Naročnina mesečno ^P^ "BV* A ^BK A ■ddSF"*""'^ I innn m u ŠKS w JHf ^ aH ^H^. ® JKBm ^ 10.-544 ,a ,tro 40 Din - ne- J|0 jHBf HB fl» B BSmLmm* # BBBk šiv 7lb\ ce- flf H 0 Ah § JHHT v M^HfoJ Jtflr v H lole.no 96 Din. za ^B^ »T J Km ..........f^/ llf f5f ^^i^g^lJF A/JL^/ ^ » ^ OredniStvo je T OBHM^^ ^^^^ ^^^^^^^^^ * — jeva 6. telefon Kopitarjevi bI.6/III Telefoni uredništva. d nema alniba 2050 - nočna 2994. 2994 ia 105* --M»«J« v«»k dan ajutraj. razen ponedeljka I. dneva po praznikn Praga-Dunaj 24.71' Abesinija pred ZN Svet Zveze narodov se je sestal k izrednemu zasedanju. Ni to vsakdanji dogodek, saj so bila izredna zasedanja ZN le redka in so jih povzročili resni dogodki, ki so oznanjevali izbruh vojnih sovražnosti. Ivo je Italija obstreljevala Krf, ko jc Grčija vpailla v Bolgarijo, ko je nastopila vojna nevarnost v Južni Ameriki, ko je Japonska začela zasedati Mandžurijo, samo ob takih zgodovinskih trenutkih je bil svet ZN poklican na posvetovanje, da poravna nevarne mednarodne prepire. Tudi sedaj visi nad svetom vojna nevarnost in zasedanje državnikov v Ženevi, četudi morda ne bo imelo zaželenega uspeha, je že samo ilokaz bližajočega se liudourja incd dvema članicama Zveze narodov, Italijo in Abesinijo. Mednarodnopravna naloga, ki jo ima vršili sedanje zasedanje sveta ZN, jc bila strogo določena v skupni resoluciji, ki sta jo v Ženevi sprejeli obe nasprotujoči si državi. Takrat jo bila na podlagi imenovane resolucije sestavljena posebna mešana razsoiliščna komisija iz dveh italijanskih in dveh abesinskili delegatov. Poverjena ji je bila naloga, kakor to predpisuje že italijansko-abesin-ska arbitražna in prijateljska pogodba iz 1. 1928., •la sporna vprašanja poravna s pravdorekom, ki ga obe stranki podpišeta. V primeru, da bi ta komisija poverjenega ji dela ne mogla izvršiti do kraja julija — dejansko sc jc razšla infeetis rebus jie 8. julija ■— potem mora svet ZN vzeti stvar nemudoma v roke in o njej končnoveljavno sklepati. Ako pa bi svet ZN, tako pravi nadalje resolucija od 25. inajnika, ugotovil, da razsoiliščna komisija še ni razpadla, da je še vedno pri življenju in ila njeno delo samo trenutno počiva, potem ima svet ZN nalogo, da ves sestav spornih vprašanj predloži drugemu sestanku sveta ZN, ki bi se sestal 25. avgusta in ki bi šele definitivno izrekel pravilorek o sporu. Debata, ki se je otvorila sedaj v Ženevi, bo torej v glavnem nicil ono skupino držav, ki so mnenja, da je arbitražna komisija, ko se jc 8. julija razšla, svoje delo končala in da jc treba hiteti z obravnavo in jo sedaj zaključiti tako ali tako, in med ono drugo skupino, ki jc mnenja, da arbitražna komisija še živi, da ji jo samo treba pomagati na noge in da je treba pri poravnavanju abesinskega spora pridobiti samo na dragocenem času in končno razpravo pri ZN kolikor mogoče zavlačevati. Zastopnica zuvlačevalno strujc pii sedanjem zasedanju je Francija. Pridobila si je že pristanek Italije same iu lahko rečemo, da je Italija v ta namen sprejela pobudo Francije, da povabi znova abesinske delegate k nadaljevanju arbitražne komisije. Francija želi na vsak način preprečiti, da bi Italija že scilaj prelomila z Zvezo narodov po zgledu Japonske iu Nemčije, ker hoče s tem pridobiti dragocenih pet tednov za zakulisno diplomatsko delo, s katerim bi se dal izkresati nekak kompromis med Abesinijo in Italijo, kompromis, ki je vsekakor boljši, kot prelivanje krvi. Zakaj pognati Italijo v vojno z Abesinijo, če jc pa še vodno dana možnost mirnega sporazuma. V ta namen bo Francija predlagala, da naj arbitražna komisija meil Italijo in Abesinijo nadaljuje svoje delo pod predsedstvom osebe, ki jo bo določil svet ZN in da naj komisija predloži svoje sklepe svelu ZN koncem avgusta ali morda v začetku septembra, ko se svet ZN sestane k rednemu jesenskemu zasedanju in bi sc na ta način izognil tudi nerodnim izrednim sestankom. Zastopnica struje, ki noče izgubljati časa in sili k hitrim odločitvam, jc Anglija. Oil njenega stališča jc prav za prav odvisno, če sc bodo po razhodu sveta ZN pogajanja med Abesinijo in Italijo še nadaljevala ali če bo izbruh vojne postal neizbežen. Zakaj neki Anglija tako sili in zakaj »e ji tako nuidi, da bi sedaj, ko jo je 15 let neprestano božala. Italijo hotela na vsak način pritisniti ob zid, jo prisiliti, da obrne hrbet ZN, »prejme že iz čisto prestižnih razlogov nase breme vojskovanja v Afriki, ali pa ponižanje, ki bi ga fašizem ne mogel prenašati? Eden. čeravno ne najboljši od angleških razlogov je notranjepolitičnega značaja. Labouristični nasprotniki sedanje Baldvvinovc vlade se pripravljajo na skorajšnjo volitve in upajo, da bodo z agitiranjem za ZN med angleškim ljudstvom zajeli silno veliko pristašev. Baldvvin jc mnenja, da je najboljše, da ostane tudi on borec za to ustanovo, ki jc Angležem tako pri srcu, iu da si ohrani glasove volivcev. Na drugi strani pa jc za Anglijo mnogo bolj prijetno zagovarjati Zvezo narodov in njene iilcjc v Afriki, kot pa v Evropi. Tem bolj, ker ima angleška vlada točne informacije o simpatijah črnih državljanov angleškega imperija do Abesinije. Saj so ves Egi-pet, ves Sudan, vsa Kenija, vsa angleška Somalija, celo vsa Arabija na nogah za Abesinijo, ki je postala za ta kolonijalna ljudstva simbol upora temnopoltih narodov proti izkoriščanju od belo-kožccv. Vsako zavlačevanje pomeni za Anglijo tudi več časa, ki ga dobivajo njeni narodi v Afriki za agitacijo. Končno so za Anglijo in njen Sudan oziroma Egipct severni deli Abesinije z jezerom Tana ali Cana življenjskega pomena in jc angleška vlada v takem položaju, da ne sme popuščati, fctuili bi želela. Cim prej torej sc sproži abesinski spor, tem bolje. Anglija morila celo računa s tem. da 1)0 ravno iijen neizprosni pritisk Italijo odvrnil od vojaških pohodov, pri katerih bi vedela, da bo končno morala zadeti na angleške vojake. Ti dve strn ji bosta trčili sedaj v Ženevi ilruga na drugo. Kompromis bo mogoč le, če bo Italija popustljiva, to se pravi, če ne 1)0 grozila z izstopom iz Zveze narodov, kajti samo v tem primeru bo Anglija pristala na francoski zavlačcvalni predlog, da pride abesinski spor v končnoveljavno razpravo šele koncem avgusta ali v začetku septembra. Mcil tem časom pa ho mogoče najti izhodišče, ki bo sprejemljivo za vse. da ostane Abesinija neodvisna liržova, da dobi Italija nekaj potrebnih gospodarskih koncesij, da ostanejo angleški interesi nedotaknjeni in da ohrani tudi Zveza narodov svoj prestiž, mesto ila bi vse skupaj utonilo v mlakah človeške krvi. Zadnja poročila iz Ženeve pravijo, da jc takšen kompromis na vidiku. Je pa to zelo nežna žlahtna rožica, ki bi ne mogla preživeti tistih ostrih liurij besednega boja. ki se je že razvil o tem nevarnem sporu. Itazvila se ho le, če 1)0 nastal okrog te rane zopet mir in fc boilo vsi prizadeti z dobro voljo pokazali, da jim je mir brez vojne ljubši kot pa oni, ki nastane na gomilah človeških trupel. Abesinski spor pred Zvezo narodov Mussolini je odklonil sporazum Ker angleški posredovalni predlogi niso jasni - Seja ZN je odgodena Ženeva, 1. jul. c. Danes popoldne bi sc morala vršiti zaključna seja izrednega zasedanja Sveta ZN. l)o te seje pa ni prišlo, ker je opoldan Mussolini sporočil, da Italija anglcško-francoskcga kompromisnega predloga ne sprejme. Laval je zaprosil Litvinova, da naj sejo odloži, ker ho nocoj in jutri zjutraj poskušal najti nov posredovalni predlog. Ko je baron Aloisi dobil negativen odgovor 0(1 Mussolinija. ga je Luval zaprosil, ila naj mu omogoči takojšnji osebni telefonski razgovor z Mussoliuijem. Pri leni razgovoru jc I.aval zaprosil Mussolinija, da naj sprejme anglcško-francoski posredovalni predlog. Mussolini pa mu je odgovoril, da odklanja resolucijo zaradi tega, ker je resolucija preveč nejasna in nič ne pove. Posebno pa mora odkloniti to, ila bi se tudi Abesinija udeležila konference treh velesil, ki naj bi do septembra izdelala kompromisni predlog za Zvezo narodov. Ta konferenca mora ostati omejena samo na Italijo, Francijo in Anglijo. Ženeva, 1. avg. AA. Načrt, ki so ga pripra- vili Laval, Eden in Avenol za likvidaciio Italijan-sko-abesinske afere, obsega naslednje štiri točke: 1. Procedura za mirno likvidacijo spora se mora nadaljevati. 2. Med tem časom ne sme priti do vojne. 3. Treba je imenovati petega razsodnika v italijansko-abesinski komisiji. 4. Treba je postaviti za osnovo nadaljnjih pogajanj pogodbo iz leta 1906., sklenjeno med Italijo, Francijo in Anglijo. Ta formula, ki naj bi jo svet ZN sprejel kot resolucijo, ima po zatrdilih ženevskih političnih krogov namen, da bi sc na sedanjem zasedanju Sveta ZN ne započela debata o celokupnem itali-jansko-abesinskem sporu, ker bi mogla povzročiti razkol in spraviti svet ZN s poti, ki si jo je sama sebi začrtala. Italijanski zastopnik baron Aloisi in abesinski zastopnik Havariate sta stopila v zvezo 7 vladama v Rimu in Addis Abehi. Ako ne prejmeta odgovora že danes dopoldne, bo morala biti i Feja ZN odgodena do jutri. Konferenca treh velesil Ženeva, I. avg. Tli. Nocoj se jc raznesla icsl. da nameravajo Anglija, Francija in Italijo sklicati posebno konferenco treh velesil v Ventimigli v primeru, da bi sedanje zasedanje sveta ZN ne redili) nobenih uspehov. Milan, 1. avg. AA. »Popolo d ltalia Je objavil danes zelo mirno napisan članek, o katerem sodijo, da jo izpod peresa ministrskega predsednika Mussolinija. V članku navaja pisec bistvene razlike za italijansko akcijo proti Abesiniji, ki ne tičijo za italijanskimi nazori o civilizaciji in se ne nanašajo pred vsem na suženjstvo in hiearhijo plemen v Abesiniji, marveč jih narekujejo vitalni interesi italijanskega naroda, ki mora najti izhod iz svoje demografske, gospodarske, politične in socialne situacije. Velikega pomena za Italijo je tudi varnost njenih vzhodno-alriškili kolonij, ki jo bila v zadnjem času zaradi obmejnih incidentov resnično zelo ogrožena. Kongres Kominterne 99 Udarniki svetovne revolucije4 Riga, 1. avg. SE. Kongres Kominterne se še neprestano nadaljuje. Že peti dan se vrstijo samo referati posameznih zastopnikov iz držav vsega sveta. Na peti dan kongresa je kot prvi govoril zastopnik osrednjega odbora komunistične mladinske internacionale v Moskvi. Njegov dolgi govor naj bi slišali tisti državniki, ki so zadnje mesece letali v Moskvo po zavezniške pakte s sovjetsko vlado. Mladi komunistični internacionalist je na kongresu poudarjal, da mladina kompromisov ne bo priznala. Mladina je za revolucijo, a ne po ovinkih, ampak ravnini potom. Buržujske države da so danes že tako degenerirane, da zadostuje, če se po njih udari brez taktiziranja. Ko-munistisčna mladina je prvoboriteljica za ,ji£>J.m>-nistično svetovno revolucijo in predstavlja danes udarno četo svetovne revolucije. — Zastopnik ukrajinskih komunistov je predvsem napadal Poljsko, ki ji je zagrozil, da ji bodo že pokazali, če še bodo poljski veleposestniki še enkrat drznili zasanjati po sovjetski Ukrajini. — Za Ukrajincem je govoril Kitajec, ki je kot zastopnik sovjetskih kitajskih republik pripovedoval, da je danes že 50 milijonov Kitajcev, živečih v strnjenih pokrajinah, pridobljenih za komunistično idejo in da jih je še nadaljnjih 50, ki s komunisti in sovjeti sim-patizirajo. Kitajski sovjeti so prednja straža sve- Grof Siorza o Baikancih Pariš, 1. avgusta. AA. Listi beležijo, da je iz- I šel novi zvezek mednarodne revije za balkanski | študij, ki jo zdaja Balkanski institut v Beogradu. Mnogo pozornosti je zbudil članek grofa Sforze o političnem življenju na Balkanu, ki ga je revija objavila poleg drugega materijala, Grof Sforza pravi med drugim: Imel sem priliko, da sem se sestal z balkanskimi državniki in se pomenil o aktualnih vprašanjih. Priznavam, da nisem opazil, da se politično življenje na Balkanu po svojem značaju mnogo razlikuje od onega na zapadu. Kar manjka javnemu življenju na Balkanu, jc pogum za naglo odločitev in oklevanje v upravnem življenju. Tempo se na Balkanu in zapailu enako razlikuje, kakor v Severni in Južni Ameriki. Obžalovali jc treba, da so v balkanskem javnem življenju najboljši uradni funkcionarji in največji državni voditelji prepuščeni samim sebi, ko gre za državne posle. Skoraj vsi pozabljajo na svojo veliko dolžnost, da bi svojim državam ustvarili politično tradicijo, da bi vzgojili naraščaj in ga vodili pod svojim nadzorstvom. Vendar je mogoče brez pretiravanja reči, ila široke narodne mase balkanskih narodov pravilno razumevajo napore svojih državnikov, ki sc trudijo za njihovo bodočnost, za njihov moralni in socialni razvoj in politično zadoščenje. tovne revolucije. — Za Kitajcem je dobil besedo tudi član kominterne za Jugoslavijo, na kar se je kanadski zastopnik hvalil, da komunistična stranka v Kanadi tako sijajno deluje, da je v zadnjih sedmih letih, od zadnjega kongresa kominterne do danes, organizirala vsaj 90% vseh stavk_ v Kanadi. Priporoča tudi tovarišem drugih držav, naj se stavkovnega gibanja poslužujejo za razširjanje komunizma. Stavka delavcev, stavka delovnega ljudstva, to vedno vzbuja simpatije javnosti. Komunistična agitacija naj torej predvsem organizira stavke in jih potem agitacijsko izkoristi za priprave za svetovno revolucijo. — Za njim je govoril zastopnik Indokitaja in bo predsednik francoske vlade z ,xsiikim zanimanjem bral — ker mu tega Litvinov ni povedal — (Ia je komunistična stranka Indokine na čelu revolucionarnega gibanja, ki se skriva za nacionalističnimi stremljenji. Komunistična organizacija Indokitaja je prava ►vzgojna šola za vse mednarodne revolucionarje, ki je prisegla, da bo vsak njenih članov umrl s Staljinovim imenom na svojih ustnicah«. Na vrsti je še mnogo govornikov. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo nastopa velikih vodij moskovske internacionale, ki bodo dali navodila za nadaljnje delovanje. To bo višek kongresa. Tedaj l>o tudi padla maska sovjetske miroljubnosti. „Najslabši element je lažiburžoazija" Prišel sem v stike s srbskimi kmeti v šuma-diji in z napol fevdalnimi pastirji med Epirom in Vardarjem. Tako veliko dostojanstvo in zrelo politično presojanje, kakor ga kažejo ti ljudje, je mogoče najti le še med piemontskimi kmeti in angleškimi farmerji. Dobro sem poznal tri parlamente na zapadu. Toda le redkokdaj sem doživel, da bi me kaka diskusiji toliko zajela, kakor me je spričo svoje kmečke pri rodnosti nav-dušla seja srbskih narodnih poslancev na Krtu. za časa svetovne vojne. Tam ni bilo ne sijajnih besed, ne smelih načrtov, zato pil trdna odločitev, da se vztraja in ohrani vera v demokratsko Srbijo. Element, ki izgleda najslabši in najbolj nekoristen v javnem življenju balkanskih narodov je tip pseviioburžujccv, ki sc po svojih študijah na tujih univerzah vračajo domov, a jim manjka notranjih občutkov in stika s kmečkim narodom. K sreči sc ta tip vedno bolj izgublja, odkar napredujejo domače univerze. Stoletne tradicije živijo na Balkanu v narodnih pesmih. Balkanci bodo izgubili iz rok svoje najboljše orožje, če bodo tudi v bodoče vselej na-glašali svoja nesoglasja med seboj in se ne bodo oprijeli pravega patrijotizma, ki nikoli ne umre, pa čeprav ni izpolnjen z mržnjo proti sovražniku. Hujskanje proti duhovščini vzgajajo k strastem in jo navajajo k zločinom. Ni zastonj toliko bolnišnic za duševne bolezni na svetu. Tja spadajo vsi tisti, ki trdijo, ila jc trebn mladini dati mladih vzgojiteljev. Katoliška Nemčija. zdrami se. Naš najvišji vodja je Kristus. Naši škofje so naši voditelji. Policijske oblasti so temu hujskaču, ki se je skril, na sledu iu ga bodo sodile.« Deputacija Heimatschutza Dunaj, 1. avg. c. Danes je bilo izdano uradno povelje vsem edinicam Heimatschutza, da se poslej nikakor ne smejo več bavili s politiko, posebno pa ne s habsburškim vprašanjem. Tista edinica, ki bi v tej smeri še poskušala delati po svoje, bo takoj razpuščena. Vlada izjavlja, da je dovolj močna, da lahko uredi vsa vprašanja avstrijske neodvisnosti tako, kakor je to potrebno za današnji čas. Avstrija ima dovolj zagotovil, da se bo avstrijska neodvisnost dovolj zavarovala in kar je najbolj važno, je to, da se bo ta neodvisnost uredila v sporazumu tudi z Berlinom, ker je dunajska vlada dala dovolj jasnih dokazov, da ne želi odtujenja od Nemčije, dasi obsoja nekatere posebnosti notranjepolitičnih tokov v Nemčiji. Kulturni boj v Nemčiji Miinchen, 1.avgusta, b. Najbolj nazorno slika položaj katoliške cerkve v Nemčiji, odkar je bil uveljavljen zopet »Kanzelparagraph«, s katerim se uvaja policijsko nadzorstvo nad cerkvenimi govori katoliške duhovščine, uradno glasilo narodno-eocialistične stranke »Volkischer Beobachter«, ki poroča pod naslovom »Zopet katoliški hujskač s prižnice« sledeči dogodek: »Naravnost nezaslišani dogodek hujskanja na prižnici se je dogodil v Dinslakenn v Porurju. Kaplan Rolic si je v svojem slepem sovraštvu proti vsemu, kar je naeionalnnsocialisličuo, pri božji službi oh 11 dovolil tako gnusne izpade na državno mladino in s tem tudi na državo in na nemško ljudstvo sploh, da se je s svojimi popovi sovraštva proti nemštvu izkazal za ljudskega Izdajalca najnižje vrste in za rušitelja nemške narodne skupnosti. Uspeh njegove sramotilne kanouade je bil ta, da je veliko število vernikov, ki sc Jim jc njegovo »vzorna pridiga« gnusila. cerkev med opravilom zapustilo. Tudi ostali verniki, ki so med sramotno »pridigo« tega gospoda še vzdržali v cerkvi, so bili silno razburjeni. Iz njegove »pri-ilige» posnemamo samo nekaj psovk: Rosenberg in Ilauer sta lažnjiva preroka, lažnjivca, klevet-nika, hudičeva pomočnika. Ti lažnjivi preroki hodijo okrog kot volkovi v ovčjih kožuhih. Nemška mladina je usužnjena, ima verige na rekah, jo Minister dr. A. Korošec in general P. Živkovii v Rogaški Slatini Naročnikom »Slovenca"! Naše časopisje ne more iziti v dovolj velikem obsegu, ne more prinašati niti potrebnih stvari, kaj še le, da bi zadovoljevalo mnogotere upravičene želje. Zakaj ne more? Seveda ne zaradi kakega sledenja, saj nam tiskarska stavka povzroča neizmerno škodo. Toda zahtev, ki jih stavi vodstvo grafičnega delavstva, ne moremo sprejeti, če hočemo, da naj se časopisje svobodno razvija. Organizacija tiskarniškega delavstva ima moč pri nastavljanju tehničnega in pomožnega osebja; oblast hoče imeti tudi nad vajenci, ki jih je pritegnila nase preko volje tiskarnarjev in staršev. Zahtevala je pogodbo, s katero naj se tiskarne za to stanje zavežejo za pet let — pet nejasnih let prihodnosti, ko že zdaj javnost ve, da je to stanje nevzdržno. Po odločni odklonitvi petih let bi grafični delavci bili pripravljeni sprejeti pogodbo za eno leto, zahtevajo pa druge garancije, ki so še težje sprejemljive. Priti želimo do sporazuma, ki bo znosen za obe strani. Ponoviti se ne sme, kar se je zgodilo ob kongresu, ko so voditelji organiziranega delavstva prepovedali staviti »Slovenca«, dasi so bili po kolektivni pogodbi vezani še do 30. junija. Kršili so torej pogodbo, da bi bila >Jugosl. tiskarna« tako p/isiljena, sprejeti njih zahteve. Po zaslugi naših faktorjev, ki so delali čez dolžnost, je Slovenec« mogel takrat iziti nezmanjšan. Traino zaradi stavke pa to ni mogoče, zato izhaja naš dnevnik nekatere dni le na štirih straneh. Ne borimo se zase; borimo se za svobodo časopisja in znosne razmere. Lastništvo »Slovenca« kakor tudi načelstvo Jugosl. tiskarne«, ki jc zadruga, nima ne plač, ne dohodkov, ker se vsi prejemki porabijo za kritje obrata, za širjenje kršč. tiska ter za pošten in dober kruh delavstva. Javnost bi nas obsojala, ako bi se vdali pritisku, pritisku, ki nas sicer hudo boli, pa moramo vedeti, da je razvoju tiska škodljiv in da se bo oo nujnosti prirodnih zakonov izprevrgel tudi v škodo delavstva. Zlasti so ogorčeni na krivce nesprejemljivih pogojev oni, ki gledajo veliko bedo večine ljudstva in z njim sočuvstvujejo. Plače tiskarniških dclav-cev se jim zde v primeri s prejemki drugih delavcev še celo pretirane. Inteligente, ki dobro razumejo in uvažujejo pomen tiska, prosimo, naj ob danih prilikah nepoučene obveste o pravem položaju, da ne bo nikogar, ki bi se nad prisiljenimi razmerami v tiskarnah razburjal. Sedanje stanje je samo začasno. Naša borba bo gotovo naročnikom v korist. Lastništvo »Slovenca«. 74 rudarjev zasutih Johunnesbourg, 1. avg. A A. V rudniku Mars-field je nastala eksplozijami ie zasulo rove. V rovih je 74 rudarjev. Reševalna akcija se jc sicer takoj pričela, a je ostala doslej brez uspeha. Nihče se več ne nadeja, da bi bilo mogoče rešiti vso j eaie^a od nesrečnih rudarjev. btoV. i 10. 170.000 Din so ukradli... M ta de hmeishe latove in denar so izsledili v Slov. goricah Ml Maribor, 1. aivgnsta. Veliko vlomilo tatvino pri trgovcu Hermanu v . • avtih se je posrečilo po zaslugi mariborske po-, . predvsem pa še policijkega psa Egona naglo i. Kakcr smo že poročali, so bili na podlagi Ii. I,i jo ie našel policijski pes, aretirani '3 mladi ,'i.-!»n Jakob M+iiiarit iz Stavešinskega njegov sosed 24-letni Karel Grah Ier polkov sin 22-letni Rudolf Znidarič, ki jc sosed : nega trgovca Hermana. Vsi ti so trdovratno i svoje dejanje, vendar pa se je konično le posrc-zmehčali njihov odpor. Prvi je priznal dejanje darii*. Pripovedoval je, da so se že dolgo dogo-ili, kako bi izmaknili trgovcu Hermanu goto-, za katero so dobro vedeli, kje je spravljena, so doznaili, da bo trgovec Herman preteklo ne-;o odšel v vinograd, so prišli takoj, ko se je i;r.i'o, do njegove trgovine, kjer se ie splazil inarič. ki ie vilke postave, skozi zamreženo oknu liso. Izmaknil je tain 170.000 Din, ki jih je našel iiiari. Ta denar so si omenjeni trije ua seniku pri uariču razdelili. Znidanič sam je vzel 100.000 Din iih skril v seno, ostalo vsolo pa sla si razdelila i nar it in Grah. Ko so Žnklariča orožniki gnali na senik, da bi •im pokazal, kje ima skrit denar, se mu je posrečilo kljub temu, da je bil zvezan ua rokah, da se je spustil s poslopja ter zbežal. Na begu si je roke osvobodil . spravil verigo v žep ter čakal pri Sv. Antonu na avtobus, ki vozi iz Radgone v Maribor. Ko je danes zjutraj stopil v avtobus, je zagledal v njem Muli trgovca Hermana, Idi se je istotafco voziil v Maribor, da bi policiji podali se nekaj pojasnil o predrznem vlomu. Herman je takoj spoznal žni-daniča in obvestil šoferja o nevarnem potniku. Šofer je vrata našem nfftra-n.ie-pfditičnom jiivljenjii igrala vodilno vlogo. SVanEm opozicije Nasproti lej -stranki je dnevno časopisje omenjalo tUdI stranke, ki naj bi jo ustanovila združena op'i/.icija. ko jo tvori bivša JPS. bivša zemljo r.ntni.kii stranka ter KDK. Za ustanovitev Inke politične organizacije se najbolj zavzema levo krilo, ki m« stoji na če I ti Dmgnijtih Joranovlč in ki na mnogoštevilnih sestankih propagira knietski pokret. Za ii«lnuovitev enotne politične stranke združene opozicije fn. še niso dani pogoji radi tega. ker ni enotnega programa. « katerim bi združena opozicija nastopila. Pa tudi vrste nekaterih leli strank niso enotne. Dočim se je nn Hrvatskem zbilo več elementov v v eno nacionalno [rorito brez kulturnega in soci- alnega programu Ier so se vsi podredili enotnemu p« :tičneimt vodstvu, obstojajo v bivši zemfjo-rndniški in demokratski stranki razne skupine, ki imajo na ureditev političnega življenja različne poglede. lako imamo v bivši zemljoradniški stranki kar štiri skupine: skrajna levica, ki jo vodi Drago-Ijnb .(ovaiiovič. ki s svojim radikalnim programom propagira, kakor rečeno, kmetskl pokret. na desnici sloji .loen Jovanovič s svojo skupino. Zatem imamo v bivši zemljoradniški stranki še dve skupini. ki jo vodita poslanca Vojn Lazič in Uroš Stajic nn eni In poslanca Voja Ojorgjerič, »pravnik (»lavne zveze srbskih kmetijskih zadrug, ter bivši kmetijski minister .lankovič na drugi strani. Nesrečni „iiihrer" Nesrečnega fi) lire rja Jevtiča je v narodni skupščino zapustilo vse — zvesta je ostala samo pešč;cst poslancev. Nekateri bivši zemljoradniški poi m 1 pod vod V /oni Voje Laziča in Uroša Staji: ii so začeli iskali izhoda iz žalostnga položaja, v katerega jih je spravil Bogoljub Jevtič. Ta dva poslanca sta v svojih izjavah časnikarjem nagla-šala, da bosta ustanovila politični zemljoradniški klub. ker se njih program ne strinja s programom onih. ki so okoli Jevtiča. (Ilija Mifiajlovic, Kojič, JevTetnovič ln ostali.) Samo nekaj zemljoradniSklli poslancev je še zvestih sfiihrerju.. To skupinico vodila, kakor rečeno. Voja Gjorgjevič Ier bivši minister -lankovič. Položni nI rožnat niti v eni niti v drugi skupini. Pa ludi v bivši demokratski stranki i« vf skupin. Tako se je velik del pristašev te sirnnke metal v objem raznim dosedanjim režimom. V tej skupini je finr močnih političnih osebnosti (Marin-kovifl iu drugi). V stranki je še nekaj trakrl). ki jih šel skuša držali skupaj. Tako je n. pr. velik odpor v bivši demokratski stranki proti vplivu levfursko usmerjenih Grobi in Vlajiia, Mvšeiv glavnega tajnika te stranke. Iz navedenega je razvidno, da v dogledneni raso opozicija ne bo mogla postaviti nasproti novi močni politični formaciji nikoke odporne organi-zpelj». »saj po programa ne t»V<* enotne politične g ru pa rije. Gospodarstvo Pred sestavo novih davčnih odborov Zakon o proračunskih dvanajstinah za leto 1935-36 vsebuje v čl. 27 novo določbo glede sestave davčnih odborov. V smislu nove naredbe poslavlja |M»lovico članov davčnega ml bora, t. j. dva redna člana in dva namestnika, drugostopna davčna oblast po lastni izberi in na predlog prvostopne davčne oblasti. Drugo polovico članov izberejo poklicane zbornice, kakor trgovskoobrlne, lekarniške, advokatske itd. Ta druga polovico je izbrana iz davčnih obvezancev, in sicer na področju zadevnega davčnega odbora. Kakor znano, je stopi! zakon o dvanajsllnah v veljavo že 1. avgusta, in s leni seveda ludi čl. 27., ki predvideva novo ureditev davčnih odborov. Finančno ministrstvo je Že poslalo finančnim ravnateljstvom navodila, naj poženejo podrejene davčne uprave, da lakoj ukrenejo vse. kar je potrebno, da se sestavijo novi ilarčni odbori za Iriletje 1985-37, kolikor ga je še ostalo. Davčne upravo bodo s svoje strani predložile dva redna člana in dva namestnika davčnim ravnateljstvom. Izmed teh dveh članov, ki jih imenuje drugostopna davčna oblast, je Ireba po enega rednega člana in dva namestnika izbrati predvsem iz vrst starejših državnih upokojencev; ako bi takšnih ne bilo dovolj, potem nuj vzamejo te iz vrst davčnih obve- zancev. Po naredbi finančnega ministrstva morajo davčne uprave za drugega rednega člana v davčnem odboru na vsak način predložiti moža iz vrst davčnih obvezancev. Davčne uprave bodo pri tem strogo pazile, da bodo imele osebe, ki jih bodo predlagale v davčni odbor, kvalifikacije, predpisane po zakonu, a da poleg tega uživajo popolno zaupanje in da so nepristranske ter da bodo svojo dolžnost vršile pravilno; lo se pravi objektivno lako, da bodo imele stalno pred očmi koristi države, a tudi upravičene koristi davčnih obvezancev. V istem času bodo davčne uprave pozvalo vse zadevne zbornice, da v roku 14 dni zberejo po dva redna člana in dva namestnika za davčni odbor, ter da njihova imena »poročijo upravi. Davčni odbori morajo biti v smislu predpisov sestavljeni do 20. avgusta. Davčne uprave bodo ukre-; nile vse potrebno, da se davčni odbori takoj skli-! čejo k seji in da lakoj pričnejo razpravljati o ae-i stavljenih predlogih za davčno 1, 1935. Poleg tega so bili načelniki davčnih uprav opozorjeni, naj gledajo na lo, da bodo kot predsedniki davčnih odborov na primerni višini in da se bodo razprave v odborih vršile v popolnem redu. Caldaris pride na Bled Atene. 1. avg. c. Prihodnje dni odpotuje na Bled grški ministrski predsednik Caldaris. kjer se bo sestal z jugoslovanskim ministrskim pred- 1 sednikom dr. Stojadinovičem. Ob tej priliki bo . ^rški ministrski predsednik tudi zaprosil za av-dijenco pri >"j. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Caldaris ostane na Bledu več dni. Politika „Delavske Poliithe" Marksistična Delavska Politika v teh pasjih dneh svoje redke čitatelje tolaži s leni. da jim popisuje velikanske notranje težave . s katerimi se mora baje borili labor -Slovenca in Domoljuba . Bilo tii za socialistično glasilo morda mnogo koristneje. ko bi pometalo pred lastnim prngt-tn in vodilo račun o dejanskem stanju njihovih pozicij v Sloveniji, kakor pa da vtika nos v tuje zadeve. Potem bi Delavska Politika kmalu videl«, da kadra, k: je je nekoč obkrožal, sploh več ni. Njena vodilna gospoda in uradništvo raznih delavskih /*1vodov ;e že davno v meščanskem taboru, ostalo pa. kar pripada delavstvu in sloji pod miselnostjo marksizma, pa sledi parolam komunistov, ki zopet dobivajo svoja navodila od lil. internacionale v Moskvi. Tem parolam hočeš nočeš sledi tudi Delavska Politika sama, da bi si ohranila razredno borben značaj in pa svoje naročnike. Kar izble-betajo komunistični agenti, iste krilatice kmalu beremo ludi v Delavski Politiki . le da nekoliko oolj previdno servira. Nn splošno pa dela tole presajanje kominstičnih idej med nas. ki ga opravlja Delavska Politika-.izredno beden in klaveren ul i.-, neizvirnosti in nesodobnosti in je le razumljivo, da jih je vedno manj, ki bi z židovsko boljše-visko modrostjo pustili solili pamet. Vsak otrok /e danes v *. da sta boljševizem in kapitalizem v najtesnejšem objemu in da niasonerija ter socia-li-tirna brezverska društva povsod, kjer le moreta, delata sporazumno roko v roki. Kiti kol drugi pa - svojimi radikalnimi revolucionarnimi gesli vga-linjo le demagogijo in varajo delavstvo ter ga za svoje interese pušiijajo v boj. Velikanska večina zalo vse te pokrete in stranke zlatih obljub hali že davno zapustila. Istovetenje delavstva z lati: ksizmoin je mogoče le še v kaki idejno preživeli redakciji. Kar tiče težav v našem taboru, nič ne skrivamo. tla brez njih nikdar nismo bili. nismo ludi -edaj in nikdar ne bomo. To pu radi lega. ker predstavljamo polnokrven življenski pokret, v ka-ereni ni nikdar samo sonce, kakor sploh nikjer ;;e v življenju. Razven tega naš tabor ni nobena eroristifiia organizacija, kakor n. pr. konuini-;iina ali fašistična stranka, v kateri je vsaka svo-Oiinejša misel in izraz poti smrtno kaznijo prepo-etlana. ampak predstavljamo svobodno združbo obodnih državljanov. kjer je pač enotnost v Inili točkah, v tem pn. kur je prigodnostnega in nerazčiščenega, pa se pripušča svobodna dis-: ijn. Toda nasprotnik, ki na lo gradi svoje poli-ne upe, se je št: vetlno prevaral in ho imel pri-da bo razočaran ludi v bodoče. Dunajska vremenska napoved: Brez bistvenih .Temenih Ireuotnega vremena. Celje se pripravlja na razstavo. Okoli mestne osnovne šole, kjer bo od 4. do 18. avgusta -»celjska razstavam, je vse živahno. Pripravljajo se potrebni paviljoni. Celjski obrtniki hočejo ob tej priložnosti pokazati vse svoje sposobnosti in zmožnosti. Največji oddelek obsega obrt. Tu bo razstavilo svoje iztlelke nad slo obrtnikov iz vse, dravske banovine. Velike proslore mestne šole 'bodo izpolnile še druge razstave. Tujsko prometna ho kazala lepote Celja in oklice. Nadalje bo razstavil tukajšnji koroški klub najrazličnejše spomine na Koroško, OUZD iz Ljubljane bo nazorno pokazal razvoj socialnega zavarovanja pri nas, razstava Celjske, hranilnice dravske banovine bo pokazala razvoj denarništva. Dne 15. avgusta bo velik obrtni zbor, ki bo privabil v Celje obrtnike iz vse države. Načrtno gospodarstvo v Franciji. Med predstavniki sladkorne industrije In vlado je prišlo do kompromisa, v smislu katerega je vlada z ukazom tloločila ceno sladkorju na podlagi 100 frankov. Industrije! so zahtevali ceno 180. medtem ko je vlada zahtevala ceno 104. Znižanje carine ua mast in slanino na Češkoslovaškem. (M 1. avgusta do 31. oktobra bodo veljale namesto sedanje uvozne carine 300 Kč nove carine na svinjsko mast: za cvrto masi Kč 200, za surovo mast In slanino 150 Kč. s Avstrijci pridejo v Jugoslavijo? Iz okolice ministrstva Imovine in industrije poročajo, da pritle v kratkem do sporazuma meti Jugoslavijo in Avstrijo glede tujskega prometa. Na Dunaju ne bodo delali več sitnosti izletnikom, ki hočejo na Jadran. Botra Dne 1. avgusta 1935. Denar ('•vrstejša sla tečaja Trst in Pariz, medtem ko je Newyork šibkejši. V zasebnem kliringu: na ljubljanski borzi avstrijski šiling šibkejši, m sicer 8.70—8.80 (včeraj 8.72—8.82) v Zagrebu 8.09—8.7-1. v Belgradu 8.67 den.; angleški funt v Zagrebu 282.55—234.15, v Belgradu 232,70-234.3; pezMa v Zagrebu 5,80 bi., v Belgradu 6 den. Grški bom: Zagreb 33.77—34.47, Beigrad 33.85—34.55. Ljnbljana. Amsterdam 2958.15—2972.7a, Berlin 1753.48—1767.36, Bruselj 734.18-739.24, Curih 1424.22—1431.29. London 215.05—217.11, Newyork 4315.38-4351.70, Pariz 288.18-289.02, Praga 180.80 181.80, Trst 356.45-359.54. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 313.366 Din. Cnrlh. Belgrad 7, Pariz 20.235, London 15.14, Newyork 305.50, Bruselj 51.625, MIlan 25.075, Madrid 41.925. Amsterdam 207.75, Berlin 123.20, Dunaj 58.60, Stockholm 78.05, Oslo 76.05, Koperthagen 67.60, Praga 12.69, Varšava 57.85, Atene 2.91, Carigrad 2.46, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.675, Bočno* Aires 0.8175. Vrednostni pnpir.ji Ljubljana. 7% inv. po«. 79—80, agrarji 45—46, vojna škoda promp. 3K3—366, bogi. obv. 62—63, H% Blerovo pos. 78—79, 7% Blerovo pos.68—70, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75. Zagreb. Državni papirji: 1% Inv. pos. 79—81, agrarji 44—45.50, vojna škoda promp. 365—360.50, begi. obv. 62.75—63.25, H% Blerovo pos. 79 bi., '% Blerovo pos. 68.75 den., 1% stab. pos. 79 den. — Delnice: 5% sred. roč. pos. 90.50 den^ Priv. agfar. banka 227—230, Gulmann 120 bi., Osješka sladkorna tovarna 120 bi., Isis 47.50 blago, Trbovlje 90—100. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 80 do 80.50 (80), agrarji 45.75—46,25, voj. škoda promp. 366.50—367.25 (366.50), begi. obv. «5—65.40 (65.40), -<% stab. pos. 83, 1% Blerovo pos. 09.50—69.75 (69.50). — Delnice: Narodna banka 5800—5900, Priv. agrarna banka 228.50—229.50. Žitni trg Cene so oslale neizpremeiijene. Ker je kmet zaposlen, je malo blaga na trgu. Kupci so rezervirani, ker ne verjamejo, da bodo cene ostale na tej višini. Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca čvrsta, promet srednji. Pšenica: okt. 15.32—39, zaklj. 15.32—33; rž: okt. 12—13.14, zaklj. 13.02—05; koruza: avg. 12.85 do 13.00. zaklj. 12.90—95; sept. 12,98—13.12, zaklj. 13 den; maj. 13.25—13.42, zaklj. 13.25—27. Chicago. Pšenica maj (1936) 98.25, sept. 95, I dec. 96.50; koruza sept. 86.50, dec. 83.875. Winip«g. Pšenica avg. 86, okt. 83.50, decem. 84.875, Dr. Spaho v Sloveniji Bled. I. julija. Bled je posta! zadrtja Ha sitno važna politična točka v državi. Sfcero vsak dan se vrše ua Bledu vazue konference, s leni, da prihajajo drug za d, Hgi.m ugledni polljliiki naše države. Važno je tudi to za Bled, da se vsi ti poJiiiifei nastanijo najprej tu in nato šele nadaljujejo pot v Bohinj, kjer se nahaja na letovanju knez-uamestirk Pavle." Tako.je včeraj prispel semkaj prometni minister dr. Msiimed Spalio v spremstvu šefa kabineta g. Kostima. V Ljubljani ie stopil z vlaka ter se z av ioiticbilom odpeljal na BleJ, kjer se je nastanil v hotelu Toplice. Še isti dan se je v spremstvu šefa kabineta g. Kosliča podal na Jesenice ter dalje v Mojstrano, Kranjsko goro. Rateče ter Planiko. To njegovo potovanje je bilo službeno in je imelo namen, da se sam prepriča o turističnem prometu mi; ga gorenjskega kola. Danes se je poda! dr. M. Spaho v Bohinj h knezu-nsmestn&u Pavlu, ki ga je ob 10 dcpoldan »preje1 v avdijenco. Na tem se-pfanku nru je referiral o položaju. Popoldne pa se je vrnil na Bled Odtam pa ob |x>l 4 popoldne v Ljubljano, kjer se je sestal s svojimi političnimi prijatelji. Zvečer pa je nadaljeval pol v Belgrad. Seja vlade i Belgrad. 1. avg. m. Danes jc bila seja ministrskega sveta. O seji je bilo izdano vladno službeno poročilo: Na seji ministrskega sveta, ki je bila od 17 j do Iti. je poleg ostalih stvari, ki so bile na dnrv- ' nem redu, pretlložil pravosodni minister izčrpno ' poročilo o svojem potovanju v Vatikansko mesto ob priliki podpisa konkordata meti sveto stolico i in Jugoslavijo. Trgovinski minister je predložil v j podpis uredbo o turističnem prometu med Jugu- j slavijo iu Madjarsko in uredbo o načinu volitev ' svetnikov gospodarskih zbornic. Rudniški minister I je predložil na potlpis uredbo o likvidaciji brez- i pravnih naselij in zasedbe državnih gozdov v mo- 1 ravski banovini. ★ llelgrad. 1. avg. m. Z rešitvijo prometnega ministrstva se s 1. septembrom dopušča odpreai-Ijanje zasebnih pisem nad 1000 gramov do največ 2000 gramov leže. Za drugi tisoč gramov teže ali tlel te teže so doplača 5 Din poštnine. Wa1erpolo v Bruslju mari! teden 3.do11.avsus*a 935 Reivja nacijoiialno produkcije. Tekstilna razslava, splošna industrijska, velika obrtna, umetniška, vinska, vrtnarska, foloamaterska, propagandna. turistična ild. 3. do 4. avtfiuta mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov. 9. do 11. avgusta plavalne in skakaine tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1 do 15 avgusta 1935 Maribor se pripravlja Maribor, 1. avgusta. Državno prvenstvo jnrviors-kh plavalcev dne <)., 10. in 11. avgnsiia v Mariboru, združeno s senir-skim >n jim-iorskiim prvenstvom v skokih, bo letos gotovo največja športna prireditev v državi. Po dosedanjih prijavah sodeč bo sodelovalo na tem prvenstvu ekrog 200 tekmovalcev — juniorjev in juiniork. To je gotovo rekordno število, kj ga nismo še videli na nobenem dosedanjem dTŽ. prvenstvu. Prijaviti so sc vsi vidnejši klubi, ki gojijo ptovailni spert. Predvsem Ilirija iz Ljubljane, Viktorija s Su-šatoi, Jadran iz Splita, Jug iz Dubrovnika. Najimoč-nejša ekipo je prijavila sušaika Viktorija, ki pride v Maribor /, 22 tekmovalkami in 18 plavači. Ilirija pošlje ekipo 15 tekmovalcev, 23 fantov in 12 deklet, Jadran '30 ljudi 20 fantov in 10 deklet, Jns; iz Dubrovnika tudi 10, od tega polovka fantov. KSU in Oradjanski iz Karlovca še nista prijavila .števila tekmovalcev, po poročilih o zadnjli tekmah tanrojš-njih tumorjev za prvenstvo ZPP sodeč, pa bosta tudi oba karlovška kluba nastopila z zelo šlevilčno postavo. Tudi Zagrebčani še niso prijavili svojih moštev. pač pa Športno udruženje iz Sombora, ki je najavilo prihod 4 tekmovalcev. Maribor se temeljito pripravlja na te tekme. — Organizira in prireja jih SSK Maraton, ki edini od mariborskih klubov goji plavanje. Veliko razumevanje je pokazala mestna občina, ki gre prirediteljem v vsakem ozira na roko. Upali pa je, da bomo po itvidevdnosii inerodajnih faktorjev lahko spravili vse udeležence poceni pod streho, da bodo zadovoljni. Tekmovanja, ki se bodo vršila tri dni dopoldne in popoldne, bodo privabila gotovo tudi veliko število gledalcev iz vseh krajev naše države. Dalmatinska kluba bodo spremljali v velikem število njihovi navijači, ki so vsakoletni gostje na vseh prvenstvih. Primorje: Gradjanski Naši fantje so pripravljeni na boj, ki jili čaka v nedeljo. Dobro se zavedajo, da v nedeljo gre za vse. Kot celota in posamezniki bodo vložili vse znanje in energijo za tlosego končnega cilja. Ne molijo jih napori nasprotnika, ki jim skuša iztrgali zmago na zelenem polju. Zaupajo v svoje vodstvo in sinipatizerje, tla jih ne l>odo pustili na cedilu v borbi. V zadnjih liga borbah se namreč križajo interesi raznih ligaškib kubov, ki jim ni tlo obstanka našega zastopnika v nacionalni ligi. Gradjanski skuša pripeljali v Ljubljano poleg armade zvestih kibicev I udi dunajskega sodnika g. Krankensleina, svojega velikega prijatelja. Ker jim ni uspelo obesiti imenovanega gospoda" Belgradu in Splitu, upajo, tla se jim posreči v Ljubljani. Gospotla je lahko prepričana, da jim bodo načrti prekrižani. Pred lo odločilno tekmo se vršila dve pretl-lekini, in sicer ol, 11.30 Primorje jim. komb. Korotnn koinh.; ob 15.30 Primorje rez. : Relje (Trbovlje). Glavna tekma se začne |>o določilu JNZ ob 17. Bruselj, 1. avgusta. AA. Včeraj se je zaključil mednarodni turnir v waterpoolu, V turnirju )e zmagala madžarska ekipa, ki je tako postala neuradni evropski prvak. Priborila si je vseh 10 točk. Drugo mesto je dosegla belgijska, tretje nemška, četrto švedska, peto francoska, na zadnjem mestu pa je jugoslovanska ekipa. Pri poslednjih tekmah so bili doseženi rezultati: Nemčija : Francija 5:3 (2:1), Madžarska : Jugoslavija 5:2 (3:1), Belgija: Švedska 4 :2 (1:2). * SK Ilirija, nogometna sekcija. Načelstvo nogometne sekcije sklicuje za ponedeljek 5. t. m. ob 20.30 v dvorani hotela Miklič plenarni sestanek vseh aktivnih in podpornih članov, vseh starešin in prijateljev ter kibicev ilirijanskega nogometa. Vabljeni so tudi vsi člani lahko atletske sekcije Zaratli izredne važnosti sestanka prosimo polnoštevilne udeležbe. LZSP (službeno). Seja upravnega odbora bo danes ob 20.30 v datnslii sobi kavarne -Emone. '. Prosimo, da se seje sigurno udeleže vsi odborniki kakor tudi delegati klubov in gg. Cvar in Dolenc. O Plavalna sekcija SK Jadranu poziva vse svoje člane in članice, da se udeleže važnega sestanka, ki se bo vršil v pelek 2. avgusta ob 6 v klubovem tajništvu v Koleziji. Strogo obvezno! Osebne vesti Belgrad. 1. avg. m. S kraljevim ukazom z dne 13. marca 1935 so postavljeni za člane prosvetnega sveta v prosvetnem ministrstvu dr. Jovan lladži, vseučiliški profesor v Ljubljani, Josip Mazi, profesor L realne gimnazije v Ljubljani, Franc Grafenaucr, profesor v Ljubljani, in Ivan Dimnik, ljudskošolski učitelj v Ljubljani. — Z dekretom prometnega ministra jo prestavljen na pošto Celje Nikodim Pešič, pomožni brzojavni uradnik 9. skup. na glavni pošti v Belgradu. — Z dekretom prometnega ministra je upokojen Anton Rozman, strojevodja 8-1 v Ljubljani. — Z dekretom gozdnega ministra je prestavljen na ravnateljstvo državnega rutlnika v Ljubiji za tehničnega nadzornika v 8, skup. Janko Cuderman, doslej nadzornik pri drž. železarni v Varešu. Premeščen je bil za davčnega inšpektorja v & poiožajni skupini k davčni upravi v Blatu g. Luka Kogoj, davčni inšpektor v isti skupini pri davčni upravi v Melkoviču. Ruska podmornica s 55 mož posadke utonila v finskem zalivu London, 1, avgusta. AA. Reuter poroča: V finskem zalivu je na9tala velika nesreča. Ruska podmornica -Betri« je z veliko silo zadela v neko drugo vojno ladjo. Podmornica, ki je bila starega tipa (zgrajena leta 1917) je dobila tako hude poškodbe, da se je potopila. Na podmornici |e bilo 55 mož posadke, ki so vsi po vrsti utonili. Ruska vlada jc takoj odredila vse potrebno, da se pod-; mornica dvigne iz morja in da se trupla mornarjev svečano pokopljejap „Sin konzula honolulske republike" se ženi v boljših ljubljanskih krogih Neki znani ljubljanski pustolovec, ki mu nihče v mestu, kdor ga pozna, ne pravi drugače kakor hohštaplerfiek in ki je že večkrat imel opravka a kriminalom, je zadnje dni zagodel zopet nekaj novega. Zanimivo je, da se la pustolovec skoraj vedno nekako izmaže pred kaznijo, čeprav to, kar počenja, ni drugega kakor navadno sleparstvo, Znani so njegovi triki s filmanjem« itd. Prejšnje dni <«e mu je posrečilo, da se je vtihotapil v neko bogatejšo ljubljansko družino, se tam predstavil za nič manj in nič več kakor sina > konzula republike Honolulu«. Vsakdo, ki jc količkaj v zemljepisju podkovan, ve. da take države na svetu ni, pač pa je Honolulu le glavno mesto Havajskih otokov, ki so last Zedinjenih držav.. Znano pa je tudi, da zlasti v bogatejših družinah niso nič kaj dobro podkovani v zemljepisju in zato so v tej družini >hono-lutakemu konzulčku« sveto verjeli. Mladenič je imel nastop, govoril je izbrano, vsaj tako se je družini zdelo. Ker »e je lo godilo le v ^boljših krogih«, je bila konverzacija kajpak izključno nemška. Dogovorili so se že, da bo sin g. konzula poročil najstarejšo hčer in vprašanje je bilo odprto le glede dote. Vse bi šlo po sreči in nemara bi sin »gospoda konzula« re-s potegnil ugledno družino za nekai tisočakov na račun dote. ako ne bi vmes posegle kuharice, ki so morda še bolj informirane kakor ljubljanska policija. Kuharica te družine se je bahala proti sosedni« kako imenitnega ženina imajo in ga ji je ob priliki pokazala. Sosedova kuharica pa se je začudila: »Ta je vaš ženini Tega poznam, mene je že nekoč osleparil za 300 Din.. Navaden slepar je, ne pa konzulov sin!« Prva kuharica je seveda poskrbela, da je za to mnenje izvedela tudi njena gospoda. G. papa nesrečne neveste je sklenil nato prirediti svečano večerjo in nanjo povabil nič hudega slutečega "ženina« in — dva detektiva. Ko je bila miza pogrnjena ln je vstopil sin g. konzula, je bil prijazno pozdravljen, od g. papana in ge, mame ~~ hčerk ni bilo na spregled — nato pa od obeh gospodov, vpričo katerih je »ženin« pobledel. Poznal ju ie namreč dobro. Ko sta detektiva odvedla sleparčka, jc ta po svoji znani cinični navadi vzkliknil proti staršem: Herr Konsul von Honolulu bleibt auf alle Evvigkeit!« Ker sleparček prav za prav še ni zagrešil nobene sleparije ln napravil nobene škode, mu tudi paragraf ne bo mogel dofitl do živega. vzemite ziutrn> na »razen želodec kozarec naravne RIA^Z JOSEF 9r«n«lce, Registrirano od Min. soc. pol. in nar. /tir. M. bt. U».48a od 'jr». V, 193,"i. Nadškol dr. Bauer v Kamniku Kamnik, i. avgusta. f'eprav so bile Kamniku odvzete Pasti in pravice lotovlščarskcga kraja, je vendar zadnje tedne pri nas vse polno letoviščarjev. Vsa stanovanja so oddana, da jih je težko dobiti za nove prišlecc. Med letoviščarji je pač nnjodličnejši prevzvišeni zagrebški nadškof dr. Ante Biuier, ki se že od prejšnjega ponedeljka mudi med nami. Zelo mu ugaja hladilni zrak, ki tako čudovito vpliva na od duševnega napor« trudne živce. In kako domače se počuti v Kamniku, kakor eden izmed nas, so z vsakttn spusti v pogovor, zdaj stopi sem na Obisk sedaj zopet tja, in ko tam ob Bistrici lovi ribe. sc brez bojazni zbira okrog iineniluega ribiča radovedna mladina in prevzvišeni z. njo lepo kramlja. Stanuje pri čč. sestrah usmiljenkah, kjer se nahaja tudi prošt iz DjakoVa g. A (Idrija Spiletnk. Na praznik sv. Ane je prišel celo na božjo pot v Tu-njice, kjer sc je v večji družbi duhovščine poniti-dtl daljo časa. Razume se, da se večkrat popelje tja, kjer je cilj vseli kamniških turistov, v Kamniško Bistrico. Tudi obiskov ima veliko. Prevzvišeni g. nadškof ljubljanski ga je danes že v drugič obiskal in potem sta sc odpeljala oba v Gornji grad k nadškofu dr. .legliču, — Ponosni smo Kani- j riičani nn tako visokega gosla iti želimo, da bi še ] dolgo ostal med nami Slovenci, katerih narodno , pesem tako rad posluša in tudi sam katero zaokroži. — Hkrati pa imamo v njeni Kalilnicam najlepši dokaz, da se more Kamnik smatrati za enega najlepših letoviščarskih krajev v Sloveniji, Križ na Skrlaiicš bo blagoslovil šhol dr. Rozman V nedeljo 4. avgusta se vrši pod okriljem TK Skale, podr. Jesenice svečana blagoslovitev križa na Skrlatiei, katerega so Skalaši v pretočenem letu postavili kot veličasten spomenik vsem smrtno ponesrečenim v naših slovenskih gorah. V nedeljo ob pol 4 zjutraj bo v Aljaževi kapeli v Vratih darovana služba božja, nakar sl<>di skupili odhod nn vrh ftkrlatice i; blagoslovitvi križa. Slavnostne obrede bo iz prijaznosti opravil knezoškof g. dr. (Iregorij Rožnimi, ki bo tudi blagoslovil križ. Planince, ki se udeleže te slovesnosti, opozarjamo, da pridejo v Aljažev doni ž,o v soboto, najkasneje z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.37, oziroma z .lesenie ob 21.02, ker bi v nedeljo z izletniškim vlakom ne prišli pravočasno k slovesnostim. Pot na Skrlatico jo za vsakogar lahko dostopna, in se rabi do vrha po dobro markirani in zavarovani poti n ur zmerne hoje. S križem je vrh Škrlatice zadobil veličastno sliko in jiostal tako privlačen, da ga posečajo luristi v vedno večjem številu. Skof dr. Tomažič med gasilci na Pohorju Sv. Lovrenc na Pohorju. Redke so vesti, katere prispevajo z našega Sv. Lovrenca lin Pohorju v javnost. Dobro je pa znan naš lep Sv. Lovrenc. med leloviščarji, katerih je letos precejšnje šlevilo. Vendar je vsa pozornost javnosti osredotočena na 4. avgust, ko IkkIo naši vrli gasilci proslavili svoj praznik, združen z blagoslovitvijo novo motorne brizgalne po prevzv. gospodu knezoškofu dr. Ivanu Tontažiču in z župniin zletoni mariborske gasilske iupe desni breg. Dopoldne bodo cerkveni obredi t blagoslovitvijo in krstom brizgalne, kateri bodo kumovale ge. Trude. Kvacova in Lavričeva, ler gdč. Zora Skrbinekova. Popoldne ob 2 bo velika gasilska vaja, nato narodna veselica nn krasnem ' šolskem vrtu z najpeslrejšini sporedom. X;i brezplačen prevoz s postaje v trg je vsestransko preskrbljeno. Koledar Petek. 2. avgusta: Porc.iunkula, Alfonz M. Li-guoi ijski, škof. Ostale vesli —Popravek. V lorek 30. julija je v Slovencu Izšel članek Proti večnemu mestu s podnaslovom: vtisi člana delegacije zn podpis konkordata. Uredništvo izjavlja, da je podnaslov k članku nastal pomotoma v uredništvu lista in da članka v resnici ni pisal niknk član delegacije za podpis konkordata, ki je, kakor znano obstojala iz ministra dr. Auerja, njegovega osebnega tajnika in dr. Pogačnika iz zun. ministrstva. Opozorilo. Na uredništvo Slovenca prihaja vedno več prošenj osebnega značaja za službe, namestitve, premestitve itd. Opozarjamo interesente. da se uredništvo s letni stvarmi ne more pečali, ker ima dovolj uredniškega posla. Prosilci naj se radi tega obračajo direktno na instance, ki prihajajo v poštov. pozneje pa na tajništvo stranke, ko bo formirano. — Tatvine na Savi. V sezono kop. sezone spada kajpak tudi sezona raznih tatvin obleke in drugih predmetov, ki jih kopalci puščajo na bregovih Snve in Ljubljanice. Ncrodnn tatvina se je zgodila prejšnje dni nekemu Kranjčanu, ki mu je neznani lat odnesel vso kompletno obleko, perilo in čevlje, tako. da mu ni preoslalo drugega, kakor kopalne hlačke. Istočasno je bilo pri Oameljaft drugemu kopalcu ukradena žepna ura. — Dar. Za spomenik pok. preč. g. I; ura tu Francu Bonnču je daroval 100 Dlfl velik prijatelj Slovencev in pokojnega kurala preč. g. duh. svetnik Tensundern z Vcstfalskega. Pfesrčna hvnhil — Popravni izpiti. S 1. avgustom se prične novi tečaj zn dijake, ki imajo popravni izpit. Vpis in informacije iz uslužnosti pri g. Marinšku, šol. služitelju na i. drž. realni gimnaziij ali pri g. Botnbaču, šol. služitelju nn II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. — Duhovne vaje za učiteljice v uršulinskftti samostanu v Ljubljani se prično v torek 20. avgusla zvečer. Vljudno prosimo gospodične, ki se jih nameravajo udeležili, da se čitnprejc prijavijo, K obilni udeležbi vabi pfedstojništvo samostana. — V Stari Lokf nn Kalanovšu ju dne 31. julija umrla zadnja sestra pokojnega lav,mlinskega Škofa df. Karlinn Marijami Karlin v visoki starosti 82 let. 1)0 smrt! škofove bivala je v Mariboru, potem se je zopet preselila na svoj rojstni dom. POgfeb bo v petek 2. avgusta ob |>ol 10. N. v m. p. Hil/pi« /n mesta sester-pomočnic. Glavni odbor društva Rdečega križa bo sprejel s 1. okt. v slttžbo 10 sosler-ponlocnic in sicer po eno zn delo pri banoviiiskih odborih svojega dvušlvn, I. j. v Novem Sadu, Zagrebu, Ljubljani, Banjaluki. Splitu. Sarajevom, OetinjU, Skopljti, Nišu in Beogradu. V poštev pridejo lo diplomirane sestre-pomočnice, katero so dovršile šolo za sestre-pomočnice v naši državi. Plača 1000 Din mesečno brez katerihkoli doklad (tudi ne v naravi), s pravico enomesečne odpovedi v prvem letu službe od ene ali druge strani. Sestre-pomočnice, katere želijo stopiti v službo pri enem navedenih odborov društva, naj predložijo prošnjo dotičneniu odboru najdalje do konca avgu&ta t. I. z navedbo naslova, dosedanjih služI), šolanje, starost. Priložili pa je treba v prepisu šolsko spričevalo, spričevalo o službovanju in nravstveno spričevalo. — Iz pisarne Dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa. — Oče treh otrok z ieno in staro materjo brez posta. prosi dobre in usmiljene ljudi, dn mu priskočijo na pomoč s hrano ali z denarjem ali obleko ali obutvijo. Naslov iz prijaznosti v uredništvu Slovenca, — Samo za las! Dostikrat jo dobro, da imate saj loga edinega. Negujte rast Vaših las s Sorolo. z novim brezaikalniiu sredstvom za nogo las. Čisti lflsišče, obenem pa dovaja važne redilne snovi. So-rola. sredslvo za nogo las, dobite v praktičnih tubah pri Vašem frizerju in v parfuinerijali. Motnje v želodcu in črevesa, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo Franz JOsefove« grenčico — Enoletni trgovski tečaj v Ljub'jani, Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učiti zavod), je dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, sfrojepi-sni, skenografski in drugi specijelnti tečaji. Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! Lotrija Jadranske straže. Glavni dobitek — darilo Nj. Vel. kralja Petra II — zlata ura z mono-gramom in še 1254 dragocenih dobitkov. Žrebanje nepreklicno 11. avgusta 1.1. Zato prosimo vse one, loi intaijo te srečke v prodaji, da ponite z razprodajo istih in s tem pomorejo Jadranski straži, da zgradi svoj dem na Jadranu zn okrepitev naše šolske mladine. Podroben obračun in denar naj pošljejo najkasneje do 7. avgusta. Cuvajmo Jugoslavijo, čuvaj-ino naše morje. Jadranska straža, Oblasni odtoor. Obiščite olirtno razstavo u Celju od 4. do 18. avgusla. Ljubljanske vesli Šahovski lurnir v Ljubljani Pripravljalnemu odboru zn ustanovitev slo-venske šahovsko zveze Je uspelo, da priredi letošnji amaterski turnir v Ljubljani. Turnir so bo pričel 1. avgusta ob 8 zvečer z žrebanjem, pri katerem morajo biti navzoči vsi igralci, ki morajo do tedaj plačali tudi vložek 200 Dili. Žrebanje bo v restavraciji Zvezda . kjer se bo vršil tudi turnir. Prvo kolo so bo pričelo f>. avgusta ob pol 0 dopoldno. Odbor jugoslovanske šahovsko zvezo jo odobril za turnir v Ljubljani sledečo listo: M. Vidmar, Sikošok. Prelnfalk, Gabrovšek' .lullj, C. Vid-mar, l.ongor. SIJka in Hren (vsi LJubljana). Storil (Kranj), Murek (Celje), Grončiirald, Aviruvlč, 1,1-cul, Branko Savif in Subarif (vsi Zagrob), Niko-lič in Radinlr Savif (Belgrad). .lonko (Karlover), Malvojev (Zemun), Nagvmelikuti (SoTlta). Herbatin (Barka Topola), ('arov (Sombor), Trlnk (Krbicn) In Borif (Kniti). Rezerve so: Gorski (Zagrob). inž. Prok (Vrhnika). Tavčar (Ljubljana), Peterniiui (Celje) in Kozak (Ljubljana). Igralci, ki no v rezervi, naj bodo rnvnolako pripravljeni, ker je verjetno, dn pridejo na vrsto. Turnlrski vodju bo ! prof. dr. Hajec, njegov namoattllk prof. L. Gabrov- | šok. Turnir bo trajal obenem s finalnim turnirjem približno tri ledno in so bo vršil predvidoma dopoldno In zvečer. Vstopnice za ves čas turnirja so po 15 Din, vstopnico za on dan pa po 2 Din. Udeležencem občnega zbora in Igralcem na turnirju jo dovoljena četrtlnska vožnja. 1'opusl dobijo v Ljubljani. •1 Proslavo jubileja Davorina .fenlia. Danes dopoldne jo bila v prostorih Slovenske Malico soja širšega odbora za Jenkovo proslavo, ki bo dno 18. avgusla pod pokroviteljstvom našoga najvišjega kulturnega zavoda, vseučilišča. Kljub lomu, dn jo j veČina odbornikov Izven mosln na oddihu In na počitnicah, so jo seje udeležilo veliko število prod-slnvnikov naših kulturnih Ustanov. Na predlog dr. Preglja so bili izvoljeni v širši časlnl odbor še zastopniki kamniške obriuo in predsednik tamkaj-nje čitalnico, ki jo jo Janko ustanovil. Odbor je sestavil proglas na slovensko javnost iu spored proslave, ki bosta v kratkem objavljena. © Aljažev klub obvešča vso prijatelje planin, planinskih postojankah: na Kredarici ob 8, poročna maša. v Vratih prva maša ub I zjutraj, za one, ki gredo k blagoslovitvi križa na Skrlallci, mašo daruje prevZV. nadškof ljubljanski dr. G, Hožman, druga maša v Vratih iio ob Ki, na Za-breški planini pod Stolom ob 'J. 0 Oblastni odbor JS v Ljubljani vabi vse svojo članstvo, da so v čirtivočjem šioviln udeleži proslavo lOlotniae obstoja podružnico SPIl v Radovljici in komemoraclje lekarnarja Hug. Itobleka. Vee prifsdltve so vršo dne 3. in 4. avgusta I. I. pri Roblekovem domu nn vrhu BegimjSčiee. © Vse višarske romarje, ki so se prijavili in vplačali vsoto bodisi, da so prejeli izkaznico ali ne, prosimo, da se zberejo nn gl. kolodvoru julri v soboto ob 7.15. Posebni romarski vlak stoji na isti progi kot gorenje - loda pri tovornem skladišču. Vlak odhaja iz Ljubljano ob 7.35. Kdor si' jo pa prijavil šole ia teden, ga nismo mogli več dali v imenik, zalo n" moro potovati. Q Našel se je na T.vrševl cesli blizu trgovini' Schnoider & Vorovšek pokrovček zlate domske ure. Dobi so: Angela Pražoti, Kolozijska 20. 0 Izgubila se je psica volčjo pasmo, srednjo velika temnorjave dolge dlake, stara osem mesecev. Sliši na ime Led«. Najditelj nnj jo odda proti nagradi v Prečni ulici št. 2-11. nadstropje. © Nočno slnilio imajo lekarne: dr. Kmet, 'I vi ševn c. 41; mr. Trnk0džy ded., Mestni trg 4 in nir. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Lepo in dobro ohranjeno perilo, če vzameš vedno ^CHI€HT0V0 TEČPtNTINOVO MILO "n 'o n on>aln>4>„ sko o/° Kranj Pri nedeljskem tekmovanju v znamenju "Gorenjskega nageljčka<<, naj naštevamo še nekaj kranjskih tvrdik: Med najlepše dekorirane izložbe lahko prišlc-vamo izložbo tvrdke M. Koltl, katero jc dekeriral g. Pogačnik zelo okusno v gorenskem narodnem sfegu, izložba je dobila javno, kskor lutli od ooen-ieva!i;ic komisije izredno priznanje. Tudli tvrdka Tivar d. d.. Vara/din, katera je dobila od ocenjevalne komisije III. nagrado v Jamski konfekciji in fosebno priznanje v mo=ki konfekciji. Le šikoda, da izložba p.oddma v znamenju želve, ni dtolbila prve a»li vsaj druge nagratie, saj ie met! meščani prevladovalo mnenje, da je ena med naj-okusnejšeiiti. Zelo okusno je tudi dckorirala svojo izložbo podružnica tovarne Peko v Tfžfčtl. Nadvsein ie prednijačila v ozadju s sirf^ujrttlra uteri ; pfimurij dr. Dernovšck iz Mflfiborft: ^radikalna operacija čeljustne votline po lastni metod k; primarij dr. Minftr iz Ljubljahe: mehanizem poškodbe meniskov in operativne indikacije.; asistent dr. Vrbnjak it MrtHbofa: operacije na lodcif : primarij dr. ('erhlf iz Maribora: 1T> let golše v Mariboru ; priuiarij dr. Meriti n iz Ljubljane; .težave pri operacija želodca ; primarij dr. Lavrič iz Ljubljane: fleginone . Predavanja smejo trajati največ lo minut, v debati ima vsak prigla-šenec 5 minirt Časa. fsfolollko za demonstracije. Predavatelji, debaterji in demonstranti se naprošajo, da izroče predsedstvu ze na sestanku zn tisk pripravljene posnetke, svojih izvajanj. ["] Zaključek šolskega leta na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Najstarejša kmetijska šola v Sloveniji je vinarska in sadjarska šola, ki Že precej preko oO let leto za letom pošilja po dvoletnem Šolanju kmetske fante nazaj na domove, • I« tam pokažejo, kaj .vili jo naučila. Včeraj je bil na tej naši kmetski visoki šoli zaključek šolskega leta. Zjutraj so se učenci II. letnika in profesorski zbor z ravnateljem Priolom udeležili zaključne sv. maše v mariborski stolnici. Nato so se zbrali učenci k zaključni slavnosli v lepo okrašeni Veliki učilnici na šoli. V začetku so ufeucl lepo zapeli Oče z nami nakar je pozdravil posebej vse učence in vse navzoče ravnatelj Šole g. Priol Josip. Sledilo je izpraševanje učencev, pri katerem so pokazali absolventi šole. da so si res pridobili na Soli veliko praktičnega znanja.Po pozdravu zastopnika banske uprave je v lepih besedah izrekel zahvalo učencev llojnik Ciril Iz Kucmancov. V J končno slovo je imel ravnatelj zavoda lep govor. Ob zaključku so absolventi zapeli še tri pesfrfi med fefni Bože pravde, ki ima tudi v slovenščini zelo lepo besedilo. Vseh učencev II. letnika je bilo 27. Razrednik je bil prof. Franc Vojsk. Z odliko je dovršilo razred (I učencev, s prav dobrini uspehom 15 in z dobfim uspehom (». Z o/irom ua pridnost pri pouku in v praksi so dobili nagrade: Fanedl Ivan (Sv. Marjeta ob Pesnici), llojnik Ciril (Ruc-manci), .lamnikar Leopold (Loonica nn Pob.), I?ob-I n i k redar (Labfiica na Poli.), fiovafišek ./afiez (Št. j Vid pri Stični). Slukovnik Martin ((iornji Balek i pri Velenju). Siaro, renovirono in splošno znano kova r no „ROTOVŽ" je podjetni lastnik g Kafer najokusneje in najudobneje reno-viral ter jo priporoča v obisk vsemu cenj. občinstvu. Celje -{• Hotelir Drago Bernardi. Včeraj ob 11 dopoldne je umrl po daljšem trpljenju previden s tolažili sv. vere v 43 letu starosti znani celjski hotelir g. Drago Bernardi. Pokojni je bii doma iz Slovenjgradca in je prišel v Celje takoj po vojni I. 1918 in vzel v najem hotel Beli vol . Pogreb bo v soboto dne 3. avgusta ob pol 17 iz hiše žalosti. Gosposka ulica 7 na okoliško pokopališče. Naj mu bo lahka žemljica, žalujočim ostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Programi Radio Ljubliana s Petek, 2. avgusta: 12 uverture na ploščah. 12.45 vreme, poročila; 13 čas, obvestila; 13.15 Volga, Volga — sekstet balalajk; 14 vreme, spored, borza: is Zvoki iz Amerike (plošče); 18.50 nekaj satir (Gustav Strniša); 19.K) čas, poročila, program, obvestila; 19.30 nar. ura: Socialno zavarovanje v borbi zoper jotiko (dr. Zeljko Man) iz Beograda. 20 Prenos iz Zagreba; 21.30 čas, vreme, poročila; 22 radijski jazz, vmes poje Mirko Premelč. — Konec ob 23. Drugi programi i Belgrad, 11 narodna glasba (plošče). 12 zvon z Oplenca. 20 narodne pesmi poje Nada Aleksan-drovic s spremstvom orkestra Sime Begoviča. 20.50 prenos iz Zagreba. 22.55 slike glasbenikov: XIII. Štefan Mokranjac. Zagreb: 21 klavirski koncert B. Kunca. 21.30 koncert moškega vokalnega kvarteta. 22.15 koncert ua harmoniko, izvaja Milan Stante. — Praga: 19.25 radio orkester. 20.85 koncert. 21.35 ciganske melodije, vokalni koncert. 22.30 plošče. Varšava: 17 otroški koncert. 19.30 vijo-ilnski koncert. 20.10 lahka glasba. 21 simfonični orkester. — Dunaj: 17.30 vokalni koncert baritona I«. Greenleesn. 22.10 koncert na klavir in na orgije (Bahove skladbe). — Berlin: 21 koncert radio orkestra. 23 vojaška glasba. — Milan: 17.05 orkester Ferruzzi. □ Delavski tabor pri Sv. Lenartu nad Ho- čami. Krščansko socijalistična delavska strokovna organizacija .Jugoslovanska strokovna zveza - v Mariboru sklicuje za nedeljo, dne 1. avgusta delavski tabor pri Sv. Lenartu (Heka) nad lločami. Ob pol desetih bo sv. maša s cerkvenim govorom, ki ga ima dr. Jakob Kichler. Po sv. maši zunaj cerkve je delavsko zborovanje. Govorita tajnik Peter Rozman in Martin Kores. C j Dr. Rudolf Lo> rec od 2. do 20. avgusta ne ordinira. [J Od doma je pobegnila 15 letna rejenka Marija Letnik. Njen beg so redniki prijavili | x>l i t* i j i. QJ Krojaški krojni tečaj v Studencih in v Mariboru se otvori v nekaj dneh. Priredi ga strokovni učitelj g. Knafelj pod firmo banovinskega j obrtno pospeševalnega urada. □ Sprejem * podčastniške ole. Na mestnem I vojaškem uradu so interesentom na vpogled po-[ jasnifa o sprejemu gojencev v sledeče vojaške ! šole: Zrakoplovna podčastniška šola v Novem ! Sadu za roj. 1914—1918, osnovna šola; Nižja šola | intendantske akademije v Belgradu: 111—21 let, j vsaj (i razredov gimnazije ali realke; Nižja šola ; vojne akademije v Belgradu: 18—22 let, 8 razredov gimnazije ali realke z maturo: Vojna muzička šola v Vršen: 14—Itt let. osnovna šola; Telegraf-| ska šola v Šibeniku: 18—30 let, vsaj 1 razredi srednje šole in angleški ali francoski ali nemški I jezik. LOTERIJA JADRANSKE STRAŽE Žrebanje nepreklicno 11. avgusla 1935. Darilo Njegovega Veličanstva Kralja Petra II.: zlata ura z monogramom in 1254 dragocenih dobitkov. Cena srečke Din 10'—. Vse dolične osebe, ki imajo v razprodaji srečke te loterije, se naprošajo, da pohite s prodajo istih ler najkasneje do 7. avgusta pošljejo podroben račun in denar. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OOODNIH OKNAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V UURLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Nabava avtomobila. Uprava policije v Splitu potrebuje en zaprt osebni avtomobil. Interesenti naj izvolijo doposlati pismene, pro-pisno kolsovane ponudbe Upravi policije V Spištu najdalje do 14. avgusta t. I. V ponudbi treba navesti : Znamka, konjska sda, koliko ima sedežev, koliko je prevozil km in koliko bencina uporabi na 100 km. mmm PSIIKA m DAME? Da popolnoma razprodamo poletno konfekcijo, sm i cene damskim, dekliškim in otroškim oblekam globoko znižali. Tako n. pr.: damske periJne od Din 50 naprej boljše tiamske „ „ 90 „ dekliške perilne „ „ 40 „ otroške perilne ., ., 24 „ Velika zaloga vseh vrst predpasnikov, jutranjih in pis t liškili haij, šolskih predpasnikov i. t. d. r. I. GOPIt&n, !LjElD2jaua, Sv. Petra cesta 29. GosJilna izvrstno vpeljana v sredini mesln Ljutomer s posestvom vre l je takoj naprodaj. Hiša enonadstropna s 4 velikimi gostilniškimi lokali, vel,ki gospodarski objekti, vse v jako dobrem stanju Cena dinarjev 170.0^0—. Prevzame se li'hko tuli del hipoteke. Ponudbe na Martin Slivar, Ljutomer. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mell oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znaioja se računa enokolonska 5 mm visoka petllna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Sluibodobe I Izurjenega snovalca (šerarja) ali snovalko — sprejmemo v delo. Tyr-ševa c&sta 69. Postrežnico mlajših let sprejmem la-koj. — Naslov v upravi ^Slovenca« pod štev. 9104 Paznika za rudnik v Srbiji iščejo Opekarne A. Miiller, Zagreb, Varšavska ulica 3. Svojo hčerko ki ic dovršila 4 razrede mešč. šole in je že nekoliko vajena trgovine, želim zamenjati z deklico iz trgovine na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Dobra družina« 9045. Mesarskega vajenca sprejme takoj. Franc Lov-še, Ljubljana, Tržaška 5. ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico oddam za 1. september in enosobno stanovanje oddam snažni stranki tudi za 1. sept. Vodnikova c. 17, Šišk Sobo in kuhinjo takoj oddam. Val. Vodnikova št. 29, Zelena jama, pritličje. Oddam stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in shrambo. Rožna dolina cesta VIII, št. 29. RAZPIS LICITACIJE. Srpska pravoslavna crkvena opština v Mariboru razpisuje na dan 15. avgusta t. 1. ob 10. uri v svoji pisarni, Krekova ulica štev. 6, prvo ofertalno licitacijo za zidarje svoje parohijske cerkve „Nove Lazarice". Načrti, proračuni in pogoji so interesentom na razpolago v pisarni cerkvene opšt ne vse delavne dni od 0,—11. ure proti povračilu lastnih stroškov (Din 200"—) za obrazec. Kavcija v višini 10% licitirane svote (približno Din 100.000'—) se mora položiti na blagajni cerkvene opštine v snrslu čl 88 Zakona o državnem računovodstvu v gotovini ali državnih obveznicah po borznem teča ju najkasneje do 9. ure na dan licitacije. Oferti, ki morajo biti kolekovani v smisu pravilnika oplačanju cerkv taks. T. Broj 32 z Din 100.— s cerkvenim kolekom mo rajo biti oddani v zapečateni kuverti tega dne do 10. ure pred poldne v pisarni cerkvene opštine licitacijski komisiji, katera bo sprejela samo one ponudbe, ki se bodo podvrgle vsem pogojeni. Crkvena opšti a si pridrži pravico oddaje dela onemu ponudniku, katerega smatra za sposobnega, ne glede na cene in na število ponudnikov. 2z pšsarne Srpshc pravoslavne crfcvene opštine v Mariboru, dne 31. julija 1935. štev. 193. Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma ozir. gospodičnama. — Čopova ulica 1 (Del. zbornica), I. nadstr., vrata 18. IŠČEJO: Mirna stranka tričlanska, brez otrok, išče dvosobno stanovanje za november (ali 14 dni prej). Prijave na upravo Slovenca« pod: »Plača točno 3 mesece naprej« št. 9108. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trjl 10 Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek crica Cas je zlato, ker prište-dile mnogo času in denarja, ako rabite »PERICO« za ribanje podov. Za Din 4'-— dobite povsod steklenico tega luga. Naročila za trgovce: Telefon 35-05. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon šlev. 2951 Trboveljski premog, suha bukova drva, carbo-pakete in oglje prodaja IBartol Anton, Tyrševa 46, Telefon 35-40, Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, 1 Iister, perilo itd. poceni & Mikeš, Ljubljana, poleg naprodaj pri Preskerju, hotela ŠtrukeL Iti I S" r 14 Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes dopoldne ob 11. po lališi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vero umrl v 43 letu starosti naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin iu brni, gospod DRAGO BERNARDI hotelir, hišni posestnik, mestni svetnik, častni predsednik Zveze gostilničarjev za Dravsko banovino ild. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto dne 3. avgusta ob pol 5 popoldne i/, hiše žalosti, Gosposka ulicu 7. na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Danijelu v ponedeljek, 5. avgusta ob pol 7 zjutraj. Priporočamo rajnika v molitev in blag spomin. Celje, Slovenjgradec Dunaj, dne 1. avgusta 1935. Alojziju Bernardi roj. Leon. soproga; Oto, sin; Terezija Bernardi, mati; Ana Bernardi in Marija llambachcr, sestri iu ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče Svefiko Martelanc stavbenik po dolgi in mučni bolezni danes zjutraj umrl v 73. letu svoje dobe Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto, 3. t. m. ob '/2 3. uri pop. iz hiše žalosti v Tavčarjevi ul. 12. Ljubljana, 1. avgusta 1935. Terezija, soproga, Dragotin in Vekoslav, sinova, Milka, Anica, Tatjana por. Saina, hčere, Vekoslava roj. Starcc, sinaha, Danilo Saina, zet, Ncva in Ksenija, vnukinji. mmm: Tinokove in Tončkove prigode 93. PRIMOŽKU SE NIC HUDEGA NE ZGODI Lokal (v dvorišču) v centru me sta, se odda za pisarno skladišče i. si. s 1. avgustom 1935. Vprašati je pr! hišniku, Frančiškanska 10 Lep lokal v novi stavbi se takoj odda. — Mavrič Jože Tyrševa cesta 55. 140 h! vina iz lastnega vinograda n: Varaždiu-bregu, proda Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75. Otroški voziček globok, dobro ohranjen, poceni prodam. Verov-škova ulica 15. Sveža jajca, debela, zaboj 720 komadov Din 320.—, franke voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Posteljne mreže v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P Strgulec. Go-sposvetska 13. Kolizei — Ljubljana. (1) RBffiBraiiiBiiaR&aa Siriie »Slovenca«! tt&fiaRSftes&saEfitt&g? v vseh modnih barvali, gladka in vzorfasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Na veliko presenečenje obeli dečkov pa jastreb Primožka ni odnesel proč, ampak ga je lepo varno položil na balkon slamnate kolibe, ki je bila spletena na vrhu treh visokih dreves. Ta koliba je bila zadnje čase Primožkov dom. »Veš kaj, Tonček? je Tinček bistro pogledal svojega prijatelja. »Meni se vse tako zdi, da je la plič Primožkov aeroplan. Tudi jaz bi rad imel takšen aeroplan, da bi gil vzel s seboj doniovk Motor na oglje kui>im (Sauggasmotor), 10—15 ks Ponudbe je poslati na naslov: Edvard Pogorele, žaga in mlin, Struge na Dolenjskem, Ko je jastreb dečka odložil, je sedel nazaj na vejo bližnjega drevesa. Primožek pa je začel mahati z balkona in vpiti: »Halo, Tinček in Tonček, pojdita gor!« »Takoj prideva!« sta dečka zakričala nazaj, Dolores Vieser PEVCEK Ljubezenska znodba mlade duše »Laudetur Jesus Christus! Ivan je spet zdrav!« »Kaj? Kaj? Kes?« »Živijo!« »Smemo k njemu?« »Vprav spi. Ne delajte vendar takega hrupa!« Tedaj po- tanejo krotki, kakor se spodobi, in ne žug nejo besede, dokler ne smejo vsi srečni vdreti v refek-torij k zajtrku in na ves glas naznanijo magistru veselo novico. Tedaj se celo prestrogi zjasni in zakliče gospe Lil j i skozi premično linieo: »Ti, Ivan bi rad vstal!« »Kaj?« se zgrozi gospa Lilja, »že spet? Pa sem mislila, da bo zdaj boljši!« »Ne, ne,« so smejejo dečki zmagi>slavno, »saj je popolnoma pri pameti!« Po viharju na binkoštno noč se nebo kar noče zares zjasniti. Vsako popoldne gumija dež pred oknom bolnikove sobe. Ivan mu prisluškuje, dokler mu ne zlezejo skupaj trudne oči in rahlo zaspi, ln če se proti večeru spet prebudi, se pač prikrade ta ali oni tovariš in mu sede malce k postelji. Pripovedujejo mu, kako je v šoli, kaj se jo prigodilo veselega ali žalostnega, ga sprašujejo, kako mu je danes, ga tolažijo in menijo, prihodnji teden bo pač lahko že spet prišel v šolo. Potom še za časek tiho posedijo, mu odpodijo muho in spet gredo. Smešno, — nekak rahel strah imajo zdaj prod fantičem. Iz njegove borbe s smrtjo in hudičem, iz njegove silne molitve in nežne bogoljubnosti, ki se je z njo večkrat pogovarjal z Jezusom, je sijala skrivnost doživetja, ki ga niso mogli doumeti. I11 ko zdaj leži tako bled in tih v postelji in mu gledajo prevelike in temno obrobljene oči iz mladega obraza, ki pripoveduje že toliko o bolečinah in zmagali, tedaj so skriv čudijo, ko pomislijo, da je Ivan najhitreje tekel, najviše in najdlje skočil in da je zual, kadar so se metali, na prav poseben način spodnesti človeka. Samo Jurko, ki ve o njem več kakor vsi drugi, se ga oklepa vedno tesneje. Nekega večera vpraša Ivana, ali še misli na Draždane. I11 ko Ivan s tihim, velikim nasmehom meni, da ga je to minilo, tedaj zagori v Jurkovem srcu skoraj sanjava ljubezen do njega. O, on lahko razume, kako veliko dejanje je, da ni šel z Veraeinijem. Tako neumen vendar ni več, da ne bi mogel razumeti tega! Tako od srca je vesel, da je Ivan spet stari Ivan. In da ostane v Pevskem domu. Kajti od vseli ljudi, ki so mu blizu, ima Jurko Ivana najrajši. Mati in sestre so daleč tam — ali ga bodo sploh še poznale, kadar se vrne domov? Magister je strog mož, drugi fantički, saj so vsi kar so da pravšni — prav do Krasnika, dolgočasnega zelarja — pa so vendarle samo prav kakor jata vrabcev. Ivan, lo pa vam je junak! In njegov prijatelj! Pač četrt ure sedi Jurko molče ob pnslelji in se ne da izvabili od veselili klicev, ki done gori iz vrtička. Tedaj se rahlo odpro vrala in pater Bernardin stopi v izbico. Ivan se skuša dvigniti v blazinah, pa menih ga urno prime za roko in mu smehljaje se namigne, naj kar leži. Jurko so šunino prikloni. »Kaj skrbno gledaš na Ivana? ga vpraša Bernardin. »Naa. tako samo malo. Jesti noče nič in slali tudi še vedno no more. Spi pa pridno, reče dečko z izrazom razumnega usmiljenega brata na obrazu. Potem se izmuzne iz sobe, kajti ve, Ivan bi se rad spovedal. Menih sede na stol in se nagne k bolniku. >No, in kako ti je sedaj?« »Prav za prav dobro,« odvrne dečko nekoliko trudno, samo tu-le v grbi, na strani, kjer so rebra zlomljena, me še boli. Pa noga tudi. Sicer mi je pa kar dobro. Tako lepo liho — in spim, kolikor se mi poljubi. — — In mlada Ložarica mi je prinesla včeraj vina in zelišč, ki ji jih je dala mati.« Kalilo se nasmeje. Muha brenči na oknu gori in doli. Na vrtičku se smejejo fantički. Kar nenadoma zadone zvonovi mogočno in svečano če/, polahko mrščeči deželi. — K prazniku zvoni! Jutri je Sveto Telo. — Iz sanjave zmede spominov izza časa, preden je zbolel, se dvigne pred Ivanom nenadoma jasno in ostro podoba, kako je bil na večer pred binkoštini z Jurkoni v zvoniku. — Pa je bilo vse to res? — Kako dolgo, kako dolgo je že od takrat! — — Ah da — iu potem je šel v Kolnhof in je videl — Ve-racinija in gospodično. In v nedeljo je spet našel Gospoda Jezusa — in zvečer — ? Tedajci ga spet spreleti temna groza. >0 binkoštih sem zbolel,, reče in vprašaje pogleda Bernardina, ali se tudi res ujema. Menili prikima in mu stisne ozko, shujgano roko. »Ivan,« vpraša, »mi no bi povedal, kako je bilo? Saj sem ti vodnik.« Nenadna rdečica zagori dečku na bledih licih. »Vsega ne smem povedati, sem obljubil, leče Ivan skoraj strahotna. »Potem povej, kar smeš.« > ,rt rt 'm .i« g o irj s 5 6 « o> o "š! u. S oo 'i"fi C nI £ •5 2 ca o _ UJ G « rt J2 > O O •2 " C3 O ~ "Sf .9 * g ^ I- o B E 9« 5 •Iv? 5 vS. c ■8C ce 6 & a O C£> O «J C N ® £ C/5 O s -a o —«