WASHINGTON.D.C. OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine LETO xxxn. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 20, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 184 I^omače vesti '"^Vec v bolnišnici liai bolnišnici se na- ki brivec Louis Ulle, St ^ _®vojo brivnico na 6526 Prošli teden je pg|. Poškodbe pri padcu in od-bil v bolnišnico. Želi skorajšnje okrevanje! %Q 'Uke '^utri IZ ture zvečer, v sredo se vrši Slov^ krožka št. 2 Prog. Sj v Slov. nar. domu na Dig Ave., v zgornji dvora-poslopja. Pred sejo bo ite Cleveland News-a, j|'.^^®i^burg kazal slike, ki "em Po^^el na svojem nedav-l!g po Israelu. Sli- ^rulf in kažejo rekon- delo v tej novi ži-stj j ^^ržavi. Vstopnina je pro-Set p ^^bi se občinstvo na poji kazanju slik se vrši se- Vsp na katero se vabi članice. Sestanek krožka št. 1 Prog. Slo-fiiile- ^ vabljene, da gotovo Slov i? ^ ® C o j na sestanek v domu na Waterloo Rd. Mreif. treba je, krožka Sodelujejo vse članice. poročilo Mafv k poročilu o smrti ooldin se sporoča, da je l)tjv^°kojnica doma iz vasi Ščj fara Smihel, kjer zapu-Ho, Johna in sestro Iva- o prihodnji in potrebno I --- nacionalisti ^*li ambasadorja ši KONG, 20. Sept.—Biv-ki) ambasador v Moskvi "Vi čien je danes bil ^ Hong Kongu. Veruje Sa umorili nacionalisti, P'^istasi Čiang Kajšeka. Sti[^ j® nasprotoval civilni 'ki, V ^ komunisti in naciona-''4 l^jj. Kongu pa je čakal !l''^'ežir' jG nameraval l ^^^tovalne konference ko Roditeljev v Peipingu. "^^^renca sestavlja novo J' Rovo ljudsko republiko ifejstl ustanavljajo ..C" % 18. sept.—Komuni-'''k, ^^^Gncija je danes nazna-!' ^ politični svetoval-v Peipingu usta-J&ko ljudska vlada za Ki-^^znanilu je rečeno, da "^iitek bil odobren Mk(j *&kona za osrednjo ,in da bo kmalu ^^Va nova nacionalna li"? »Moi ^^0 se smatra, da so ni že bili sprejeti %l(e za ustanovitev ^ publike Kitajske. ® Ti'ojenice TRIJE MINISTRI SOGLASAJO, DA JE KITAJSKA ZGUBLJENA Nacionalisti se v masah pridružujejo komunistom, tako da Zedinjene države nimajo več nobenih zanesljivih skupin WASHINGTON, 18. sept.—Zunanji ministri Zedinje-nih držav, Anglije in Francije so na včerajšnjih posvetovanjih priznali, da je Kitajska izgubljena in da nobena pomoč ne more sprerneniti ta položaj. Državni tajnik Dean Acheson, \ . ^ h ih se zglasile {v tr, ®- John Mrsnik ml. f St. ter pustile g^^tka-prvorojenca, ki Mati in dete i{'" R Mt. Sinai bolniš W ^Cpi^ je hči Mr. in P"" %, . J® sm poznane dru-John in Albi-*!KW EL216 St. -- angleški zunanji minister Ernest Bevin in francoski zunanji minister Robert Schuman so imeli že drugo konferenco, katere namen je, da zavzamejo skupno stališče o glavnih vprašanjih zunanje politike v zvezi z Generalno skupščino Združenih narodov, ki se bo sestala v torek. V kratkem komunikeju, je rečeno, da so trije ministri izmenjali mnenje glede "zadev, ki prizadevajo vse tri vlade na Daljnem vzhodu." V komunikeju ni povedano, do kakšnih zaključkov so trije ministri prišli v zvezi s Kitajsko. Toda ameriški in angleški uradniki priznavajo, da je komunistično gibanje na Kitajskem v polnem razmahu in da se bivši nacionalisti v masah pridružujejo komunistom, tako da zapadne sile nimajo med Kitajci nobenih zanesljivih elementov, katere bi mogli izkoristiti za svoje cilje. Obveščeni krogi pravijo, da ameriški in angleški uradniki nimajo nobenih upov tudi kar se tiče Formdze, za katero se je nekoč smatralo, da bo glavna nacionalistična trdnjava proti komunistom. Sedaj pa izgleda, da bo tudi Formoza padla ne samo vsled infiltracije komunistov, pač pa tudi vsled čedalje težjega ekonomskega položaja, v katerem se nahaja pod upravo nacionalistov. Na splošno, kar se tiče Kitajske, ameriški in angleški uradniki menijo", da se ničesar ne more ukreniti, da bi se položaj "ne poslabšal." mladinski zločini so se zvišali WASHINGTON,, 17. sept.— Direktor FBI J. Edgar Hoover je v svojem poročilu naznanil, da se je število mladinskih zločinov zvišalo v prvi polovici tekočega leta. Soglasno s poročilom se je število zločinov zvišalo v mestih za 2.7 odstotkov, na podeželju pa za 7.6 odstotkov. Največ aretiranih oseb je v starosti 21 let. V prvi polovici leta je bilo aretiranih 400,089 oseb, od teh pa jih je 61,373, to je 15.3 odstotkov pod 21 let starosti. Kar se pa tiče oseb pod 25 let starosti, so izvršili blizu polovico vseh zločinov. Število umorov se je sicer znižalo, toda zvišalo se je število poskusov umora, ropov, napadov z nožem, poskusov struplje-nja, tatvin in posiljevanja. V spopadu z zločinci je v šestih mesecih izgubilo življenje 64 policajev. ameriški kipar pri maršalu titu LONDON, 17. sept.—Jugoslovanska časnikarska agencija Tanjug je včeraj naznanila, da je maršal Tito sprejel v avdijen-co znanega ameriškega progresivnega kiparja Joe Davidsona in njegovo soprogo. Taft ne veruje, da bo Rusija napadla Ameriko TROY, O., 19. sept.—Ohijski republikanski senator Robert A. Taft je danes izjavil, da ne ve-^uje v govorice, da bo Sovjetska zveza napadla Zedinjene države. "Ne verujem, da Rusija namerava sprožiti vojaški napad na nas," je rekel Taft. Taft je pristavil, da bi volil proti Severno-atlantski vojaški zvezi, ker bi Zedinjene države bile obvezne stopiti v vojno, če bi v teku 20 let katera koli članica bila napadena. "Mislim, da nas to (Atlantski pakt) lahko prej spravi v vojno kot pa karkoli drugo." Republikanski senator je podal izjave tudi v zvezi z znižanjem vrednosti angleškega funta. Rekel je, da bo ta devaluacija znižala življenjski standard,angleškega ljudstva. češka ima vedno več živeža v prosti prodaji PRAGA, 18. sept. — Češkoslovaški ministrski predsednik Antonin Zapotocky je včeraj v posebni radio oddaji ljudstvu naznanil, da od 1. oktobra kruh, kolači, moka, testenine in krompir ne bodo več na odmerkih pač v prosti prodaji. Rekel je, da se cena kruhu ne bo spremenila, pač pa moki in testenin. Toda istočasno se bo delavcem zvišalo plačo soglasno z zvišanimi cenami. hitlerjev minister je za marshallov plan HAMBURG, 17. sept. — Hitlerjev finančni izvedenec Hjal-mar Schacht je danes objavil knjigo, v kateri je med ostalim rekel, da bi zapadne sile ne smele znižati življenski standard Nemcev samo zato, ker je Nemčija izgubila vojno. Zavzel se je tudi za Marshallov načrt, rekoč, da ta načrt pomeni za Nemčijo vse. Knjiga je bila tiskana v 100,000 izvodih. papež odlikoval časnikarskega magnata CASTEL GANDOLFO, 17. sept. — Papež Pij XII. je danes podelil p a p e š k o odlikovanje ameriškemu časnikarskemu magnatu Randolphu Hearstu. Hearstovi časopisi so znani zaradi svojega zagovarjanja španskega fašističnega diktatorja Franca. Toda v naznanilu o odlikovanju ni povedano, zakaj je bil Hearst prav za prav odlikovan. Isti dan je papež sprejel v av-dijenco zamorskega rokoborca Jersey Joe Walcitta. v angliji je nad 50,000 nagcev LONDON, 18. sept.—Časopis "Sunday Dispatch" je danes naznanil, da je v Angliji nad 50,000 nagcev, kar je več kot v kateri koli drugi deželi. Premogarji ne delajo zaradi spora o penzijah PITTSBURGH, 19. sept.—Premogarji so danes neuradno za-stavkali v znak protesta proti lastnikom premogovnikov, ki nočejo v penzijski in dobrodelni sklad plačevati 20 centov po toni premoga, dokler unija premo-garjev ne pristane na nov kon-trakt. Vsled te akcije lastnikov je predsednik United Mine Workers unije John L. Lewis dal navodila, da se penzije suspendira. Lewis je rekel, da se je sklad nevarno izčrpal. Novo geslo premogarjev je; brez penzij ni dela. Uprava unije in sam Lewis niso objavili nobenih navodil za stavko, pač pa so sami premogarji začeli zapuščati delo. Pričakuje se ,da bo že jutri večina premogarjev prostovoljno prekinila delo. Predsednik 12. distrikta UMW v Ilinoisu Hugh White je izjavil, da so premogarji pustili delo v znak protesta proti začasnem črtanju podpor. "Če ljudje nočejo delati, mi ne moremo proti temu nič storiti," je izjavil White. * Murray grozi s stavko WASHINGTON, 19. sept.— Predsednik CIO unije delavcev, uposlenih v jekleni industriji, Philip Murray je danes izjavil, da je edini up, da se prepreči stavko 1,000,000 delavcev, če se bo uredilo vprašanje penzij. Murray je izjavo podal Cyrisu S. Chingu, direktorju vladnega posredovalnega odbora. če ne bb ,prišlo do sporazuma med korporacijami, bodo delavci zastavkali prihodnjo soboto, je izjavil Murray. indijski socialisti izvoljeni v bombaju BOMBAY, 18. sept. — Indijska socialistična stranka je pri izrednih volitvah dobila štiri sedeže v bombajski občinski kor-poraciji. Izredne volitve so bile razpisane, ker so mesta bila izpraznjena, ko so bili "radi varnosti" aretirani komunistični zastopniki. Delegate 59 držav prišli v New York na Generalno skupščino Z. N. Katoliška duhovnika šla med episkopalce PROVIDENCE, 19. sept.— Dva rimsko-katoliška duhovnika sta danes prestopila v prote-stantovsko episkopalno vero in takoj postala pastorja v misio-narskih cerkvah protestantov-ske škofije Rhode Island. Duhovnika sta Rev. Lionel E. Beadet in Rev. Leonard Red-lawn. Ne eden ne drugi nista hotela podati nobene izjave glede vzrokov, vsled katerih sta se izneverila rimski katoliški cerkvi in postala protestanta, toda možno je, da se nista strinjala 7 aktivnostmi Vatikana. Sklep dveh duhovnikov je naznanil Rev. Herold. L. Hutton v pridigi v potestantovsski cerkvi St. Paul. 18 francozov ubithi v letalski nesreči SEOUL, 19. sept.—Obrambe-no ministrstvo južne Koreje je danes naznaijilo, da so policija, vojaštvo in mornarica ustrelili 225 jetnikov, ki so zadnji teden zbežali iz jetnišnice. Vkupno je zbežalo 338 jetnikov, 82 jih je bilo ulovljenih, 27 pa se jih še vedno skriva. Mnoge Clevelandčane še vedno niso našli Y zvezi s tragedijo potniške ladje 'Noronic' ni vesti o 27 oseb iz Clevelanda TORONTO, Ont., 19. sept.— Usoda 27 Clevelandčanov, ki so se nahajali na izletniški ladji "Noronic," ki je zgorela v pristanišču Toronta, še vedno ni znana. Vkupno je zgubilo življenje nad 200 potnikov. V Cleveland se je danes vrnila skupina 90 izletnikov. Doslej so ugotovili, da je 21 Clevelandčanov zgubilo življenja, toda na ladji se je nahajalo še 27 Clevelandčanov, ki so še vedno na seznamu "izgubljenih." Nekateri računajo, da se bo število cleve-landskih žrtev zvišalo na 50. Ker so mnoga trupla zgorela, je težko ugotoviti identiteto posameznih žrtev. Posebno pa, ker se v paniki rešelavci niso spomnili, da bi zapisali številke kabin, iz katerih so jih prinesli. Sorodniki nastradalih sploh ne morejo prepoznati trupla. Identiteto večinoma ugotavljajo po ostankih obleke, umetnih zobeh, zdravniškimi in kurirskimi podatki itd. V mrtvašnici je kakšnih 100 trupel, ki jih niso prepoznali. Medtem pa je bila sestavljena posebna komisija, ki bo preiskovala vzroke tragedije in skušala ugotoviti, kdo je za njo odgova-ren. Padajo obtožbe, da gasilni aparati niso bili rabni, da ladja ni imela dovolj vode, da so potniki prepozno bili obveščeni o katastrofi, da mnogi člani posadke niso bili na ladji in da so ognjegasci bili poklicani šele 30 minut po izbruhu ognja. Preiskovalna komisija bo skušala ugotoviti, če je vzrok ognja bila nemarno vržena cigareta in kje se je prav za prav ogenj najprej pojavil. • korejska policija ustrelila 225 jetnikov BRAZZAVILLE, 19. sept.— Osemnajst Francozov je danes bilo ubitih, ko je neko vojaško letalo treščilo na zemljo in zgorelo. ustrelila hčerko GRAPE THICHET, W. Va., 19. sept.—Neka 65 let stara Mrs. Jennie Mcintee je danes na poli-ji priznala, da je ustrelila svojo 25 let staro hčerko, ker se je "predrzno" obnašala proti nji. Katoličani odprli informativni center Rimska katoliška hijerarhija je včeraj odprla na 906 E. Superior Ave. propagadni informativni center, kjer bodo ne-katoli-čani zastonj dobili knjige, brošure in informacije. V informativnem centru so tudi knjige, s katerimi se obsoja vlade vzhodno-evropskih držav, kakor na primer "Gods 'Underground'," ki jo spisala Gretta Palmer v sodelovanju z nekim hrvaškim menihom. Sovjetski zunanji minister Višinski pravi, da so izgledi za mir dobri; Kardelj, Bebler, Djilas in Vilfan so člani močne jugoslovanske delegacije LAKE SUCCESS, N. Y., 19. sept.—Delegatje 59 držav so danes začeli prihajati v Lake Success na Četrto zasedanje Generalne skupščine organizacije Združenih narodov. Med delegati, ki so že prišli, se nahaja glavni sovjetski delegat in minister zunanjih zadev Andrej Višinski. Višinski je prišel z letalom. Na letališču La Guardia je podal časnikarjem prve izjave v zvezi z Generalno skupščino. Rekel je, da zelo močno verjame v izglede za svetovni mir in pristavil, da je sicer tudi po svoji naravi optimističen. Delegacija, ki vzbuja največ pozornosti, pa je jugoslovanska. Glavni delegat je jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj. Z njim so prišli tajnik Po-litbiroa Milovan Djilas, zastopnik zunanjega ministra Aleš Bebler, direktor za informacije Vladimir Dedjer, lieut. gen. Veljko Mičunovič, ambasador v Bolgariji M. Djerdja in dva visoka uradnika zunanjega ministrstva Milan Bartos in Salko Fejid. Njim sta se priključila jugoslovanski ambasador v Washingtonu Sava Kosanovic in stalni jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan. To je najmočnejša delegacija, kar jih je Jugoslavija doslej poslala na zborovanje Združenih narodov. Koreja hoče zaščito z. n. proti "komunizmu" Na dnevnem redu Četrtega zasedanja Generalne skupščine je 73 točk. Zborovanje se bo začelo jutri zjutraj. Pričakuje se, da se bo prvi dan v glavnem izvolilo predsednika skupščine in sedem podpredsednikov. Delegat južne Koreje je že takoj po svojem prihodu apeliral na organizacijo Združenih narodov, naj pomaga Koreji, da se zoperstavi "komunističnemu razširjevanju v Aziji." Delegat je rekel, da se bodo Korejci borili do zadnjega moža "proti komunizmu," da pa kljub temu potrebujejo pomoč. Vprašanje Koreje je tudi na dnevnem redu Generalne skupščine. Dežela je razdeljena na severno in južno. Severna se nahaja pod rusko upravo komunistov, južna pa pod upravo vlade, ki so jo ustanovili Amerikanci pred umikom enega dela svojega vojaštva. V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! češka katoliška hijerarhija se je vdala PRAGA, 18. sept.—Češkoslovaška vlada je danes naznanila, da je zlomila odpor rimsko-kato-liške hijerarhije proti novemu zakonu za ureditev odnosajev med cerkvijo in državo. Uradna češkoslovaška agencija je sporočila, da je apostolski administra-tar področja pri poljski meji Msgr. František Onderek objavil izjavo, s katero podpira vladno zakonsko predlogo in apelira na duhovnike, naj storijo isto bi duhovniki in ostali cerkveni uradniki postali civilni uslužbenci, katere bi plačala vlada. Kanada je tudi znižala vrednost svojega denarja TORONTO, Ont., 20. sept.— Kanada je snoči kot 18. dežela sledila vzgledu Anglije in znižala vrednost svojega dolarja za 10 odstotkov v odnosu na ameriški dolar. Pred tem je Francija znižala vrednost franca. Že od leta 1946 je kanadski dolar veljal prav toliko kot ameriški. Sedaj pa ameriški dolar velja 10 centov več. Mnogi Kanadčani so pričakovali devaluacijo dolarja in začeli kupovati delnice. Posebno so planili na delnice družb, ki lastu-jejo rudnike 'zlata. Pričakuje se, da bodo vrednost denarja znižale še druge države, kakor Italija, Grčija, juž-no-ameriške države itd. Ameriški šef za zunanjo pomoč Paul Hoffman je izjavil, da bo devaluacija denarja v evropskih državah omogočila tem državam, da pošljejo na ameriške trge za $2,500,000,000 več blaga že v tekočem letu. Toda z druge strani se ameriški uradniki bojijo, da bodo vsled znižane vrednosti angleškega funta ameriški izdelki težko tekmovali na zunanjih trgih. Bivši francoski ministrski predsednik Paul Reynaud pa je medtem na seji vlade trpko napadel Anglijo, ker je znižala vrednost funta, ne da bi se najprej posvetovala s Francijo. ^ Reynaud, ki je predsednik Svetovalne skupščine 12-tih zapad-no-evropskih držav, ki tvorijo tako zvani Svet Evrope, je obtožil angleško vlado, da je devaluacijo podvzela za hrbtom Sveta. Kar se tiče vzhodno-evropskih držav, ni verjetno, da bodo v soglasju z zapadno-evropskimi državami znižale vrednost svojega denarja. Vzhodno evropske države bodo verjetno mnogo pridobile zaradi znižane vrednosti denarja v zapadno-evropskih državah, ker bodo lahko bolj poceni kupile več blaga. * Anglija sklenila pakt s Češkoslovaško Medtem pa iz Londona poročajo, da je Anglija sklenila s Češkoslovaško petletni trgovinski sporazum, za izmenjavo blaga v vrednosti $280,000,000. pristaši kominforme zaprti v jugoslaviji BEOGRAD, 17. sept. — Jugoslovanski tisk je danes naznanil, da je devet komunistov, ki podpirajo stališče Kominforme proti vodstvu jugoslovanske komunistične stranke, bilo obsojenih Po novem cerkvenem zakonu na zaporne kazni od tri do 18 let. Pristaši Kominforme so bili obsojeni zaradi "vohunstva v korist dežel Kominforme." STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto]_____________ For Six Months—(Za &est mesecev)_______ For Three Months—(Za trl mesece)________ 20. septembra 194& For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) _$8.50 - 5.00 - 3.00 For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. EVROPSKI SVET V Strasbourgu, prestolnici Akacije, se je zadnji mesec sestal tako imenovani prvi evropski parlament. (Atlantski pakt itd.) Kakor znano so 5. maja t. 1. predstavniki Bruseljskega pakta: Velike Britanije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga ter predstavniki Švedske, Norveške, Danske, Irske in Italije sklenili sporazum o novi mednarodni organizaciji, ki jo tisk na Zapadu prikazuje kot začetek bodočih "Zedinjenih držav Evrope." Statu evropskega sveta, ki so ga ob tej priliki podpisali predstavniki omenjenih držav, ima dva organa: komite ministrov in posvetovalno skupščino. V skupščini bodo imele Velika Britanija, Francija in Italija po 18 predstavnikov, Belgija, Švedska in Nizozemska po 6, Danska, Irska in Norveška po 4 in Luksemburg 3. Nove države, ki so jih sprejeli v Strasbourgu v že omenjeni Svet, bodo bolj skromno zastopane v tej organizaciji, Turčija bo imela 8 delegatov, Grčija 6, Island 3. Velike države imajo torej preko dve tretjini predstavnikov v tem Svetu. Zato se vsiljuje zaključek, da bo ta organizacija služila predvsem ciljem in namenom velikih evropskih držav. Poleg teh organov je še mednarodni sekretariat, ki bo delal pod vodstvom svojega generalnega sekretarja (Francoz Pries). V svoji sedanji obliki je Evropski svet kompromis med koncepcijo angleških konservativcev in laburistov. Po Churchillovem predlogu bi morali priti v Evropski svet predstavniki političnih strank kapitalističnih držav. Po laburistični zamisli pa naj bi bil Svet sestavljen iz predstavnikov poedinih vlad, po možnosti socialdemokratskih. Končno so osvojili kompromisno rešitev, ki je zadovljila oba tabora. Prav tako so sprejeli kompromisno rešitev tudi v pogledu fizionomije Evropskega sveta. Francoski predstavnik Reynaud je predlagal, naj bi z direktnim glasovanjem izvolili pravi "evropski parlament." Britanski predlog pa je predvideval, da se osnuje komite zunanjih ministrov, ki naj bi koordiniral protikomunistično akcijo v mednarodnem merilu. Rešitev, ki so jo osvojili, pa je bližja angleškemu predlogu, ki je kot predlog močnejšega dobil podporo večine. En sam pogled na listo predstavnikov v Strasbourgu nas prepriča, da ta organizacija kapitalističnega Zapada— kljub vsemu pozivanju na demokracijo—nima nič skupnega z demokracijo. V Strasbourgu so se namreč zbrali tisti predstavniki zapadnoevropskega kapitalističnega sveta, ki jih že leta in leta srečujemo na vseh povojnih konferencah, kjer koli in kadar koli se govori o miru in pripravlja vojna. Prvi med njimi je Winston Churchill, ki je že leta 1946 v Zurichu napovedal rojstvo "Evropske unije" in pozval 2'apad proti Vzhodu, kapitalizem proti socializmu. Ce je Churchill po splošnem mnenju najbolj zanimiva oseba, niso brez interesa druge osebnosti. Paul Reynaud, "grobar Francije," Belgijec Henry Spaak, "prvi državljan Evrope" in predsednik Evropskega sveta. Carlo Sforza itd. Protidemokratični značaj te nove mednarodne organizacije je torej na dlani. Na eni strani ozka povezanost z bruseljskim paktom, na drugi strani pa churchillovska orientacija tega Sveta. Ce k temu dodamo še očitno sovražno stališče tvorcev te organizacije do držav ljudske demokracije v Vzhodni Evropi, nam bo jasno, koga in kaj predstavlja Evropski svet. Ker so iz tega Sveta izključeni ne samo predstavniki demokratičnih držav Vzhodne Evrope, pač pa tudi predstavniki naprednih strank na Zapadu (v italijanski delegaciji ni n. pr. komunistov, socialistov in naprednih demokratov, v francoski prav tako ni komunistov, pač pa Blumovi socialisti), ki so dobile na poslednjih volitvah več kot tretjino glasov, je jasno, kakšen je značaj tega Sveta. Gre za politično organizacijo, preko katere skušajo predstavniki raznih desničarskih strank koordinirati napore svojih vlad za ohranitev kapitalističnega sistema v Zapadni Evropi. Prav odsotnost predstavnikov demokratičnih držav karakterizira najbolj jasno značaj in pomen tega sveta. Kakšne so funkcije Evropeskega sveta? V njegovem okviru imamo, kakor znano, komite ministrov in posvetovalno skupščino. Ta skupščina bo le nekakšna javna tribuna za akademske diskusije in ne bo imela izvršne oblasti. Ali bo morda imel komite ministrov zato izvršno oblast, saj bo posvetovalna skupščina razpravljala le o vprašanjih, ki jih bo predložil komite ministrov. Tudi komite ministrov nima izvršne oblasti saj so ministri le delegati svojih vlad. Njihovi nasveti vladam niso za nikogar obvezni. Cemu potem vsa komedija okrog omenjenega Sveta, saj že obstaja- Fluorograf—važna pridobitev v horhi proti jetiki Napredni ameriški Slovenci so darovali Sloveniji dve fotografski napravi Važna naloga protituberko-lozne borbe je, da s svojimi pregledi zajame čim več prebivalstva, da skuša ugotavljati in in zdraviti tuberkulozna obolenja v začetnih stadijih, ko se že niso razvila v taki meri, da je potrebno dolgotrajno zdravljenje. Z zgodnjim ugotavljanjem tuberkuloznih obolenj hočemo doseči čim bolj uspešno in hitro zdravljenje. Tako onemogočamo tuberkulozi, da bi se iz skritih in nepoznanih žarišč širila in onesrečala ljudi. Kot najbolj zanesljiv način preiskav so rentgenski pregledi. Ker pa še tako dober zdrav-nik-rentgenolog lahko preišče na dan le sorazmerno majhno število ljudi, so poskušali preurediti napravo z a rentgenske preiskave tako,' da bi — podobno kot fotografski aparat — lahko fotografirali pljuča čim večjemu številu prebivalcev. — Rentgenski aparat so izpopolnili s posebno občutljivim, malo-slikovnim fotografskim aparatom in dobili tako rentgensko napravo z'a množično slikanje pljuč. Napravo imenujemo fluorograf in na kratko pravimo, da fluorografiramo prebivalstvo. Izkušnje, ki jih imajo drugi narodi, pa tudi nekaj naših dosedanjih izkušenj pravi, da lahko s fluorografom dnevno slikamo tudi 800 ljudi. To je brez dvoma velika prednost te modernizirane in preurejene rentgenske naprave. Slovenija je prejela dvo moderna fluorografa kot dar naprednih ameriških Slovencev. Enega je dobil Golnik,« drugega pa Rdeči križ Slovenije. Pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije j e bila ustanovljena letos v februarju protituberku-lozna sekcija, ki ima nalogo sku. paj z okrajnimi in krajevnimi proti-tuberkuloznimi sekcijami RKS pomagati ljudskemu zdravstvu v proti-tuberkolozni borbi. V "Proti-tuberkuloznemu tednu" je bila pri republiški proti-tuberkulozni sekciji RKS osnovana potujoča fluorografska ekipa. Predvidevamo, da bo v enem letu fluorografiranih pri nas okoli 100,000 ljudi. Ce upoštevamo to visoko številko, nam bo razumljiv izreden pomen flu-orografske ekipe v proti-tuber-kulozni borbi. S fluorogrofiranjem smo že pričeli. Pred tednom dni smo končali fluorografiranje v Kočevju in kočevskem okraju, kjer smo zajeli okoli 4500 oseb. Zdaj dela ekipa v Ljubljani, nakar krene naprej po Sloveniji, po načrtu, ki je bil v naprej pripravljen sporazumno z ministrstvom za ljudsko zdravstvo LRS. Predvsem bomo posvetili skrb delavstvu. Pregledom delavstva bomo pridružili preiskave otrok, ki so bili pri cepljenju z besežejem tuberkulinsko pozi- tivni in zato niso bili cepljeni, kakor seveda tudi preiskave vsega ostalega prebivalstva. Fluorografski aparat je elek-tromedicinska delavnica v Ljubljani montirala v avtoambu-lančni voz, ki ga je dalo republiški proti-tuberkulozni sekciji RKS na razpolago ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS. Tako je fluorografski ekipi omogočeno, da lahko pride v sleherni kraj in tamkaj izvrši svoje delo. Tudi ni vezana na kraje z električnim omrežjem, saj se lahko sama oskrbuje z električnim tokom. Fluorografska ekipa in nje delo je nov uspeh v naši proti-tuberkolozni borbi. Ce sledimo dejavnosti ljudske oblasti in množičnih organizacij na tem važnem področju zdravstvene službe, se lahko prepričamo, kako stopamo s krepkimi koraki I naprej k novim uspehom v zatiranju jetike, ki jo moramo šteti med najresnejše sovražnike naših naporov za boljše življenje. Jetika je dediščina starega, izkoriščevalskega družbenega sistema. Samo socialistična družba, jo lahko končno zatre kot škodljivce ljudskega zdravja. Fluorografska ekipa je eden lepih uspehov ljudskega zdravstva in Rdečega križa Slovenije v tej borbi. "Slovenski Poročevalec" UREDNIKOVA POŠTA MOJI VTISI IZ JUŽNE CALIFORNIJE Granada Hills, Cal.—Najprvo se moram zahvaliti "Enakopravnosti" za redno pošiljanje časopisa. Ko ga dobim, prvo je pre-čitanje dopisov, kako in kaj pevski zbori in društva napredujejo, kajti pevski zbor "Slovan" malo pogrešam, ker sem bil član, odkar se je ustanovil. Tem potom se še enkrat zahvaljujem za nalivno pero, katerega mi je daroval predsednik Joe Durjava in člani na koncertu, en dan pred mojim odhodom. Ce bi bil jaz pisatelj kakor nisem, bi bilo to pero prezaposleno. Ker sem tukaj in si kupil dom, mislim ostati za stalno, ker vidim in čutim, da sonce in čisti zrak pomagata mojemu zdravju. "Sončna Californija," to je že vsakdajni rek med nami; jaz pa pravim, da je to kraljica naravne lepote države, če ne celega sveta*! Živim v San Fernando Valley, ki spada pod Los Angeles okrožje. Ima preko dva milijona prebivalcev in je jako zanimivo me-ste. Ima dosti različnih parkov, veliko muzejev, čitalnic in šol, za večerni pouk. Ljudje, ki imajo pokojnino ali prihranjen denar, živijo kaj lahko tukaj, ker država Californija jim da še državno pokojnino. Seveda, človek mora pet let stanovati tukaj stalno. Da človek ne prodaja dolg čas, po domače rečeno, imajo tukaj priliko, da si zberejo svoj poklic ali svoj "hobby," ker tukaj je veliko klubov z različnimi poklici. To bi bilo preveč za opisat. Klubi, ki mene zanimajo, gredo v gore in v puščavo iskat vsakovrstne rude in izdelujejo prstane, uhane, zapestnice in več drugih različnih predmetov. Kar se tiče dela_ in tovarn, je tako kakor po drugih velemestih, samo da zrakoplovnih tovarn je tukaj veliko več. Brezposelnost se tukaj ne pozna kakor v Clevelandu, ker tukaj je jo mednarodni organizmi (v okviru zapadnih držav) za ista vprašanja. Vojaške zadeve so rezervirane organom Bruseljskega pakta, ekonomski problemi pa spadajo pod kompetenco OECE (Evropska organizacija za ekonomsko kooperacijo). O čem naj bi potem vendar razpravljali v Strasbourgu? Naloga tega Sveta naj bi bila po paragrafu I. Statuta "braniti in »azvijati ideale in principe, ki so skupna last." To je zelo elastična definicija, ki se da v poljubnih prilikah poljubno tolmačiti. Ali so ideali in principi, za katere se n. pr. bori monar-hofašistična Grčija, ki je bila te dni sprejeta v omenjeno organizacijo, tudi skupna last? Danes je vsakemu našemu otroku znano da v Caldarisovi Grčiji umira dnevno na stotine borcev po vlažnih ječah. Kakšni skupni "ideali" vežejo n. pr. Turčijo z Evropo in z "Zedinjenimi državami Evrope," o katerih sanjajo na Zapadu? Jasno je, da je Evropski svet le druga izdaja Zapad-nega bloka, ki dobiva od časa do časa različne etikete. Protidemokratični značaj tega Sveta je torej na dlani. Kakor v vseh ostalih organizacijah, ki so jih po vojni ustanovili na Zapadu, je tudi ta organizacija močno pod vplivom ameriške roke. Poizkus angleške vlade, da bi v okviru tega Sveta organizirala nekakšno proti težo ameriškemu vplivu, je zato že vnaprej obsojen na neuspeh. —S. P. dosti turistov. Tudi tukaj plačujemo in imamo svobodo na volilni dan za tisti brezposelni sklad. V San Fernando Valley se je začelo zgradbo za 10 tisoč hiš, okolica približno meri 20 kvadratnih milj, z oražnim, limo-novim, grape fruit in orehovim nasadom. Seveda, to bodo vse nadomestile hiše. Edino, kar obžalujem je, zakaj, zakaj nismo mi Slovenci, kadar smo prihajali iz domovine, šli naravnost v Californijo. Seveda nismo šli s trebuhom za kruhom; kjer je bilo več dimnikov, tam so bile tovarne in naši ljudje. Čital sem dopis Mr. John Gorjanca. Jako lepo, John, in pozdravljen! On piše med drugim tudi, da ne vabi nikogar v Florido, dokler dotični sam ne pregleda in se prepriča, če bi se mu dopadlo ali ne. Čestitam, John, jaz pa priporočam, vsakemu, če je mogoče, vsaj tistim, ki dobivajo pokojnmo ali ki imajo prihranke, ali pa so izurjeni mehaniki. Seveda, delo z dobro plačo bi bilo nespametno pustiti in iti v Californijo. Cital sem tudi v izdaji 9. septembra "Tedenske komentarje," ko pisec P. C. med drugim piše Ludi o beguncih, tako da bo šel profesor literature krave past na farme, ha! To je bilo vredno enaletno naročnino na "Enakopravnost!" Pisec P. C., oglasi se, ti bom poslal čestitke! Mr. urednik, tukaj imam nekaj za čitatelje "Enakopravnosti.' Premišljal sem, kako bi se dalo Californijo opisat, da bi se slovenska progresivna javnost seznanila s to našo najlepšo državo. Kakor ponavadi, sem tudi to pogruntal; to sta naša dva dobra pisatelja: Mr. Janko N. Rogelj in Mr. Frank Česen. Mislim Mr. Rogelj je preveč zaposlen, pa predlagam in podpiram Franka Česna, da bi to opisal. Citatelji bi imeli užitek 25 let ali več. Kaj pravite na to? Pozdravljeni pri "Enakopravnosti," pozdravljen pevski zbor "Slovan," pozdravljeni vsi prijatelji in znanci! Ostanem vaš Rudolyh A. Knaus, 10550 Shoshone Ave., Granada Hills, Calif. Razprava proti teroristični organizaciji "Mladi muslimani" v Sarajevu Pred okrožnim sodiščem ,v Sarajevu je bila razprava proti voditeljem in članom teroristične organizacije "Mladi muslimani" nekaj dni prekinjena, ker so obtožnico razširili še na pet članov teroristične organizacije, ki so bili razkrinkani med zaslišanjem dosedanjih obtožencev. Sedaj je vseh obtožencev 14 in so bili pred sodiščem že vsi zaslišani. Izjave obtožencev so prepletene z zagrizenostjo, domišljavost in tudi s cinizmom. Vsi obtoženci priznavajo, da je bila njihova organizacija teroristična, zatrjujejo pa, da so se ji pridružili v trdnem prepričanju, da stopajo v nekakšno versko združenje, ki nima nobenih prevratnih in nasilnih namenov. Ko so se prepričali, da je na videz nedolžna verska organizacija prevratna in teroristična, je bilo že prepozno. Eden izmed tožencev, ki je bil član organizacije že med vojno, je pripovedoval, da so po Sarajevu bogati muslimani in tudi hodže pripovedovali, da je Hitler velik prijatelj muslimanov in morda tudi sam pristaš islama. Imenovali so ga "Adilefendija." Tudi novi obtoženci so pripovedovali, da je bil cilj organizacije že od nekdaj avtonomija Bosne in Hercegovine, ki naj bi prej ko slej postala sestavni del velike islamske države. V to islamsko državo naj bi prišli vsi kraji Jugoslavije, v katerih živijo muslimani, ki bi prevzeli oblast v svoje roke. Na vprašanje, kaj bi bilo muslimansko avtonomijo s Srk in Hrvati, so obtoženci odgovaf' jali; "Mi bi bili proti njim tole rantni." In če bi se pridružili islaiMski državi, kam bi šli potem Hrvati' Srbi in Bolgari? Na to vprašanje je neki obtf ženec naivno ali pa cinično d' govoril: "Mi bi jih preselili, ^ pa bi to stvar rašili kako dr"' gače."—Potem je pripovedov^' da so v zadnjem času razpr®^' Ijali tudi o tem, kako bi se vaoS^" panismalsko gibanje in tudi ganizacija "Mladi muslim^' razširiti po Makedoniji. Na dicinski fakulteti v Zagrebu®" skušali pridobiti nekaj šip^®''' skih študentov, ki pa niso zali nobenega pravega zani®"' nja za panislamsko gibanje. Da bi omilil vse to, kar zap'^ njeni propagandni spisi in najdeno orožje pripoveduj® dokazuje o zarotniškem del"^'®, nju organizacije v naši drža^' je eden od obtožencev naglasf' "Mi nismo imeli v prvi namena, da se borimo proti Ij^, ski oblasti v Jugoslaviji, te0^^ da vodimo borbo proti vsem vražnikom islama. V orgai cijo smo sprejemali samo ki so bili znani po svojem skem mišljenju. Prvi pogoj sprejem pa je bil, da se majo za ideje panislamiznia. Okrožno sodišče bo zdaj ^ ključilo dokazno postopanj®, ^ tem pa bo izrečena sodba. Ijutl'' vef' a Nagel razvoj jugoslovanske mornarice jf Naša trgovska mornarici Zanimive slike Cleveland, Ohio. — Progresivne Slovenke krožka št. 2 vabijo vse članice in prijatelje na sestanek v sredo, dne 21. septembra ob 8. uri v sobi št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., kjer se bo kazalo slike o Israelu. Slike je posnel Mr. Le-venburg od Cleveland News-a, ki se je pred nekaj časa nahajal tam. Te slike so v barvah in kažejo kako si ta mala država utvar ja novo življenje. Te slike j bodo slehernega zanimale. — Vstopnina je prosta in vabljeni ste na poset. Josie Zakrajšek. Jugoslavija je obmorska država, ki ima vse pogoje za razvoj močne trgovske mornarice. Naša mornarica bo imela že do konca petletke 600,000 ton to-,naže, kar pomeni, da bo za 50 odst. močnejša kakor pred vojno. Zemljepisni položaj nase države in razvoj proizvajalnih sil pri nas narekujeta, da se čim bolj razvije tudi pomorski promet. Jugoslavija ima tudi pomembna pristanišča za tranzitni promet. K našim pristaniščem težijo številne srednjeevropske in podonavske dežele. Zato potrebujemo mnogo močnejšo mornarico. Mornarici pa lahko da ladjevje le močno razvita ladjedel-niška industrija. Da se tudi ladjedelnice pri nas naglo razvijajo, dovolj jasno dokazujejo nji-|hovi dosedanji uspehi. Razvoj ladjedelnic pa je v najtesnejši jzvezi z rastjo težke in kovinske industrije. Sadovi boja za izpolnitev petletke so doslej že (omogočili pomembne uspehe naših ladjedelnic. Zakaj pa bi ne kupovali ladij le v tujini? Zato ker ha primer motorna ladja s tonažo 10,000 ton stane okrog sto milijonov din, ki jih je tre-pSL plačati v devizah. To pa pomeni, da bi morali izvoziti velikanske količine rud, ki jih rajši predelamo doma mnogo bolj koristno in drugih surovin. Naše ladjedelnice so opravile doslej že velikansko delo; leta 1945, 1)0 koncu vojne vihre, smo imeli, le 38 parnikov s tonažo 64,000 registrskih ton ali 16^; predvojne tonaže. Razdejane pa so bile tudi ladjedelnice. V najpomembnejših pristaniščih je ostalo le 21 r/. operativne obale. Mehaničnih pristaniških naprav ni bilo nikjer. Uničeni so bili prav tako svetilniki. Ko so se po koncu vojne vrnile iz tujine jugoslovanske ladje, kolikor jih je Š8 ostalo, je znašala tonaža naše mornarice 135,000 brutto registrskih ton ali tretjino predvojne tonaže. Da je bilo mogoče obnoviti pomorski promet, so morali opraviti velikansko delo v pristaniščih in ladjedelnicah. Podjetja za dviganje potopljenih ladij so sprispevala časten .delež. spričo silnih težav v prvih veli" ,vo> tih po osvoboditvi dosegla ke uspehe. Lani se je blaga na obalnih progah P% čal za 19,6% v primeri s P', lanskim prometom, izvoz P® porasel za 38%. Obnovili s" ^ den tovorni promet z vzhodom, z Anglijo. Niz"^ sko, Belgijo, ZDA, Kanad" Južno Ameriko. Igli' To je bilo mogoče, ker s" jedelnice -popravile številih® ■ d je. Niso pa popravile le ših ladij. Tako so obnovil® slednje oceanske ladje: grad", "Split", "Sutjes''^ "Durmitor", "Prenj" itd. ^ delnica "Vicko Krstulič" P y uredila ameriško ladjo, ki Dubrovniku naletela na .. nasedla. Tako smo dobili no ladjo, ki je znana ^e-nom "Hrvatska". Velike "J he pa dosega zlasti ladjed® "Tretji maj" na Reki. je prvi remorker ("Udar^^^^,. popolnoma iz domačega ala in s samimi domači"^' jg-lavci in strokovnjaki. lo je tudi motorna ladja ^ greb", ki je upravičeno naše ladjedelniške Kmalu bosta izročeni še dve ladji istega tipa, ' ^ Ije" in "Sarajevo"; zdaj a '• . K' ladja- ma montirajo motorje precej velike motorne imajo po 4,100 ton. , tudi,' K^' Precej ladij smo smo pili, n. pr. oceansko znano potniško ladjo ka", dalje "Lošinj", "Vis"> ^ pj-na", "šabac" in "Topusko zen tega izdelujejo 1^' ladjedelnice za nas sed® ^gdH dij (4 po 9000 ton in 3 P"^ ji>' ton), na Norveškem pa ročili (Jve ladji. Prvo zozemskega ("Srbija") splovili že letos. Hkrati se razvijajo polnjujejo tudi naša P'"g() šča. Letos bodo imela več mehaničnih sredstev lani. Ob ustju Neretve sodobno pristanišče v bO' bo imelo največji pomen, do zgradili podaljšek 00^' proge Šamac—Sarajevo "Ljudoka dO p:» ,vi' 20. septembra 1949. ENAKOPRAVNOST rnila iz vasi, povečana in močno spremenjena. Toda govorice so se širile vztrajno in ni ga bilo, ki bi rekel, da to ni res. Ne, nihče ni branil revežem govoriti o tej tuji zemlji. Stvar je postajala javna: grofje, so govorili, so pobegnili, zemlja pa je ostala. Naravno torej, da preide zemlja na reveže. Živeli so v novi domovini, ki ni nihče mnogo mislil nanjo, a je tudi nihče ni poznal. Bila jim je tuja, a vendar, bila je tu in je kazala, da bo vendarle drugačna, kakor je bila prejšnja. Kakšna bo v resnici, tega Marko Magdič in tudi drugi niso vedeli. In ko so ljudje, toliko govorili o zemlji, se je počasi tudi v Markovem srcu zganilo. Vse, kar je Marko doslej mislil o zemlji, je bilo sanjarsko. Saj je bilo brezupno misliti na zemljo, ko je lahko vedel, da je ne bo mogel nikdar pridobiti zase in za svojo družino. Lahko je bilo izračunati, koliko let bi moral spravljati svoje dohodke, ako bi hotel kupiti kakšen košček zemlje. Toda, spravljati svojih dohodkov ni bilo mogoče, ker je družina vse sproti uporabila in niti ni bilo dovolj. Tudi davke je bilo treba plačati. Za zemljo ni ostalo ničesar. Sanje pa so bile dovoljene in Marko je bolj mislil na to, da si bodo morda kdaj njegovi otroci pridobili zemljo. On je sicer preživljal z obrtjo svojo številno družino, vendar obrt je, za redke ljudi, vsi ne morejo biti obrtniki. Njegovi otroci si bodo morali iskati drugačnega zavetja, iskati bodo morali zemlje, da bodo na njej delali. Zemlja, je mislil Marko, je tisto, na čemer stoji človeštvo, zemlja je, ki rodi, ki preživlja človeka; zemlja je nekaj stalnega, ima svojo posebno vrednost, ki je nobena druga stvar ne more imeti. Tudi denar nima tolikšne vrednosti. Kadar se bo zemlja izrodila, je dognal, bo človeštvo izumrlo, ako seve ta zemlja ne bo kakor ženska, ki sd sicer izrodi, a zato rodi naslednice, ki dalje rodijo. Vas se je napolnila s temi govoricami. Marko sicer ni nikamor hodil, da bi se lahko z drugimi o tem pogovarjal, pa je zato k njemu vedno kdo prišel, ki je takoj načel stvar o zemlji. To ga je docela zmedlo. Zbal se je, da ga ljudje ne bi prezrli, zakaj on nedvomno zasluži zemljo in jo tudi krvavo potrebuje, predvsem /a tolikšno družino. On na zemljo zadnje čase prav tako misli kakor vsi drugi. In če se je nekoč včasih mimogrede ozrl skozi okno na polje, pogledal to in ono, je zdaj imel navado, da je postajal pri oknu cele ure in meril z očmi. Najprej je gledal na kmečke nji-V9 in blagroval njih lastnike, blagroval je Gornjeca, ki ima deset oralov lepe zemlje, blagroval je Horvata, ki jih ima celo štirinajst, in celo Vrečka je zavidal zaradi njegovih treh oralov. Tudi to je bila lastnina. Mislil pa je tudi na grofovsko zemljo, ki je počivala dalje od tega kmečkega. -Tam je bilo skupaj na stotine oralov. Tiste nji- ve so bile lepe, ravne, plodovit-ne. To je Marko dobro vedel in to je vedel vsakdo: tam je bila najlepša zemlja. Ni šel po njej samo enkrat in ni samo enkrat težkal polnega klasja. In tam sredi te ravnine, sredi grofovskega, zdaj še nerazdeljenega, je njegovo srce zadnje čase postavilo mejnike. Postavilo jih je daleč drugega od drugega, ne kakor nekoč, ko se je hotel zadovoljiti z majhno krpo. Zdaj jih je raztegnil, tako daleč, kakor je pač mislil, da bi zadoščalo za njegovo družino. In ne samo, da je s srcem postavljal mejnike, temveč je včasih celo stopil na polje samo in si ogledoval zemljo. Bilo jQ vroče poletje, ko je skoraj vsako jutro šel po tem polju, kakor bi hodil po svojem. Žita so že legla k zemlji, prešla botna, da bi vzdržala težko klas je. Pregnal je mlade jerebice, ki ,80 se čivkaje razpršile. Potlej je gledal rdeči mak in pla-vico, kokolj in slak, ki je silil na žito. (Dalje prihodnjič) Keep it up... Oont [et them down STRAN« ENAKOPRAVNOST 20. septembra 1949. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) krst ne obdrži, če hočeš ali no- I — Morilec, ti morilec! Zgini od tod, ne morem te videti! — je venomerno ponavljala Iljinič-na. Miška je vnovič prižgal in mimo vprašal: — A Mitrij Koršunov — vaš svat — ni morilec ? Kaj pa Gri-gorij? O sinku pa kar molčiš, pa je vendar čistokrven morilec, brez primesi! —Ne kvasi! — Od včeraj ne kvasim. Nu, kdo pa je, po tvojem? Koliko je naših umoril, ali to veš? Saj to je ravno tisto! Če to ime, tetica, obešaš vsem, kdor je bil na vojski, potlej smo vsi morilci. Vendar pa gre za to, za kaj moriš in koga, — je pomenljivo rekel Miška. Iljinična je malo pomolčala, ker pa je videla, da gost niti ne misli ne, da bi šel, je osornb rekla: — Dosti! Nimam več kaj govoriti s teboj, pojdi rajši domov. — Imam domov, kakor zajec grmov, — se je zasmejal Miška in vstal. Pravega vraga ga je bilo mogoče odpoditi z vsemi takimi ukanami in pogovori! Tako občutljiv pa spet ni, ta Miška, da bi se kaj menil za žaljive izpade razbesnele starke. Vedel je, da ga ima Dunjaška rada, na vse drugo, med njiini tudi na starico, pa se je požvižgal. .. Drugi dan zjutraj je spet prišel, pozdravil, kakor da bi nič ne bilo, sedel k oknu in spremljal z očmi vsako Dunjaškino kretnjo. — Pogosto hodiš v vas . . . —je mimogrede popadla Iljinična in ni odgovorila na Miš-kov pozdrav. Dunjaška je zardela, pogledala mater z žarečimi očmi in povesila pogled, ne da bi kaj rekla. Miška se je zasmejal in odgovoril : — Ne hodim k tebi, tetka Iljinična, brez potrebe se uje-daš. — Bolje bi bilo, ko bi sploh pozabil pot k naši hiši. — Kam pa naj bi hodil? — je vprašal Miška in se zresnil. — Po dobroti vašega svata Mitri-ja sem ostal sam kakor volk v hosti, v prazni kajži pa me živ češ, tetica, ampak k vam bom še prišel, — je sklenil, se udobneje usedel in široko pomolil noge od sebe. Iljinična se je pazno zazrla vanj. Res, takegale ni bilo mogoče tako zlahka postaviti na cesto. Volovska trmoglavost je bila v vsej sključeni Miškovi postavi, v naklonu glave, v trdo stisnjenih ustnicah . . . Potem ko je odšel, je Iljinična poslala otroka na dvorišče, se obrnila k Dun jaški in rekla: — Da ne bo nikoli več prestopil našega praga. Razumeš? Dunjaška se je ozrla po materi, ne da bi trenila. Nekaj vsem Melehovljim svojskega se je za trenutek pojavila v divje priprtih očeh, ko je spregovorila, kakor bi odkriznila vsako besedo posebej: — Ne! Še bo prišel! Ne pre-poveste! Še bo! — In ni prenesla; zakrila si je obraz s predpasnikom in stekla v vežo. Iljinična je težko lovila sapo, sedla k oknu, dolgo sedela, molče odmajala z glavo in upirala slepi pogled nekam daleč v stepo, kjer je v soncu srebern rob mladega pelina ločil zemljo od neba. Proti večeru sta Dunjaška in mati nespravljeni in molčeči — postavljali na zelenjavniku pri Donu podrti plot. Prišel je Miška. Molče je vzel Dun jaški lopato iz rok in rekel: — Plitvo kopi ješ. Sapa potegne, pa bo vaša ograja spet na tleh. — In začel je poglabljati jame za kole; potem je pomagal postaviti plot, ga pribil h kolom in odšel. Zjutraj je prinesel dve pravkar ostruženi grabljišči in ročaj za vile in jih prislonil pred Melehovlja vrata; pozdravil je Iljinično in stvarno vprašal: — Ali mislite kositi mrvo na travniku? Ljudje so se že odpeljali čez Don. Iljinična je malo pomolčala. Namesto matere je odgovorila Dunjaška. — Saj se ne moremo s čim prepeljati. Čoln že od jeseni leži pod klonico, ves je razsušen. — Spomladi bi ga bili morali spustiti v vodo, — je očitajoče rekel Miška. — Kaj ko bi ga za- smolil? Brez čolna np boste mogli shajati. Dunjaška je pohlevno in pričakujoče pogledala po materi. Iljinična je molče gnetla testo in se delala, kakor da se je ves ta pomenek ne tiče. — Imate kaj konoplje? — je vprašal Miška in se komaj opazno nasmehnil. Dunjaška je odšla v shrambo in prinesla naročaj konopljenega pezdirja. Do južine je Miška popravil čoln in prišel v kuhinjo. — Nu, zvlekel sem čoln v vodo, naj se zamoči. Pritisnita ga k bregu; samo, da ga ne bo kdo spustil. — On je vnovič vprašal: — Kako torej, tetka, za-stran košnje ? Ali vam lahko pomagam? Zdaj sem tako ali tako brez dela. — Onole vprašaj. — Iljinična je z glavo kimnila proti Dun jaški. — Gospodinjo vprašujem. — Tukaj, kaže, nisem jaz gospodinja • . . Dunjaška je zajokala in odšla v izbo. — Potlej bo treba pomagati, — je odločno rekel Miška in za-krehal. — Kje pa imate tesarsko orodje? Grablje vam mislim narediti, ker so stare prejkone za nič. Šel je pod klonico, požvižgo-val in začel rezljati zobe za grablje. Mali Mišatka se je sukal okrog njega, mu proseče pogledoval v oči in moledoval; — Striček Mihail, napravi mi majčkene grablje, kdo mi jih bo drug. Stara mama ne zna in tetka ne zna . . . Samo ti znaš, ti dobro znaš! — Naredim ti jih, soimenja-ček, kakor sem tu, jih naredim, samo majceno se odmakni, da ti ne bo kaka iver v oči padla, — mu je prigovarjal Koševoj, se smejal in začudeno premišljeval: "Nu, kako je podoben, vra-golin . . . Oče, kakor bi ga vlil! ravno tako šobi . . . Vidiš, to. Oči, obrvi. Se zgornjo ustnico ti je mojstrovina!" Začel je že stružiti drobne ptroške grablje, ali dodelati jih ni mogel; ustne so mu posinje-le, na rumenem obrazu so se mu pojavile togotne in obenem pohlevne poteze. Jenjal je Uradniki in direktorij SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA ZA LETO 1949: Predsednik George Nagode, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Stanley Pluth, blagajnik Theodore Kircher, mL, zapisni-karica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Anton Vrh, Albina Vesel in John Zgonc, gospodarski odbor: Anton Pluth, Frank Der-dich. Frank Tegel in John Gerl. Direktorji: Tony Arko, James Rotter in John Rotar. Redne seje direktorija se vršijo vsako tre^o sredo v mesecu v SDD na Recher Ave. Uncle Sam Says Next to a stack of golden grain in the fields or a tree loaded with fruit, a farmer's proudest possession is his stack of U. S. Savings Bonds. These Bonds enable him to oil up his financial machinery and maintain a reserve which insures his home, land, livestock and equipment. His future is secure. The wise farmer builds his financial reserve in Savings Bonds from profits when his crops are good. That reserve is the windbreak against a stormy period. And it grows, S4 for every $3 invested in ten years. US, Treasury Department ^vižgljati, odložil nož in zmrz-^jivo trznil z rameni. — Mihajlo Grigorič, soime-njak, prinesi mi kako ponjavi-co legel bom, — je poprosil. —Zakaj, pa? — se je pozanimal Mišatka. — Zbolel bom. — Zakaj ? E—h, kako si siten kakor podrepna muha . . . Nu, prišel je čas bolezni, to je vse! Brž prinesi! — Pa moje grablje? — Jih bom potem do konca naredil. Silen drget je stresel Mišku telo. Zašklepetali so mu zobje, legel je na plahto, ki jo je prinesel Mišatka, snel čepico in si prikril z njo obraz. — Kaj si že zbolel? — je sitno vprašal Mišatka. — Že, sem že zbolel. — Zakaj se pa treses? — Mrzlica me meče. — Zakaj pa z zobmi šklopo-češ? Miška se je izpod čepice z enim očesom ozrl po svojem malem nadležnem soimenjaku, se kratko nasmejal in nehal odgovarjati na njegova vprašanja. Mišatka je prestrašeno pogledal po njem in stekel v hišo. F o R N E z I Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin. CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396 VAŠI ČE VLTI BODO ZGLED ALI KOT NOVI, ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. — Babica! Stric Mihail je legel pod klonico in tako drgeta, tako drgeta, da kar poskakuje! Iljinična je pogledala skozi okno, odšla k mizi, dolgo, dolgo molčala in se v nekaj zamislila. '— Zakaj si pa tiho, babica, — je nepotrpežljivo pobaral Mišatka in jo povlekel za rokav jopice. Iljinična se je obrnila k njemu in trdo rekla: — Vzemi, srček, odejo in mu jo nesi, antikristu, naj se pokrije. Trešljika ga meče, taka bolezen. Boš nesel odevko? — Spet je stopila k oknu, se zazrla na dvorišče in naglo rekla: — Čakaj, čakaj! Ne nosi, ni treba. Dunjaška je že pokrivala s svojim ovčjim kožuhom Koše-voja, se sklanjala nadenj in mu nekaj govorila ... Po napadu se je Miška do mraka ubadal s pripravami za košnjo. Vidno je oslabel. Kretnje so mu zmedlele in . postale negotove, Mišatku pa je vendarle napravil grablje. Zvečer je Iljinična pripravila večerjo, posadila za rnizo otroka in rekla, ne da bi pogledala Dunjaško: — Pojdi, pokliči tega . . . . kako naj ga... večerjat. - Miška je sedel za mizo in se utrujeno sključil, ne da bi se pokrižal čez čelo. Na žoltem obrazu, pokritem z umazanimi sledovi zasušenega znoja, je bila vidna utrujenost; roka mu je drobno trepetala, ko je nosil žlico v usta. Jedel je malo in nerad, poredkoma je ravnodušno pogledal za mizo sedeče. Toda Iljinična je strme opazila, da so ugasle oči "morilca" zagorele in oživele, kadar so se ustavile na malem Mišatku; iskrice navdušenja in ljubezni so za trenutek zaplamenele v njih in po-gasnile, v kotičkih ust pa se je še dolgo tajil komaj opazen smehljaj. Potem je pogledal drugam in spet mu je na obraz maLscoKam , $1500 Affifi/ 24x24 VHIIr (glass size) complet^ There's never been a buy like ALSCO THRIFTY. It costs so much [ew. does SO much more! Its lifetime aluminum seals out weather perfectly, permanently. Prevents colds. Save* on fuel. Pays for itself in savings. Phone for details. No Money Down 36 Months to Pay ALSCO Inc. HE 2222 kakor senca legla topa brezbrižnost. Iljinična je začela naskrivo-ma opazovati Koševoja in šele tedaj je zagledala, kako strahotno je shujšal med boleznijo. Pod bluzo, sivo od prahu, sta se ostro in štrleče črtala loka ključnic, grbasto so izstopali od mr-šavosti koničasti vrhovi širokih pleč in čudno je bilo videti ada-movo jabolko, zaraščeno z rdečkastimi kocinami, na otroško tenkem vratu . . . čim dalje se je zazirala Iljinična v usločeno postavo "morilca", v njegov voščeni obraz, tem močneje je občutila nekakšno notranjo neprijetnost, razdvojenost. In mahoma se je nehoteno sočutje do tega mrzkega ji človeka — tisto skeleče materinsko sočutje, ki zmore tudi močne žene — prebudilo Iljinični v srcu. • Ker ni mogla premagati novega čustva, je porinila Mišku krožnik, zvrhano poln mleka, in rekla: — Jej, za božjo voljo, malo bolj! Tako si pa že suh, da te je kar hudo pogledati . . . Tak, pa ženin! 3 V vasi so začeli jezikati o Ko-, ševoju in Dunjaški. Ko je ena izmed žensk nekoč srečala Dunjaško na pristanu, je odkrito porogljivo vprašala; "Ali ste Mihaila najeli za hlapca? Kar ne gane se od vaše hiše . . • Iljinična je na vse hčerin" prigovarjanje stanovitno trdila: "Nikar ne prosi, ne boš dobila! Ne bom vama dala svojega blagoslova!" In šele, ko je Dunjaška izjavila, da pojde h Koševoju, in je pri priči začela pobirati svoje reči, je Iljinična spremenila sklep. — Spametuj se! — je preplašeno vzkliknila. — Kaj pa bom počela sama z otročičkoma? Naj poginemo? — Kakor veste, mama, a n® maram biti vasi v posmeh, J® tiho spregovorila Dunjaška i" še nadalje jemala iz skrinje svoje dekhško imetje. Iljinična je dolgo brez glasU premikala ustnice, potlej J®' težko prestavljaje noge, stopi' la v gorenji konec. (Dalje prihodnjič) Naročajte, širite in čitaji^ Enakopravnost!" PRODA SE preša in mlin ter vso pripravo ^ stiskanje grozdja. Drži % tone grozdja naenkrat-Pokličite po 5. uri popoldne- IV 7796 V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik n ANYONE WHO (SAN SMELL THIS OPPOKTUNlVf ! ■ "liil \ Uncle Sam is offering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity. And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A " money's - no -object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old. And any person with a nose can enjoy this opportunity. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business —and ask about the big Opportunity Drive. You'll learn that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years. A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity. Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details. Put more opporfuniiy in your Hiture! Invest in U.S. SAVINGS BONDS ENAKOPRAVNOST xvfa « m. Mfew 9. & riMoi pnpmnA tmdar matfiom W IVwnarj; Dtpartmnt and AdrwAii^