica, januar 1999 Arthur Miller: Vsi moji sinovi, drama režija Zvone Šedlbauer predstava SSG, premiera februarja 1999 Alberto Bassetti: Skrivnost življenja, dve enodejanki režija Marko Sosič predstava SSG, premiera marca 1999 Abruški rokopis Pasijon režija Antonio Calenda predstava SSG v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK, premiera aprila 1999 Otroške nedeljske matineje Nace Simončič: Veliki kurirki gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana Pavel Polak: po motivih bratov Grimm: Pepelka gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor Matija Logar: Kralj v časopisu gostovanje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica x_________________________________________y jŽ' Niz komorne glasbe »... od baroka do tanga« Luteranska cerkev, Trg Panfili, Trst - ob 20.30 ------------GO--------- Ponedeljek, 21. septembra Klavirski recital Roberto Turrin - klavir [I. Straivinski, G. F. Malipiero, A. Casella, G. Gershivin, P. Pessina) Četrtek, 24. septembra Duo Emmanuela Baldini - violina Cristina Santin - klavir (L. van Beethoven, P. Pessina, F. Schubert, P. de Sarasate) Sobota, 26. septembra Orkester Laboratorio Ensemble - dir. Paolo Pessina Pierluigi Corona - klavir (L. Boccherini, M. Giuliani, W. A. Mozart) Ponedeljek, 28. septembra Duo Sandu Nagy - flavta Alberto Miodini - klavir (F. Poulenc, ]. Francaix, F. Martin, G. Ene- scu, A. Piazzolla, P. Pessina) Sreda, 30. septembra Trio Chagall DaSa Dubrovina - violina Nevio Milloch - klarinet Cristina Santin - klavir (S. Prokofiev, P. Merku, F. Poulenc, B. Strauss, I. Strawinski, P. Pessina) -................. Aj GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA RAZSTAVE - RAZSTAVI - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE KMETIJSTVO Nedelja, 20. septembra 1998 _________DEJAVNOST STROKOVNE SLUŽBE KMEČKE ZVEZE_ Letošnja trgatev je zaradi vremenskih pogojev neobičajna Organizacija vrste kakovostnih strokovnih srečanj za vinogradnike Navocfla vzvezi s prevozom grozdja Ko smo v obdobju trgatve, naj ponovno opozorimo v katerih primerih mora prevoz grozdja spremljati spremna listina. Dokumenti, ki spremljajo prevoze grozdja, so lahko različni, glede na to, kdo opravlja prevoz, od kod in do kam gre prevoz, kdo je prejemnik in kdo je odpoSiljatelj grozdja, itd. Zato se bomo omejili na najpogostejše slučaje za naše razmere. Dokumenti, ki spremljajo omenjene prevoze so lahko: - navadna spremna listina (Bolla d’accompagnamen-to) - posebna spremna listina za vinogradniške proizvode, takoimenovani DOGO (Documento Commerciale Omogolato) - izjava o oprostitvi izstavitve spremnega dokumenta. Prevoz grozdja iz lastnega vinograda do lastne kleti do 40 km razdalje - če prevoz opravlja vinogradnik - popolna oprostitev; - če prevoz opravlja prevoznik - izjava o oprostitvi. Prevoz grozdja iz vinograda do lastne kleti nad 40 km razdalje - neglede kdo opravlja prevoz - DOGO Prevoz grozdja iz vinograda do zadružne kleti (katere je dan) do 40 km razdalje; -če prevoz opravlja vinogradnik - izjava o oprostitvi - če prevoz opravlja zadružna klet - DOGO Prevoz grozdja iz vinograda do kupca (podjetje) do 40 km razdalje: - če prevoz opravlja vinogradnik z letnim prometom pod 20 M lir - izjava o oprostitvi - če prevoz opravlja vinogradnik z letnim prometom nad 20 M lir - navadna spremna listina - če prevoz opravlja podjetje - prejemnik DOGO - če prevoz opravlja prevoznik za vinogradnika - izjava o oprostitvi - če prevoz opravlja prevoznik za podjetje - DOGO Prevoz grozdja iz vinograda do privatnega končnega porabnika do 40 km razdalje: - če prevoz opravlja vinogradnik - izjava o oprostitvi - če prevoz opravlja končni porabnik - DOGO - če prevoz opravlja prevoznik za vinogradnika - izjava o oprostitvi - če prevoz opravlja prevoznik za privatnika - DOGO Obveznosti v zvezi z zavarovanjem na delu Kmečka zveza opozarja vinogradnike, ki se za trgatev poslužujejo začasne delovne sile, da morajo po zakonu zavarovati pomožno delovno osebje. Omenjeni obveznosti niso podvrženi družinski člani do tretjega pokolenja. Za vsa potrebna pojasnila so članom in interesentom na razpolago uradi KZ v Trstu in Gorici. i -\i Strokovna služba Kmečke zveze v času pred trgatvijo kot navadno deluje s polno paro. Doslej je opravila kakih 400 strokovnih meritev na vzorcih grozdja, iz tega pa že izhaja dokaj popolna slika, kakšna letina se obeta v naših krajih. Najprej je treba izpostaviti ugotovitev, da je letošnja trgatev zaradi vremenskih pogojev neobičajna. Dolgo sušno obdobje in visoke poletne temperatme so vplivale predvsem na kisline, ki so v povprečju nižje od običajnih, medtem ko je stopnja sladkorja v glavnem zadovoljiva. Nizke kisline pa zahtevajo vsekakor večjo pažnjo pri kletarjenju, kajti vina so bolj občutljiva in težje obstojna. To seveda ne pomeni, da letina ne bo kakovostna, nasprotno. Količina je povprečno dobra in ponekod presega lanskoletno, izjema so le vinogradi z mladimi trtami in tanko plastjo zemlje, kajti v tem stanju so trte nianj odporne proti suši. Na prisojnih legah, ki so močno izpostavljene soncu, se na grozdih ponekod čutijo posledice ožigov, kar se zgodi, ko temperatura presega 32 stopinj. Grozdje je torej vsled vremenskih pogojev zorelo dokaj nenormalno, zato se tudi rok trgatve v povprečju premakne za kakih 10 dni naprej. V Bregu in Miljah se konec tega tedna večinoma pobirajo bele sorte (sauvignon, chardonnay, rizling, deloma tudi vitovska in malvazija). Na Krasu bodo po vsej verjetnosti počakali Se en teden za bele sorte, še kasneje pa je predvidena trgatev rdečih (refosk, merlot, modra frankinja v Bregu ter merlot in teran na Krasu). Glede na to, da je letos obdelava mošta nakoliko zahtevnejša od običajne, poziva strokovna služba Kmečke zveze vinogradnike, naj sledijo navodilom in se po potrebi tudi obrnejo na svetovalno službo. Sedaj je to pomembno, kajti morebitne napake bo pozneje težko, če že ne nemogoče, popravljati. Strokovna služba nadalje svetuje, naj vinogradniki ne obirajo grozdja, ki zaradi suše ni dozorelo. Prav tako naj ne obirajo grozdov, ki jih je morebiti napadel oidij. Tako načeto grozdje namreč nedvomno negativno vpliva na kakovost vina. Kmečka zveza je prav zaradi značilnosti letošnje trgatve organizirala strokovna srečanja za vinogradnike, na katerih sta sodelovala enologa Klenar in Piccin (na sliki prizor s četrtkovega srečanjana Opčinah). Vsekakor pa je strokovna služba zveze še nadalje vinogradnikom na razpolago. PREDPISI Poostren nadzor nad potekom trgatve Tako kot vsako leto se je tudi letos začela serija inšpekcij, do katerih prihaja na več kmetijskh obratih v času trgatve. Osrednji inšpektorat ministrstva za kmetijstvo izvaja namreč preko svojih perifernih organov nadzor nad potekom trgatve, da ne bi prišlo do kršitev predpisov. Naši kmetje so sicer s temi nadzorovanji že seznanjeni in vedo, da gre za potrebo po spoštovanju vrste predpisov in ukrepov proti morebitnim poskusom ponarejanja vinskega pridelka. Pri nas se to sicer ne dogaja, vendar čas trgatve in spravljanja grozdja sovpada z možnostjo, da pridelovalci vina tako ali drugače zagrešijo dejanja, ki po italijanskih in evropskih normah niso dovoljene. Vsi zainteresirani morajo naprimer imeti urejeno dokumentacijo o zalogah vin. Sorte grozdja, ki so namenjene pridelovanju raznih vrst vina morajo biti klasicifi-rane po veljavnih predpisih. Prav tako morajo omenjene sorte vsebovati predpisa- no minimalno koncentracijo sladkorja (merila so različna glede na zemljepisno lego vinogradov v državi). Točno so določeni tudi kriteriji, ki jih je treba spoštovati pri morebitni potrebi po krepitvi vin s prenizko alkoholno stopnjo. Prav tako gre spoštovati postopke pri morebitni krepitvi kislin, točno pa je tudi navedeno, kakšen naj bo pstopek mešanja raznih sort. Zelo važno je, da se v kleteh ali v bližnjih prostorih ne nahajajo katerekoli snovi, po katerih bi se dalo sklepati, da je vinski pridelek podvržen procesom, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi. Za kršitelje so predvidene visoke denarne kazni. Kmečka zveza poziva vinogradnike, naj se strogo držijo veljavnih predpisov, ker so inšpekcije v teku tudi v naših krajih in bodo trajale . še nekaj časa. Kdor pa rabi pomoč ali nasvet, naj se oglasi v uradih Zveze in njenih podružnicah. Strokovna služba KZ Sejanje okrasne trate September je čas, da si pred hišo uredimo okrasno trato. To lahko storimo tudi na zelo majhnih površinah, saj se večkrat zgodi, da Pred hišo imamo zelo malo prostora. Za sejanje okrasne trave je idealna nekoliko bolj peščena zemlja. Slednja je bolj propustna in korenine se lažje sirijo. Zaželjena je tudi organska snov (2% v zemlji). V primera problematične zemlje in velike površine, ki jo nameravamo nameniti trati, je priporočljiva analiza tal. Ce je zemlja bolj glinasta, ji moramo dodati pesek, če je uboga z organsko snovjo dodamo šoto. Da dobro prodrejo v globino, korenine trate potrebujejo 30 cm globoko zemljo. V prvi 30 cm plasti obstajajo namreč najbolj ugodni pogoji za rast in Širitev korenin. Plast zemlje za trato je lahko tudi plitvejša, kot se to večkrat zgodi na kraski planoti, vendar ne sme biti plitvejša od 10 - 15 cm. Tak travnik Pa potrebuje skrbnejso nego. Preden sejemo, zemljo pognojimo. Za površino 100 m2 potrebujemo 10 kg umetnega mešanega gnojila, ki ima razmerje dušik-fosfor-ka-hj 4-8-12 ali temu podobno. Dobra 80 tudi organsko-mineralna gnojila. Pred setvijo zemljo freziramo, v primeru majhnih površih pa le pograbimo z ročnimi grabljami. Na koncu je še priporočljivo, da zemeljsko površje večkrat pogladimo z valjem. izbira sorte semena naj bo po možnosti taka, da bo trata odporna teptanju in da bo njeno vzdrževanje lahko. Bistvene važnosti je tudi lega bodočega travnika. Zato izbirajmo med sortami, ki so bolj ali manj primerne sončnim legam. Pri naših pogojih okvirno izberemo za sončne lege mešanice vrste Lolium perenne in Poa pratensis; za polsenčne lege vrste s tankimi listi, kot so Festuca rubra communata ali Festuca rubra tricophylla; za senčne lege prejšnjim vrstam dodamo še Poa triva-lis. Najbolje je, da sejemo na začetku jeseni, to je v septembru. Sedaj namreč obstajajo najbolj ugodni pogoji, da se koreninice dobro utrdijo. Setev spomladi je manj priporočljiva zaradi nagle širitve plevela. Pred setvijo je koristno rahlo zalivanje. Na ta način se bo seme bolje oprijelo zemlje. Za setev izberemo brezveterni dan. Ce hočemo sejati strojno, se za to lahko poslužujemo tvrdk, ki so specializirane za okrasno zelenje, drugače pa sejemo ročno. Za sejanje uporabimo 15 do 40 gr/m2 zemlje, odvisno od izbranih sort. Pri ročnem sejanju moramo biti zelo pazljivi, da sejemo enakomerno. Po ročni setvi je najbolje, da posujemo sejane površino s 3 do 4 mm debelo plastjo zemeljske mešanice, ki jo lahko dobimo v specializiranih trgovinah. Sestavljena je iz 60% drobnega peska in iz 40% drobne šote. Hitro po setvi je treba pogosto in rahlo zalivati, najbolje z zelo razpršeno vodo. Kdaj vzklije seme, je odvisno od sorte. Preden prvič režemo, poskusimo travo z zmerno močjo izpuliti. Ce se trava ne zlahka izpuli, je čas za rez primeren. Pri tem moramo rezati v višini vsaj 2 cm. Za prvo rez izberemo sončen dan in ko je zemlja suha. Takoj po prvi rezi gnojimo z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Dober je amonijev sulfat v količini 2-3 kg/100 m2, ki obenem deluje kislo na zemljo. Tako prepreči Širitev nekaterih glivičnih bolezni (Micro-dochium patch) ali širitev pleveli, kot je Poa annua, ki jo je zelo težko iztrebiti. Dodamo tudi nekaj kalijevega sulfata. V prodaji obstajajo tudi namenska gnojila. Gnojilo potresemo po trati in nato rahlo zalijemo. V naših krajih, ko so včasih možne poledice, pozimi ne gnojimo. V primeru vlažne zime se lahko na trati pojavi glivica z imenom Mi-crodochium nivale. V tem primeru je treba preventivno škropiti s preparatom na podlagi propikonazola (na primer TILT). Na 100 m2 površine damo 40 ml v 10 1 vode. S količino ne smemo pretiravati. Prvič škropimo, ko najvišja temperatura doseže 15,5 stopinj C., po enem in dveh mesecih ponovimo Se dve Škropljenji. Paziti moramo, da trte pozimi ne teptamo v prisotnosti slane ali v primeru zmrznjene zemlje. Trata, ki smo jo posejali prejšnja leta, po poletnem mirovanju v tem času oživi. V polovici septembra gnojimo z amonijevim sulfatom (1,5 kg/100 m2) in s kalijevim sulfatom ali pa z namenskim gnojilom. dr. Magda Sturman Kmftijsivo NASA BANKA JE VSELEJ PREDSTAVIJALA OPORNO TOČKO ZA TUKAJŠNJE KMETE IN TUDI DANES MA POSEBEN POSLUH ZA POTREBE KMETOVALCEV, NOVICE NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA DOPING / NOV VAL POLEMIK Visoka zmaga Genertela TRST - Tržaški Genertel v italijanski rokometni Al ligi melje z nasprotniki kot za šalo. Tržačani so včeraj doma premagali Bologno kar s 34:22 (16:9) in tako nerpemagani obdržali vodstvo na skupni lestvici. Najboljši strelec v tržaških vrstah je bU Dušan Novokmet, ki je dal 9 zadetkov, Fusina pa je prispeval 6 golov. Capirossi v prvi vrsti BARCELONA - Po včerajšnjem treningu za današnjo VN Katalonije v motociklizmu bo startni vrstni red naslednji. Do 125 ccm: 1. Roberto Locatelh (Ita) honda, 2. Tomomi Manako (Jap) honda, 3. Ma-sao Ažurna (Jap) honda. Do 250 ccm: 1. Loris Capirossi (Ita) aprilia, 2. Valentino Rossi (Ita) aprilia, 3. Marcellino Lucchi (Ita) aprilia. Do 500 ccm: 1. Alex Criville (Spa) honda, 2. Max Biaggi (Ita) honda, 3. Alex Barros (Braz) honda. Maribor prevzel vodstvo MARIBOR - V anticipirani tekmi 7. kroga 1. slovenske lige je včeraj Maribor Teatanic premagal Koper z 1:0 (0:0). Zmagovirti zadetek je dosegel Šarkezi 8 minut pred koncem tekme. Mariborčani so tako prevzeh vodstvo na skupni lestvici. DANES (16.30): SCT Olimpija - Potrošnik, Mura -Koper, Korotan - Rudar, Živila Triglav - Publikum, Primorje - BS Tehnik. Maldini k Anderlechtu? BRUSELJ - Po odstopu Arie Haana, trenerja Ander-lechta, naj bi se, po pisanju beligisjkega dnevnika »La Demier Heure«, kandidiral za trenersko mesto celo bivši trener italijansek reprezentance Cesafe Maldini. Glavni vodja Anderlechta pa je včeraj dejal, da društvo ni zainteresirano za Maldinija, ker ne pozna naše kulture in predvsem našega nogometa. De la Hoya ubranil naslov LAS VEGAS - Petindvajsetletni Američann Oscar De la Hoya je ubranil naslov svetovnega prvaka po verziji WBC v veltrski kategoriji. V Las Vegasu je v osmi rundi premagal šestintridesetletnega Mehičana Juha Cearja Chaveza. Slednji je v 103. poklicnem boju doživel šele tretji poraz, že drugi z De la Hoyo. Leta 1996 je izgubil po štirih rundh. De la Hoya je povsem dotolkel Chaveza, ki je krvavel iz nosu in ust, razbiti pa je imel tudi obe arkadi (v drugi rundi levo, v sedmi pa desno). Vsi sodniki so do osme runde prisodili veliko več točk branilcu naslova, zato so v Chavezovem kotu ringa v osmi rundi prosih za prekinitev boja. Mlajši tekmec, ki je doslej v 29 poklicnih bojih neporažen, je bil premočan in prehiter za mehiško boksarsko legendo. Polemični »davisovci« RIM - Pred včerajšnjim odhodom v Milvvaukee, kjer se bodo konec prihodnjega tedna v polfinalu Davisovega pokala pomerili z ZDA, so italijanski tenisači na letališču Fiumicino polemizirali z vodstvom teniške zveze FTT, češ da je gostovanje slabo organizirano (težave z letalskimi vozovnicami) in da so odličnim rezultatom navkljub že tri leta brez sponsorja. Odgovor člana FIT Bnmettija je bil kar-seda piker: »Res, sponsorja nimamo, ampak brez njega so tudi naši igralci, zato se vsiljuje dvom, da so za sponsorje pač nezanimivi. Vsekakor so za nastope v Davisovem pokalu dobro plačani. Zmaga v polfinalu velja na primer 500 milijonov lir.« Villeneuve: Ukazuje Schumacher RICCIONE - Kanadski dirkač formule ena Jacques Villeneuve si je privoščil kar lepo število pripomb na račun Michaela Schumacherja in njegovega moštva. »Ferrari ne obstaja, obstaja pa Schumacherjevo moštvo. Ukazuje on,« je dejal svetovni prvak Villeneuve, ki je zelo kritičen tudi do Mednarodne avtomobilistične zveze. »Nove omejitve niso učinkovite. Dirkalniki so potencialno spet zelo nevarni, poglejte, koliko jih zaide s proge. Poleg tega se z današnjimi vozili lahko v tem svetu uveljavi tudi povprečen dirkač.« Dirka po Laciju: zmaga Taffija RIM - Italijanski kolesar Andrea Tali je že tretjič osvojil mednarodno dirko po Laciju (Tivoli - Rim, 198 km). Po razburljivem sprintu je za las prehitel svojega rojaka Mirka Celestina. Po 7 sekundah je privozila v cilj glavnina in v sprintu je bil najboljši Marco Fincato, četrto mesto je osvojil Daniele Nar-dello, peti pa Massimo Donati. 1. SKL Kraški zidar izgubil SEŽANA - Tudi v 4. krogu 1. slovenske košarkarske lige je sežanski Kraški zidar izgubil. V sežanskem moštvu igra tudi Jan Budin, ki je včeraj dosegel 7 točk. Kraški zidar - Pošta Maribor Branik 67:71 (23:33) KRAŠKI ZIDAR: Mugoša 7 (4:6), Lazarevski 7 (2:4), Budin 7 (2:6), Krajcar 16 (1:1), Bačar 13, Pirc 2, Čovič 15 (1:2). Pri gostih je bil najboljši Primorac, ki je dosegel 19 točk. OSTALI IZIDI 4. KROGA: ZM Lumar - Union Olimpija 45:65 (17:32), Slovan - Helios 95:85 (43:33), Piv. Laško - Postojna 106:49 (66:27, Krka - Triglav 81:59, Loka Kava - Sasvinjske Hopsi 64:66 (40:24). VRSTNI RED: Pivovarna Laško in Union Olimpija 8, Savinjski in Krka 6, Loka kava 4, Slolvan, Kraški zidar, Pošta Branik, Lumar Maribor, Postojna, Triglav in Helios 2. Udinese v Bologni Več zanimivih tekem Lozio in Inter, ki stav L kolu razočarala, gostita Bari in Piacenzo - Začetek ob 16.30 Pescante je že avgusta vedel, kaj se dogaja Nogometaši si kar med odmorom »pomagajo« z inijekcijami BOLOGNA - Po ne preveč spodbudnem tednu za italijanske ekipe v evropskih pokalih bo danes na sporedu 2. kolo v A ligi. V današnjem krogu sicer ni izrazitih derbijev, pričakovati pa je tudi danes, kot v uvodnem kolu, nekaj presenečenj. Udinese bo po domačem neodločenem izidu proti Sampdorii danes gostoval v Bologni, kjer ga čaka Mazzonejeva ekipa, ki je na startu visoko izgubila proti Milanu in seveda zato potrebuje točke. Trene videmskega mošrtva Gui-dolin bo poslal na igrišče enako postavo, s katero je med tednom igral v pokalu Uefa proti Bayerju. V ekipi bo torej tudi Bertotto, ki je prav včeraj postal očka. Državni prvak, ki je s težavo v prvem kolu premagal Perugio, bo gostil Caglia-ri. V Perugii in tudi na pokalni tekmi z Galatasarayem je šepala predvsem obramba in zato bo Monterov nastop danes še kako dobro došel za Lippijevo moštvo. Cagliari, ki je v nedeljo prislili Inter na neodločen izid, bi se danes v Turinu gotovo zadovoljil s točko. V Sa- lernu vlada veliko pričakovanje za prvi domači nastop v najbolj elitni italijanski ligi. Salernitana bo imela nasproti kar uglednega tekmeca, to je Milana novega trenerja Zaccheronija, ki z igro svojih varovancev še vedno ni zadovoljen. Eden izmed favoritov za državni naslov Inter je v tem tednu bridko razočaral tako v uvodnem kolu A lige s Cagliarijem kot v pokalu z Real Madridom. In-terjevi navijači in sam predsednik društva Moratti pričakujejo takojšnjo rehabilitacijo, saj Piacenza bi ne smela prestavljati prehude ovire za ekipo, ki iam v sovjih vrstah več svetovnih asov. Od ostalega sporeda bo govoto zelo zanimivo slediti srečanju v Rimu, kjer bo Lazio, ki je letos potrosil veliko milijard, gostil Bari. Erikssonovo moštvo mora takoj reagirati po slabih nastopih v Piacenzi inv pokalu proti Lausanni. DANAŠNJI SPORED (16.00): Bologna - Udinese, Empoli - Roma, Inter -Piacenza, Juventus - Cagliari, Lazio -Bari, Salernitana - Milan, Sampdoria -Perugia, Venezia - Parma, Vicenza -Fiorentina. RIM - Predsednik Mario Pescante je na petkovi seji izvršnega odbora Conija vnovič razburil športno javnost z izjavo, da so »zloglasnem« v laboratoriju za kontrolo dopinga v Acquaacetosi dobesedno metali v koš vso dokumentacijo o pregledih nogometašev, vendar se zna zgoditi, da se bo to predsednikovo »razodetje« kot bumerang obrnilo proti njemu samemu. Včeraj se je namreč izvedelo, da je Pescante že avgusta vedel, kaj se dogaja v rimskem laboratoriju. O nepravilnostih v zvezi z arhiviranjem rezultataov pregledov (Mednarodni olimpijski odbor zahteva, da se dokumentacija hrani v arhivu najmanj dve leti) ga je seznanil NOGOMET / C2 LIGA Bo zamenjava trenerja prinesla Triestini zmago? TRST - V 3. kolu italijanskega nogometnega prvenstva C2 fige bo danes Triestina doma igrala proti ekipi Castel San Pietro. Tržaško moštvo bo danes igralo z novim trenerjem Andreo Mandorlinijem, ki je med tednom zamenjal Ferraria. Triestina se v prvih dveh kolih pod njegovim vodstvom gotovo ni proslavila (neverjeten poraz z 1:4 proti Torresu in neodločen izid v Fanu). Upati je, da bo tržaška ekipa z novim trenerjem vendarle zaigrala, kot mora igrati ekipa, ki se bori za napredovanje v višjo figo, in da bo predvsem spet dobila zaupanje svojih navijačev. DANAŠNJI SPORED (16.00): Faenza - Teramo, Gior-gione - Viterbese, Gubbio - Sassari Torres, Maceratese -Mestre, Rimini - Fano, Sassuolo - Trento, Tempio - San-dona, Triestina - Castel San Pietro, Vis Pesaro - Baracca Lugo. V B ligi katastrofe Verone VERONA - V anticipirani tekmi 3. kola italijanske nogometne B fige je Reggiana včeraj v gosteh premagala Verono kar s 5:2 (3:0). Guidoni je dosegel tri gole, po enega sta dala Cimarelh in Suho. Za Verono sta bila uspešna De Vitis in Manetti. i- KOLESARSTVO / VUELTA n 14.etapovšpritnu osvojil Nemec Wusf ZARAGOZA - Zmagovalec 14. etape kolesarske dirke po Španiji je Nemec Marcel Wust (Festina). Za 148 kilometrov dolgo progo od Biescasa do Zaragoze je potreboval slabe tri ure, rumeno majico vodilnega pa je še naprej obdržal domačin Abraham Olano. Martin Hvastija je bil na 132. kilometru še na odličnem drugem mestu, vendar v ciljnem Sprintu ni sodeloval in se uvrstil na 128. mesto. Vrstni red: 1. Wust (Nem) 2:50:43; 2. Sme-tanine (Rus); 3. Guidi (Ita); 4. Edo (Spa); 5. Van Petegem (Bel); 6. Commesso (Ita) vsi isti čas...128. Hvastija (Slo) 3:00. Skupno: 1. Olano (Spa) 60.29:04; 2. Jalabert (Fra) +0:35; 3. Escartin (Spa) 0:51; 4. Jimenez (Spa) 1:17; 5. Clavero (Spa) 2:01; 6. Galdeano (Spa) 2:09; 7. Zulle (Svi) 2:19; 8. Heras (Spa) 2:24; 9. Armstrong (ZDA) 2:44; 10. Ca-menzind (Svi) 2:47; 56. Hvastija (Slo) 51:13 sam turinski javni tožilec Raffaele Guariniello, ki vodi preiskavo o jemanju nedovoljenih sredstev med nogometaši. Funkcionarji rimskega laboratorija so se opravičevali, da so dokumentacijo uničevali »zaradi pomanjkanja prostora«, ko pa so jih opozorili, da so uničevali samo rezultate izvidov nad nogometaši, so dejali, da so to počenjali zato, ker nogometna zveza ni kazala nobenega zanimanja zanje, ostale športne zveze pa, da so hotele redno imeti vpogled v izvide. Čeprav predsednik nogometne zveze Nizzola vztrajno trdi, da je nogomet »čist«, Silvio Berlusconi pa, da je vsa zadeva prenapihnjena, postaja torej vse bolj jasno, da je imel Romin trener Zdenek Zeman popolnoma prav, ko je opozoril na pojav dopinga v nogometu. Med drugim se je včeraj izvedelo, da je Romin zdravnik Ernesto Alicicco med zaslišanjem v Turinu predstavil kot splošno znano dejstvo, da je pri mnogih prvoligaških klubih, med temi naj bi bil tudi Juventus, v navadi tri, štiri ure pred tekmo, včasih pa tudi med polčasoma, »okrepiti« igralce z inijekcijami in infuzijami kreatina. Kakorkoli že, Pescan-tejev položaj je vse prej kot trden. Podpredsednik vlade Veltroni je zahteval, naj zapisnik z zadnje Conijeve seje preuči preiskovalna komisija, ki jo je sam imenoval. Stranki komunistične prenove in zeleni so zahtevali Pe-scantejev odstop. ODBOJKA / DANES ZAČETEK 54. ITALIJANSKEGA PRVENSTVA Matej Černič letos pri Conadu iz Ferrare: »Sisley je tudi letos premočen« Sisley3 Falconara 1 Falconara - Sisley 1:3 (16-14, 3:15, 4:15, 10-15) SIRA: Batte 28 (4+24), Sanheim 10 (3+7), Bartoletti 21 (4+17), Eida 18 (3+15), Vermiglio 3 (2+1), Sa-maras 18 (4+14), Ra-vellino 15 (3+12). SISLEY: Gardini 19 (4+15), Follador, San-tuz, Papi 23 (6+17), Bernardi 18 (5+13), Blange 4 (1+3), Giretto 22 (9+13), Fomin 36 (11+25), Pippi 2 (1+1), Cisolla 7 (3+4). DANES: Roma -Montichiari, Fano -Macerata, Ravenna -Palermo, Padova - Medena, Ferrara - Cuneo. V najmočnejšem odbojkarskem prvenstvu na svetu se bo letos že drugič preizkusil tudi naš Matej Černič. Bivši valoveč, bivši mladinski državni reprezentant in kandidat za članski državni dres bo tudi letos branil barve Zinelle, ki pa se je iz Bologne preselila v Ferraro in bo nastopala pod imenom Conad. Mateju smo pred njegovim današnjim krstnim nastopom proti Alpitou-ru iz Cunea postavili nekaj kratkih vprašanj po telefonu, na katere je rade volje odgovoril. Kdo je letošnji favorit za končno zmago? »Po mojem mnenju bo Sislev (okrepljen s Pa-pijem, Girettom in Pip-pijem, op. ur) tudi letos premočen. Z njim smo odigrali prijateljsko tekmo in je name naredil re- snično zelo močan vtis.« Katera ekipa bi lahko presenetila v boju za vrh? »Teh je več, saj so se mnoge zelo okrepile. Mogoče bo presenetil rimski Piaggio (novi so Tofoli, Bracci, Bovolenta in Gr-bič), čeprav se je o tej ekipi dobro govorilo tudi lani, pa je nato razočarala.« Kaj meniš o »liberu« in o novem sistemu točkovanja? »Nov sistem točkovanja mi zelo odgovarja, saj bo to prispevalo k temu, da bo prvenstvo bolj izenačeno. V bistvu bo imela vsaka ekipa dva cilja. To, da bo delno (s točko, op. ur.) nagrajen tudi poraženec v tie breaku, se mi zdi povsem pravično. »Libero« pa je po mojem mnenju pravo protislovje. Veliko se je govorilo o tem, da je treba skrajšati trajanje tekem, kolikor pa sem doslej lahko ugotovil, bo libero tekme le še podaljšal. Sprejem servisa je namreč z njim bolj natančen, zato je tudi lažje doseči menjavo servisa.« Letos je prišlo do pravega navala Kubancev. Kdo med njimi je najboljši? »Po mojem je to po- dajač Diago, ki bo igral za Palermo. Toda Kubanci so neznanka. Se bodo znali prilagoditi pritisku, ki ga prinaša igranje v Italiji, je po mojem veliko vprašanje.« Kaj pa ti? Tvoje moštvo je letos najelo močnega tolkača Bonatija. Boš vseeno igral toliko kot lani? »Možnosti za igranje imam tudi letos. Med drugim Sonati še ni v formi, zato bi lahko jaz že jutri (danes, op. ur.) zaigral v začetni postavi. Vsekakor je standardni član postave on, zame pa predstavlja to nov izziv, ki ga sprejemam v bistvu z velikim zadovoljstvom. Skratka, Bonatijeva prisotnost v ekipi je zame stimulacija.« Kateri pa je vaš cilj? »Ponovno doseči uvrstitev v play off.« (ak) ODBOJKA / DEŽELNI POKAL Sloga Nuova kreditna napredovala v 2. del Nepričakovana poraza valovk - Slogaši osvojili oba derbija - Točki tudi za sočane V deželnem odbojkarskem pokalu so ženske sklenile prvi del, moški pa odigrali prvo kolo. Skupina B Valovke so v drugem kolu predtekmovanja v B skupini doživele nepričakovana poraza, ki ogrožata njihovo uvrstitev v nadaljno fazo tekmovanja. Njihova usoda je namreč odvisna od rezultate tretje tekme med Pozzom in Torriano, v primeru zmage Pozza pa bi na končni lestvici po dveh kolih zasedle drugo mgsto. Val je sinoči nastopil brez Barbare in Paole Uršič (Barbara se je huje poškodovala), vendar to ne more biti opravičilo za bleda nastopa. Trener Stera je preizkusil nekaj novih igralnih shem, vendar pa se te zaenkrat niso obnesle in sam trener je priznal, da Čaka ekipo še mnogo dela, Časa pa je seveda še dovolj. Izida; D Pozzo - Val Imsa 2:0 (17:15,15:8), Tomana - Val 2:1 (13:15,15:11,15:11). Soča Unitecno je svojo pot v deželnem pokalu začela z zmago proti Cetrtoligašu Tor-riani. Čeprav je nastopila v precej okrnjeni postavi, je do uspeha prišla razmeroma gladko. Prvi set je bil v rokah socanov, v drugem pa jim je uspelo nadoknaditi zaostanek 8:0 in izničiti set žogo Tomane pri 14:13. V začetni postavi je dobro opravil svojo nalogo Marko Černič. V isti skupini nastopa tudi 01ympia, do zaključka redakcije pa rezultata tekme proti Vivilu nismo prejeli. Skupina B Slogaši so brez izgubljenega seta osvojili oba pokrajinska derbija. Narej so premagali cetr-toligaša Riguttija, nato pa še tekmeca v bližnji C ligi Preveni-reja. Riguttija so slogaši bržkone nekoliko podcenjevali, zato je bila njihova zmaga manj gladka, kot bi lahko bila, tekma s Prevenirejem pa je bila resnično lepa, v prvem setu pa tudi polna preobratov. Po tesni zmagi s 17:15 so slogaši v drugem setu pokazali boljšo telesno kondicijo, nasprotniku pa so moti vidno pošle. Peterlinovi varovanci so na splošno pokazali precejšen napredek v primerjavi z nastopom na pokalu za Bazoviške žrtve. Sloga - Rigutti 2:0 (15:11, 15:12) SLOGA: Colautti 1+0, Božic 4+2, Celladon 7+3, Peterlin 1+5, Riolino 1+5, Stabile 2+5, Milic 0+0, Mikolj 0+1, Drasic 0+1, Veljak 0+0, Sgubin. Sloga - Prevenire 2:0 (17:15, 15:9) SLOGA: Colautti 2+2, Božic 5+"2, Celladon 5+8, Peterlin 0+3, Riolino 4+7, Stabile 3+10, Milic, Mikolj, Drasic, Velja 0+0, Sgubin. Ostali izid: Rigutti - Prevenire 0:2 (8:15,9:15) Danes na Opčinah ženski del Pokala Bazoviških žrtev V openski telovadnici bo danes ženski del mednarodnega odbojkarskega Pokala Bazoviških Žrtev. Gostje prireditelja SZ Sloga bodo ekipa, ki jih trenirajo pri nas dobro poznani strokovnjaki in sicer celovški Hypo Bank (Christian Sore), hrvaški Kastav (Zvonko Brožič) in koprski Ke-miplas (Marko Kalc, na sliki). Spored, 10.00 Kemi-plas - Sloga Nuova kre- ditna; sledi Hypo Bank - Kastav. 15.30 za 3. mesto, sledi za 1. mesto. Na Trofeji Sedmak tudi skupinska točka mladih Poletovih kotalkarjev Vse je nared za današnjo kotalkarsko tekmovanje za Trofejo Sedmak, ki bo z začetkom ob 9.30 na Poletovem kotalkališču na Opčinah. Naj oTnenimo, da bodo po končanem tekmovalnem delu, okoli 18. ure, nastopili mladi Poletovi kotalkarji s skupinsko točko, ki nas bo popeljala v sled živah po Kiplingovi povesti »Knjiga o džungli«. Takoj zatem bo sledil nastop zmagovalcev Trofeje in na koncu se ekshibicijski nastop svetovnih prvakov, para Palazzi Rossi - Venerucci. AVTOMOBILIZEM / ZA AVSTRIJSKO PRVENSTVO V ZELTVVEGU Zenič na zmagovalnem odru Na skupni lestvici Z, a prvi med dirkalniki z manjšim restriktorjem VAL MSA: Michela in Monica Tomasin, Ambrosi, Zucca-rino, Lipone, Tomšič, Humar, Visintin, Danielis. Skupina C Viitus - Sloga Nuova kreditna 1:3 (1:15,15:11,12:15,9:15) SLOGA: Fabrizi, Gregori, Srichia, Pertot, Mamillo, Starc, Crissani, Kalc, Prestifilippo, Furlan. Slogasice so si na povratni tekmi z Virtusom zagotovile napredovanje v naslednjo fazo 2e po prvem setu. Trener CaC je od drugega seta dalje poslal na igrišče različne postave, a vedno s tremi mladimi igralkami hkrati na igrišču. Virtus je zato prišel nekoliko bolj do izraza, a slogasice so bile zanj še vedno pretrd oreh. MOŠKI Skupina A Tomana - SoCa Unitenco 0:2 (8:15,14:16) SOCA: Tomšič, Braini, Kle-de, Brisco, Battisti, Andrej in Marko Cemic. Po uspešnem nastopu na Grobniku se je naš avtomobilist Alberto Zenic včeraj zelo dobro odrezal tudi na slovitem dirkališču v avstrijskem Zeltvvegu. Na dirki za avstrijsko prvenstvo je namreč s svojo dallaro 393 zasedel končno 7. mesto, a je bil prvi med tekmovalci z manjšim restriktorjem in je za šestouvrSCenim, ki je razpolagal s precej veC konjskih moči, zaostal za 0,170 sekunde. Za ta uspeh je bil na zmagovalnem odru nagrajen s posebnim pokalom. Zenic je tokrat štartal z 12. mesta, saj je na uradnem treningu veliko Časa izgubil zaradi menjavanja gum, ker je bila proga delno mokra, dle-no pa suha. Za razliko od prejšnjih nastopov je nas tekmovalec tokrat dirko začel dobro in takoj prehitel nekaj tekmovalcev, po 16 krogih pa, kot reCeno, pristal na 6. mestu. Tudi tokrat je končna zmaga pripadla Nemcu Fi-berju, drugi je bil Avstrijec Dolischka, tretji pa Avstrijec Voss. Vsi so tekmovali z dallaro 396. Danes bo na Zeltvvegu Se ena dirka, vrhunec dne pa bo pomenila tekma za SP v razredu FIA GT. KOŠARKA / PALL. GORIZIA PO DESETIH LETIH V Al LIGI, A Z RES ŠIBKO EKIPO P. Brumotti: »Obstanek za nas že zelo velik uspeh« V prostorih UGG-ja je včeraj bila predstavitev go-riške košarkarske ekipe (na sliki), ki bo letos po dolgem času spet nastopila v Al ligi. Novi predsednik društva Steho Braida je najprej predstavil družbo Public Com-pany Domino Srl, ki je prevzela lastništvo, potem ko je po desetih letih zapustil košarko podjetnik in dosedanji edini lastnik Leopolde Terraneo. Al liga je za Gorico danes velik izziv, predvsem ko ni veC solidne finančne osnove, ki jo je zagotavljal omenjeni podjetnik in to je razvidno tudi pri samem seznamu igralcev go-riške ekipe. To je, vsaj na papirju, zares šibka ekipa, celo Šibkejša od lanske, ki je nastopala v A2 ligi, saj ne razpolaga z nobenim izrednim posameznikom in tudi tujca sta dokaj skromna. Zato ni čudno, da so na predstavitvi vsi poudarih, da je edini cilj letošnje sezone obstanek v ligi, kar bo seveda tudi zelo zahtevno. In prav o tem smo se na kratko pogovorili s športnim direktorjem Pinom Bmmattijem. Torej, kateri so občutki pred letošnjim prvenstvom? »Gotovo ne moremo prikrivati dejstva, da bi bil za nas velik uspeh že obstanek v ligi, saj so finančna sredstva, s katerimi razpolagamo, omejena in torej si ne moremo privoščiti izrednih igralcev. Veliko pa nam že pomeni to, da smo uspeli obdržati državnega reprezentanta Miana, ki je za nas bistven element« Vsekakor pa je pričakovanje v Gorici veliko? »Naravno je, da javnost po desetih letih nestrpno pričakuje naše nastope v A ligi. Mislim pa, da moramo biti nekoliko potrpežljivi, saj smo vsi, od trenerja, večine igralcev, vse do odbornikov in predsednika prvič v go-riškem društvu skupaj.« Ko ste prišel v Gorico ste ‘izjavil, da bo vaša skrb tudi oživeti mladinsko dejvnost »Seveda, saj sem prepričan, da Gorica lahko košarkarsko živi le, Ce stalno skrbi za razvoj mladinskega sektorja. V zvezi s tem bi tudi poudaril, da smo že do danes vzpostavili stike sodelovanja skoraj z vsemi društvi, ki gojijo košarko in med temi bi omenil tudi SZ Dom. Le Ce združimo vse sile lahko računamo na uspeh, tako na mladinskem, kot tudi na članskem nivoju. Zelo važno pa je vsekakor to, da uspešno zaigramo v A ligi, ■ker bomo le tako najbolje promovirali košarko tudi med mladimi.« (S.L.) Ta teden dva turnirja ŠD Mladost Ta teden bo Doberdob v znamenju nogometa. SD Mladost bo namreč od jutri do sobote priredilo dva turnirja, ki bosta gotovo privabila ob rob do-berdobskega nogometnega igrišča veliko število ne samo domačih gledalcev. Ženski turnir se bo začel že jutri s tekmo med Doberdobom in dolinsko ekipo Bum Bum Ladies. V torek pa bo na sporedu članski turnir za drugi memorial G. Ulian, K. in E. Gergolet, na katerem bodo nastopile poleg domače Mladosti še ekipe Juventine, Sovodenj in Ron-chija, ki nastopa v elitni ligi. SPORED Jutri, 21.9. Ženski turnir, ob 20.00: Bum Bum L - Doberdob; ob 21.00: Sovodnje - Danica Vrh. Torek, 22.9. Moški turnir, ob 19.00: Juventina -Ronchi; 21.00: Mladost - Sovodnje. Sreda, 23.9. Zenski turnir, ob 20.00: Martinščina - Steverjan, ob 21.00: Štandrež -Rupa Pec. Četrtek, 24.9. Moški turnir, ob 19.00: finale za 3. mesto, ob 21.00: finale za 1. mesto. Petek, 25.9. Ženski turnir, ob 20.00 in 21.00 polfinalni tekmi. Spbota, 26.9. Ženski turnir, ob 20.00 za 3. mesto, ob 21.00 za 1. mesto. domači šport Danes Nedelja, 20. septembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 na Proseku: Primorje - Manzano; 16.00 v Ogleju: Aquileia - Zarja Gaja; 16.00 v Ločniku, Ul. Mochetta: Lucinico - Vesna 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Carlinu, Ul. S. Gervasio: Futura - Juventina; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Trivignano DEŽELNI POKAL 16.00 v Marianu: Mariano - Mladost; 16.00 v Dolini: Breg A - Venus; 16.00 pri Briščikih, Er-vatti: Portuale - Breg B ODBOJKA POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV 10.30 in 15.30 na Opčinah: nastopajo Sloga, Koper, Kastav in Hypo Bank Celovec KOTALKANJE TROFEJA PAVEL SEDMAK 9.30 in 14.00 na Opčinah: prireja SD Polet REKREACIJA 8. KRAŠKI SUHI SLALOM 10.00 v Repnu: prireja SK Brdina . KOŠARKA POKAL LIGASEV 21.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran Nuova kreditna - Fagagna Obvestila SK DEVIN kolesarski odsek obvešča, da se sprejemajo vpisovanja za treninge vsak torek od 20.30 dalje na sedežu vVerovljah. Informacije daje tajništvo ob večernih urah na tel. 2916004. SK DEVIN priredi z začetkom 1. oktobra smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Vpisovanje ob torkih ob 20.30 dalje na sedežu v Ce-rovljah. Informacije daje tajništvo ob večernih urah na tel. 2916004. SD KONTOVEL priredi tečaj otroške telovadbe za letnik 1992 in mlajše ob torkih (od 16.30 do 17.30) in četrtkih (od 17.30 do 18.30) v telovadnici na Kontovelu. Za informacije tel. št. 040-229470 od 12.00 do 14.00 in od 19.00 do 21.00. ŠPORTNA SOLA TRST sporoča, da se bo vadba začela v soboto, 3. oktobra na Stadionu 1. maj ob 9. uri za otroke vrtca in ob 10. uri za starše in otroke. Vpisovanje ob začetku vadbe. GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR obvešča, da se bo vadba za vse telovadke začela v torek, 22. septembra ob 15. uri. Ob isti uri bo tudi informativni sestanek za starše. SZ BOR FTTNESS - Organizira naslednji teden demonstracije raznih tečajev. Jutri, 21. in četrtek, 24. od 19.30 do 20.30 lahno Erg. Sreda, 23. 9. od 19.30 do 20.30 total body work out. Petek, 25. 9. od 20.30 do 21.30 samoobramba. Vstop prost. Vabljeni! SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK priredi smučarske tečaje na plastični stezi s pričetkom v četrtek, 1. oktobra. Za informacije in vpisovanje se lahko zglasite na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, jutri, v ponedeljek, 21. in torek, 22. septembra od 18. do 19. ure. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča vse, ki bi se radi seznanili z zimskim programom, da nudimo informacije o zimovanju, smučarskih treningih in tečajih, o smučarski opremi in o rekreacijskih pobudah na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, jutri, 21. in torek, 22. t. m. od 18. do 19. ure ter v ponedeljek, 28. in torek, 29. L m. ob ishuri. OK VAL obvešča, da bodo treningi miniodbojke za dekleta ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici Kulturnega doma. Prvi trening bo jutri, 21. tm. Prijave na treningih. SHINKAI KARATE KLUB obvešča člane in interesente, da so se pričeli treningi v telovadnici Silvestri v Ul. s. Nazario na Proseku. Informacije na tel. št. 040-327342 ali 0338-7281332. SD POLET vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v dvorani Zadružne kraške banke v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je sprememba društvenega statuta. Takoj po občnem zboru bo predstavitev programa oz. delovanja v sezoni 1998/99. Vljudno vabljeni! SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da se bodo začeli treningi in vpisovanja v ponedeljek, 1. oktobra in četrtek, 4. oktobra od 16. ure dalje, dvakrat tedensko v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Prosimo dosedanje gojenke naj vpis potrdijo, obenem vabijo nove, ki ljubijo balet. Za informacije tel. na St. 040-220222 po 14.30. KOLESARSKI KLUB ADRIA v sodelovanju s KD RADENSKA-ROG prireja dne 27. septembra 1.1. 12. MARATON PRIJATELJSTVA na trasi Ljubljana-Trst s ciljem v Lonjerju (Start ob 9.30 pred stavbo Agrotehnike na Viču-Ljubljana). Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Informacije na tel. št 040-911275 oz. 040-910178. ODBOJKARSKA SEKCIJA SD BREG obvešča, da je odprto vpisovanje za minivolley (letniki od 1986 do 1991. Za informacije tel. št. 040-393930 (od 13.00 do 14.00) ali 040-228664 (od 18.00 do 19.00) Daniela. NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA SZ BOR obvešča, da so odprte vpisnine za otroške tečaje in rekreacijo. Informacije lahko dobite na tel. št. 040-566466 od 12.30 do 13.30. NOGOMET ZA LETNIKE 1988-89-90-91 in 92 pri NK BOR na novih igriščih Stadjona 1. Maj. Vse informacije dobite na tel. št. 040-226483 ali 0339-2447832. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sprejema vpisovanje za miniodbojko (1. 1987 in mlajši) . Za informacije po telefonu, št. 397346 (v večernih urah) ali 0347-3037380. REKREATIVNA SEKCIJA SZ BOR organizira za ženske in moške: jutranjo telovadbo za starejše (Krat) in odrasle, popoldansko vadbo za odrasle, aerobiko za mlade, vadbo z glasbo za starejše, večerno telovadbo in odbojko. Za informacije tel. v urad 040-51377 (od 11. do 13.30) ah popoldne na 040-299269 (Silva). MMBASKET za osnovnošolce pri SD BREG. Vse informacije nudi David Pregare, tel. 040-228334 v dopoldanskih urah. SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA bo tudi letos skrbela za najmlajše nogometaše (letniki 1990, ’91, ’92). Zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 040-232194 (Fabio). 040-383087 (Luciano) in 040-227044 (sedež Breg). RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Mnenja TV dnevnik, nato Športna tribuna Tekmovanje Seghizzi petje brez meja RAI 2 S RAI 1 Aktualno: Euronevvs Nan.: Good and E vil Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Maša Angelus in papežev blagoslov Aktualna odd.: Linea verde - Zelena linija - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Dokumenti: Vse o Sanre-mu - od leta 1951 do leta 1998 Nan.: Matlock - Zupan (i. Andy Griffith) Dnevnik Šport: 90. minuta Nan.: Gospa v rumenem - Nevama dediščina Vremenska napoved Dnevnik Šport Aktualno: II fatto - Padre Pio (vodi Enzo Biagi) Glasbena odd.: Champa-gne! Di Capri... di piu (vodi Milly Carlucci) Dnevnik Dokumenti: Ljudstva, potovanja in odkritja Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Aktualno: Srečanje Potihoma: Giovanni Cassa-no Nogomet: Barcellona - Ju-ventus (1986) Nočni dnevnik Nanizanka Cercando cercando 9.00,10.00 Dnevnik Film: Supercolpo dei 5 dobermanu d’ oro (kom., ZDA ’76, i. F. Astaire) Nedeljski Disney, vmes risanke in nan. Blossom, 11.25 Sui gradini di Harlem Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik TG2 Motori, vreme Motociklizem: Vn Španije, 500 ccm Šport: Quelli che la domenka..., 15.55 Quelli che il calcio... Stadio sprint Risanke Vremenska napoved Šport: Domenica sprint Risanke Dnevnik Tg2 Film: T.N.T. - Ultima missione (pust., ZDA ’97, i. E. Roberts, R. Travis) Športna nedelja Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Vremenska napoved Sportivamente Brezdelje utruja? RAI 3 Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Film: Posta grossa a Dod-ge City (vestern, Nem. '66, i. Henry Fonda) Motociklizem: VN Španije, 125 ccm, 12.25 250 ccm Aktualna odd.: Top Se-cret Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Film: Via dalla pazza fol-la (dram., ZDA '67, r. J. Schlesinger, i. J. Christie) Nan.: Charlie Grace Aktualno: Palio mesta Asti Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Nan.: Friends Film: Le nozze di Muriel (kom., ZDA, i. T. Collet-te, R. Griffiths) Dnevnik, deželne vesti TV film: Amore mortale (thriller, ZDA '94, r. D. Hartvvell, i. Erič Roberts) Dnevnik Fuori orario, vmes film Ultracorpi (fant., '93) RETE 4 M Nan.: Piccolo amore, I 6.50 in 8.30 Zingara M Affare fatto E&iil Aktualno: La domenica del villaggio Masa Dnevnik Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: II figlio di Cleopa-tra (pust. ’64, i. S. Gabel) Film: Decisione al tra-monto (vestern, ZDA ’57, i. R. Scott) Nan.: High Incident, vmes (18.55) dnevnik Film: VVitness - PriCa (thriller, ZDA ’84, i. H. Ford, Kelly McGillis) Glasbena odd.: Superberte (vodi Paolo Piccioli) Pregled tiska Nan.: Chicago Hospital (i. Adam Arkin, P. Berg) Mister Ed 3 CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Hiša v preriji (i. Michael Landon, Melissa Gilbert) Film: Zingara (glas., It. '69, r. Mariano Laurenti, i. Bobby Solo, Loretta Goggi, P. Franco) Nan.: Jaz in mama -Štorklja po imenu Giulia (i. delia Scala, Gerry Scotti) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Claudio Lippi, Massi-mo Lopez, Paola Barale, Lauca Laurenti) Nan.: Hiša Vianello -Dvojna osebnost (i. R. Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Ballo di fine estate (vodi Maurizio Co-stanzo) Variete: Festival degli artisti di strada - Pocestni umetniki (vodi Pippo Baudo) NoCni dnevnik Nan.: Hill Street noc in dan (i. Daniel J. Travanti, Michael VVarren) Nan.: Ragionevoli dubbi Nočni dnevnik 1TAUA 1 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Risanke Variete: Mal dire gol Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich), vmes (12.25) Odprti studio. 13.00 Vodic nogometnega prvenstva, 13.30 Zadnje novice z nogometnih igrišč Glasba: Super Nek, 14.30 Madonna Nan.: Felbc Film: Arabesque (krim., ZDA ’66, r. S. Donene, i. S. Loren, Gregory Pečk) Odprti studio Nan.: S.P.Q.R. (i. Elenoire Casalegno, Nino Frassica) Variete: Benny Hill Show Variete: Mal dire gol Risanke: Simpsonovi Športna oddaja: Pressing (vodi Raimondo Vianel- lo) Italija 1 šport. Šport sut- dio Italija 1 šport Film: Broken Vows (dram., ZDA ’87, i. Tommy Lee Jones, An- nette O’ Toole) TV film: Citta segreta (dram., VB ’87) S TELE 4 Nad.: Prava ljubezen LBJ Rgtfj Italijanska kuhinja Živah in narava Poletni šport Ai confini... Poletni Musidiiamo Bologna - Udinese Film: Fine di un sogno S. _ _ _ z- MONTECARLO Slovenija 1 Napovedniki Živ žav. Risanka: Cofko Cof, 8.20 Cilkin kotiček, 8.30 Skrivno življenje igrač, 8.45 Srebrnoglavi konjič, 9.05 Telerime, 9.10 Zares divje živali Ozare Maša Vsi smo ena družina Obzorja duha Ljudje in zemlja Pomagajmo si Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Pravi biznis, 14.45 Novice iz sveta razvedrila Film: Klic na dom Obzornik, vreme, šport Alpe Jadran Ko zlate citre zapojo (2. del) Okolje in mi: Dolina na prepihu Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zoom Očetje in sinovi Poročila, vreme, šport Nan.: Murhy Brown, 23.15 Vendetta (2. ep.) Okolje in mi Napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Kompas Holidays Spoznjmo jih: Gost Sergej Ferrari Kaj je resnica (predstava PDG Nova Gorica) Videostrani Videospot dneva Koncert skupine Ararad Film: Nočno obleganje Okarina etno festival Slovenija 2 Vremenska panorama Pravi biznis V vrtincu (pon.) Film: Cirkus Hildebrand Oddaja o slovenski vojski: Pripravljeni 13.55 Motociklizem TV prodaja Šport Euronevvs SP v atletiki Dobrodelni koncert za bolnišnico na Stari gori 18.40 Šport Dok. oddaja: Indija - Skupnost Bišnojev Videoring Nedeljske popevke s Sergejo Naša KS - Prisilno mrtev (A. Marodic) Dok.: Benetke - Voda, kamni in besede (VB) Šport v nedeljo Film: Dobri človek v Afriki (VB) SB Koper Euronevvs Sprehodi po stari Ljubljani Risanke Program v slov. jeziku: Gore in ljudje TV dnevnik, šport Risanke Nan.: Crime Stoiy TV nad.: Stari antični svet (It., r. S. Nocita, i. Alida Valli, L. Lattuada, T. Carraro, zadnji del) Vsedanes - TV dnevnik Istra in... Histria jazz (A. Salli, P: Fresu, F. Castri) TV Dnevnik-Vsedanes 19.30, 22.45, 0.30 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Šport: Nedeljski šport Papežev blagoslov Nan.: Airvvolf Film: Dvom (krim., ZDA '61, i. Gary Cooper) Film: Per favore non toc-cate le palline (kom., ’61) Šport: Goleada, 23.05 Pianeta B Film: Eva contro Eva (dram., '50, i. B. Davis) Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8,20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Max 14 (M. Okorn, r. M. Prepeluh, 5. del); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.45 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Drama: Črni galebi (A. Pregare, r. J. Babič, 2.); 15.00 Potpuri; 16.00 Z naših prireditev: Primorska poje 98; 17.00 Poročila; 17.05 Šport in glasba; 18.30 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15,10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pravljica; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?i; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenihr 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11 -ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bel-lissima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi bizi; 10.05 Odrske luči; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15,30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17,35 Minute za klasiko; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock'n roli; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Na koncertni piedestal. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO, vreme, šport; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokalno-instrum. glasba; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška!-Guten Mor-gen, Kdrnten; 6.20 Duhovna mise (dr. J. Marketz); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna.. ORF 2 13.30 Turistične kemtijel, itd. 5ef <£L M j? Uk OVEN 21. 3. - 20. 4.: Ne bodite prevefi kritični do^ sebe. Problemov ne boste rešili s tem, da o njih neprestano premišljujete. Zaposlite se z bolj koristnimi opravili. Poksrbite tudi za redna rekreacijo. BIK 21.4-20.5.: Vaše počutje bo močno odvisno od partnerjevega. Do njega boste nekoliko preveč pokroviteljski, zaradi Cesar se tudi sami ne boste najbolje počutili. DVOJČKA 21.5. - 21. 6.: Zadnji čas je, da začnete uresničevati svoje vizije. Pred vami so naporni dnevi in prav nič ne bo pomagalo, če boste zatiskali oči pred neprijetnimi obveznostmi. RAK 22. 6. - 22. 7.: Pred vami je rodovitno obdobje. V poslovnem življenju boste dosegli uspehe, le s sodelavci se boste nekoliko slabše razumeli. Ne spuščajte se v prepir. LEV 23. 7. - 23. 8.: Za vas je nastopilo krajše obdobje. ko se lahko malce umaknete iz vsakdanjega živžava in več časa preživite doma. Vprašanja, ki vam rojijo po glavi, terjajo čas za premislek. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Polni ste energije. Mikale vas bodo .dogodivščine, zato prosti cas izkoristite za potepe naokoli.. Razgibajte svoj življenjski ritem in poskrbite, da se boste lepo imeli. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Za vami je dokaj naporno obdobje. Čeprav boste imeli Se vedno veliko dela, mu boste kos. Povrnile se vam bodo moči in dobra volja. V ljubezni vse dobro. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: V sobi boste našli skpte zaloge mod in smaozavesti. Tudi do svojih bližnjih boste postali bolj odprti. Toplina, ki izžareva iz vas. vam bo pomagala pri reševanju konfliktov. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Zadnje čase ste zelo zaprti. Ne najdete pavega stika s svojimi domačimi. Pustite si nekaj časa za pocietk in razmislek. Bolj kot družba vam bo prijala samota. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na delovnem mestu vam bo uspelo razrešiti nastale zaplete. Dela boste imeli sicer še vedno precej, a vas psihično ne bo več tako obremenjevalo. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Nadrejeni so z vašim dosedanjim delom zadovoljni. Nove zadolžitve so vam lahko v ponos, saj ste si zanje močno prizadeva- li. Ne jemljite partnerjevih pripomb preveč zlahka. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Pred vami se odpirajo nova obzorja. Izkoristite obdobje za širjenje svojega znanja.V prostem času se razmigajte na svežem zraku in se tako razbremenite napetosti. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Ilustrirana pravljica: Čarovnica je vendar Čarovnica TV DNEVNIK, nato Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.35 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.40 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.40 20.50 22.40 22.45 0.00 0.30 1.05 1.25 Euronews Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Mr. Smith va Wa-shington (kom., ZDA ’39, r. Frank Capra, i. James Stevvart, Jean Arthur) Dnevnik Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Nan.: Matlock (i. Andy Griffith, Malcom J. War-ner) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Natale al campo 119 (kom., It. ’47, i. Vit-torio De Sica, Alberto Fa-brizi) Mladinski variete: Poletni Solletico, vmes risanke Princesa Sissi Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Zorro Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved -Dnevnik, 20.35 Šport Variete: La Zingara Film: Loch Ness (fant., VB ’95, r. J. Henderson, i. Ted Danson, lan Holm) Dnevnik Aktualna odd.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angelo) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualni oddaji: II grillo. Aforizmi Potihoma Variete: Luna Park (vodita B. Grillo, V. Gassman) RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 fr* Slovenija 1 Jutranji Go cart: Risanke Nan.: Lassie Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.40 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Film: Sir Milliard dei 4 miliardi (dram., ZDA ’95, i. C. Lahti) Nan.: Inšpektor Tibbs, 16.40 II Virginiano, vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Marshal Risanke Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport Baciami Virtual RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Ecco la felicita (kom., Fr. ’40) Aktualno: Tempo, 11.00 Tema Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: Viaggio nel tempo Aktualno: Infinito futu-ro, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Aktualno: telecamere Šport: nogomet B in C lige, 16.40 streljanje Nan.: Charlie Grace Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme