TRST, sreda 4. decembra 1957 Leto XIII. - Št. 288 (3823) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI št. 6 II nad. — TELEFON 93-801 St. 37-338 -- Podruž. GORICA: U: višine v Strini l stolpca: trgovski : Ul. S. ženico*!-!! TelL*339j2 —OGLASI**o o cvelikih kombinatorjih» Pomembna dv Milcntijc Popovič o predlogu družbenega načrta od leta 1957 do 1961 - Hasan Brkič o zunanji trgovini; primanjkljaj plačilne bilance bo v letu 1961 odpravljen (Od našege dopisnika) BEOGRAD, 3. — V svojem telefonskem poročilu, ki ga je naš dnevnik objavil v nedeljo pod naslovom «Samovoljne domneve*, sem omenil kakšne prognoze in kombinacije se pojavljajo v nekaterih inozemskih novinarskih krogih v zvezi z boleznijo predsednika republike maršala Tita. Nocojšnja «Borba« ugotavlja v članku brez podpisa, ki je verjetno inspiriran z najodgovornejšega mesta, v zvezi s temi vestmi, da je današnja doba značilna za delovanje «velikih kombina-torjev» za širjenje različnih izmišljotin in za dezorien-tacijo javnega mnenja. «Borba» piše, da kaže, da nekaterim krogom, ki se že nim poslom, ni všeč stabilnost, načelnost in nepretrganost jugoslovanske zunanje in notranje politike. Zato skušajo z raznimi izmišljotinami zmanjšati ugled, ki ga Jugoslavija uživa v svetu. Ud tod tudi pogrevanje «pri-mera Djilass, od tod članki o upreverjanjun jugoslovanske zunanje politike in zad- in njihovim zaveznikom, or- njem času kombinacije o spremembah v državnem in partijskem vodstvu Jugoslavije. Položaj teh kombinatorjev ni v pogledu Jugoslavije zavidljiv. V času nestabilnosti raznih vlad, velikih množičnih gibanj in stavk je nekaterim ljudem res težko doumeti, od kod stabilnost jugoslovanske zunanje in notranje politike. «Te dni bo poteklo 20 let, poudarja »Borba«, odkar isto vodstvo s tovarišem Titom na čelu vodi borbo delavskega razreda in narodov naše države. V tem času je to vodstvo organiziralo vojno proti hitlerjevskim okupatorjem zdavnaj ukvarjajo s takš- iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii in mm tiiMiiiiiiiHiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii n iii iiii ii ti liiuitiiiiiiii in n mi iiiiiiiui n iiiii iiiiiiiiiiiiiiii m n iiiiiniiiiiiiiii im iiiiiiiiiniiniiiii milili iiiiiiiiin im iiiiiii Danes izstrelitev poizkusnega satelita ZDA Stevenson ne pojde na pariško konferenco Eisenhower je predsedoval sestanku voditeljev kongresa - Dulles «najbolj osovraženi Američan v Evropi» OAPE CANAVERAL (FLORIDA), 3 — Predstavnik ameriškega obrambnega departmaja je danes izjavil, da bodo raketo «VanguarčL z ameriškim poizkusnim satelitom izstrelili jutri ob 10. uri (po krajevnem času, ki odgovarja 16. uri po srednjeevropskem času). Dodal je, da je vendarle mogoče, da pride do kake zakasnitve. —------- . , ameriškega satelita, ker bo Raketa na tri dele, ki je dolga 24 metrov, bo skušala ponesti ameriški satelit — «Baby Moon> (otroška luna) na krožno pot okoli Zemlje. Ameriški satelit bo v primeri z drugim sovjetskim satelitom zelo majhen (ima premer 6 palcev). Ce bo uspešno začel krožiti okoli Zemlje, bo lahko oddajal radijske znake, ki bodo javili, da je poizkus uspel. Ravnatelj observatorija Jor-dell Bank blizu Manchestra v Angliji je izjavil, da ne bodo uporabljali radio-teleskopa tega observatorija, ki je največ-ji na svetu, za opazovanje NEW YOR>, 3. — Politični odbor OZN je danes nadaljeval razpravo o Alžiru. Prvi govornik je bil maroški delegat Ahmed Laraki. Glavni predmet njegovega govora je bil: poziv na pogajanja, zavrnitev francoskega okvirnega zakona in obsojanje francoskih grozodejstev v Alžiru. Glede maroško-tunizijske ponudbe za posredovanje je izjavil: »Ne gre za arbitražo pač pa za dobre usluge. Maroko in Tunizija, ki sta prijatelja Francije in Alžira, sta pripravljena olajšati stike med obema nasprotnikoma. Toda razume se, da morata pogajanja voditi dve neposredno prizadeti stranki. Zadevo morata obravnavati samo oni dve,« Laraki je poudaril, da samo pogajanja z Alžirci, priznanje alžirske narodne stvarnosti in pravice te dežele do neodvisnosti lahko ustavijo prelivanje krvi in omogočijo Franciji, da zagotovi svoje interese ter uredi LOS ANGELES, 3. — V krosih blizu maroškega zunanjega ministra Balafreja izjavljalo. da bo Maroko predložil sPor zaradi linija Varnostnemu svetu OZN, če ne bo mo-S°če kmalu najti mirne rešitve. • Zdi se, da postaja položaj na tem ozemlju vedno bolj re-son. Maroški kralj Mohamed 8e je daines v Los Angelesu bujno posvetoval s svojimi tremi ministri, med katerimi je ~il tudi zunanji minister Ba-•afrej. Dopisnik londonskega lista *Daily Express», ki mu je Uspelo priti na področje bojev, piše danes, da je okoli tisoč sPanslkih vojakov obkoljenih ba področju Ifni in da je ne-Varnost, da vsi padejo v boju. Ce se ne bodo vdali. »Spanci 5° zgubili bitko, pravi angle-s*i novinar, videli bomo še, *li bodo zgubili tudi življenje.« {(opisnik dodaja, da se maro-ska osvobodilna vojska pripravlja na končni napad. .. Posebni dopisnik maroškega hsta «A1 Alam« pa pravi, da !o spanske bojne ladje včeraj Popoldne obstreljevale s topo- 1 velikega kalibra obalno Področje med Sidi Hnijem in "Lrhleftoni na maroškem o-lemlju. Dopisnik dodaja, da je maroško protiletalsko lopnilo pognalo v beg neko špan- sko letalo, ki je letelo nad Mirhleftom. Letalo je odvrglo dve bombi na Teberkot. Dopisnik pravi dalje, da so maroški borci po 48-umem odmoru, ki so ga potrebovali za reorganizacijo, nadaljevali svoj pohod proti Ifniju. Okoli vasi Tiliouin, kjer je španska posadka utrjena, stiskajo maroški borci obroč okoli Špancev in obstreljujejo s topovi njiho-ve postojanske. Dopisnik dodaja, da španski odpor na tem področju vedno bolj peša. Tudi Soul Assim, 25 kilometrov jugovzhodno od Sidi Ifni ja je obkoljen in maroški borci so zajeli večino španskih padalcev, ki so se spustiii na to ozemlje. Prav tako se' niso mogle španske kopenske čete združiti s posadko v Sybouia 15 kilometrov severno od Ti-liouina. Špansko ministrstvo za vojno pa je nocoj javilo, da so maroški borci napadli svetilnik na rtiču Bojador na ozemlju Rio de Oro. Dva čuvaja sta izginila skupno z družino. Predstavnik španskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da vprašanje Ifnija nima nič opraviti s špansko-ma-roškimi dogovori od 7. aprila 1956. Dodal je, da je bil s tem dogovorom odpravljen protektorat in da ozemlje Ifni ni protektorat. Dejal je, da je bil položaj tega ozemlja določen na podlagi obveznosti, ki so jih mnogo prej podpisali stari maroški sultani. Maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan pa je danes izjavil, da je pozval Španijo, naj se obveže, da bo ozemlje Ifni prepustila Maroku. To bi bila najboljša rešitev v sedanjem sporu. «Ce bi general Franco, je pripomnil prestolonaslednik, ravnal na ta način, bi Maroko lahko pozval uporniška plemena, naj imajo zaupanje v kralja in v vlado za rešitev njihovega vprašanja po diplomatski poti«. Mulaj Hasan je zanikal, da je boje začela maroška osvobodilna vojska. Poudaril je, da so borijo začeli maroški nacionalisti, ki živijo na o-zemlju Ifni, ker je španska vlada zavlačevala rešitev tega vprašanja. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni konferenci izjavil, da državni departma nima nobene informacije, na podlagi katere naj bi španske čete u-porabljale na ozemlju Ifni a-meriško orožje. Dodal je, da državni departma težko dobi informacije o položaju na tem ozemlju, ker nima tam nobenega svojega predstavnika, vica vojske?« lagi, to je na sodelovanju in prijateljstvu. Maroški delegat je odločno zavrnil francoski okvirni zakon, ker zavrača alžirske narodne težnje in ker umetno deli Alžir na več delov, namesto da bi priznal njegovo enotnost, predvsem pa zaradi tega, ker ga je francoski parlament izglasoval, zato da bi ga v Alžiru vsilil. »Okvirni zakon, je zaključil Laraki, nima nobene možnosti, da bi privedel do miru v Alžiru.« Na koncu je predstavnik Maroka obsojal francoske zatiral-ne metode v Alžiru. Zaključil je: «Vojna v Alžiru pušča nerešena pereča vprašanja med Francijo in mojo državo. Poleg tega je nevarnost, da postane alžirski spor jutri vojna Severne Afrike, če se ne ustavi prelivanje krvi in nasilni režim, ki ga je politika nerazumevanja uvedla na tem delu sveta.« Sovjetski delegat, ki je sledil, je med drugim izjavil: ((Alžirsko vprašanje predstavlja sedaj grožnjo za mir in varnost in je postalo zapleteno mednarodno vprašanje. Sovjetsko stališče je povsem jasno. SZ se zavzema ba takojšnje prenehanje vojne in za iskanje miroljubne rešitve. Vendar pa se sovjetska vlada zaveda zapletenosti vprašanja in zeli, da bi se našla ugodna rešitev za alžirsko ljudstvo, ki naj upošteva interese Francije.« Sovjetski delegat je nato izjavil, da okvirni zakon koristi samo francoskim kolonialnim interesom. Dodal je, da ima vprašanje petroleja važno vlogo pri izbiri francoske politi-ke v Alžiru. »In ta petrolej je dodal, ne pušča indiferentne monopole na drugi strani Atlantika.« Dejal je, da hočejo ameriški monopoli določene koristi, zaradi česar se delajo «antikolonialiste», da bi izrinili Francijo in uveljavili svoje gospostvo. Poleg tega skušajo Američani ustanoviti v Alžiru vojaška oporišča proti socialističnim državam. V zvezi z vojaško stranjo je sovjetski delegat izjavil: »Francoska vlada računa na vojaško zmago. Po treh letih oorbe m bila odločnost alžirskega ljudstva strta. Ce je res, kanor trdi francoski zunanji minister P1-neau, da je alžirska narodnoosvobodilna fronta premagana, kaj torej dela v Alžiru 19 francoskih divizij, to je polo- Sovjetski delegat je na koncu pozval Združene narode, naj se trudijo za rešitev, ki naj bo v skladu z narodnimi težnjami Alžira. Ameriški delegat Cabot Lod-ge je izjavil, da njegova Vlada želi, naj bi se skupščina izognila ukrepom, ki oi lahko škodili pravični rešitvi alžirskega vprašanja »na podlagi mirne politične evolucije«. Lodge je nato izrekel upanje, da. če francoska vlada «ne more danes sprejeti« ponudbe Tunizije in Maroka za dobre usluge, se bo pozneje ponudila priložnost, ki naj omogoči tako rešitev, ki bo prispevala k stabilnosti na tem področju ob upoštevanju interesov obeh strani in teženj alžirskega prebivalstva. Gaillardova vlada Je medtem izvedla novo akrobacijo, tako imenovano «operacijo resnice«, s katero je dovolila zvišanje cen okoli 130 industrijskim proizvodom, med katerimi so tudi cena za elektriko in plin ter železniške tarife. V uradnih krogih so mnenja. da bodo današnji ukrepi vlade, kar se tiče cen, privedli do splošnega zvišanj« življenjskih stroškov za 2,7 odstotka. Vlada je sporočila, da bo finančni minister napravil vse za borbo proti neupravičenim dvigom cen in da bo skušal tudi doseči znižanje nekaterih cen. Med drugim bo vlada uvažala blago za široko potrošnjo, čeprav ]ma na razpolago zelo malo deviz. Finančni minister je napovedal ustanovitev «akcijskega odbora za obrambo kupne moči«. Ta odbor bo lahko sprejemal sklepe izven veljavnih upravnih določb. Nocoj že predvidevajo, da se bodo minimalne mezde od 1. januarja dalje zvišale 'ža 4 odstotke. Zvišale se bodo tudi socialne podpore. Sindikati «Force Ouvričre« s0 že nocoj sporočili, da znesek 27 milijard, ki ga je vlada določila za zvišanje plač nameščencem javne uprave in pošte, ne zadostuje. Pričakujejo se nove mezdne zahteve Nocoj je Gaillard že tretjič postavil vprašanje zaupnice v zvezi z načrtom za gospodarsko in finančno ravnotežje. O zaupnici bo skupščina glasovala v četrtek zjutraj. Gre za drugo glasovanje o tem načrtu, ker je republiški svet čr-tal 24 milijard dohodkov novih davkov, ki jih je vlada predvidevala. njegova pot pod horizontom teleskopa in poleg tega je satelit premajhen. Ta teleskop že opazuje oba sovjetska sput-nika. Medtem poročajo, da raketa prvega sputnika še vedno kroži okoli Zemlje. Medtem je Bela hiša nocoj javila* da ne bodo več objavili zdravniških poročil o zdravju p.-edsednika Eisenho-werja, dokler bo boljšanje njegovega zdravstvenega stanja »izvrstno«. Danes zjutraj je predsednik predsedoval v Beli hiši sestanku voditeljev kongresa. Sestanka se je udeležilo 8 republikanskih senatorjev, 9 demokratičnih senatorjev ter 9 članov predstavniške zbornice za vsako od obeh strank. Se pred sestankom se je predsednik razgovarjal 10 minut s Stevensonom, ki je prišel v Belo hišo skupno z Dulle-som. Tudi Stevenson in Dulles sta se udeležila konference voditeljev kongresa. Na seji so Eisenbower in njegovi svetovalci predložili voditeljem kongresa načrte za zvišanje izdatkov za obrambo in za pomoč tujini. Govorili so tudi o predlogih za izmenjavo tajnosti o jedrskem o-rožju z zavezniškimi državami. Pozneje je Stevenson objavil izjavo, s katero sporoča, da se ne bo udeležil konference NATO v Parizu. Dodal je, da ne misli iti v Pariz, ker se ne strinja z vsemi predlogi, ki so bili predloženi na današnjem sestanku. «Bil bi. pravi njegova izjava, brez avtoritete in bi se nujno identificiral s sklepi, s katerimi se ne morem vedno strinjati in katerim se ne bi mogel javno upreti Nočem zaradi tega varati svojih priiateljev doma in v tujini.« Stevenson je nadaljeval: ((Čeprav so nasprotja med nami. ne želim dati vtisa, da se ne strinjam z našim, stališči. ki so bila predlagana na sestanku. Nasprotno, strinjam st z večino teh stališč.« Državni tajnik Dulles jo Stevensonovo izjavo takole komentiral: »Obžalujem, da s? guvernerju Stevensonu ne zdi mogoče, da lahko prisostvuje sestanku NATO v Parizu. Predsednik Eisenhovver me jc zaprosil, da izrečem v njegovem imenu in jaz izrekam tudi v svojem imenu naše priznanje za prispevek guvernerja Stevensona pri izdelavi sta-lišča naše vlade za prihodnjo konferenco NATO. Njegovi nasveti so bili deležni m bodj deležni največjega upoštevanja.« Predstavnik državnega departmaja je pripomnil, da bo Stevenson končal proučevan;e ameriških predlogov NATO ter bo sporočil Dullesu svoja končna priporočila. .Na sestanku je predsednik Lisenhower je obvestil vodi-1 komisije za atomsko energijo telje kongresa, da namerava j Strauss sporočil, da do vlada vlada zvišati v prihodnjem ................... letu izdatke za obrambo za 2 milijardi dolarjev, tako da bodo znašali skupno 49 milijard dolarjev, pomoč tujini pa misli zvišati za pol milijarde, tako da bo znašala skupno 3 milijarde in 490 milijonov dolarjev. Adlay Stevenson je po razgovoru s predsednikom izjavil, da ga je Eisenhower povabil naj se udeleži pariške konference NATO. predložila januarja kongresu načrt za spremembo zakona o atomski energiii, da oodo lahko sporočili nekatere atomske tajnor'i ameriškim zaveznikom. Poleg tega bodo dobavili ameriške izstrelke članicam NATO in jim dali vse potrebne informacije. Zaloge atomskih vžigalnikov pa bodo ostale nod nadzorstvom ameriške vojske. Na sestanku niso sklenili, ali bo Eisenhcnver šel v Pariz. Medtem je predsednik državnega departmaja izjavil, da bo državni tajnik Duiles odpotoval v Pariz nekaj dni pred začetkom sestanka NATO. Voditelj ameriške delegacije pa bo odpotoval z letaiom v sredo 11. ali v četrtek 12. decembra. V ameriških poučenih krogih izjavljajo, da se namerava Dulles posvetovati z zunanjimi ministri nekaterih držav članic NATO pred začetkom zasedanja. Odločil se je odpotovati v Pariz nekaj dni prej, da pripravi tla in olajša delo predsedniku Eisenhoiverju, ki namerava, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sam voditi ameriško delegacijo. V intervjuju, ki ga je nocoj oddajala londonska družba BBC, je Dulles izrekel mnenje, da bo prihodnje zasedanje NATo privedlo do ((tesnejših posvetovanj« med državami atlantskega pakta o nerešenih političnih vprašanjih. «To pomeni, je dodal Fo-ster Dulles, da bi morali vsa vprašanja načeti in obravnavati na konferenci NATO«. Dulles se je nato izrekel proti konferenci na najvišji ravni s Sovjetsko zvezo v sedanjih okoliščinah. »Ko ni mogoče imeti zaupanja v neko državo, je dejal, imajo take konference zelo majhne rezultate«. Ameriški demokratični predstavnik Emanuel Celler pa je danes ob povratku iz Evrope v Ne\v York izjavil med drugim: »John Foster Dulles, ki je najbolj osovraženi Američan v Evropi, bi moral odstopiti, ne da bi pustil sle- dov. Njegova korist za naše zaveznike je izginila. Foster Dulles je glavni tvorec po- manjkanja enotnosti v Zahodni Evropi. Franclja je razjarjena, ker je Amerika poslala orožje Tuniziji, Velika Britanija pa ni pozabila ameriškega odpora v Sueški za- devi, Dulles je tudi prevaral Italijo in države Beneluksa, ko se je ponašal z našo zatrjevano tehniško - vojaško nadmočjo, dokler ni sputnik znova prikazal resnice«. iiiliKttMiiiMiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiMMiiniiittiHiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiimiiiniiimiiiiiiitiiiitiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaostritev spora zaradi zahodne Nove Gvineje Odločen odgovor Indonezije na holandsko odklonitev pogajanj Gospodarski bojkot vseh holandskih podjetij - V Indoneziji živi komaj 60.000 Holandcev DJAKARTA, 3. — Danes zjutraj je v Djalkarti skupina indonezijskih delavcev zasedla prostore holandske paroplovne družbe KPM. Sindikalni voditelji so na zborovanju pred poslopjem paroplovne družbe izjavili delavcem, da so indonezijski delavci prevzeli nadzorstvo nad vsemi uradi te družbe v Indoneziji. Tej holandski družbi pripada 70 odstotkov trgovskih ladij v Indoneziji. Holandska prekooceansko ladja »Oranje« je aalies zapustila Indonezijo in odpotoval v Amsterdam s precejšnjo zamudo zaradi stavk. Na ladji je nekaj sto holandskih družin. Med odhodom ladje ni o1-lo nobenega incidenta, toda u-radniki oddelka za priseljevanje so razveljavili dovoljenja za povratek v Indonezijo vseh Holandcev, ki odhajajo na počitnice na Holandsko. Predstavnik vladne letalska družbe »Garuda« pa je sporočil, da na letališču v Bandun-gu (Zahodna Java) m bilo dovoljeno holandskim potnikom potovati z letali te družbe, če niso imeli posebnega dovoljenja indonezijske vlade. Indonezijske oblasti so danes prekinile tudi radijsKo-telefonsko službo med Indonezijo in Holandsko. V Duen'ber-ju na vzhodnem deiu Jave oa je tamkajšnji akcijski odbor za osvoboditev Iriana (Zahod- ne Nove Gvineje) proglasil popoln gospodarski bojkot proti vsem tamkajšnjim Holandcem. Prvega decembra so v Indoneziji prepovedali tudi izhajanje holandskih časopisov. Prav tako so prepovedali Holandske podnaslove na filmih. Iz Haaga poročajo, da bo v torek odpotovala v Zahodno Novo Gvinejo holandska tor-pedovka »Evertsen«. Predstavnik holandske mornarice je izjavil, da bo ladja zamenjala fregato «Johan Maurits Van Nassau« se pred določenim časom. S tem v zvezi se pripominja, da je holandsaa vlada včeraj izjavila, da bo sprejela potrebne ukrepe za zaščito C1 tisoč Holandcev v Indoneziji. Predsednik holandske vlaae Drees pa je danes izjavil v poslanski zbornici, da se bo viada na vse načine trudila, da zaščiti interese holandskih državljanov v Indoneziji. Dejal je, da so ukrepi proti holandskim državljanom v Indoneziji v nasprotju z mednarodnim pravom. Dgnes pa je iz Haaga odpotoval indonezijski odpravnik poslov v Pariz, kjer se bo sestal z indonezijskim zunanjim ministrom in mu bo poročal o reakciji, ki so jo ukrepi indonezijske vlade proti Holandcem povzročili na Holandskem. Reakcija holandskega tiska je Dila zelo ostra. Nekateri li- sti trdijo, da pomenijo ukrepi indonezijsae vlade napoved gospodarske vojne. Tisk trdi tudi, da bi morale ZDA preprečiti Indoneziji, da zavzame tako stališče. Holandska vlada ni do sedaj napovedala nobenega ukrepa. Izjavljajo, da se ne predvideva množični povratek 60.009 Holandcev iz Indonezije. Proučujejo samo ukrepe, Ki bi jih sprejeli, če bi to bilo potrebno. Kar se tiče holandskih interesov v Indoneziji, piše ho-lanasiki list »Volkskiant«, da se vrednost holandskega premoženja v Indoneziji ceni na 2.5 do 5 milijard goldinarjev. Trgovina z Indonezijo pa preu-stavlja samo 3 odstotke holandske trgovinske bilance. Deset odstotkov indonezijskega uvoza predstavlja holandsko blago, medtem ko je 20 odstotkov indonezijskega izvo. za usmerjenih na Holandsko. Štirideset odstotkov davkov v Indoneziji plačujejo zahodna podjetja, ki so skoraj vsa holandska. V zvezi z nedavnim poizkusom atentata na predsedniki republike Sukanna pa poročajo, da so do sedaj aretirali 18 oseb ter da so zaplenili eksplozivni material in dokumente. Nekateri aretiranci so priznan da so sodelovali pri pripravi atentata. Kakor je znano, je bilo pri atentatu ubitin 9 oseb, 104 pa so bile ranjene. guniziralo je revolucionarno borbo, vodilo je naše narode skozi hudo borbo v vojni in pri reševanju velikih povojnih nalog pri socialistični izgradnji. Težko je najti danes v svetu takšno stabilnost, doslednost in nepretrganost politike in vodstvas. «Borba» zaključuje, da to ne moti «e-likiii kombinatorjev, ki nenehno kombinirajo, čeprav jih stvarnost uedno demantira. In ker bo dejansko demantirala tudi njihove najnovejše kombinacije, si bodo izmislili nove, kajti nekateri ljudje se krčevito držijo gesla «Od nečesa je vendarle potrebno živeti». ‘/.vezna skupščina je začela danes razpravo o predlogu družbenega načrta za gospodarski razvoj Jugoslavije od leta 1957 do 1961. Predsednik odbora za perspektivni načrt Afilentije Popovič je v svojem poročilu poudaril, da so s tem načrtom postavljene obširne gospodarske in politične naloge, ki so določene na osnovi hitrega povečanja celotnega gospodarstva ter njegovega bolj stabilnega in bolj uravnovešenega razvoja. Načrt daje prav tako poseben poudarek razširitvi in stabilizaciji gospodarskih odnosov z inozemstvom. Načrt predvideva povečanje kosmatega družbenega produkta za 57,6 odstotkov in narodnega dohodka na prebivalca od 82.4U0 v letu 1956 na 116 tisoč 000 v letu 1961. Načrt predvideva občutno pouečanje vseh gospodarskih panog in v zvezi s tem osebne potrošnje za 40 odstotkov ter družbenega standarda. (Up. ur. Podrobnejše poročilo o družbenem načrtu smo objavili včeraj v posebnem članku). M. Popovič je pri obrazložitvi. načrta dalje poudaril, da se mnoga vprašanja, zlasti glede razvoja energetske o-snove, prometa in osnovnih proizvajalnih sil ne morejo rešiti v petih letih ,in je napovedal, da se takoj po sprejemu perspektivnega načrta začela priprava še bolj dolgoročnih načrtov. Popovič je glede na rezultate, ki so bili doseženi letos, izrekel prepričanje, da bodo naloge petletnega načrta ne samo izpolnjene, temveč tudi prekoračene. Predsednik odbora za zunanja trgovino Hasan Brkič je podal poročilo o jugoslovanski plačilni bilanci i» o perspektivnem razvoju jugoslovanske zunanje trgovine, Poudaril je potrebo povečanja izvoza in zmanjšanje uooza tistih predmeton, ki jih je mogoče proizvajati doma, da bi se zmanjšal primanjkljaj plačilne bilance, ki je t> dobi od leta 1952 do 1956 znaša! letno 44 milijaid dinarjev. Splošni gospodarski razvoj Jugoslavije zahteva takšen razvoj industrije, da bo lahko postala hrbtenica blagovne izmenjane z inozemstvom. Zato je potrebno razvijati tiste industrijske panoge, ki imajo najugodnejše pogoje za razvoj in povečanje udeležbe industrijskih proizvodov pri izvozu, od 10 na 20 odstotkov, kot to predvideva perspektivni načrt. Primanjkljaj plačilne bilance se bo dalje zmanjšal s povečanjem kmetijske proizvodnje, zlasti pšenice, sladkorja in maščob, s povečanjem pomorskega in železniškega prometa in turizma. Predvideva se, da bo primanjkljaj v letu 1961 praktično likvidiran, tako da bo Jugoslavija lahko z lastnimi devizami krila vsa tekoča plačila. Primanjkljaj plačiltie bilance se bo zmanjšal samo na dopolnilno finansiranje pospešenega gospodarskega razvoja. Za kritje tega primanjkljaja se predvideva u porabljanje inozemskih zneskov 270 milijard dinarjev, vštevši tudi reparacije in druge terjatve. Od teh sredstev je s krediti in z drugimi dogovori že zagotovljenih 230 milijard. Podatki o razvoju jugoslovanskega izvoza v zadnjih dveh letih, ki se je letno povečal za 20 milijard, dokazujejo, da so predvidevanja glede likvidacije primanjkljaja plačilne bilance realna. Popoldne je skupščina na posebnih sejah začela razpravo o perspektivi gospodarskega ruzvoja. Udeleženci razprave so poudarjali realnost postavk in posebno pozdravili ukrepe, ki jih predvideva načrt za razvoj kmetijstva, prometa in drugih gospodarskih panog, ki so bile v dobi pospešene industrializacije zapostavljene. Glede na važnost naloge nekaterih gospodarskih tajništev v perspektivnem gospodarskem razvoju je zvezni izvršni svet postavil danes na čelo tajništev za delo, za promet in zveze ter tajništva za kmetijstvo in gozdarstvo člane zveznega izvršnega sveta Momo Markoviča, Peka Dapčeviča in Slavka Komarja. B. B. Novi guverner na Cipru NIKOZIJA 3. — Danes j« prišel v Nikozijo novi ciprski guverner sir Hugh Foot, ki bo zamenjal dosedanjega guvernerja Hardinga. Angleška policija je odr*. dila izredne varnostne ukr*-Pe. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 6,5, najnižja 1,1, ob 17. uri 6, zračni tlak 1018,7 pada, vlaga 44 odst., nebo 4 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12,2. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 4. decembra Barbara, Bariča Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.54. Luna vzide ob 14.41 in zatone ob 4.20. Jutri, ČETRTEK, 5. decembra Saba, Uroš Nadaljuje se enotna stavka delavcev CRDA in arzenala samo za Ne gre temveč za obstoj izboljšanje mezd največjih podjetij Uspešna nabiralna akcija za pomoč stavkajočim - Sinoči je bilo v Rossettijevi dvorani javno zborovanje Zveze kovinarjev FIOM o pomenu stavke in razvoju spora Tudi včeraj so delavci iz o-bratov CRDA in Tržaškega arzenala zapustili delo pred zaključkom rednega delovnega urnika in sicer že opoldne. V omenjenih obratih bo stavka trajala do danes zjutraj; danes pa bodo delavci spet zapustili delo opoldne in bo delo v vseh obratih počivalo do jutri zjutraj. Ni treba posebej poudarjati, da je stavka stoodstotna in enotna; opaziti pa je še večjo odločnost delavcev, ki spričo trme in izzivanja delodajalcev hočejo nadaljevati svojo borbo do konca. V zadoščenje in podporo jim je solidarnost vsega prebivalstva ter delavcev raznih strok in političnih organizacij. Nabiralna akcija za stavkajoče delavce se še vedno nadaljuje. Upravni svet delavskih zadrug je včeraj izročil sto darilnih paketov za stavkajoče, vsaki organizaciji po 50 paketov, ki vsebujejo razna živila v vrednosti 1000 lir. Uslužbenci tiskarskega podjetja «Stabilimento Tipografi-co Triestino« so nabrali 62 tisoč 70Q lir. uslužbenci avto-parka občinskega podjetja za mestno čistočo 11.600 lir, skupina tesarjev 7.613 lir, uslužbenci občinske klavnice 2.500 lir, uslužbenci podjetja «Ca-valiero« 3.800 lir, delavci in uradniki podjetja »Orion« pa so se obvezali, da bodo za stavkajoče delavce odstopili svoj zaslužek za eno uro dela. Kakor je bilo napovedano, je bilo sinoči v Rossettijevi dvorani javno zborovanje, ki ga je organizirala Zveza kovinarjev FIOM, da bi obvestila širšo javnost o zahtevah delavcev, o razvoju spora ter vprašanjih, ki so povezana z borbo tržaških kovinarjev. Zborovanja so se udeležili med drugimi tudi senator Pellegrini, predstavnik NSZ tov. Bortolo Petronio, pokrajinski tajnik KPI Vittorio Vi-dali in razni predstavniki strokovnih zvez. Predsedoval je član novega izvršnega odbora Delavske zbornice CGIL Bressan, ki je z izbranimi besedami počastil spomin pokojnega Di Vittoria. Nato je udeležencem, ki so v velikem številu napolnili dvorano, govoril tajnik omenjene zveze prot. Sema, ki je predvsem analiziral sedanje kritično stanje tržaškega gospodarstva. Tržaško pristanišče je izgubilo svojo tradicionalno vlogo v mednarodnem prometu in ni še nobe nih znakov za izboljšanje razmer. Žalostno stanje je tudi v tržaških ladjedelnicah, ki so nekoč cvetele; delavcem v teh obratih pa zanikajo delodajalci kakršno koli izboljšanje ter ureditev delovnih odnosov. Na dnevnem redu so odpusti z dela, zadnje na vrsti je podjetje «ATLAS«, ki je te dni odpustilo 12 delavcev kot maščevanje zaradi stavke. Kakor da ne bi vse to zadostovalo, je pripomnil govornik, se vrstijo drug za drugim stečaji raznih podjetij v industrijskem pristanišču, ki bi moralo biti, po obljubah in načrtih vladnih oblasti. središče industrijske dejavnosti ter napredka na našem področju. Proti takim razmeram in za izboljšanje gospodarskega stanja se že leta in leta borijo tržaški delavci in vse prebivalstvo ter zahtevajo odločne ukrepe in izvajanje obljub vladnih oblasti v okviru organičnega načrta z ustanovitvijo avtonomne deželne uprave, proste cone okrepitve industrijskih obratov, povrnitve pomorskih prog itd. Prav vztrajni in odločni borbi ter pritisku javnega mnenja se je zahvaliti za to malo, kar je bilo doseženega, kakor na primer povrnitev ladij «Vul-cania« in »Saturnia«. Posledica tako žalostnih gospodarskih razmer je veliko število brezposelnih; 20 tisoč brezposelnih nima nobene perspektive bodočnosti. To število pa se veča z novimi odpusti in stečaji industrijskih ter raznih podjetij. Barometer današnjega stanja je tudi izseljevanje kvalificirane delovne sile: nad 12.000 Tržačanov je zadnja leta emi-griralo v Avstralijo, kar je zelo značilno in žalostno dejstvo za Trst, ki je poznal le priseljevanje, nikdar pa izseljevanja lastne specializirane delovne sile. To je zelo pereče vprašanje, ker se z izseljevanjem obuboža in krči kader strokovne delovne sile ,ki je bila in bi morala biti hrbtenica tukajšnjih naj-večjih industrijskih obratov, jamstvo za uspešen razvoj in napredek podjetij, ki so si pred leti pridobila tako doma kot v širšem svetu lep ugled. Pomisliti pa moramo tudi na veliko število brezposelne mladine, ki zaradi slabe gospodarske politike sploh ni še imela možnosti zaposlitve; približno 5.0Q() mladincev ne ve, kam kreniti. To je zelo žalostno in odgovorni krogi bi morali temu vprašanju posvečati večjo pozornost, sicer bo tudi ta mlada sila morala zapustiti svoj kraj in si iskati zaslužka v tujini. V ta široki okvir spada borba delavcev iz obratov CftDA in Tržaškega arzenala, ki se ne borijo samo za izboljšanje svojih mezd ter delovnih pogojev, ampak s tem tudi za obstoj naj večjih tržaških industrijskih obratov in splošnega tržaškega gospodarstva, ki je s temi obrati tesno po- vezano. Tržaški kovinarji, je dejal govornik, se že več let borijo in nosijo na svojih ramenih breme teh naporov. O-menimo naj le stavko električnih varilcev v ladjedelnici Sv. Marka, borbo delavcev v tretjem nadstropju tovarne strojev, ter stavko električnih varilcev v Tržiču. Govornik je nato na kratko obrazložil zahteve stavkajočih delavcev v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu, ki se v glavnem borijo za izenačenje svojih mezd s prejemki, ki jih dobivajo njihovi delovni tovariši za enako delo v podjetju Ansaldo v Genovi (razlika znaša od 5 do 11.000 lir mesečno), ter za ureditev a-kordnega dela in izboljšanje delovnih pogojev. Pripomniti je treba, da so te zahteve popolnoma utemeljene ter u-pravičene, jalovi pa so vsi izgovori delodajalcev, češ da podjetja ne morejo sprejeti zahtev delavcev, ker da nimajo za to dovolj sredstev. Te in razne druge trditve vodstev obratov CRDA in Tržaškega arzenala so sindikalni predstavniki že večkrat pobili s konkretnimi podatki, u-gotovitvami in statistikami. Pri tem je govornik poudaril vlogo in važnost podjetij IRI, med katera spadajo tudi obrati CRDA. Zlasti je podčrtal socialno vlogo, ki bi jo morala izvajati ta podjetja, na primer z zaposlitvijo mlade delovne sile, modernizacijo naprav, izboljšanjem delovnih odnosov itd. Na našem področju pa je prav nasprotno, kar nam dokazuje predvsem primer ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, ki je edina ladjedelnica na svetu, katera ne gradi ladij, medtem ko ladjedelnica Felszegy v Miljah, ki je v zasebnih rokah, napreduje in se širi. Ob koncu svojega govora je prof. Sema poudaril, da je nadvse razveseljivo dejstvo e-notnost prizadetih delavcev, ki se tako vztrajno borijo za svoje pravice in pri tem uživajo vedno večjo podporo vsega prebivalstva. Spričo trme delodajalcev in nerazumevanja oblasti pa je nujno potrebno, da delavci vedno bolj utrjujejo svojo enotnost in skupno nadaljujejo po poti do končne zmage. Brzojavka žena predsedniku Gronchiju Tržaške žene so poslale predsedniku Gronchiju naslednjo resolučijo; Tržaške žene, včlanjene v spodaj omenjene stranke, zaskrbljene nad resnim položajem, ki je nastal zaradi nerešenega spora delavcev ladjedelnic IRI, tolmačijo nevzdržni gmotni položaj družin delavcev in vsega prebivalstva ter prosijo za vplivno posredovanje Vaše ekscelence. PSDI, Krščanska demokracija, Unita Popolare, PSI,' KPI, Neodvisna socialistična zveza, Radikalna stranka in Zveza demokratičnih žena. —--------- Pojasnilo PSDI o stališču Tosonija - Pillonija Predstavnik PSDI je včeraj ostro kritiziral stališče, ki ga je zavzel bivši član te stranke Tosoni - Pittoni glede strankinega sklepa o odstopu iz pokrajinskega odbora. Kot je znano, je namreč Tosoni - Pittoni odklonil ta sklep in izstopil iz stranke in včeraj objavil v nekaterih listih svoje stališče do tega vprašanja. Tosoni - Pittoni zahteva, da bi morali pred- stavniki PSDI izstopiti iz vseh najrazličnejših odborov in organizacij, če bi hoteli v resnici izvajati sklep o prekinitvi sodelovanja s KD. Predstavnik PSDI ugotavlja, da se je sklep nanašal samo na občinski in pokrajinski odbor, medtem ko je nesmiselno zahtevati na primer odstop iz sindikalnih organizacij, kjer je potrebna čim večja enotnost. Poleg tega bi moral Tosoni - Pittoni odstopiti iz pokrajinskega odbora, čim je prekinil stike s stranko, na katere listi je bil izvoljen, ker tu ne gre za izvoljeno mesto, temveč so se glede volitve odbornikov dogovorila tajništva treh strank, ki so sodelovale pri upravi pokrajine. Sen. Pellegrini obiskal Trst Včeraj je bil v Trstu komunistični senator Pellegrini, ki je na sedežu KPI sprejel predstavnike Združenja stanovanjskih upravičencev in člane odbora bivših uslužbencev ZVU ter se sestal s predstavniki FIOM in nove Delavske zbornice, s katerimi je razpravljal o položaju v CR DA. Poleg tega je komunistični senator proučil tudi druge plati tržaškega gospodarskega in socialnega življenja in bo o vseh teh vprašanjih interveniral v senatu. Pokrajinski odbor je razpravljal o proračunu Sinoči se je sestal pod predsedstvom prof. Gregorettija tržaški pokrajinski odbor, ki je razpravljal o proračunu pokrajine v letu 1958. Zasedanju je . prisostvoval kot neodvisni socialistični odbornik tudi bivši odbornik PSDI Tosoni - Pittoni. O proračunu je poročal odbornik Delise. Takoj ko bo pokrajinski odbor odobril osnutek proračuna, bo sklical pokrajinski svet in mu ga predložil v odobritev. iiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiitiTiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiniitiiiiiii Tržaški gospodarski položaj v oktobru Padec industrijske proizvodnje Znižana potrošnja tobaka in mesa Podatki o plačanem davku na poslovni promet govore o manj. kupčij . Povečalo se je število brezposelnih Nove vznemirljive vesti Podjetje za mestno čistočo bodo prepustili zasebniku? Tajništvo PSDI uradno sporoča, da se zasebni podjetnik pogaja v odgovornih občinskih uradih Tržaško tajništvo PSDI je j kapi. Po končani ureditvi za-sinoči izdalo uradno sporoči-1 konskih predpisov in identi-lo, da se je včeraj ponovno I fikacij (ženska namreč ni ime- obsegu Po podatkih tržaške trgovinske zbornice se je tržaški gospodarski položaj v oktobru ponovno znatno poslabšal. Tako so ugotovili, da se je znižal obseg industrijske proizvodnje, saj je indeks padel na 176,6, medtem ko je bil v septembru 178,9. Se vedno je bil zelo neugoden položaj trgovine na drobno in so v vseh sektorjih občutili znižan obseg prodaj. Prav nič se ni poznalo ugodnejše sezonsko razdobje in kupci niso v večjem številu kupovali niti potrebnih oblačil za jesen in zimo. Potrošnja tobaka se je v primerjavi s septembrom povečala za 2,7 odst., vendar pa prodajo še vedno mnogo manj tobaka, kot so ga v istem razdobju preteklega leta in moramo upoštevati, da so v oktobru 1956 prodali 63,051 kg tobaka, v letošnjem oktobru pa komaj 39,607 leg. To znatno znižanje potrošnje tobaka in tobačnih izdelkov je posledica povišanja cen monopolnih izdelkov in dajejo torej statistični podatki prav prodajalcem tobaka, ko so ob podražitvi protestirali in predvideli zelo občutno znižanje potrošnje. V praksi se tudi še vedno dogaja, da bo državna blagajna z novimi cenami kaj malo pridobila, saj je potrošnja tako močno padla, da višje cene cigaret niso mogle nadoknaditi te razlike. STR V ZADREGI PRI IZBIRI DARIL ZA MIKLAVŽA? iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiimfniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiMiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiii Delovanje prijateljev tuje lastnine Po petih dneh ^svobode» tatinski begunec v luknjo Tatovi ukradli avto in motocikel, drugemu lastniku pa ukradli iz avta lovski pribor V nočnih urah ne manjkajo patrulje letečega oddelka kvesture, ki imajo nalogo, da preprečijo morebitne tatvine v ustavljenih avtih in da tatove nemudoma spravijo na varno, kjer jim skušnjava ne bi nagajala. Med takim nočnim obhodom so policijski agenti okoli 1. ure 2. t. m. opazili nekega neznanca, ki si je sumljivo ogledoval vozila, ki so stala v poltemi Ulice Lavatoio. Agenti niso takoj stopili na plan, temveč so iz primerne daljave opazovali in z očmi sledili neznancu, ki je s svojim vedenjem pokazal, da išče plen. Ko je nastopil ugoden trenutek, so agenti stopili iz teme in neznanca aretirali. Do tega sklepa so agenti prišli, ker so jasno videli, da si je mladenič ogledoval notranjost vozil in istočasno skušal odpirati vrata. V njegovo smolo in seveda v srečo lastnikov pa so bila vsa zaklenjena. Mladeniča, ki je zaradi razočaranja ostal z dolgim nosom, so identificirali za 27-letnega Dušana Tumaro iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Ta je med zasliševanjem izjavil, da je prišel v Trst šele pred petimi dnevi in da je hotel krasti, ker si je s tem mislil prislužiti nekaj denarja, ki bi mu služil za potovanje do Ventimiglie, od koder je nameraval ilegalno čez mejo v Francijo. Brez dvoma je kak krajevni časopis takoj po Tumaro-vem begu iz domovine z veseljem pisal o njem (pa čeprav ni objavil imena) in zaključil kratko vest, da begunec ni mogel zdržati v bližnji republiki in da so mu priznali politično zatočišče. Kakšen politični begunec je, pa je Tumara osebno dokazal po f>etih dneh sVoje toliko zaže-ene »svobode«, na katero se je najbrž skliceval, ko je zaprosil za zatočišče. Čeprav so neznani tatovi »očistili« avto 30-letnega Gior-gia Dolinarja iz Ul. Imbriani že ponoči med 23. in 24. novembrom, se je okradenec šele sedaj zglasil na policijskem komisariatu, kjer je prijavil, da mu je izginila vreča z lovskim priborom v vrednosti 120.000 lir. 35-letnemu Sergiju Stoki iz Ul. Rossetti pa so tatovi ukradli kar avto in ga odpeljali neznano kam. Lahko si predstavljamo presenečenje o-kradenega človeka, kateremu ni preostalo drugega, kot stopiti na najbližji komisariat javne varnosti, kjer je tatvino prijavil. Na komisariatu se je zglasil tudi 30-letni Alfieri Vascotto iz Ul. Pončana, kjer se je pritožil, da mu je neznanec 1. t. m. zvečer odpeljal izpred stanovanja motorno kolo, ki ga je bil pustil ob pločniku. V vseh treh primerih je policija uvedla preiskavo. Nesreča kmetovalca V zgodnjih popoldanskih lirah so morali pripeljati z rešilnim avtom v bolnišnico 31-letnega kmetovalca Aleksandra Budina iz Samotorce št. 4. Budina, kateremu so dežurni zdravniki ugotovili poleg številnih prask na rokah in nogah tudi zlom leve noge. so morali sprejeti na ortopedskem oddelku in če ne bo komplikacij, bo okreval v dveh mesecih. Kmetovalec je pojasnil, da je okoli pol dveh popoldne oral s traktorjem, a težko vozilo se je zaradi majhne vzpetine prevrnilo in ga vrglo s sedeža na tla, kjer je obležal pod delom traktorja. O Na tržaški univerzi bodo 20. februarja državni izpiti za naslednje kvalifikacije: doktorje komercialiste, dr. kemike in inženirje, Znižala se je tudi potrošnja mesa in je padla v primerjavi z oktobrom preteklega leta za 9,9 odst. Potrošnja mesa v prvih 10 mesecih tega leta pa je za 8,8 odst. nižja v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Nedvomno je na znižanje uradno zabeležene potrošnje vplival osebni obmejni promet, saj •vedno številnejši Tržačani obiskujejo sosedno jugoslovansko področje. Vendar pa je to znižanje tudi dokaz splošnega gospodarskega položaja, ko si velika večina družin ne more privoščiti mesa po cenah, ki veljajo v tržaških mesnicah. Zelo zanimivi so tudi podatki o davkih in taksah, ki so jih tržaški potrošniki plačali na poslovni promet. V oktobru je skupna vsota teh taks dosegla 740 mil. lir (od česar 493 mil. lir IGE), v istem mesecu preteklega leta pa 844 . milijonpv, , (od česar 629 mil. IGE). V prvih 10 mesecih tega leta je ta vsota znašala 6,942 mil. lir (od česar 4,562 mil. IGE), medtem ko je od januarja do oktobra 1956 dosegla 8.450 milijonov lir (od česar 6.285 mil. lir IGE). Iz teh podatkov je razvidno, da je skupna vsota vseh davkov in taks na poslovni promet znatno padla, kar tudi govori, da se je znižal obseg poslovnega prometa, saj drugače tega padca ni mogoče obrazložiti, ker se je hkrati davčni vijak še bolj privil. Število zaposlenih oseb se je v oktobru povečalo za 283 oseb in je bilo torej skupno 89.689 delavcev in uslužbencev v odvisnem delovnem razmerju. Hkrati pa se je za 164 oseb povečalo število brezposelnih in je bilo v spisku brezposelnih vpisanih ob koncu meseca 17.087 oseb. Odhodi ladij v decembru Po podatkih tržaške gospodarske agencije Astra' bo v decembru odplulo iz tržaškega pomorskega pristanišča 105 ladij na rednih pomorskih zvezah. Število odhodov se je povišalo, saj je v istem mesecu preteklega leta odplulo iz Trsta le 88 ladij. Najbolj občutno se bo povečalo število odhodov proti pristaniščem Levanta, Bližnjega in Daljnega vzhoda. Število odhodov proti najvažnejšim geografskim področjem bo naslednje (v oklepaju podatki o številu odhodov v decembru 1956); Jadransko morje - Sicilija - Malta - Ti-rensko morje - Španija 8 (9), Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt 48 (35), A-frikn, Rdeče morje 13 (12). Perzijski zaliv. Indija, Pakistan, Daljni vzhod 11 (4), Zahodna in Severna Evropa 5 (8), Severna Amerika 8 (8), Srednja Amerika, Srednji in Tihi ocean 6 (6), Južna Amerika 4 (6). TRŽAŠKA KNJIGAH NA V UL. SV. FRANČIŠKA 20 IMA VELIKO IZBIRO DARIL ZA VSE ODv NAJMLAJSIH DO NAJSTAREJSIH. Tri liste v borbi za novega tribuna Volitve bodo od nedelje do torka Od nedelje do torka bo 2.700 študentov glasovalo o novem tribunu in svojem predstavništvu na univerzi. V četrtek zapade rok za predložitev kandidatnih list, vendar pa že sedaj vse kaže, da se bodo ponovno borile le tri liste. Kot običajno, bo tudi tokrat verjetno najmočnejša skupna lista laične fronte, ki bo ponovno predložila kandidaturo dosedanjega tribuna Tullia Scherija. To listo podpirajo študentovske organizacije; U-nione goliardica triestina, Li-beri goliardi in Tradiziona-listi. Ta lista uživa tudi podporo goriških in videmskih študentov, ki so vpisani na tržaški univerzi. Konkurenta predstavlja katoliška «Intesa», ki skuša na vse načine prodreti s svojim kandidatom. Le malo upanja na uspeh pa i-ma tretja neofašistična lista «Goliardia nazionale«, ki v Trstu do sedaj ni nikoli zbrala večjega števila glasov. V nedeljo bodo volili študenti iz Vidma, Gorice in Tržiča na svojih sedežih, v ponedeljek in torek pa tržaški študentje. O Danes bo ob 20. uri v dvorani Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Ul. T. Vecellio 6 govoril profesor Ernesto Weiss o svojih vtisih na prislavah 40. obletnice ustanovitve sovjetske države. sestal s predstavniki odgovornih občinskih uradov gospod Pastorino, ki namerava prevzeti v najem občinsko podjetje za mestno čistočo. Tajništvo PSDI je mnenja, da vesti o teh sestankih, kot tudi dvoumne izjave prefek-turnega komisarja potrjujejo stališče, da ne gre več samo za neutemeljene vesti, temveč za načrtno izvajanje sklepa, da se bo prepustilo to občinsko podjetje v roke zasebnemu podjetniku. Cas bi bil, da odgovorne o-blasti potrdijo ali prekličejo te namere, tako da ne bodo uslužbenci podjetja v stalnih skrbeh za svoj kruh in da bo prefekturni komisar hkrati tudi okrito povedal, kakšno politiko namerava voditi v zaupani mu občinski upravi. Marcello Mastroianni prihodnji torek v Trstu Prihodnji torek bo prispel v Trst znani filmski igralec Marcello Mastroianni, ki bo prisostvoval premieri filma «Bele noči« v kinu «Gratta-cielo«. Kap zadela starko m starčka Marija Prodan vd. Leban se je včeraj vračala domov, a smrt jo je zahrbtno čakala na stopnicah stavbe v Ul. Car-ducci 24, kjer ženska stanuje. Okoli 9. ure je 79 let stara Prodanova hodila počasi po stopnicah proti petemu nadstropju, a je prišla le do četrtega nadstropja, kjer ji je postalo slabo. Hotela je stopiti hitreje, da bi prišla čimprej domov, a moči so ji opešale in ženska je padla na stopnišče, kjer je negibno obležala. Prav tedaj je prišel mimo neki bolničar, ki stanuje v stavbi in ta je Prodanovi nemudoma priskočil na pomoč. Ker sam ni mogel ničesar, je telefonsko poklical na kraj svoje kolege Rdečega križa, ki so nemudoma prišli. Zdravniku, ki ie prišel na kraj v spremstvu bolničarjev, pa ni preostalo drugega, kot izdati potrdilo o nastopu smrti. Po njegovem mnenju je smrt nastopila zaradi srčne la dokumentov pri sebi) so njeno truplo prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo do pogreba. Kasneje je iz istih razlogov umrl tudi 88-letni upokojenec Oreste Zanutto iz Ul. Baz-zoni. Po prvem napadu so Za-nuttovi sorodniki poklicali o-sebje Rdečega križa na pomoč, a niti injekcija mu ni mogla pomagati, da bi ostal pri življenju. ( PISMA I KHIIMŠntl ) « Veriga sreče» za sv. Antona Prejeli smo: Pred leti so v Trstu krožila pisma «verige sreče«, zaradi katerih je marsikdo popisal nič koliko pisem in nakazal precejšnje vsote denarja v upanju, da bo vloženi znesek dobil povrnjen z velikimi obrestmi. Psihoza eve-rige srečen pa na srečo ni trajala dolgo, kajti večina ljudi je kaj kmalu spoznala, da gre za navarno sleparijo. Toda svengo sreče« so začeli sedaj izkoriščati tudi drugi. Pred dnevi sem prejela pismo s približno tako vsebino: Na čast sv. Antona Pado-vanskega morate zmoliti toliko in toliko očenašev, toliko in toliko ver in še nekaj drugih molitev. Pismo morate nato prepisati in ga odposlati vsaj trem svojim znancem. Ce boste pismo strqali, vas bo zadela kazen z neba. Ne pozabite, da je mati, ki je pismo strgala, rodila slepega otroka . . . Mislim, da je izkoriščanje verskih čustev za tako propagando na račun sv. Antona nesramno in nedopustno. Vsak naj moli kolikor hoče in kar hoče, toda da bi nekoga prisilili pod pretnjo kazni z neba, da moli na ukaz, presega vsako mero. Radovedna sem, ali je cerkvenim oblastem kaj znanega o tej stvari in ker je teh pisem le precej naokoli, bi bilo prav, da pristojni duhovniki o tem kaj spregovorijo. Sentjakobčanka PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! IIIHIIIlillllimiltHIIIMIMtllllllilllllllHIIMIHMIlllllllimillllMIIMIimillMIMIIIHIIIIMIIIMHIIIIIIIIiniMHHIMIIIIIHIIIIIIlllllllllMlllillllllllllllllllllll Iz sodnih dvoran Potrjena obsodba morilca Plačevali so blago z menicami brez kritja, nato pa so ga prodajali pod ceno - Zet obložen, da je skušal umoriti tasta Zadnje dni maja 1955. leta so karabinjerji našli v neki hiši vasi Range pri Polceni-gu v videmski pokrajini izmaličeno truplo stare domačinke Angele Donadel. Preiskava, ki so jo uvedli karabinjerji, je ugotovila, da je morilec 31-letni grobar Mat-teo Tizianel iz iste vasi, ki je nekaj časa stanoval Jjri starki in ji delal družbo. V zameno je imel vedno na razpolago hrano. Tizianel, ki je moral v zapor šele dva dni po odkritju zločina, je spočetka skušal spraviti preiskavo v napačno smer. Preiskovalnim organom je namreč trdil, da je videl okoli hiše sumljive ljudi, a tega mu niso verjeli, ker so dobro vedeli, da sta bila s starko v zadnjih' dneh precej sprta. Starki je namreč zmanjkala kokoš in 70 lir in ker je sumila, da jo je okradel Tizianel, je grozila, da ga bo prijavila oblastem. Da bi preprečila ovadbo, je Tizianelova mati obljubila, da ji bo povrnila povzročeno škodo in je dala Donadelovi 500 lir na račun. Kljub temu pa je Donadelova javno obtoževala grobarja tatvine, dokler se ni ta nekega dne naveličal in jo tako pretepel z debelo gorjačo, da je ženska obležala mrtva na tleh. Grobar, ki je umsko precej zaostal in je bil analfabet, pa čeprav je šest let posečal prv razred osnovne šole, je moral maja' lani na zatožno klop videmskega porotnega sodišča, katerega sodniki so ga spoznali za delno slaboumnega in ga obsodili za umor in za vdor v stanovanje starke na 16 let in 8 mesecev zapora, na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb in na tri leta zdravljenja v kakem zdravstvenem zavodu za slaboumne. Proti obsodbi je Tizianelov zagovornik vložil priziv ter zahteval, da se morilec spozna za blaznega, zaradi česar bi ga ne mogli soditi, temveč le poslati za dobo sedem let v umobolnico. Na včerajšnji prizivni razpravi je zagovornik potrdil to zahtevo vključno z drugo, in sicer, da bi obsojencu priznali olajševalno okolnost provokacije, ker je starka, kadarkoli je videla Tizianela, kričala za njim da je tat. Porotniki pa niso hoteli u-poštevati nobenega nizloga obrambe, zaradi česar so v celoti potrdili, kakor je to predlagal tožilec, prvotno razsodbo. Preds.: Palermo, tož.; San-tanastaso, zapisn.: D’Andri, obramba: odv. Morgera. * # # Otello Sandrin iz Ul. Palla- dio si je verjetno hotel še pred odhodom v Avstralijo preskrbeti nekaj denarja, do katerega pa se je dalo priti le s prevarami. Zamisel je bila lahka in marca lani se je z avtom, ki ga je vozil 42-letni Mario Meriggi iz Istr3ke ulice, odpravil skupno s 35-letnim Tulliom Cecchijem iz Ul. Coroneo v Gorico. Tu je stopil v stik s predstavnikom tovarne masla «Alto I-sonzo« in nakupil 150 zavojev za 138.000 lir, katere je izplačal s čekom, ki pa je bil datiran na kasnejši datum. Po njegovem odhodu je prodajalec Luigi Tomini zasumil, da nekaj ni v redu in se je telefonsko pozanimal pri nekem bančnem zavodu v Trstu, če je ček krit. Kakor hitro pa je izvedel, da je v banki le malo denarja, se je takoj pripeljal v Trst, da bi kupca poiskal v Ul. Pa-lestrina, kjer bi moral imeti pisarno. Toda moža tam ni nihče poznal in ker Tominiju ni preostalo drugega, se je odpravil na kvesturo, kjer je prijavil prevaro. Policijski agenti so še istega večera vse tri aretirali, in sicer v trenutku, ko so se z vozilom vrnili v garažo v Ul. Revoltella kjer so že prej pustili maslo. Med zasliševanjem je prišlo na dan, da so zakrivili tudi prevaro v Vidmu, kjer so kupili pri nekem trgovcu dva računska stroja. Za stroja so plačali le nekaj tisočakov, medtem ko je Sandrin za preostalo vsoto podpisal ček, ki seveda ni imel potrebnega kritja. Sandrin se je izgovoril, da je hotel do dneva izplačila položiti manjkajočo vsoto, vendar mu preiskovalni organi niso hoteli verjeti, še posebno, ker so ugotovili, da so en stroj zastavili v zastavljalnici in da so ponujali maslo naprodaj po 80Q lir, pa čeprav so ga sami plačali 120 lir več pri kg. Ker je manjkal en zavoj masla, so policijski organi nadaljevali preiskavo in ugotovili, da so tega podarili Lui-giju Tempestiju iz Ul. dei Mirti. Tudi ta je moral sedaj pred sodnike in medtem ko so njega obtožili posesti blaga sumljivega izvora, so bili Sandrin, ki je že v Avstraliji, Meriggi in Cecchi obtoženi prevare. Sodišče je vse tri spoznalo za krive in je izreklo naslednjo razsodbo; Sandrin, pogojno in brez vpisa v kazenski list, 7 mesecev zapora in 6 tisoč lir globe, Cecchi 9 mesecev in 9.0Q0 lir, Meriggi 10 mesecev ječe in 10.000 lir globe. Tempestija pa so sodniki obsodili na plačilo 3 tisoč lir denarne kazni brez vpisa v kazenski list. Preds. Fabrio, tož.; Pascoli, zapisn.; Rachelli, obramba: odv. Berton, D’Angelo, Pado-vani in Fast. * * * Jutri se bo moral zagovarjati pred porotniki tržaškega sodišča komaj 23 let star E-doardo Kraker iz Ul. Meucci, ki je obtožen poskusnega u-mora tasta Antonia Salvija. Kraker se je dolgo ženil s Salvijevo hčerko, pa čeprav ni nevestin oče soglašal s tem, zaradi česar ni hotel privoliti v poroko. Toda kaj kmalu se je moral premisliti, kajti zaročenca sta ga postavila pred izvršeno dejstvo: dekle je bilo namreč noseče in drugega izhoda ni bilo, kot privoliti v poroko. Po poroki se je Kraker preselil k tastu in ta ga je stalno sramotil zaradi različnega socialnega položaja: Kraker je bil namreč le delavec, medtem ko je bil Salvi uradnik. S svojim vedenjem je Salvi vzbudil v mladem zetu sovraštvo, zaradi katerega so bili v hiši tudi med možem in ženo stalni prepiri. Eden od teh se je končal s krepko zaušnico, ki jo je Kraker pri-solil ženi in nato zapustil tuji krov ter se zopet preselil k materi. Z ženo sta se večkrat shajala, vendar domov ni več prišel. Tedaj je Salvi naprosil nekega znanca, da bi se pozanimal pri Krakerju, kaj misli storiti. Zaradi tega je prišlo med Krakerjem in Sal-vijevim znancem Giorgiom Daveggio do sestanka v nekem baru. Za sedaj še ni točno znano, do kakšnega zaključka sta prišla po pogovoru. Dejstvo je, da je Daveggio telefoniral Salviju, da je Kraker besen. Da bi ga pomirila, sta Salvi in njegova hči prišla v bar, a Krakerja nista več našla. V strahu, da bi storil kaj slabega Salvijevi ženi, sta se oče in hči v družbi Daveggia vrnila s taksijem domov in tu so opazili Krakerja, ki je nervozno hodil sem in tja po pločniku. Krakerjeva žena je prva izstopila v upanju, da bo moža pomirila. Ker pa je prišlo med njima do spora, je izstopil tudi Salvi in se hotel vmešati. Tedaj pa je Kraker potegnil nož in ga hotel zariti tastu v trebuh. Tako namreč trdi obtožnica, ki dodaja, da se Krakerju ni posrečilo krvavo dejanje, ker ga je Daveggio pravočasno razorožil. Jutri pa bodo morali sodniki ugotoviti, kaj se je pravzaprav pripetilo na cesti in če je šlo res za poskusni u-mor, zaradi česar je Kraker že od 10. aprila letos v zaporu, SNG v TRSTU V četrtek, 5. decembra ob 18. uri v dvorani na staidionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 HANS F1TZ Srebrna lilija Pravljična igra v sestih slikah za otroke in vsa one, ki so še lahko otroci Po predstavi bo Miklavž s pomočjo dobre vile. kraljične, Bonija in Lipeta obdaroval prisotne. Darila sprejema Miklavžev pooblaščenec vsak dan od 16.30 do 18.30 v prostorih SPZ, Ui. Roma 15-11. in 5. decembra od 13. ure dalje pri blagajni pri Sv. Ivanu. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom prireditve pri blagajni dvo- GLASBENA MATICA TRST Iz tehničnih razlogov je Honcail panbh&qa hfiola in bolibton Slednje plab&em Sole ih £iušlj-ane odložen in bo 17. t. m. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Danes ob 20.30: Donizetti: «Lucia di Lamermoor«. Abonma B za parter in lože, A za galerije. Nadaljuje se prodaja vstopnic. Jutri; Giacomo Puccini: «Boheme». Premiera. Abonma A za parter in lože ter C za galerije. TEATRO NUOVO Danes ob 21.: Feydeau: «Pu-ran». Gledališka družina Vo-longhi - Euazzelli - Lionello. [ It A 7, N A OBVKMTII/A Podporno društvo »Dijaška Matica* v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor 8. decembra t. 1. ob 9. uri v Ul. Roma 15-11. * * * Prosvetno društvo »S. Škamperle* pri Sv. Ivanu priredi 5. t. m. ob 20.30 za svoje člane v društvenih prostorih miklavževa. nje. Darila se sprejemajo od 19. do 20.30. * « • Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze bo imel svojo redno sejo danes, 4. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15. ( MUBSIIA PKOBVKTA ) Miklavževanje za šolske otroke v Križu. Otroci slovenskega otroškega vrtca in osnovne šole naj pridejo v četrtek, 5. t. m. od 18. do 20. ure na sedež Prosvetnega društva «A. Sirk« po vstopnice,-ki sta jih Prosvetni društvi »Vesna« in »A Sirk« prejeli od Miklavža za lep barvni film «Famtazija MGM«, Predstava bo v soboto, 7. t. m. ob 18.30 v dvorani kima. — Odraslim vstop ne bo dovoljen! Prosvetno društvo »Rade Pregare* priredi Miklavžev večer v soboto 7. t. m. ob 20. uri v Ul. R. Manna 29. V programu so razne zabavne in šaljive točke. Igral bo tudi tamburaški zbor. Vabljeni so člani in simpatizerji društva. Vsi oni, ki bi hoteli obdarovati udeležence, so naprošeni, da prinesejo darove v Ul. R. Manina 29 od' 20. ure dalje vsak večer do sobote. Danes praznuje dr. ROBERT HLAVATV svoj SO. rojstni dan. Znanci in prijatelji mu kličejo ob tem življenjskem jubileju: Se na mnoga leta! OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. decembra se Je v Trstu rodilo 13 otrok, porok ni bilo, umrlo pa Je 12 oseb. UMRLI SO: 82-1 etn a Maria D'Este vd, Zamzola, 56-letni Ple-tro Travan, 74-letni Giuseppe Brstiam, 64-letna Maria Almeri-gotti por. Bruno, 19-letni Fabio Spon g, a, 83-letna Frančiška Vidmar vd. Prešel, 78-letni Arturo Turrln, 63-letua Pasqua Benassi vd. Iviani, 66-letni Marino Cra-gnolimi, 53-letna Anna Cattai, 67-letni Eugemio Muchich, 77-1 etni Em,Rio PUiato. NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru AlTAlabarda, Istrska cesta 7; De Leitenburg, Trg S. Giovannl 5; Dr. Praxmarer, Trg Unita 4; Prenduni, Ul. Tlziano Vecellio 24. K A U I O TRSI POSTAJA A SREDA, 4. decembra 1957 11.30 Orkester Franck Chacks-field; 12.00 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsa kogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Tržaški mandolmistični orkester; 13.30 Izbrani dunajski valčki; 13.50 Spomin na Fritza Kretalerja; Igra violinist Alfredu Campoli; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mirk: Simfonična suita; 18.35 Polke in mazurke; 18.55 Mali vokalni ansambli; 19.15 Prof. dr. Anton Karin: »Vzgojni motivi v Finžgarjevih delih«; 19.30 Pestra glarilba; 20.00 Šport: 20,30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Ivan Tavčar-Mirko Javornik: »Visoška kronika«, radijska igra; igrajo člani radijskega odra, T H S T I. 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 15.00 Reportaža nogometne tekme Sev. Irska-Italija; 17.30 Gioaochioo Rossini: »Seviljski brivec«, komična opera v 3 dej.; 21.00 Koncert pianista VVilhelma Brack-hausa. K O P E n 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro- 7.45 Jutranji koledar; 8.0012.05 Spored iz Ljubljane; 12.05 Opoldanski koktajl; 12.50 Od arije do arije; 13.15 Otroški kotiček; 13.40 Kmetijski nasveti: «0 steljairjenju«; 13.45 Od melodije do melodije; 14.20 Sola in življenje: «Pionirski radioamaterski krožek v Kopru — Spela gre prijavit teto na LO»; 14.40 Ljubljanski komorni zbor; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Slovenski narodni motivi; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.00 Naša žena; 18.15 Lahka glasba; 19.00 Priljubljeni glasovi; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane. SL.OVEN1JA 327.1 m. 202.1 m. 212,4 m Poročila: a.uo, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, .3.00, 15.00, 17.00. 19.30. 22.00 5.00 Pisan glasbenii spored; 8.05 Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 9.15 To in ono za ljubitelje narodnih in domačih napevov; 10.10 Orkestralne romance in rapsodije; 11.00 Spored zabavnih melodij in popevk; 11.35 Radijska šola — Zvone Kržišnik: Povest o Trojanskem klancu; 12.05 Mah koncert solistične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti — Adolf Šauperl: Gnojenje sadnega drevja pred zimo: 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 14.05 Radijska šola — Fran Roš: V okupatorjevi šoli (ponovitev); 14.35 Naši poslušalci čestitajo' in pozdravljajo; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Dostojevski: Fodrastek; 16.05 Koncert po željah; 17.30 Zabavni orkester Joh-ny Douglas; 18.00 Kulturni pregled; 18.15 R. Matz: Sonatina za kl-avir; 18.30 Glasba narodov sveta — III. Haiti — ljubezni paradiž; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Eugen Suchon: «Vrtinec», opera v 6 slikah. " '•El.EVrZI.IA 17.30 Spored za otroke; 19.00 Muzeji Capitollni v Rimu; 20.30 Poročila; 21.00 Prijatelj živali: 21.45 Robert L. Stevenson: »Klub samomorilcev«, priredba v 1 dej. K i N O D Excelsior. 16.00: »Oioveške rakete« (Uomini cataipulta), J. Way-ne, M. Siele. Fenice. 15.00: »Valobran na Tihem oceanu«, Silvana Manga-no, A. Perkins, Alida Valil, J® V Mil 1 iv. V-C..V« .11 1 VvillliC Šanson. Nazionale. 15.30: «Mala Italija«, Macario in Enzo Tortora Supercinema. 16.00: «Angel se je spustil na Brooklyn», P. Ustinov in Pabllto Calvo. Filodrammatico. 16.00: »Zidovi«, Stan Laurel in Oliver Hardy. Granacielo. 16.00: »Blazneži«, B. Haley, H. Dale. Arcobaleno. 15.30; «Nekaj. kar velja«, Rock Hudson, Dana VVinter. Astra Rojan, 16.00: «Plavolasa mrzlica«, Diana Dors. Ct.pitol. 16.00: »Klobuk poln dežja«, A. Franclosa. Prepovedano mladini. Izkaznice niso veljavne. Cristallo. 16.00: «Velika ljubezen Elizabete Barrett«, Jennifer Jones, John Gielgud. Alabarda. 16.00: «Winchester 73», J. Sievvart, S. VVinters. Aldebaran. 16.00: «Primula gial-la». Življenje najbolj skrivnostnega kriminalca naših dni. Z. Scott itn P. Castle, Ariston. 16.00: «Svet tišine«, tech-nicolor o podvodnem življenju. Armouia. 15.00; «Gospa hoče krznen plašč«, technicolor, D. O' Keefe. Aurora. 14 3G: «Gospodov zakon« (Mož brez puške), G. Cooper. Garibaldi. 16.00: »Sneg na Kili-man.zižaru«, A. Gardner, O. Peck. Ideale. 16.00: «Vražji dečki«, S»‘ Mineo, John Saxon. Impero. 16.00: »Babica Sabella«. S. Koščina, R. Salvatori, T-Pica, K. Rascel. Italia. 15.30: »Oči brez smeha«, L. Olivier in J. Jones. Moderno. 16.00: »Cronos«, Jef' Morrovv, Barbara Laurence. S Marco. 16.00: «Sk.upina poštenih«, Totč, De Fillppo. Savona. 16.00: »Fantasta anima-ta», technicolor Metro. Viole. 16.00: «Prvt aplavz«, Clau-dio Villa. Vltt. Venelo. 16.00: «Kiobuk pd'n dežja«. Prepovedano mladini. Bel večere. 15.30: «Nezakonski otroci«. A. Nazzari, Y. Šanson. Marconi. 16.00: «Crna lilija«, N. Kelly, P. Mc Cornack. Mamimo. 16.00; »Fra Martin«, P-Hoibiger in M. Koch. Novo cine. 16.00: »Tanganika«, V. Heflin in R. Roman. Odeon. 16.00: «Jutri bo sijalo sonce«, Diana Dors. Skedenj. 18.00: «Fregolo». Sentimentalen, dramatičen film. Radio. 16.00: «Carosello Disnela-no». technicolor. ( MALI OGLASI j TRŽAŠKI TRGOVEC išče pridnega in pošienčga fanta. Pismcnf ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika«, Trst, Ul. S. Fran-cesco 20 pod »Priden fant«. Čl TA TE L JI! NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1958 te sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak nov naročnik bo tako prejemal list — od dneva naročila do 31. decembra 1937 — zastonj. Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA — 3 4. decembra 1957 ERICH KAESTNER fftofeeeci IJChgffffllCIlfg TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTmTTTTTTTTTTTTTTTfTTTTTTTnTTTTTTTTTTTTTT Bila je zelo mlada, zelo neizkušena in zelo vedoželjna. Bil je prav tako vedoželjen, 'ne ravno neizkušen in skoraj dvajset let starejši. Kljub temu bi se lahko marsikaj naučil od nje; kajti bila je, čeprav deklica, žena, in on, čeprav mož, otrok. Vendar nista prišla na te neposredne misli. Ali sta se jih morda bala? V dnevih, ko ga je naskrivaj obiskovala, da je lahko vedno znova in znova risal njen lepi obraz in skušal odkriti čarovnijo njenih potez, ji je rekel ob priložnosti: ((Brez skrbi lahko govorite, ko delani. Saj vas nočem fotografirati. Govorite brez skrbi, dete moje. ((Nisem dete,s mu je odgovorila mirno. In tako je govoril on namesto nje, medtem kr je napeto drsel njegov pogled med njenim obrazom in risalnim blokom. Ona je molčala, gledala ga je neprizadeto in večkrat samo rekla: «A-ha.» Ali: «Ja, ja » Ali: ((Tako, tako.« * * * »Berete kdaj ljubezenske romane?» jo je vprašpl nekega dne. In ker je ona, kot običajno, molčala, je nadaljeval: «Pustite jih. Ničesar nam ne nudijo, dete moje.« «Nisem dete,s je rekla mirno. sNikjer,« je rekel on, eni toliko cenenega hlinjenja, nikjer nista resničnost in resnica tako hladnokrvno poteptani kot v ljubezenskih romanih. Ce hoče pisatelj opisovati, kako nekdo nekoga ubije, ali kako ga na koščke seseklja, ali kako se sam obesi, ali kako zažge mesto, ali kako muči Hval, nima njegova natančnost nobenih meja. Nikomur ne pride na misel, da bi mu zameril njegovo natančnost. Nobena oblast ne bo po izkusila, da mu to prepove. Mnogi romani so pravi priročniki za bodoče roparje in morilce. Ce se pa podstopi pisatelj opisovanja ljubezni, ki pomeni največjo, če ne edino srečo za nas ljudi, je toliko kot izgubljen. Bolje stori, če se ubije, dokler tega drugi ne store. Največjo umazanijo lahko odgrne. Najlepšega ne sme niti z besedami nakazati. Prepovedano je. Ce bi kljub temu poizkusili, bi bil smrtni greh Temelji države, cerkve in družbe bi bili omajani. In poslopja, Ki stoje na njih, bi se morala sesuti kot hišice iz kart. Čuvarji konvencionalnosti trepečejo dan in noč pred elementarno silo sreče in ljubezni.» Neprizadeta ga je gledala in zamrmrala: i(Aha.» » * * «V osnovi,» je rekel spet drugič, «je dvema človekoma, ki se ljubita, ali mislita, da se ljubita, popolnoma nemogoče resnično zbližanje. Najbrž boste to mojo trditev zavrnili, dete moje.» eNisem dete,« mu je odgovorila krotko «Francoski pesnik naših dni,s je nadaljeval, «je skušal v zelo mračni alegoriji ponazoriti, kako brezupno je popolno medsebojno zbližanje. Vsak obeh ljubljencev, meni pesnik, je kakor v grobo ju-tasto vrečo zašit, tako da ne more ničesar videti in se ko maj lahko premika. V tem goljufivem položaju stojita drug d-ugemu nasproti, čutita osre čujočo bližino drugega, obliva ju val skoraj bolečega nag njenja, sejeta mračnost, vreča se okorno dotika vreče, brezmočno in nezadostno, in nobeden od njiju pravzaprav ne ve, kdo in kakšen je v resnici drugi. Primerjava ne , zveni preveč poetično in ni ravno tolažljiva, toda bojim se, da je resnična. V svetem pismu stoji, da sta že Adam in Eva utrgala in zaužila jabolko drevesa spoznanja Menim, da je to lažno poročilo. Pozabili so ga preklicati Se vedno visi visoko na drevesu skrivnostno jabolko in ljudem bo večno nedosegljivo.» Neprizadeto ga je gledala in tiho rekla: «Tako, tako.» * * * ((Vse prelahko zapademo — kar že dolgo vemo, a pozabljamo — mnenju,» je rekel nekega lepega popoldneva, uda je naše oficialno spoštovanje ljubezni staro kot svet. Kako se pa v resnici kaže? So ljubezen vedno in povsod prikrivali, kot bi bila greh in sramota? Kot bi sodila v zapor in bi kazalo molčati o njej, kot o sorodniku, ki krade srebrne žlice? Ni bilo vedno tako, to ve vsako dete.« «Nisem dete,n je odgovorila mirno. ((Ni bilo vedno tako,« je ponovil «Spomnite se samo starin G-kov, ki so v templjih molili in “oboževali telesno lepote Ni bilo in ni povsod tako. Spomnite se sam indijskih knjig ljubezni. In ne pozabite na naravno. iskreno pojmovanje, kakršno imajo Japonci o teh ,stvareh, in odnosih, ki jih z otročjim molkom zavračamo ali neokusno prikrivamo. Toda kako, vas vprašam, kako lahko govorimo o duševnem, o nebeškem deležu ljubezni, če zaničujemo zemeljsko ljubezen, zaničujemo in se je sramujemo? Tako ni samo nekaj, temveč je vse laž.« Neprizadeto ga je gledala in rekla; «Ja, jr « * * * Tako in podobno je govoril, medtem ko jo je vedno in vedno znova risal. In tako in podobno je k vsemu molčala. Dokler se ni približalo tisto popoldne, ko je on, glavo postrani držeč, ocenjeval zadnjo risbo in ji rekel; ((Bolje ne znc.m, dete moje.» Ona je molčala. «Bilo bi lahkomiselno,« je nadaljeval, uče bi ras še naprej prosil za obiske. Slika ni, ocenjujoč po mojem talentu, slabe. Si hočete ogledati list, dete moje?« Molče je 'vsula in stopila za njegov hrbet rt zadregi se' je odkašljal. Potem jo je vprašal; *Vam jo lahko poklonim — dete moje?« «Ne.« je rekla. uTam jo bova obesila nad zofo.« Presenečeno se je obrnil k njej. Komaj opazno se je smehljala, zamišljeno je pogledovala od okna do okna in rekla; «Nove zavese si bova morala priskrbeti. Ce je — tebi prav.« Negibno jo je gledal in za- Kljub temu, da jim že nihče več ne veruje, se vendarle tu in tam še najde kdo, ki pripoveduje zgodbico o svojih zvezah z marsovci. Na sliki R, Schmidt iz Kalifornije v ZDA ka že prav kraj, kjer se je spustilo ((čudovito letalo« z moškimi in eno zensko, ki so mu ponudili celo skodelico kave. Vsekakor zelo gostoljubni, kaj ne’ COT O FRANCOSKI POLITIKI IZHOD: ALŽIRSKA REPUBLIKA pogodbeno povezana s Francijo Pierre Cot objavlja v dnevniku «Le Monde« naslednja razmišljanja o nedoslednosti francoske politike glede Alži-ra. Najprej ugotavlja, da ima okvirni zakon namen obdržati Alžir, napraviti iz njega neko «provinco», ki naj jo sestavljajo avtonomna področja, odpraviti kolonializem in «jamčiti» vsem državljanom, ne glede na raso, veroizpoved ali poreklo enako uživanj" vseh političnih, gospodarskih in socialnih pravic. Toda ali je to mogoče in za kakšno ceno? — se sprašuje Pierre Cot. Ali so mislili pri tem na politične in gospodarske posledice tega koraka? Kako borto zagotovili predstavništvo alžirskih državljanov v francoskem parlamentu? Okvirni zakon ne pove nič o tem. IHI>lllllllIIHIItlllll|||||t|IIIIIMI(llllllllllllll|l||||1|||llIllltIII(((ll1(llll(ltll|l||||l||||(lll(lll1l1lll(l(lllllll1l( DR. M. BARTOŠ O VPRAŠANJU SUVERENOSTI STRATOSFERE Pravniki se mrzlično p iw zasedanjeILA, ki v New Yorku Odkar so začeli krožiti umetni sateliti, se je vprašanje suverenosti zrač-nega prostora v stratosferski višini ponovno poživilo in postalo pereče Čeprav smo o pravni ureditvi suverenosti stratosferskih področij že pisali, prinašamo še mnenje enega najbolj znanih jugoslovanskih strokovnjakov za mednarodno javno pravo, prof. Milana Bartoša. Ker ima pravna veda nalogo iskati zakonska pravila za reševanje družbenih odnosov, postavlja vsak napredek v znanosti pred pravnike novo r.alogo. Vsak tehnični napredek povzroča nove odnose, za te nove odnose pa je treba najti pravila za njihovo reševanje. Gospodarji neoa se menjavajo. zato je treba spremeniti tudi pojem,kaj je naše nebo. Vse države tvorci novih objektov in katerih nebo postaja predmet prehodov drugih držav, so ponovno začele javno pordarjati vprašanje o ureditvi zračne suverenosti. Razglabljajoč o dosedanjih pravnih teorijah glede ureditve tega vprašanja, ne vidim v njih nič novega. Ponovno se izhaja iz teorije o teritorialni suverenosti. Toda poudariti je treba, da čino svojih sredstev. Ponovno se podčrtava teorija o nedeljivosti zemeljske površine od prostora nad njo, vendar se to teorija glede na višino kritizira, ker se prostor v smislu, ki ga mi imenujemo zrak, teoretično ne ujema s stebrom zraka, ki bi se pod pravim kotom dvigal v zrak, ker se on v smeri stratosfere širi v obliki čaše. In ti prostori se na določeni višini stratosfere ki so hkrati j med seboj prekrivajo in nuj- teri bi vse države imelo iste no izključujejo individualno suverenost države nad takšnim prostorom. V te aerogeo- bodi morij, v svoji doslednost; glede njene uporabe tudi v primeru zraka, prihajajo do izhodiščne ideje o razdelitvi zračnega prostora na teritorialne stebre, ki bi ustrezali teritorialnim vodam in ostali pod kontrolo držav, nad katerimi se dvigajo in ki bi bili svobodni in kjer bi vse države imele enake pravice. Toda majhne države ne bodo mogle mrmral, ko je segel po njeni i izvajati kdo ve kakšnih pra-roki; ((Oh, jaz dete.« I vic in sicer v odnosu na veli- vsi brez razlike poslavljajo kot svojo osnovno koncepcijo o suverenosti države tudi vprašanje o atomski regionalni zračni kontroli. Tudi če sprejmemo teorijo o svobodni stratosferi, v ka- pravice, ne moremo dopustiti, da pride v tei stratosferi do veljave načelo anarhije, ker metrične probleme se mi ne b; to moglo postati nevarno bomo spuščali. Prav tako se pojavlja teorija o svobodnem zraku vsaj v stratosferi. To teorijo spremljajo zahteve po svobodni plovbi in svobodni uporabi svobodnega zračnega prostora od strani vseh držav, ki bi kazale za to interes, ker so podobne teoriji o svobodi morij. Oni, ki branijo teorijo o svo- ............................................................................................................................................................................ ■■(""(■(■(■■■imiiiimtiiiiiiiiiimii,iiiimiiiiiimiiimiiiiiiimMii„i,„„„imill,1] DA BO IZBIRA DARIL Avsjusl Pic at rti IHilliRIBIHlL l batiskafom na dno morja Po svojih znamenitih poskusih s stratosferskim halonom se je avtor knjige lotil proučevanja morskih globin Kdo ni še čul o tem švicarskem učenjaku? Prof. piccard je znan fizik, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih pojavov, zlasti pa so njegovi poskusi s stratosferskim balonom, ko je med prvimi dosegel višino 16 km mnogo prispevali k proučevanju vesoljstva, čeprav se nam danes zdi njegov podvig iz leta 1931 tako neznaten, skoraj otročji. A kdo ve, če bi že letel sput-nik okoli Zemlje, če ne bi takrat opravil prof. Piccard ti-»tega junaškega podviga? Proučevanje vsemirja ga je že od nekdaj mikalo; ugotoviti, ali- more človek živeti tudi na drugih planetih. Sred-itva, ki jih je imel takrat prof. Piccard na razpolago, so bila prekicromna, da bi mogel do kraja opraviti svojo nalogo. Pozneje pa, ko so fiziki napravili nova odkritja, Zlasti pa z elektroni, so postali njegovi stratosferski baloni tako rekoč »stara šara«. Kljub temu, da je opustil proučevanje stratosfere, pa mu raziskovalna «žilica» le ni dala miru. Ker ni mogel •gor«, je šel «dol». Začel je proučevati morske globine, dno oceanov. V knjigi «Z batiskafom na dno morja« nam prof. Piccard na preprost način in zelo zanimivo opisuje najprej, kako je sestavljal stratosferski balon in pa poskuse z njim ter tudi polet v vsemirje. Opisuje na tak način, da se zdi, kot da tisto, kar je doživel, ni pravzaprav nič posebnega. Prav nič nevarno ni videti, ko se mu je v višini 16 km zapletla vrvica zaklopke za zrak, ko mu je zamrznilo platno, ali pa ko je moral prisilno pristati prav na sloven- ski zemlji, v Prekmurju. takrat, ko je komaj ušel plamenom, ki so mu uničili balon! Zanj ni to nič posebnega, pripoveduje, kot bi tisto bila malenkost. In prav tako glede batiskafa. Lotil se je tega, ker ga je prevzelo navdušenje za iskanjem nečesa novega, nečesa, kar naj bi koristi’o človeštvu, kar bi odkrilo nova pota, nove tvarine... Za nas je Piccardov batiskaf, ki mu včasih pravi tudi podmorski balon ali pa podmornica, zanimiv tudi zato, ker so ga izdelali v tržiških Batiskaf aTrsta pred Caprijera ladjedelnicah, in ker nosi ime «Trst». Precej nadrobno opisuje v knjigi gradnjo batiskafa, nato pa poskuse z njim, ter nas vodi tja, kjer še ni bilo nobeno človeško bitje, globoko pod morsko gladino, na morsko dno, nam opisuje prizore pod vodo in srečanje z najbolj čudnimi ribami. Vse je opisano zelo preprosto in prikupno, da takoj vzbudi v bralcu zanimanje. Prav nič ni suhoparno, čeprav je opisovanje marsikje precej podrobno. Zlasti obširno je opisano potapljanje batiskafa, njegova oprema in posadka. Med besedilom je obilo risb, a na posčbnih prilogah je več zelo lepih fotografskih posnetkov •Skušal sem pisati tako, da bi me vsakdo razumel, čeprav se ni morda nikoli u-kvarjal s tehničnimi vprašanji. Posebno pa mi je bila na misli mladina, ki sicer nima znanstvene podlage, pa se vendar že navdušuje za pridobitve sodobne znanosti in industrije. Toda čim bolj se bo zavedala težav, tem bolj se bo — upom — veselila z menoj, da smo jih premagali.« »Odkriti nove dežele, povzpeti se na najvtšje vrhove, preleteti neznane nebesne prostore, razsvetliti s svojimi žarometi kraljestvo večne teme — ali ni to življenje, ki ga je vredno živeti?« Tako piše o svojem delu in o tej knjigi sam prof. Piccard. Knjiga «Z batiskafom na dno morja« je izšla v zbir-vi «Globus» založbe Mladinska knjiga in se dobi v Tržaški knjigarni. S. A. za varnost druge države, ki prav tako izkorišča stratosfero v iste namene. Pristaši te teorije pravijo, da je nujno, da se postavi načelo o enakosti držav glede pravice do u-porabe stratosfere; pri tem pa da naj se vodi račun o dveh osnovnih načelih, na katerih mora temeljiti svet in sicer na načelu miru in varnosti na eni strani, in na načelu tehnične varnosti z druge strani. To pomeni, da stratosfera ne bi mogla služiti kot sredstvo za napad, preko katere bi se torej izstreljevali in pošiljali proti določenim področjem. ki obsegajo več držav, določeni objekti, ki bi omogočali državam, ki s takšnimi sredstvi razpolagajo, da igrožajo svetovni prostor. Čeprav je bilo očitno, da se z izkoriščanjem atomske energije že zdavnaj pripravljajo tehnično popolne naprave za izstreljevanje takih resnih raketnih sredstev, so le posamezni manj važni znanstveniki, skoraj brez zveze z državnim aparatom svojih držav, opozarjali na ta problem. Pravniki z večjim ugledom, po navadi povezani z rodo-ljubjem do svojih dežel, pravniki, ki pripadajo državam, ki so ta sredstva pripravljale, pa svojih teorij in pravnih načrtov niso spravljali na dan, ker so smatrali, da bodo njihove države ali vsaj njihov blok prvi dosegli praktičen rezultat, ki se s pravnimi omejitvami ne sme ovirati, niti niso hoteli dajati drugim državam možnosti, da bi se pri dokazovanju, da je njihova država prekršila mednarodne pravne norme, na te načrte opirali. Bili smo pač v dobi pričakovanja. Namernega, načrtnega pričakovanja. Sovjetska izstrelitev sputni-ka I je v ZDa in Veliki Britaniji izzvala takojšnjo reakcijo. Ti so se takoj postavili na stališče, da je to že dejansko stanje in da je zato treba najti pravna pravila, iz katerih mora izhajati, da izstreljevanje teh naprav ne sme o-stati nekontrolirano in nenajavljeno, da se mora voditi mednarodno nadzorstvo, nadzorstvo nad izkoriščanjem stratosfere, da je oblike tega nadzorstva treba takoj določiti in vsaj za silo rešiti v smislu mednarodne konvencije, ki bi precizirala vse, kar naj bi zagotovilo sledeči dve csnovni načeli; načelo varnosti proti napadu in načelo varnosti, da se iz zraka ne prizadene nepopravljiva škoda drugim deželam in da se v zraku uvede red med sateliti in raketami. Zahteva se mednarodna kontrola celo nad samim izdelovanjem teh naprav, zahteva se jamstvo, da bo ta gradnja dovolj, da se z njo odstrani nevarnost. Zahteva se nadalje določanje smeri, linij in koordinat kroženja, da bi se države ne znašle pred virom novih konfliktov, ampak da bi se v okviru ZN ali pod njihovim okriljem v neki specializirani a-genciji uresničilo mednarodno sodelovanje glede kroženja po stratosferi. Pravniki hodimo vedno za dogodki, nikoli pred njimi. Po r.avadi smo na repu dogodkov, toda s tega repa skačemo vedno naprej, da bi se postavili na čelo. Ko se pojavi že u-resničijo, skačemo naprej, da bi poslednje pojave uokvirili in jim dali določeno pravno u-reditev. Za sedaj so to še vedno le skromne želje pravnikov. Ti svojo zahtevo po pravni ureditvi povezujejo z odnosi med državami na Zemlji, uresničujoč hkrati imaginacijo o interplanetarnih odnosih. Morda bo to poznejša etapa. Toda vprašanje raketnih naprav in atomskega izkoriščanja, kroženje cbjektov skozi stratosfero je že danes odprto vprašanje, ki čaka na rešitev. V vseh državah se mrzlično dela na načrtih glede te rešitve. International La.v Asso-ciation — svetovno združenje za mednarodno pravo je sklenilo obdelati temelje tega vprašanja in na svetovnem j Kongresu za mednarodno pravo, ki se bo začel 2. septembra 1958. leta v Nevv Yorku, bo to vprašanje postavljeno kot uvodna tema, kot vprašanje, iz diskusije katerega bi mogla iziti metodika za nadaljnjo dejavnost pri proučevanju tega vprašanja in o pripravah za mednarodno kon-venciio. Opozarjamo na dejstvo, da ima pri sestavljanju in izgradnji mednarodnega prava ILA posebno vlogo. Dosedanja procedura je bila sledeča: ko se nacionalna združenja in vidni svetovni pravniki, ki pripadajo ILA, sporazumejo glede teksta določene konvencije, se ILA odreče avtorski pravici te konvencije in jo izroči določeni državi, da jo ta kot avtor predloži ZN v diskusijo in to ali v okviru ZN, ali pa da se skliče posebna diplomatska konferenca, to pa v primeru, če kaže, da bi večina držav vsaj v temelju sprejela predlog o kcnvenciji. Mi poudarjamo, da je v tem primeru važna večina držav, ki so sposobne za odpošiljanje takih izstrelkov, ne pa večina, ki jo sestavlja veliko število držav, ki takih izstrelkov nimajo. Od prihodnje konference nas loči kratka doba — komaj 8 mesecev. Zato v kabinetih vseh držav pravniki mrzlično delajo. Pc.nagajo jim tudi a-tomisti, aerotehniki, aerome-tri, astronomi, geofiziki in drugi strokovnjaki. Njihova dejavnost se povsod vrši v največii tajnosti. Resnih študij ne objavljajo. Argumentacijo krijejo za konferenco. Tu ir. tam se v pravniških listih objavljajo deskriptivni informativni članki, ki nakazujejo le to, da problem obstaja in ki dopuščajo — kot poskusne balone — one rešitve, za katere se veruje, da bi mogle biti sprejete. Toda vprašanje suverenosti v stratosferi je vprašanje, o katerem se na široko razpravlja in pred katerim male države — v želji po ohranitvi popolne zračne suverenost) in v strahu za svojo varnost — stoje križem rok. Kar zadeva finančne in gospodarske posledice okvirnega zakona, so nekateri mnenja, da bi obdržanje Alžira v o-kviru francoske države kompromitiralo gospodarsko in socialno hrbtenico Francije, in da bi zato bile v danih pogojih bolj primerne elastičnejše oblike združenja med Francijo in Alžirom. Ali imajo prav ali nimajo prav? Ce hočemo razsoditi o tem, je treba pogledati najprej, kakšno breme predstavlja za francosko gospodarstvo sedanja alžirska politika. To breme je znatno. Edini dve resni študiji o tem vprašanju — ona gospodarske komisije Zn za Evropo in ona Jo W. Saxa v reviji «The Ban-ker» — vrednotijo to breme v višini 800 milijard frankov na leto (redne oborožene sile; 200 milijard; posebni vojaški krediti; 378 milijard; civilni krediti; 90 milijard; dodatni krediti za Alžir, ki jih izglasujejo vsako leto: nad 100 milijard). Ta vsota pa ne upošteva izgube dela 500 tisoč ljudi, ki so jih odtegnili proizvodnji. Učinek alžirske politike na francoski izvoz in na ravnotežje plačilne bilance je porazen. Požrli so vse devizne rezerve. Po mnenju Jo Saxa je Francija na robu mednarodnega bankrota. Gospodarski strokovnjaki so podčrtali, da je osnovni pogoj za pristop k nekemu novemu načrtu predhodna ukinitev vojne v Alžiru in ponovno uveljavljenje 18-mesečnega vojaškega roka. pierre Cot pravi, da je očitno, da bi Francija izpadla iz mednarodnega tekmovanja, če bi s tako politiko v Alžiru nadaljevali še deset let. Do takega rezultata pa bi privedla tudi politika integracije, ki jo predvideva okvirni zakon za Alžir. Ta politika integracije bi tudi po mnenju Jo Saxa pomenila za Francijo večje finančno breme, v primeri z bremenom, ki ga Alžir danes predstavlja za Francijo. 2e leta 1954 je komisija Maspetiol o-cenila na 500 milijard frankov letno izdatke, ki bi jih Francija morala potrošiti, da bi iz Alžira napravila francosko provinco. Po tem letu so cene narasle, zlasti kar zadeva gradbeništvo, . in sociajna vprašanja Alžira so postala še bolj pereča. To vsoto je treha povečati 'Zš11'najmanj 5o odstotkov; če temu dodamo še redne stroške za vojsko, ki so znašali leta 1956 200 milijard, in če pri tem upoštevamo o-koliščino, da bodo javni izdatki naraščali hitreje kakor pa alžirska davčna osnova, pridemo do istih zaključkov kakor Jo Sa?:e. Toda tudi če ne u-poštevamo nujnih investicij za gospodarski razvoj Sahare, bi politika integracije Alžira sta- la najmanj toliko kakor sedanja politika. Kaj moramo napraviti v takšnem položaju? — se sprašuje Cot. Izključeno je, da bi Francozi mogli pristati na to, da bi Francija zapustila Alžir in Severno Afriko. Francija mora ponovno razmisliti o tem vprašanju, in to mora napraviti brez strasti, brez kompleksov in brez predsodkov. Pierr; Cot nadaljuje: ((Razmišljati moramo o zgledu Združenega kraljestva in Nizozemske, katerih politika v Afriki je imela boljše uspehe od naše. Pomisliti moramo na to, kar je dejal general De Gaulle leta 1955; Vsaka drugačna politika, ki ne bi skušala v Severni Afriki nadomestiti dominacije z asociacijo, ne bi imela uspeha, niti bi bila dostojna Francije.« ((Napredni ljudje menijo, da bi bila najboljša rešitev ustanovitev alžirske republike, ki bi bila tesno združena z našo deželo s pogodbenimi vezmi, na katere bi prostovoljno pristali in ki bi vsebovale zlasti jamstva za pravice in koristi nemuslimanskih Alžircev in obstoječih občestev. Naša dežela je v ugodnem položaju, da bi mogla začeti s takimi pogajanji in postaviti v tem smislu konkretne predloge. Pobuda, ki sta jo pri Združenih narodih sprožila Tunizija in Maroko, bi nam mogla nuditi ustrezno priliko. »Finančna pomoč, ki bi jo nudili Alžiru, bi bila v tem primeru manjše breme od o-nega, ki bi ga morali nuditi ((integriranemu« Alžiru. Po drugi strani pa bomo mi prihranili na tem, čemur pravijo stroški vrhovnosti. Končno bi Alžir mogel dobiti pomoč, ki jo mednarodni organizmi nudijo zaostalim deželam, česar Francija ne bi bila zmožna napraviti, da bi eno svojih »provinc« dvignila na raven ostalih. ((Finančna pomoč, ki jo nudimo Maroku in Tuniziji, znaša 50 milijard frankov letno za vsako od njiju. Ce damo 100 milijard letno za Alžir in če žrtvujemo drugih 100 milijard, da bi pomagali Alžir-cem francoskega porekla prilagoditi se novi ureditvi, bomo dosegli boljše rezultate, kakor da se držimo kakor pijanec plota paših spominov, obžalovanj''Iti iluzij. »Prišel je čas izbire. V letu 1957 velja več naslov osvoboditelja, kakor naslov osvajalca. »Z 200 milijardami frankov na leto in s svobodo bomo pridobili hvaležnost in prijateljstvo Alžira, prostovoljno povezanega z našo usodo. «Z 900 milijardami na leto in z integracijo ne bomo dosegli nič drugega kot jezo in morda sovraštvo alžirskega ljudstva.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiifiiH d iiHiiiKiiiiiiiiiiiiiimiiiii,mimi,umni Prodajali so novorojenčke V Kairu so odkrili v bolnišnici «Wakfs» neko zdravnico in dve bolničarki, ki so na račun neke zelo razsežne in dobro organizirane tolpe odvzemale materam novorojenčke pod pretvezo, da so se rodili mrtvi, da bi jih nato pro. dali veleposestnikom gornjega Egipta ali na tržiščih sužnjev v Perzijskem zalivu, To se je v tej bolnišnici dogajalo že več mesecev. Računajo, da je v teh poslednjih šestih mesecih na ta način izginilo okrog 50 novorojenčkov, ne da bi matere protestirale. Nobena se ni drznila prijaviti žalostne resnice, bodisi ker so ji grozili s smrtjo, bodisi ker so bile prepričane, da zdravnica ni lagala, ko je materi izjavila, da je novorojenček mrtev. Ko se je vest o aretaciji zdravnice in dveh bolničark razširila v mestu, je policija s težavo preprečila, da jih prebivalstvo ni linčalo. >. Obogatil je svoj repertoar in se podal na turneje v Italiji in v inozemstvu: Padova, Rim, Madrid, Barcelona, Florenca, Milan (teater «La Scala«; sMefi-sto« s Toscaninijem), Buenos Aires, Neto York. V Ameriki je bil takrat na višku svoje slave Caruso in slovita Opera »Metropolitan« je bila njegova trdnjava. Giglija so sprejeli »na poskuš-njo« le za nekaj mesecev, a po prvem triumfalnem nastopu (25. novembra 1920) je ostal pri «Metropolitanu» še štiri naslednja leta. Ko je umrl Caruso je na njegovo mesto stopil Gigli. 18 let zaporedoma je Caruso otvarjal sezono slovitega teatra, 14. novembra 1921 pa je otvoril sezono Beniamino Gigli s sijajno izvedbo sTravia-te«. «Metropolitanu» je Gigli posvetil dvanajst najuspešnejši h let svojega življenje, do operne sezone 1931-32. Ker se je gospodarska kriza po letu 1929 vedno bolj širila, se je Beniamino Gigli vrnil v Italijo, toda prejšnjih uspehov ni več dosegel. Nekdanje slave niso poživili niti filmi, pri katerih je hotel sodelovati (Ave Maria, Sinfo-nie di cuori. Solo per te, Giuseppe Verdi, Taxi di notte itd.) To se ni zgodilo niti po drugi svetovni vojni, po letu 1947, do nedavnega, niti niso mogle k temu prispevati njegove pogoste turneje t> inozemstvu, niti vrnitev na kraje njegovih mladostnih uspehov. m gospa Rubnerjeva. «Popravljaš srajce,« se je posmehnil Rubner; «glej, srajce iravljaš! Seveda, to mora vedeti ves svet, kajne? Pol dneva mora govoriti zgolj o tem, da nekdo popravlja srajce! liko besed in koliko napihovanja! In ti si misliš, da zato lahko komandiraš? A, gospa, vsak lonec stori svoj konec!« «Frane,» je šepnila Rubnerjeva osuplo, »kaj sem ti storila?« »Kaj vem?« se je otresel Rubner. »Kaj vem, kaj si storila, vem, na kaj misliš in kaj imaš za bregom; nič ne vem o i, prav nič, ker vražje skrivaš, kar tiči v tebi! Še za tvojo teklost ne vem!« , «Dovoli,« je vzkipela gospa Rubnerjeva, »to presega ze vse je! Ce še kaj zineš...« Z vso močjo se je obvladala, »Cuj,» je zgrozila. «kaj se je zgodilo s teboj?« «Aha,» je ugotovil zmagoslavno Rubner, »tu smo! Cesa si zadene vam človeka, da ga kar vidite pred seboj; pove vam, ko smrt, saj je bila vse to čista resnica Pnmicm«. i se tako prestrašila? Morebiti da ne pride na dan tisto, kar kakšen je, kako preteklost ima, na kaj misli, kaj skriva, no je živel z njo srečno in ni onazil ničesar? v b vi h spravlja v nevarnost tvoje blagostanje, ha? Vemo; in pri vsej vse! Na lastne oči sem se prepričal, gospod!« zakona ni snoznal na tel žens^ BesA^ LI dvajsetih leti komodnosti se včasih najde priložnost za kako pustolovščino, «Bezite no,» je zamomljal Plečka skeptično. razbral na pogled' Uspeh’ kaSe kajneda?« «No, povem vam primer,« je začel Rubner. »Neki gospod - prepričati tudi vm'» J P d ’ t0 mDI Gospa Rubnerjeva je sedela kot okamenela. «Cuj,» je s ne bom ga imenoval, a zelo poznan človek - je dal Jensenu «Cudim se« ie menil tmsnoH Plečko .h, - ,, , težavo spravila iz sebe, ko je požirala solze, »če imaš kaj proti list rokopisa svoje žene. In komaj je Jensen pogledal pisavo, vseh dvajset let ni nič opazil« ’ aa la DeaaK- ta mc meni ...reci mi to, zaboga, naravnost!« že je začel; Ta ženska je lažnivka skoz in skoz, neredna, «Prosim vas« ie pohitel Rubner to . »Prav nič,« je izjavil mogočno ironično Rubner, «kje pa, strašno poltena in površna, lena, zapravljiva, čvekljiva, doma prebrisano kazala drugo lice da ie hit J zTfl - prav nič nimam proti tebi! To seveda ni nic, če imaš ženo komandira, ima slabo preteklost in povrh še hoče umoriti - Srečen čl^ek Sar ne vidi In ^ Sre™ nedisciplinirano, nemoralno lažnivo neredno, vulgarno, leno, moža. - Le predstavljajte si tega gospoda, kako je prebledel veste, eksaktnih metod ni poznal Je že tako kal S^nn f°» m grOZn° POlten°! In Vfh VSega 86 na tak° nlZkl ______________________________ ________________________________________________________________ali s prostim očesom belo, ima znanstveno vle barve Skušnji Gosoa Rubnerieva ie zastokala vstala in spustila šivanie t -__________—-_________________________________________________ 1 gospod, nič ne pomenijo; današnji človek dč le na eksaktn oospa Kubnerjeva je zastoKaia, vstala m spustila šivanje ) j metode. Ne čudite se, da mož še slutil ni, kakega spaka im «Nehaj,» jo je zaničljivo nadrl mož, »to je najbolj nizkotno J g jyr a X TV 1J J nf \ n / T G'TV MS I j^stvar.« Skratka’ ni se je lotu z znanstveno metodo, v ter tiranstvo, to tiranstvo solz!« ) )( iT/io IM Lf V1 r UIJ LltJ 1 £j A K ! «in zdai se ie lnčii « „ A gospa Rubnerjeva ni več slišala, zakaj dušeč se v krče- ( X | ničar Jančlk ’ vpletel v razgovor gosti vitem joku je planila v svojo spalnico. J « /a nas Prihodnji podlistek, ki bo začel izhajati )( < ^ vgm • malomarne Rnhner fot vJTJSLS« *• i. J j x,r'le’ to'k"T‘fk bi še zmogla; pa tudi za to si prekomodna!« J (J) smo izbrali spomine angleškega diplomata in gene- (i f d poznate koga vrst n let m Hoh?ea ■ ne spozna. Reoim« | () rala FlTZROY A MACLEANA i) ' poznate koga vrsto let za dobrega in spodobnega človekt * * * J 6 O | a naenkrat: lop! Iz njegove pisave zveste, da je tat ali pravi Naslednji večer se je znašel Rubner v svoji navadni I y Y7A I\T A 1VT a r A A T a TVTTT K < baraba. Nikomur, moj dragi, ne smete verjeti kar na lice gostilni. «Tule pravkar čitam v vašem časniku,« ga je pozdravil ( )( VI 1 I l\ A \ A KAI 14 \ \ II )( I sele ® analizo se pokaže, kaj se skriva v njem!« gospod Plečka in ga pogledal čez naočnike, «kako hvalijo . n *' | «Toda, toda,« se je čudil s tesnobnimi občutki Plečka grafologa Jensena. Kaj je na stvari, gospod urednik?« I 0 Fitzroy Maciean le sredi leta 1943 no ukazu ta- V I tpot^takem mora biti človeka kar strah, komu kaj pisati. »Še precej,« je rekel Rubner. «No, Jančlk, dajte mi torej ( (t kratnega vladnega predsednika ChurchiMa pristal s (\ \ a *Tocno’> menil Rubner. «Kar pomislite, kolik pomen b bržolo, toda ne pretrdo. Cujte, fenomen je, ta Jensen; včeraj , S padalom skupno z nekaterimi voiaki na osvobojenem O S dobila znanstvena grafologi j a na primer za kriminalistiko. Mo sem ga videl. Ta vam res znanstveno analizira pisavo., I )) *,_p1 Jn fiT v«i^ < dragi' lahko 150(10 človeka zaprli, preden bo kaj ukradel; pisavi »Potemtakem je sleparija,« je menil Plečka. «Veste, vsemu ( 6 luite Dn vrhovnem rodn^vnhodnn» > * izda7 a lma sekundarno tatinsko potezo, pa hajd z njim m verjamem, le znanosti ne. To je tako kakor z vitamini; dokler . )( Vni«if» odnhravai u J a-i hi i. n 1 Pankrac! Grafologija ima velikansko prihodnost. Kot van ni bilo vitaminov, je človek vsaj vedel, kaj jč; a zdaj ne veste, I >) ^ m riP.i()van|.]evnT^rodnoosvolbodiino gibanje ji s? pravim, prava znanost, o tem ne more biti najmanjšega dvo zdaj imate v bržoli neznane življenjske faktorje. Fujtajksel,« ( \/ ... . . Jugoslaviji napisal spomine, ki ;s | mft.» Rubner je pogledal na uro. »No, deset je; čas je, ČL se je stresel Plečka. ! Q 1 bonl° Prevodu Rjavili in ki so prevedeni r ) j grem domov.« . ’ «To je drogo,« je pribil Rubner. «Gospod Plečka, o tem I < Številne tuje jezike v celoti ali v odlomkih. (> J «Tako zgodaj nocoj, kako to?« je zagodrnjal Plečka, bi vam moral dolgo pripovedovati, kaj je namreč psihometrija, 1 ^^~v * *®aj veste,« je rekel Rubner mehko »žena bi utegnila godr avtomatizem, kaj so primarni in sekundami znaki in podobno. | ~ ^ ^ oooo .— — j njati, da jo puščam zmeraj kar samo.« A rečem vam, da bere Jensen iz pisave kakor iz knjige. Skratka, «««« mt —• KONEC,