28. številka. T*fcj TI m. „JBDZM4 lakaja fm trikrat m Mm « toattk ta. danjih ob torkih, «««vtklH »o *obotah. Zjatranja ladanj« btja cb 8. uri sjutraj, »afterno p« ob 7. nri vačer. — Obojno ladanje ataae: •s Jadranu«« . f. l.—, in« AratUJa f. 1.60 M tri BM«L . , , s,— . , ■ OD «a P*l let* , , . s.— . I . u VKt int* , . , 13.— ... 1».— Mtrtftoteo J« plaAevatt itpn| m NniM kras prtlažaaa mtočbIdc m sprava •tira. fc»ai{n« Številka ae dobivajo i pre-dajalaioah tobaka v Irntu po • nvi, laven Trita pa 4 avl, Oflaai aa niu« pa a debelfcai tarifa t patite; aa lokami aa pUla^o •teatar, taaNImr afcaaga navadnih m '."it roalane, orartniee In javna aahv*l% egU«! lH.«e i»*»«ajn po pogm«m j* ■»•**'. Obmejne pokrajine y dež. zboru kranjskem. Poal. I t a n H r i b a r je v seji od miuelega ponedeljka dež. zbora kranjskega utemeljeval nastopni svoj predlog za ebrambo ustavnih pravic naroda slovenskega: „C. kr. vlada se pozivlje, takoj storiti vse potrebno, de se bode varovale slovenskome, oziroma hrvatskemu prebivalstva na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem v ustavi zajam* fiene mu pravice, in da se fičiti to prebivalstvo nas i I it v a večine, kjer je vsled manjšega Števila v deželi ali pa vsled umetno prikrojenega volilnega reda v zakonodajuih zborih v manjšim*. Govornik je izvajal: da pritiskata preti Slovencem na jedni strani brezobzirni Nemec, na drngi strupeni Italijan. Jedina zaveznika sloven-skega naroda v tem trdnem boju sta pravica in domoljubje. Vlada pa gleda na ta silni boj kakor Nero v areno, čakaje, da zadoni „Morituri*. Bratje glodajo na nas in pričakujejo pomoči, ker zlasti zdaj silno pluskajo valovi političnih strastij. Nemci bo radi jezikovnih naredeb začeli velikanski boj proti Slovanom iu pridružili so se jim tudi Italijani. Slovenski bratje se bore junaško. V Gradcu, kjer osem poslancev zastopa skoro pol milijona prebi valstva, so slovenski poslanci izpostavljeni insul-tom poslancev in galerije. Nič boljše, prej slabše se godi slovenikim posiaucem v dež. zboru koroškem, a naravnost grozno jer kar se godi v Puij«. vlada tam vso zbornico in to z dovoljenjem dež. glavarja. Slovanske poslance zasmehuje in sramoti, celo pljuje v zbornica. (Telik nemir. Klici: Škandal! Sramota 1) Vladni zastopnik gleda vse to mirne in niti na misel mu ne prihaja, da bi vzel slovenske poslance v zaščito. (Pesi. Kalan : V svoji pravičnosti 1) V naših žilah se pretaka mirna kri, ali ti dogodki so jo razgreli in imajo trajen učinek. Slovenski poslanci v tej zbornici so začeli iskati one momente, kateri jih združujejo in našli so se v ljubezni, da bodo mogli skupno nastopati. (Živahno pritrjevanje.) Morda PODLISTEK. Prednja straža. 47 roman. Poljaki spisal Boleslav P ras. Pasle venil Pedravaki. Hlapec je čutil, da je slab pestun, toda «-troka ni dal iz rok. Pojedel je sam urne nekoliko žlic kaše, ostalo pa pustil v skledi, zavil siroto v suknjo ter odšel ž njo na prenočišče v konjski hlev. Ko je natopil tam, je jeden konjev zarezgo-tal, drngi pa v temi obrnil k njemu glavo ter jel vohati otroka. ,Le pozira?ita jo!" je dejal Ovčar. »Prišel je k vama novi konjar, ki še biča ne more obdržati v roki. Ha f... ha ! .." Zunaj je deževalo neprestano. Vrata v hlev so ee zaprla in v«e je utihnilo. A ko je Polž natopil čez nekaj časa iz sobe, da bi pogledal kako neme je, zdelo ae mu je, da čnje Matjca sariati V hlevu. ,Že topita", je zamomljal gospodar. Na to je pogleda! na nebo ter «o vrnil v vežo. ,Kaj, ali bode siroti tam dovolj toplo ?• je vprašala gospodinja moža. .Že spita', je odvrnil on. bode prigovarjal kdo, da prestopamo s tem delokrog dež. zbora kranjskega. Ali to prigovarjanje ne velja, ker mi no dopustimo nikdar, da bi posta! deželni zbor kaka glavna skupščina kake kmetijske družbe. Koder imajo Nemci večino, povsod so se oglasili proti jezikovnim naredbam in tudi mi ne odnehamo toliko časa, dokler no dobimo tistih pravic, katere nam gredo. (Živahno pritrjevanje). Slovenci živimo na Kranjskem v kompaktni masi, a vzlic temu smo ie daleč od tega. Na notranji uradni jezik še nismo mislili, dasi ga imajo n. pr. Italijani, a niti s slovenskim občinstvom se povsod ne ureduje in ne občnje slovenski. Glede šolstva smo na slabšem, nogo vsaki drngi narod in colo v ljudske šolo se nem usiljuje nemščina. Glede srednjega šolstva sme še jako malo dosegli. Mnogo je tega kriva vlada, mnogo pa tudi prejšnji deželni odbor. V še slabših razmerah žive zanajkranjski Slovenci, zlasti slabo se jim godi na Koroškem, v Trstu in v Istri. Na Koroškem imajo Slovenci dve nepopolni slovenski šoli in ni jedne popolne slovenske Šole. Ako se ue zajezi delovanje dež. šolskega sveta štajerskega, bo slovenska šola na Štajerskem kmalu samo rominiscenca. v Gorici in v Trstu jo vlada glede šole ahRolu'no kapitulirala pred laško predrznostjo. (Poal. Kalan : Kakor vselej!) Te temne barve postanejo še temnejše, ker vlada ne gleda le kladnckrvno, kako Lahi in Nemci divjajo proti Slovencem, amppk jih še podpira. Naša dolžnost je, da sedaj, ko Laki in Nemci besne proti Slovencem, povzdignemo svoj glas v obrambo znnajkraujskih rojakov. Ravno te dni j? bilo Citati razglasov, kako je država lota 1848 klicala Slovence in Hrvate na poiaoč proti sovražnikom. Pol stoletja je minalo od tađaj, a kaj je atonla vlada? Tistim, proti katerim jo takrat klicala na pomoč, daje tlačiti in uničevati tiste, ki so jej p o m o g 1 i. To mora obuditi dvora, ali dobi zvestoba tadi plačilo, ali ni zvestob* povod wsl<, da se na zve.ot« državljane ni treba ozirati. V interesu države, ki nas je kr- V vratih je zaškripal zapah, a na ognjišči dotleval ogenj ter ugasnil naposled. Bilo je ie pozno. Petelini so že odpeli polneč; Burek je zalajal, preduo se je skril pred dežjem pod voz, ia v hiši so zaspali vsi. Takrat so tiho zaškripala vrata konjskega hleva in skozi nje se je pririla neka senca. Previdno je smuknila mimo stene ter stopila v kravji hlev. Bil je Matija. Tu je vzel izpod siknje jokajoče dete ter je priložil kravi k vimenu. „Sesaj sirota", je zašepetal, kor te je zavrgla lastna mati. Sesaj..." Čez malo Časa se je culo v hlevu slabotno mlaskanje. Drž je padal neprestano. VI. Železnico bi imeli na vsaki način graditi na pomlad in napoved tega dogodka je povzročala v vasi gibanje. Po zimi so namesto bajk pripovedovali o neznanih ljudeb, ki so hoteli kupovati posestva od kmetov; pa Z'ipot o revnem kmeta, ki je prodal griček gromoza ter kupil zanj deset o-ra!ov najboljše zemlje, ali o novih Židih, ki so so nastanili v trgu, v krčmi in v mlekarni. V decpmbru se je povrnil grajšcak iz svojega poletnega sprehoda in takoj se je raznesla novica, j da namerava prodati posestvo. V resnici pa je < grajšcak, kakor nekdaj, le sviral na orgijah, ka- vavo potrebovala, kličemo vladi, naj uvede ravno • pravnost t Pet jej je odkazana. Kakor varuje na Češkem Nemce, tako naj varuje slovenska manjšine zunaj Kranjske! Le če so izvede v osnovnih zakonih zajamčena ravnopravnost, se okrepi država in bodo mogli vai narodi složno delovati na pre-ovit monarhije. (Živahno odobravanje.) Govornik je predlagal, naj se smatra predlog nujnim in naj se o njem razpravlja takoj, čemur je zbornica pritrdila. (Zvršetek pride). Glas iz zelene Štajerske/) (Izr. dopia.) Veleeenjeni gospod urednik! Vaš list je že naznanil za vse Slovenstvo, zlasti pa za nas obmejne, v hudih borbah vzdihujoče Slovence, veselo vest, da sta oba narodna kluba v deželnem zboru kranjskem, sklenila premirje ter bosta odslej v vseh narodnih vprašanjih postopala skapno, da kranjsko nemitvo, ki je na sredi otlo, okrog ga pa nič ni, no bo več jeziček na tehtnici. Zajedno sta se zavezala kluba, da bosta delovala pri 'svojih voliicih tako, da ae ublažd sčasoma nasprotja ia prenehajo tako strastni, v precejšnji meri čostokrat osebni spopadi, kakoršnih je bilo v zadnjih lotih na Kranjskem — preveč I Odkar se je oglasila prvikrat v slovenski javnosti deviza: „Sprava na Kranjskem I', pisalo iu govorilo se je o njej veliko sem in tja, za in proti. Že iz toh različnih glasov, ki so si bili veatih v dijametralaem nasprotju, je lahko sklepati, da je pomenila .sprava* ružnim domoljubom nekaj povsem različnega. Misleči ljudje v obeh taborih, v napraduem in konservativnem, so pač vedeli v naprej, in so še vodno trdno prepričani, da ai „sprave* ni aishti tako, da bi odslej smeli +) Povdariti moramo, da bo na strinjam* s vsemi izvajanji goap. dopisnika, zlasti ne a njega sodbo o „gla-■ovih" v „81qt. Narodu", kajti ratno i* Trato narodne stranko smo dobili mi migljaj, da bi bilo bolje sa stvar, ako bi noTino munje pisalo o njej. Teinu migljaju smo ao tudi pokorili. Op. ured. j dar so ga grajski ljndje povpraševali: ali ju res j namenjen oddati svojo deiščine po očotn ? Gospa i pa je vsaki večer pripovedovala svoji sobarici, kako veselo bode v Varšavi, kamor se preselć. Za i uro pozueje je sobarica pošepetala to novico pisarju, ki bi se imel Ceniti žnje; pisar jo je drn-j gega dne zarano ponovil kakor nekako tajnost o-■ skrbnikn in kmečkemu vojdn in žs opoludne so po vseh hlevih in skednjih ponavljali to novico vsi, razurae se: kakor uajvečo tajnost. Naposled, proti večeru, je novica dospela v krčmo, iz krčme se je razprostirala po kočah ter naposled odplavala proti trgu. Polž, večkrat robotaje na dvoru, je tudi čul ono novico ter videl njene posledice. Videl je ter ae iudil moči jedae besedo: .prodaja". V resnici je delala čudeže. Radi nje so hlapci lenušili na dola, radi nje se je oskrbnik cd novega leta zahvalil za službo. Kadi nje je hnjšala tiha in delavna vofcna živina, radi nje ginilo snopje iz škednja ter zrnje iz žitnice. Ona je požirala kolesa in konjsko opravo, trgala vešonke in znpahe od poslopij, lomila deske ter kole iz plotov. Ona je vsakega večera podila grajsko složinčad v krču o in ako je bila le nekoliko temnejša noč, spravila nekam kako kokoš, ovco, ali mbjše prase. (Prido še). ▼ ■i Slovenci im*ti sama eno prepričanj«, eno prehudega rabuluta — se jemlje veselje do jav-menejje glede političnih, verskih, soeijalnih, znan- , nega življenja, kar j« celo ravno naa stvenih in umetnostnih problema? in zadač. Taka ; Slovencem iz lahko razumljivih vzrokov. Torej: »sprava", katero more ugovarjati in teleti le ne- • razsoden, naiven žarnaliit, bi bila pravi pravcati 4 unicnm. Nikdar in nikjer ie ni bilo naroda, kateri > bi bil hrepenel po taki .spravi", ki bi bil dosegel tako spravo mej svojini strankami. Taka sprava bi nan ne ham.) nič koristila, aapak ugonobila bi na* narod, o. bi bila sploh kndaj mogjr«. Tako spravo so perhorescirali po na-topanj« vseh slovinskih poslancev v borbi za n a r o dne avetinje celokupnega naroda slovenskega ; p jedinost in solidarnost glede taktičnega postopanja v sedanji za Slovane toli opasni dobi v v.^h vprašanjih, katera se tičejo našega narodnega obstanka, naš« narodne bodočnosti. In to ni nič čudnega, niti nič posebnega, nič izrednega 1 Za t a k o spravo mora biti vsakdo, kedor ina v prsih srce za svoj narod in njegov obstanek ! Ako s« druži klerikalec Ebenhoch z Scho-nererjem. krščanski secijaliat Lueger z nemškimi fram&zoni-nacijanalci, kateri so o zadnjih nemirih v Gradca bombardirali cerkvena okna; ako so vse nemške stranko edine v boju za hegemonijo svojega naroda, za brezpogojno odpravo vseh jezikovnih naredb in za nemški državni jezik: zakaj ne bi na naši strani roko v roki marširali Tavčar in Kalan, Hribar in Žitnik, Slane in Krek itd. ? 1 Nam se je treba braniti za življenje in smrt, in ta britk« zaves; nas mora družiti v skupen, zmagonosen odpor S V tem zmislu si gotovo želž trajne oprave vsi Slovenci. D« se je pa Nemci bojć, kaže dopis iz Ljubljane v aGrazer Tagblattu", kjer se psuje župan Hribar, ksr je baje s to spravo svojemu narodu zači-l kopati grob. Lepo spričevala, da je postopanje krtnjskih rodoljubov edino pravilno in hasnovito za taš narod! Sklenjeni kompromis bo imel tudi, česar pričakujemo in upamo za gotovo, dobrih posledic J za polemike v naših političnih dnevuikih, za vse j javno življenje na Kranjskem sploh. Pred vsem se i naša glavna dnevnika ne bosta več ravsala v takem vaškem žanru, kakor doslej I Kritikujte se, ! a ne zabavljajte in ne grdite p« krivici e?eb! } „Tagespest* ia .Grazer Tagblatt* sta si tudi ; politično nasprotna lista, pa nikdar ne mečeta : drog na drugega pelen ali celo blata. Zlasti s« ■ obračamo na adreso .Slovenskega Li»tau in sms j uverjeui, da ne najdem« več v njegovih predelih i tistih n^deiinatuih napadov na osrbo d.r& Tav- : čar>a, kateri so s« nam res cesto studili. Sedaj ; videant ureAikl 1 Uverjeni, da govorimo iz srca vsem Sle-veacem, kličem« milim nam bratom v središču naše domovine : Naprej v boje za Vaša in n a i a prava! Bodite jednega srca in jedna misli napram sovražnim nakanam naših stoletnih tlačiteljev. Podpirajte nas ob periferiji, kjer je n o v a r n o s t v e 11 k a ! Dr. M. mor« biti i „Slovenski List* toli lojalen, da prizna, da dr. Tavčar ni „nemškutar", „izdajica" itd., česa" seveda tudi piej razsodni ljudje ,Sl«v. Listu' niso verjeli. Če je bil dr. Tavčar dve leti v .zvezi" (?) z baronom Sehvvegoinom in s pristali, je pa za to prej več nago dvajset let delal za svoj narod, gotovo toliko, kolikor aredniki .Slov. lista", kateri pa imajo gotovo najboljšo voljo. Kar pa je glavno, — je to, da dr. Tavčar — ? svojih velikih, duševnih zmožnostih, katere je javno priznal sam dr. Lampe, pri svojem krepkem zdravju, — gstovo stari še marsikaj za na* predek našega uilaga nareda. S .kritikami-, kakor smo jih nahajali doslej v obeh ljubljanskih dnevnikih, in v .Slov. Listu" — od začetka nam je bil ta list simpatičen, a pozneje se je prelsvil v Deželni zbor istrski. XIV. seja dne 23. februvarj* 1898. (Dalje.) Deželni glavar je priobčil, da j* sv. Oče od« govoril na čestitko, deposlaao mu od deželnega /.bora in da se seje od petka udeleže tudi odposlanci vlade v šolskih stvareh. Potem je prečital ministarski dopis, s katerim se priobčuje cesarski odlok o uničenji zaključka deželuozborske večine, ticočega se razpravnega jezika zbornice. Slednjič je prijavilo finančno ministarstvo, da ne more dovoliti zaproštnega raka za napovedbe osebne do-hodarine. Posl. L a g i n j a in tovariši so stavili nastopno interpelacijo, katero je dal predsednik pre-Čitati samo v italijanskem jezika : Iz zapisnika, sestavljenega na c. k. okrajnem sodišča v Vodnjana dne 2. novembra 1897. št. 6149 o razd-1 tri kupovine bivšega fevda Rakalj-Barban, je razvidno, da c. k. davčni urad v Vod-njanu ni iztirjaval od bivših lastiikov skozi dolgo vrsto let ničesar od pristojbin o^vobojenja (cotn* petenza di sffraneazione), odmerjenih odlokom de-tičnega koraisarijata dd. Trst 26. septembra 1870., št. 5207. L. A C. na gld. 1077. 54, dasi se je vsaj ©d leta 1889. ime'o iztirjavati vsako lefci samo sedem od sto ed on« svote in da si so lastniki bivšega fevda dobili ed zemljiška odveze vsaj 20.000 gld. glavnice čistega in skozi mnogo let interese na isto. Dolžniki so italijanski podaniki. Tema nasprotno pa je e. k. urad v Vodnjana v tem času nprav neusmiljena iztirjaval od domačega ljudstva zaastanke na davkih in pristojbinah in je nakladal narodu ogromnih eksekutivnih stroškov; tako dela eelo tndi v tem leta, ko ljudstvo v resnici D'ma niti. j«sti, kakor kaže — med mnogimi — nastopni »lučaj Kalebićn Ive tu pok. Paškva iz Galčaue je davčni eksekutor zaplenil in odnesel za 4 gld. — krpico slanine, katere si je prihranil, da bi moge\ svojim otrokom tu pa tam zabeliti turščino polento ali kašo, da-si je Kalebić v zadnjih dveh letih plačal kakih 150 gl. davkov in pnstejbiu od svoje kmetije in za svojega strica, s katerim živi, ter za mladoletnega Miho Kalčiča, kateri poslednji v vojski služi cesarja. Ozircm na tako postopanje, proti kateremu se poslanci hrvatskega in slovenskega naroda pritožujejo že leta in lota, prisiljeni so zopet — do vprašanja na c. k. vlado: 1. Je-li znano visoki e. k. vladi, kako se v sednem okraju vodnjanskem, in tadi drugod po Istri, tadi lotos neusmiljeso izterjavaja od ds-mačega naroda davki in pristojbine? 2. Je-li znano c. k. vladi, da med tem, ke sa od domačtga kmečkega ljudstva neusmiljeno iztirjavajo davki in pristejbine, se prizanaša bogatašem in k tema šc podanikom tujih držav? 3. Kako dolgo h«če vlada dopuščati, da se bodo tako plačevale muke in zasluge slovanskega prebivalstva Istre za to monarhijo in njeno cele-kupnost ? Pulj, dne 23. febr. 1898. Dr. M. Laginja, Kozulid, Jenko, Mandič, Kompare, Spinčid, dr. M. Trinajstič, dr. Stanger, dr. D. Ti najsi i d. Vladni zastopnik je odgovoril na to na več interpelacij. 1. Na intsrpelacije posl. Kompareta in drugov je odgovoril giedč šele v Plavju, da interpelant zahteva prevaft, kajti po njegovem bi morale biti v oddaljenosti 4 kilometrov tri šole, ter da vlada ostaje pri tem, da se ittanovi dvorazredna ljudska šola v Škofi,i in da ne misli astauoviti šole v Plnvjab. (Na Škofiji je zistemizirana šola, n nima šolskega poslopja; v Plavijahje šolsko poslopje,« ti nočejo zistemizirati šole. Taki so odnoiaji t NI čad«, da so najzagriženeji Italijani odobravali to vladni odgovor z vskliki: Jako dobrot A.1-lolnjall) 2. Posl. Chersichi je odgovoril glede iole f Nereiinata, da se je Hrntska šola za sedaj namestila v šolskem poslopja, dokler se ne uredi drugače in primerno. 3. Posl. Kompnretu in tovarišem glede do* pisovanja pel. oblasti v Kopru se slovenskimi občinami, da občine niso zahtevale slovenskega dopisovanje. (Torej slovenske občine morajo še le zahtevati kaj takega?!) ter da uima osobja, ki bi znalo uredovati slovenski Polagoma da se že vzgoji tako oaobje. (Bi se bilo moralo že davno.) 4. Posi Komparetu in tovarišem glede novačenja v Kopm, da ni nikaktga razloga za novačenj« izven Kopra; sieer pa v okolici tudi Bi primernih poatopij za te. (Pride še.) PoiUiike vesti, T TRSTU« dne a. marca 1898. t Zasedanje deželnih zborov se nagi bi jo k satenu. Včeraj so se zaključili deželni zbori kranjski, koroški in selnograški. O tržaškem čitamo danes v raznih listih brzojavke korespondenčnefa bird, da je deželni glavar pismenim potom prijavil poslancem, da je ta doželni zbor raspučen. Do tega hipa, ko pišemo te le vrstice, ni ničesar znano nam o kaki taki naredbi. Volitve so se vršile lo le It mkfga leta, a izza letošnjega zasedanja ne vemo mkakfga dogodka, o katerem bi mogli misliti, da je zadosten vzrok sedanji vladi za tako radi« kalno odredbe. Utegne biti torej opravičeno me-nenje, da se je kereipondeačnemn bird ukradla lo mala pogreška, da se je itihotapila besede .ra«-puscen" mesto zaključen. Sedaj zboruje jedino lo deželni zbor češki in še ta zapre svoja vrata io ? tem tednu — O zaključni seji deželnega zbora kranjtkfga govorimo na dragem mestu. Deželni zbor kranjski je najvredneje za* ključil svoje zasedanja: v znamenju zložnega dela in slovensae vzajemnosti. Dež. odborniki dr. Taf-čar in namuataik liejaron, ki sta bila svojedobno izvoljena a pomočjo nemških glasov, sta odložila svoji mrsti ia sta bila v ponodeljek v soji zopet izvoljena vsemi slov. glasovi. V večerni seji je ta dez. zbor dovolil kakor prispevek za gradnje poslopja slovenskega vseučilišča svoto 250.000 gld. Vseučilišče naj bi se imenovalo „vseučilišče cesarja Frana Josipa I.* Dalje je dovolil deželni zbor kredit za dve ustanovi po 800 gld. na leto za tiste pripadnike slovenske narodnosti, ki bi se hoteli habilitirati na modroslovni ali pravoslovni fakulteti kacega avstrijskega vseušilišča, in ki bi se zavezali, da vsprejmo profesorska mesta na bodočem vseučilišču v Ljubljani. Konečno sta so vsprejela načrta ia spremembo vol. reda za Ljubljano in za dež. zbor. K položaja. Najnoveje vesti trde, da so državni zbor snide dne 15. marca. Zboroval pa bode le kratko časa, kakih 14 dnij. Izvoliti mu bede izvolitev predsedstva in členov v delegacijo. Današnjemu „Mattinu" brzojavljajo z Dunaja, da se pripravljajo Neaei na najhuje borbo ter da hočejo zapričati zopet tam, kjer so nehali pred zaključenjem državnega zbora: z opstrukcijo. To svojo taktiko da hočejo nadaljevati tako dolgo, da bodo odpravljeno jezikovne naredbe, di se razveljavi prepoved uošenja dijaških zuskov iu — da se zin^i večina. — Za sedaj ne žele druzega nemška gospa ia? Le dvojno bi utegnilo priti vmes, ki bi preprečilo Nemcem pot do uresničenja teh .skromnih" zahtev, in sicer: a) morda pride vodni čudna misel, da ne treba ravno, da bi kapi« tulirala pred manjšino, in b) utegne nemški gospodi vlada zaloputniti pred nosom državnozborska vrata. Ravno ta poslednja eventuvalnost je prav bliso verjetnosti že po gori rečenem ia potrjaje to tudi današnje poročilo, da ostanek mimsterstva Gantschevega v tem jubilejskem letu ne bode nimalo odvisen od parlamenta, ampak jedino le od okolnosti, da-li Ogri privole v podaljšanje nagod-benega provizorija. Neko nadaljnje pornfilo potrjuje to vest pristavkom, da se baron Gautsch žo resne pripravlja za slučaj, da se parlament pokaže nezmožnega z* delovanje. To bi bil odg j tor nt nemška laganja z obstrukcijo. Žalosten odgovor. Prekletstvo onim, iti izzivljajo tak" odgovore ! Berolinaka Kreutz-Zeitnng — a vat rij- akim Nemcem. Ta lin pišo v svojem izdanju od 1.1, m.: »Če hočejo avstrijski Nemei, da bodo imele njihove nade kakovo perspektivo za uresničenje bodisi prej ali slej, potem so jim no nore priporočiti nikdar zadosti, naj se otresejo ekstremnih elementov. Nevarnost, ki jim preti radi izgube zemlje na Češkem, je zelo neznatna v primeri z nevarnostjo, katera jim preti po zvezi s takimi elementi. Občevanje z ljudmi, kateri nočejo odstopiti od javnih protivladarakih manifestacij, storjenih v dež. zboru Češkem, provzroča Nemcem nenadomestljivo škvdo. In to občevanje vzbuja nevoljo tudi pri onih, ki bi sioer pripoznali nemške želje opravičenimi ter daje celo orožja v roke — nasprotnikom*. Berolinski konservativni list je gotovo prav polteno mislil so svojim nasvetom. Ali zastonj je tratil črnilo in čas: nemška nfesa so gluha sedaj za take nasvete. Različne veaii. Alleluja! so vsklikali italijanski deželni poslanci v seji »ležalnega zbora istrskega dne 23. fe-bruvarja 1898 I. po Kristovem rojstvu. Alleluja je vsklik najveće radosti ia blulenstVH Ko -r mu je porodii Odrešenik je vsklikalo človeštvo : »iieluja I Kaj ae je dogodilo vendar, d«& je vzbudilo toliko iadost v la-tkih srcih ? 1 Vid.te, dragi čitatelji : vsa zgodba je jako priprosta >n vendar pretresljiva. Divčua oučina Plavije, okraj* k »perskega, Zeli a«! o v svoji vasi. To menda ni nič slabega. Ponudila ae jf cel), da v dveh letih sani* sezida povsem primemo šolsko poslopje. To je bilo menda cslo jako častno z* to davčno občino. V letu 1893, dne 21. decembra, je, na lice mesta došla Šolska komisija tudi v sprejel a to ponudbo davčne občine Plav je. Tudi zastopnik vlade v tej komisiji je pritrdil temu. Na besedo taja gospoda se j4 sezidalo šolsko pošlo p je, ki odgovarja vsem zahtevam Šolskega zakona. Stalo je gotovo nekoliko tise-čev. Tisočev za u:>ogo davčno občino vl«fril Ke« dor pozna Istro, ta si lahko misli, kaj fin < mi.Jili mi t eni vsklikom. Ko je stalo poslopje, storila je občina Plavje najuar-vucji vseh korakov: prosila j«, da se iola zisteuizira 1 A kor ae to vprašanje »inč« in vlsče, interpdiral jt gospod poslanec Koinpare v seji dne 9. iebruv&rja 1898. dež. zbora istraga. A v seji je dne 23. februvarja je vladni zastopnik odgovoril na to interpelacijo : P.avča ji naj ie obdrže svoje lepo, drago, ob vednosti vladnih organov sezidano poslopje, toda iole — ne dobe ! 1 In italijanski poslanci so vskiiksli: alleluja! Odrešeni so velike .skrbit Ni se jim bati, da bi tjakoj posijal žtrek prosvete I Tega *e boje pov« sodi iu vladni zastopnik jim je odvalil kamen od srca. Alleluja 1 Ta alleluja, ker se siromašni občini noče izpolniti želja po šoli, po omiki in po pro-tveti, občini, ki si je radovoljno naprtila ogromnih žrtev v ta plemeniti namen — ta alleluja meče kričečo svetlobe na odnogaje istrske, tako, da k&r jemlje vid onemu, ki ni navajen tem odno^j*® Italijanska gospoda se sklicujej > vedno na spomenike Tndi v Plavijah so si ustvarili spomenik. Sulsko pojLpj sezidano od sirouuiuih obči-narjev ogromnimi žrtvami — pogažene uade uka-željnega prebivalstva — in alleluja- ».liki v XIX. stoletja vsled izjave vladnega zastopniaa, da se v tem poslopju ne ustanovi šola — to je spomenik, pred katerim mora lo jokati prijetij ljudstva. Večna siamota poslancem, ki ob taki priliki in vsled Ukih rad .gov vsklikajo : alleluja 1 Sramota jim — ljuoiteljem teme in scvr*žn kom luči I Ali Bog je pravičen in gotovo o.lloči tako, da tudi ljubiteljem luči, prosvete naroda, sine: ustajanja dan 1 In tedaj b.»d-mo vsklikali mi, navdušeni za sveto pravo in za velike cilje človeštva svoj — alleluja 1 Stanje obolele cisari61na-udove Štofaaje je bilo včeraj jato resno. Mnlica je d.is*gla včeraj popoladne 19 atspinj. Vnetje levih pljuč jo nadaljevalo. Pozneje poročilo pravi, da so je bolezen obrnila malo aa kolje. Ne trpe aaftega jezika 1 Neki okoličan nam piie : Daaes sem bil na magistratu, da plačam nekaj davka. V prostorih občinske blagajne sem zapazil prilepljeno ueko naznanilo davčne administracije, sestavljeno v treh jezikih. Italijanski in nemški tekst sta gledala svobodno v svet, slovenskemu pa ie nadeli neprozorno krinko, to je, prelepili so ga z nekim drngiau italijanskim ma-gistratnim naznanilom. Ni dosti torej, da sami v svojem delokroge proganjajo naš jezik, ampak ne trpe ga niti na onih redkih spisih, ki jih Udaja državna oblast tudi v našem jeaiku. Slovenski denar pa sprejemljejo v svoje blagajne, kakor sem se prepričal sam. Volitve za ab&ino v Oprtlju 1 Pišejo nam od tam : Doznali smo, da so volitvo za našo občino določene na 14. dd» 17. marea t. 1. To smo izvedeli iz zanesljivega vira. Tem bolj radovedni smo, kako hočejo dolične oblasti izvišiti to svojo odredbo. Če jo resnica, da bodo volitve že rečene dni, zakaj ni izložena volilna lista? Ali s« namer uje izvršiti volitve po stari ? Take nezakonitosti si vender ne moremo misliti, ker: prvič, je že minilo več, nego štiri mesece od zadnjega brezuspešnega konštituiranja občinskega zastopstva, a po zakenn bi se suielo le v roka 14tih dnij voliti po stari listi (dobro bi bilo navesti dotični a jaz ga hipoma nimam pri roki) in drugič, ker je liata stara že dve leti, ker je ie pred dvomi leti potekla aakonita triletna doba sedanjemu občinskemu zastopstva in takrat že je bila listo sestavljena, a podpisana od okr. glavarstva dne 20 novembra 1896., če so prav spominjamo. Ta lista je bila, italijanski stianki na korist, sestavljena tako krivo in zcuedeno, da bi je niti ne bilo mo oče popraviti popolnoma. Za italijansko stranko je bilo Upisanih voliko število mrtvih in takih, ki nimajo nikakor volilne pravice, kijr ali ne plačujejo nob»nega davka, kor r® že pred Lti zgubili eurt;n patent, ali po ii« podedujejo ničesar. Namesto živih volilcev hrvatske stranke pa so upisani mrtvi, ali celo taki. ki nikdar niso ž 5 v e i i, samo zato, da bi na ta način Hrvatje izgubili dot-f ni živi g!»s. ItaKiaaom j« d-ibro vsako sredstvo, <-e je > nite določbe in nvaživši vse razmere, nastale v pravni ti stvari med obeaia strankama, izrekel je sednik svojo razsodbo". — Isto tako očistil se jo g. rbvenivec, — in bodi mu za to javna hvala ia zahvala, b) še gršega bo m kanj a, rekše vpotrob Ijavanja dovršnika s pemožnikom b i t i v izražanje bodočnosti. Tujepasna ta golazen kvari nam še vedno našo knjigo, cel6 kijigo izdane v minelem letu Maticoj Slovenskoj ▼ Ljubljani in društvom sv. Mohorja v Celovci in nas oddaljuje v tem ozira prav po nepotrebnem od priprostega našega nareda in od vseh drugih slovanskih plemen. Dobro znani jezikoslovec dokaznje sicer Še vedno verni« svojim bravcsm na platnicah svojega .Cvetja z vrtov sv. Frančiška", da it»a dobršni glagol ludi pomen sedmjoiti, a ta dokaz ne posreči se mu nikdar; zaman ma ves trud njegov*). Njemu se ue endiao, da hoče razrušiti nerazrešimi problem o perpetnuoa mobile, ker on, odšelnik, vglobil se je v samostanski svoji kelici pregloboko 1 v knjige, ne vedno zanasljivo, oddalji vsi so preveč : od žive govorice vseh .slovanskih plemen. Stopi ' naj v *vk&vct?, čokate« ščokavce in čto^.avco, | med njimi naj preživi vaaj nekoliko tednov in ! kmalu se prepriča, kako slone na morskih penah j vsi odnosni njegovi nanki in tedaj uvidi tadi sam, » da sta prava pravcata bodočaika oba glagola, njim ' sati,;iu navedena v podjadujem snopiči omenjenega \ .Cvetja": .jaz so s povem, duhovni oče in so • obdolžim, da sem grešil', o katerih misli, da služita tu v stdnnjem pomeni, ker trebe ju je prevesti na nemško tako le : „leh w e r d e, ehnviir-diger vater, nun beichten und mich beschuldigen, dass itd. Izgftvorivai beasde: „Jaz se spo7»m, duhovni oče" je grešnik dukovniku le naznanil, da se s p o v e, ali da govorimo po ljubljanski, da se bospovedal; saj tako, namreč: .Zdaj se bom spovedal, duhovni oče, da sem grešil z mislimi, besedami in dejanjem" itd., učili ko nas molitvico pred spovedjo, pol voka temu nazaj, skoro vsi naši dabovuiki. Le za časa, dokler pravi greš & i k svoje grehe duhovsku, se on spo v e -dava, duhovnik pa, ki ga poslnša, spovedava. Na svojem mesta atoji tore v tej molitvici navedeni čbpvršmk: „sa s p o v e a", ssvoda ne v pomeni seda-njasti, nego v pomeni bod-jčaeati. Tako nam pravi uašo uho, ki je prav jedio a slovnica, kateri se kla-nja«<*. To isto stoji glede glagola priporončO *) Dovršni glagol ima sicer obliko s*danjika, ali ta navidezni sedanjik noai v sobi pomen bodočnosti. Dovršni sedanjik, tako pravi slavjauaki naš Martin Matvejevtč Hoitnik, je bodočuik; to jo oitfiesluvaneka p'-armoet, to je f09«bn«st tadi ogromne večiie *lo*Hj*keg:i naroda. Dovržni glagol ne more imeti po naravi k vaj i pomena sedanjosti. Ker izr»£a tore uže po naravi sroji bodsč-mfc, ni mu treba v izražanje bodočnosti prav nikdar ia prav nikier pcu.o*Bika biti. — B»m-kanje t naži knjigi ni nararne; ona nima korenov 7 tiljveaščiai in ker j h nima, aamrzavalo bo mdi v naši knjigi čedalje bolj iu bolj, dokler no zamrzne v njej na vekomaj. (■pntopjau) v briiinakem rokopisa, aa kateri se menda preveč opira prečastiti gospod pisatelj; le misliti si je treba ta glagol v soetavi eelega etavka, ne pr.: ,vl«cii se preporodim svojo dalo* ia vsak nai človek prevede ga petem aa nemški jezik tako-le: „niedergelegt vrerde iek meinen geist anvertranen". (Pride še.) i Rojaki! Spomnit« družbe sv. Cirila in Metoda. T > MEHANIČNA DELAVNICA Josipa Hatzonik & larola Aite yiaS.Catterinažt5 (ŽfaMCattaiMit$ vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok me jamči. Papravijenja v tej stroki izvršujejo s« točno in nataajčno. Prodaja pripadkov. — Lastna peč z* nikiliranje. Najir&crverf&cs vesti. Trat 9 Deželni zbor tržaški se je zaključil in ne razpustil. (Glej politiko vtsti 1) Gorita 2. Po najvišem nalogu s« je zasedanje deželnega zbora odložilo. Hraga 9. Otvorivši M>000<>0 Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 c ZAVOD za uniformiranje in civilna krojacnica FRANA JIR AS ulica Caeerma it. 9 priporoča se za napravo uniform In civilnih oblek. Poatreiba poltena. Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovar-aiških cenah. Petama, slafliJarna, proiajalnica likerjev in M vin Piaua S. ttiaeeae S Trst. Trak v^kral vs dan »ve?,. Meke vsaVovrstas. Paitete nan plas altra. Maršala, Saa riaa in likerja aa debtlo in drobno ; ■a dežel* 1« proti parzatj«. Postrežba točna, solidna in po-itoaa. Padpisaai s« priparača prav teple al. ebčiistva, •»•-kiU za avateviiia«, pleae, veAerje, veselica itd. H. STIBIEL., laataik. jrr VVVVVVVVVVVVVV ZALOOA POHIŠTVA IU OGLEDAL «> <3> Rafaela 11 ali a «£> <3> Via Malcanton 5t. I. <3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <3> sprejemuiee. zimnie in peresnic, ogledal in ^^ železnih blaganj, po cenah, da se ni bat^^ ^ konkurence. ^ ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Drinvna ielemloa. (Postaja pri sv. Andrcjn) Od dni 1. maji 1897. ODHOD: 6.30 prodp. v Herpclje, Ljubljano, na Dunaj, v Boljas. 8.30 „ v Herpdje, Eovinj, PulJ. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v brzovlak v Pulj, Divačo, Beljck ua Don^j Lokalni vlak ob praznikih S.15 popol. r Divačo, DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 B i ji Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"n^elj, Ljbljaane, Dunaja. 7.05 popol iz Pulja, Rovinja, Ljubljane," Dunaja. 4.60 „ brzovlak Dira Pulja, Rovinja, (juina Želeaaioa (Postaja južno železnice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 8.25 9,— 9.5B 12.50 4.40 6.25 8.05 805 8.46 10.- 2 — 4.25 7.50 6.55 7.30 8.36 9.25 10.25 10.37 11.20 5.40 7.45 8.30 8.58 predp. popol. brzovlak na Dunaj, zveza z Ruko. brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. oninibns »NabreŽino, Videm, Deuutke in Verono. poStni vlak na Dnnaj, zvpzh r Peito in Zagrebom oiiinibu8 v Kormin. untnibus v Nabreiino, Videm, Rirc. postni vlak na Dun^j, zveza i Reku. „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko „ br%ovlak ▼ Kormin. „ aicc^ rlak v Nabrežino, vidam, iuU, „ mešani vlak do Milrzzuschlaga. Lokalna vlaka ob praznikih. „ v Gorico, Kormin, Čorvinjan. „ y Kabrežino. Tedenski vlak: popol. (eredaj eksproa t Ostende. DOHOD: iiienaui vlak iz Miirazusclilugu., Buljakt«, ita. „ mešani vlak i* Milana, Vidma, Nabrekne. „ brzovlak is Ko; ni ina, „ brzovlak s Dunaja. „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. „ brzovlak ii Rima, Benetk, g omnibus ia Rima, Benetk, Nabrežine. popol. poštni vlak z Dunaja. „ omnibus is Varone, Kormina, Nabrežiud. . brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nalri iiu ) „ brzovlak z Dunaja tvesa x Reko. predp. LasTjiik konsorcii usta »Edinost . *zoavaimi m odgovorni orednik : K>*au Oodnik. — rua Dolenc v Trstu.