Z69 Mo.
D [MIlani, v toreb, 17. novembra 1908.
tobaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vso »to 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage delele in Amerika telolleto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrate po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat injpo 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat ^ Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tal apravnlitvo je v Knaflovib ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Upraraifttva telefon U.L89-
Uredništva telefon it 34.
Posamezne številke po 10 h.
HemšKi nomenl.
Iz Celja, 16. novembra.
V nemških listih je te dni završalo o velikanskih sleparijah pri slovenski    posojilnici   v Šoštanju.
Nemei so vrgli to vest v svet z očitnim namenom škodovati slovenski stvari. A' Šoštanju si hoče nemšku-tarska stranka utrditi svoje stališče in izkoriščati celo Šaleško dolino. Ako bodo Slovenci v tem kraju še nadalje tako neprevidni, kot so bili doslej, znamo pričakati še vsa hujša presenečenja, kot smo jih že. Javno in odločno je treba poudariti, da je ie vsled neprevidnosti šoštanjski h Slovencev, ki so pokazali, da niso kos svoji nalogi, prešel ta trg v nem-skutarske roke.
Trditev nemških in tudi nekaterih slovenskih listov, da so se zgodile pri šoštanjski posojilnici sleparije za več stotisoč kron in da preti prebivalcem v Šaleški dolini vsled tega nevarnost, da pridejo na bera-ško palico, je zlobna laž. Stvar je namreč v resnici taka-le:
Ivan Vošnjak, tovarnar z usnjem v Šoštanju je zgradil elektrarno za trg: in si uredil veliko tovarno usnja. Ker pa ni razpolagal z zadostnim kapitalom, jemal je kredit. Jemal ga je pa preveč. K temu je prišlo še to, da je imel zadnja leta velike izgube s svojo tovarno, kakor so jih imeli vsi taki tovarnarji, ker je cena usnja izdelanim kožam padla za polovico. Da mu huda konkurenca od >trani njegovega nemškutarskega -trica Franca \Voschnagga in bratranca Hansa Woschnagga ni bilo v I»rid, je vsekakor gotovo. Konec |e bil, da je prišel Ivan Vošnjak na kant, kar se je zgodilo že mnogim drugim, ki so razpolagali z večjim premoženjem in ki so bili sposobnejši. Vošnjak se je hotel, kakor je ob takih prilikah navada, poravnati 7 upniki, toda prej imenovana sorodnika sta s temi spletkarila toliko časa, da do poravnave ni prišlo.
Ker je odvetnik dr. Maver kot dobra duša prevzel za Vošnjak a poroštvo za dolgove, je prišel ob vse svoje premoženje. Kakor se pa čuje. se ho poravnal z upniki na kak način.
Ker sta bila Vošnjak in dr. Maver pri šoštanjski posojilnici blagajnik oziroma ravnatelj, spravljajo Nemci in nemškutarji njuno nesrečo v zvezo s to posojilnico ter vpijejo o nerednostih in sleparstvih pri njej. V resnici je pa posojilnica, kolikor je posodila na VošnJakova poslopja
i 11 posestva, popolnoma pokrit*!' in ne izgubi niti vinarja. Sodišče je cenilo Vošnjakova posestva na 250.000 kron, vredna so pa najmanj 100.000 kron več. Izgubiti ne more zaradi Vošnjakovega in dr. Maverjevega konkurza noben vložnik prav ničesar. Da ima posojilnica dober glas, spričuje, da je lansko leto v par tednih izplačala lahko nad 200.000 K, ne da bi bila prišla v kake stiske.
Pri posojilnici so zdaj vodilni možje odlični narodnjaki, ki zaslužijo vse zaupanje, med njimi kot predsednik notar K o 1 š e k. Zato uživa posojilnica vsestransko zaupanje v celi Šaleški dolini in ljudje se 7 zaupanjem obračajo do nje.
To pa jezi Nemce in nemškutar-je, ker bi posojilnico radi uničili. Zato so raztrobili v svet o sleparijah pri njej, da je Vošnjak zbežal na Hrvaško iz strahu pred zaporom itd. V resnici je pa Vošnjak še vedno v Šoštanju, in nemški upi, da bi Vošn jakovo tovarno dobili v svoje roke, se ne bodo uresničili.
Če bodo Slovenci Šaleške doline brezobzirno in dosledno izvajali geslo »Svoji k svojim«, se nameni Nemcev in nemškntarjev ne bodo posrečili, pač pa zna pri njih zapeti tu in tam boben bolj osodepolno in preje, kakor niti v sanjah ne pričakujejo. _
Gospodarsko [osantosvo-lenie.
Med najvažnejše smotre slovenskega narodnega gibanja spada gotovo gospodarska emancipacija. Instinktivno čuti vsakdo, da nismo narod v pravem in v polnem obsegu te besede, dokler živimo v gospodarski odvisnosti od svojih nasprotnikov, dokler se sadovi našega dela stekajo v žepe narodnih sovragov, dokler s svojimi žulji bogatimo tiste, ki nas hočejo uničiti.
Priznati moram brez ovinkov, da so nas Nemci gospodarsko podjarmili. Politično smo se nemškega gospodstva vsaj deloma otresli, a v gospodarskem oziru nas imajo Nemci še vedno v oblasti. Rešiti se iz tc oblasti, je cilj našega gospodarskega dela.
Lahko bo delo ni in izvršilo se bo le polagoma, korak za korakom, iz čisto naravnega razloga, ker je nemška industrija velikanska, slovenska je pa še v povojih. Zdaj je naše emancipacijsko gibanje še največ naperjeno zoper nemškega pre-kupca, a zavedati se moramo, da so
naši cilji dosti višji: da hočemo izločiti nemškega industrijalca in ga nadomestiti vsaj s slovanskim, če ne s slovenskim industrijalcem.   To je
dandanes cilj vsakega naroda, ker uvideva vsak narod, da zadobi gospodarsko neodvisnost šele tedaj, ko mu lastna industrija preskrbuje vse njegove industrijalne potrebščine. Ideal naš mora biti, da si ustvarimo vse sami kar rabimo. Da je pot do tega ideala dolga in težka, to nam pričajo razmere med Cehi in Poljaki in med Rusi. Celo ti veliki, izobraženi in bogati narodi se še niso mogli popolnoma emancipirati tuje industrije. Pri nas pojde to še težje, ker primanjkuje potrebnega kapitala in ker imamo le jako malo ali — v nekaterih strokah — celo nič strokovnih moči na razpolaganje.
To spoznanje nas je napotilo, da smo v številki, posvečeni udeležni-kom letošnjega slovanskega časnikarskega shoda opozorili zastopnike slov. časopisja na naše gospodarske razmere, želeč, da bi nam v našem gospodarskem emancipacijskem gibanju priskočil na pomoč slovanski kapital in slovanska podjetnost in i'ain ustvarila to, česar nimamo in si sami ne moremo ustvariti.
Veselilo bi nas, ko bi ta naš apel našel kaj odziva. Kako lepo bi se mogle pri nas razviti nekatere industrije. Že davno se pretresa vprašanje o veliki papirnici, ki bi zalagala slovenske tiskarne. Potrebne so dalje predilnice in tkalnice, potrebne tovarne za železje, i u -p i 1 n i c e r i ž a in še marsikako drugo tako podjetje.
Pri današnji dispoziciji v slovenskem narodu, pri tem živem zavedanju, da se moramo gospodarsko osamosvojiti, katera zavednost se bo vse bolj in bolj razvila in vse ener-gičnejše učinkovala na naše gospodarske razmere, je brez dvoma, da bi se vsako solidno, potrebam odgovarjajoče in strokovno oskrbovano podjetje dobro in celo prav dobro rentiralo, zlasti ker bi bil takim podjetjem odprt ves slovanski jug.
Ker se sedaj, po dogodkih 20. septembra, slovanski kupčijski in in-dustrialni svet za nas bolj zanima, kakor poprej, opozarjamo slovanski kapital novic na to široko polje, kjer si lahko zagotovi dobičkanosno delavnost. Na podporo slovanskega časopisja in narodnega občinstva lahko vsak Slovan računa, kdor nam ustvari kaj takega, česar nimamo.
Seveda si pa slovanske vzajemnosti ni tako tolmačiti, da bi smel slovanski kapital stvarjati   pri nas
LISTEK.
Ho rodnih tleh.
Povest; spisal |Fr. Ran t. (Dalje.)
Marko Košan je bil vse drugačnega značaja kakor njegov nekdanji s-ošolec in zato se ni mogel zamisliti v Brnotova hrepenenja. Čutil je pa, da govori iz Brnota tisti brezobzirni egoizem, ki ga je na njem opazova: že pred davnmi leti in dozdevalo se ltu je, da bodo grdo prevarani tist^ ljudje, ki zaupajo dr. Brnotu in ga hočejo izvoliti za svojega poslanca. Ni si mogel kaj, da ne bi dr. Brnota 1 rahlimi besedami opozoril na svoj ;»omislek.
»Ne bodi malenkosten, prija telj«, je smeje se glasno dejal dr. Br flot. »Kmetski volilec ni svojega poslanca še nikdar vprašal za njegova Politična in ekonomična načela in nikdar ni terjal od njega računa. Sa-Jno, da mu poslanec na kakršenkoli način vcepi mnenje, da se boji za kmetske koristi, za znižanje davkov in take stvari, pa je dobro. Ce tako i>oceni izhajajo navadni poslanci, *ako lahko bom izhajal šele jaz, ki vem, da te navadne poslance visoko fladkriljujem.<»
»Ne vem, če pojde tako gladko, kakor se tebi zdi«, je pripomn:l Marko.
»Pojde, pojde«, je zatrjeval dr. Brnot. »Še najbolj sitni volilci ne zahtevajo od svojih zastopnikov nič prisebnega. Sicer pa mi to ne dela nobenih skrbi. Če bom enkrat izvoljen, si bom že znal pomagati naprej. Seveda ne bom tako naiven, kakor so dragi Jaz boni kot poslanec v prvi in v zadnji vrsti zastopnik svojih lastnih interesov in šele potem zastopnik interesov svojih volilcev, Vzlic temu me bodo čez šest let zopet »olili in z veseljem volili, ker vem, • li jih bom znal ohraniti na vrvici.«
Brnotov cinizem je Marka žalil, a ni se mu zdelo vredno, da bi se lo-iil resnega zavračanja.
»Spričo tako solidnega temelja tvojemu bodočemu javnemu delovanju v obči blagor te pač ne bom vprašal za tvoj politični program.:, je ironično rekel Marko. »Le to bi še rad vedel, kateri stranki se hočeš pridružiti.«
»Sestavil si bom program, ki bo vsem strankam ugajal in pridružil se bom tisti stranki, ki me bo dvignila na svoj ščit. Saj sem ti že rekel, da se gre meni za mandat, ne za načela. Najbrž se bom pogodil z duhovščino. Sedanji poslance je namreč prav nevaren konkurent. Inteligenca ga sicer prezira, a njegova vsakda-
njost, banalnost in roba tost združena s kmetsko jezikavostjo mu je pri kmetih pridobila mnogo prijateljev. Zato potrebujem proti njemu pomoč duhovnikov. Vrhovec bo skrbel, da mi tudi naprennjaki ne bodo resno nasprotovali. Sicer se jih pa ne bojim, ker si ne znajo pridobiti vpliva na maso, ker nimajo nobene organizacije in so sploh tako visoki, da se nočejo posvetiti agitaciji. Kakor vidiš, imam jako mnogo upanja na zmago.«
»Da, da,« je polglasno pritrdil Marko nekako posmehljivo in se stisnil v kot.
Tudi dr. Brnot je umolknil za nekaj časa. Naslonil ee je v drugi kot in zamišljeno zrl v daljavo. Naenkrat se je naglo obrnil k Marku.
»Kako ti ugaja gospa Petteg?« je vprašal. »Kaj ni pikantna! Lepe lase ima, sveže ustne, in kadar hodi, se ziblje tako zapeljivo, da se vsakdo za njo ozre. Tu v Topol ni se dolgočasi na smrt. Vajena je imeti vedno nekaj čestilcev. Svojega moža se je že davno naveličala. Kolikor sem zapazil, ugajaš njej in njenemu možu.«
»Vzlic temu ne mislim postati njen čestilec«
»Zakaj ne?« se je čudil dr. Brnot. »Za ta čas lepše in vrednejše ljubice ne moreš želeti. Uslišala te bo hitro, to ti garantiram.«
konkurenčna podjetja slovenskim industrijam. Danes je razpoloženje v Slovencih tako, da se lahko vsako solidno podjetje v kratkem času lepo razvije. Nekaj takih industrij imamo. Ustvarila jih je slovenska podjetnost, jih z vztrajnostjo in pridnostjo vzlic siloviti tuji konkurenci pripravila do procvita in naravno je, cia moramo te industrije pospeševati Co čim večjega razvoja in jih ščititi preti vsako konkurenco, posebno če bi se jim hotela od slovanske strani delati konkurenčna podjetja. Naposled smo sami sebi najbližji in nikakor ne smemo dopustiti, da bi kdorkoli podkopaval, kar je s trudom in žrtvami ustvarila slovenska pridnost. _
Državni zbor.
Dunaj, 16. novembra. Državni zbor se skliče šele po 24. t. m. Dan pred otvoritvijo bo splošna konferenca klubovih načelnikov, da se določi tudi podpredsednik na dr. Začkovo mesto. Najbrže postane podpredsednik dr. H r u b a n. V tej konferenci pa se bo tudi razpravljalo o pomno-žitvi podpredsedniških mest sploh.
Novo ministrstvo
Dunaj, 16. novembra. Za novega ministrskega predsednika barona B i e n e r h a je izdal cesar sledeče lastnoročno pismo: »Ljubi dr. baron Bienerth! Imenujem vas za svojega ministrskega predsednika. Obenem vam naročam, da z nespremenjeno marljivostjo nadaljujete prizadevanja, da se k sodelovanju k vladi pritegnejo zastopniki parlamentarnih strank, da se temelj sedanjega zistema ohrani in utrdi.«
4 Pri sprejemu novih ministrov se je cesar posebno dolgo razgovarjal s češkim ministrom dr. Ž a č k o m. Cesar mu je rekel: »Zelo me je veselilo, da, srečen sem, da vas morem imenovati za ministra. Upam, da bodete pri spo razumi jenju prav pridno in vestno sodelovali, kakor ste na tem polju storili že prav mnogo ter ste si v tem oziru pridobili že velike zasluge. Zelo mnogo pričakujem od vaše delavnosti ter imam v tem oziru do vas zelo veliko zaupanje.« — Minister dr. Ž a č e k se je zahvalil za toliko naklonjenost ter je zagotavljal vladarju, da si bo prizadeval na vse kriplje, da izpolni tako zaupanje ter pripomore po svojih močeh k sporazumi jen ju.
V   merodajnih parlamentarnih krogih so mnenja, da ostane Biener-thovo ministrstvo do spomladi. Ba-
ron Bienerth se začne takoj pogajati s strankami za sporazumljenje ter bo priganjal stranke, naj se skliče tozadevna konferenca. Posebno pozornost pa posveti novi ministrski predsednik Beckovemu jezikovnemu načrtu, ki ga čimprej uredi in revidira, nato pa predloži parlamentu.
Dogodki na Balkanu.
Vojna ali mir.
Dunaj, IG. novembra. V parlamentarnih krogih zagotavljajo, da se že v prihodnjih dneh odloči ali bo vojna ali mir. Avstrijo je minulo potrpljenje napram Srbiji. Oficialno zatrjuje Srbija,da hoče ohraniti mir, vendar se vsestransko oborožuje ter sklepa s Turčijo vojno pog-odbo. Avstrija nastopi prihodnje dni z resnimi odredbami na meji ter bo zahtevala od Srbije končno odgovor, ali hoče ustaviti oboroževanje. — Od merodajne vojaške strani pa se razglaša, da bo Avstro-Ogrska ostala pri svoji čisto defenzivni politiki, ne da bi se dala spraviti z ravnotežja vsled krika, groženj in gotovih priprav v Orni gori in Srbiji. — Tudi minister baron Aerenthal je izjavil, da Avstro-Ogrska ne misli na agresivno politiko; minister je mnenja, da bo ostalo vse mirno.
Oboroževanje v Srbiji.
B e 1 g r a d , 16. novembra. Vojno ministrstvo je naročilo na Francoskem 20.000 vojaških oblek in 100.000 šotorov. Tehniki zahtevajo, naj se vseučilišče zapre, dijaki pa gredo med vojake. Vojni minister je dijakom obljubil, ako se prijavi vsaj 300 dijakov za vojaško službo, bo iz-posloval pri justičnem ministru, da se vseučilišče zapre.
Turčija za Srbijo.
Carigrad, 16. novembra. Glasilo Mladoturkov piše, da turška vlada ni nasprotna gotovi odškodnini Srbiji, temne prav rada pospešuje gradnjo železnice, ki bo preko Bosne vezala Srbijo s Orno goro.
Državna kriza na Nemškem.
B e r o 1 i 11 , 16. novembra. Jutri sprejme cesar državnega kance-larja Biilowa. Pri tej priliki se odloči, ali Biilow ostane na svojem mestu, ali pa takoj odstopi. Ako bo Bii-low primoran iti, gredo ž njim tudi pruski ministri, vsled česar nastane državna kriza. Tudi večina v državnem zboru je na strani Bulowa in proti cesarju._
»Ti mi jo priporočaš, kakor bi se je hotel iznebiti«, je vzkliknil Marko nevoljen. »Nikar ne misli, da jo boš meni obesil.«
Dr. Brnot se je kratko zasmejal, prešerno in porogljivo. Rekel je sicer: »Gospa Petteg ni bila nikdar moja ljubica«, a Marko je iz njegovega smeha spoznal, da je uganil resnico.
»Mene gospa Petteg že zaradi tega ni nikdar zanimala, ker sem ta-korekoč ženin«, je po daljšem pre sledku izjavil dr. Brnot. »Jutri mislim oficialno zasnubiti Vrhovčevo Anico.«
Marka je to hladno naznanilo kar presunilo.
»Kaj pravišf« je vprašal kakor bi svojim lastnim ušesom ne verjel. »Anico Vrhovčevo?«
»Da, prav zalo dekle je, krotka je in bogata.«
»čestitam ti,« je skoro osorno in nevoljno rekel Marko. »Priznati moram, da si res spreten kovač svojo sreče.«
Pripeljala sta se bila do Topol-ne. V mestecu je že vse spalo, samo v eni hiši so eorele še luči. Bila je to glavna gostilna topolska in zbira lišče topolskih lahkoživcev in ponočnjakov vseh stanov. Pred to gostilno je stopil dr. Brnot z voza, češ, da se mora pokazati tudi tistim volilcem, ki se  podnevi ne utegnejo  baviti s
politiko in poslušati njegova dopovedovanja.
Marko se je peljal naravnost domov, dasi mu je Brnot prigovarjal, naj gre ž njim v gostilno, kjer bo prilika seznaniti se z različnimi ljudmi. Marko ni bil pri volji, sklepati v pozni noči znanstev, tem manj, ker je bil skrajno slabovoijen. Kar mu je bil dr. Brnot zaupal, ga je jezilo, a sam ni vedel iz kakih vzrokov. Kaj je bilo njemu na tem, če ima njegov rojstni kraj Petra ali Pavla za poslanca. Kaj je brigalo njega, če se poroči Vrhovčeva Anica z dr. Brnotom ali s kom drugim? Čisto nič mu ni bilo na tem. A vendar je bil jezen, resnično jezen in nekako potrt.
Po kratki vožnji je zagledal pred seboj svoj dom.
»Škoda,« si je mislil, »da nisem sprejel Vrhovčeve ponudbe. Lahko bi bil že zopet ua Dunaju, tako pa sem se zakopal v te ostudne razmere. Ničesar nimam tu iskati, nič me ne veže na te kraje kakor nekaj bledih spominov na davno pretekle dni in vendar sem se sam obsodil tukaj ostati. Tujec sem postal v teh krajih — kaj torej iščem tod I Čudno, da ima ta zemlja tako moč celo nad odtujenim sinom kakor sem jaz. A premagal bom ta vpliv. Lepo se glasi »na 1 od ni h tleh živim«, a meni ni obstanka na teh rodnih tleh. Še
Razveljavljena zaplenita.
Kakor poročamo na drugem mestu, je deželno kot tiskovno sodišče pri včerajšnji razpravi razveljavilo zaplembo glede notice »Na naslov c. kr. državnega pravdništva in c. kr. deželne vlade« in »Logaške novice«, in sicer se je v prvi notici razveljavila samo zaplemba ponatisne-nega članka iz lista »Der deutsche Arbeitnehmer«, v drugi notici pa zaplemba v celem obsegu. V nasleci-njem ponatisnemo one odstavke, katerih zaplembo je sodišče razveljavilo. »Der deutsche Arbeitsnehmer«:
»Eine Stimme der Entrustung, ein Schrei des Abscheues, ein Pfui grenzenlosester Verachtung hallte m diesen unheilschwangeren Zeiteii durch die granze gebildete Welt ob der in slavisch-tieriseher Wut gegen alles, was deutsch, in Laibach ver-iibten, unsagbar niedertrachtigen Schurkentaten. Wie komite es kom-men, dass tagelang in einer grossen Provinzstadt Oesterreichs briillende Horden vertierter Menschen in dem Strassen lierumzogen und unge-schcut, ungehindert und ungestraft und am hellichten Tage ErpressunR, Einbruch, Strassenraub und gefahr-liehe Drohung begehen durften?De^-sen werden wir belehrt durch die jiingsten Vorkommnisse in Bergrei-chenstein, Selmttenhofen und Laibach, durch die frechen Ueberfalle deutschcr Siedelungen in unterstel-rischen Landen. Hohe tschechische Beamte sollen es gewesen sein, die in Bohmen mit den niedertrachtigen Pobelrotten an wilden Deutschen-liasss gewetteifert haben, Biirgermei-ster und Gemeinderat von Laibach waren es, die ihre wutschaumenden Slavenhorden durch die Strassen ge-lassen und erst dann das Militar zur Ordnung gerufen haben, als schon alles, was deutsch, krunim und klein geschlagen vvorden war. Lange zuvor schon hatte die windische Presse eine Sprache gefiihrt, die die »Massgc-benden« hatten verstehen miissen, vvenn sie eben gewollt hatten. Da kam der Fall in Pattau.Die Pettauer hatten an dem denk\viirdigen 13.September von ihrem Hausrechte Ge-brauch gemacht und freche Frie-densstorer kurz\veg an die Luft ge-setzt. Ein gefundenes Fressen fiir d't-3 Gewalthaber in Laibach! Nun ging es los! Aufrufe mit Ausdriicken un-gebaudigten, ja wahnwitzigen Deu-tschenhasses und blutiger Rachgier vvurden in Tausenden und Abertau-senden unter den ohnedies vor keiner Sehandtat zuruckscheuenden win-schen Plebs gevrorfen, liberale und klerikale windische Zeitungen spien Gift und Galle, Feucr und Schvvefel in riihrender Eintrachtigkeit. Nicht ziel- und planlos durchzog unmittel-car darauf der nach Prag wohl am iibelsten beriiehtigte M o b von Laibach die Strassen der Stadt, nein: die einzelnen, fast wohlgeordneten Rotten v. aren angefiihrt von gut ge-kleideten Mitgliedern der sogenann-ten »slovenischen Intelligenz«. Das Pragramm, das sich die Le i ter des Putsches gesetzt hatten, vvurde haar-genau abgewickelt, nicht eine Schei-be an einem deutschem Hause ent-ging dem ihr zugedacliten Schicksa-le. Der Herr Burgermeister von Laibach, der sich heute noch seiner Freiheit und der ungeminderten Gnade und Gnusi der Regierungs-manner erfreuen darf, sass derwei-len ruhig im Kaffeehause, seine Zeitungen lesend, ansehienend, als ob ihn die ganze Geschichte gar nichts
jutri ponudim Vrbovcu, naj kupi vse skupaj in potem nazaj na Dunaj.«
Zapira je okna svoje spalnice, je Marko za trenotek obstal in ogledoval pokrajino. Bila je jasna poletna noč in mesec je razlival čaroben svit po holmih, drevesih in vodah.
»Ah, saj mi je bil debeli notar povedal, da je Vrhovec moj dom namenil za doto svoji hčeri.« Marko se je šele zdaj spomnil teh notarjevih besed. »Torej bo dr. Brnot stopil na moje mesto v tej hiši in Vrhovčeva Anica bo gospodovala tam, kjer je toliko let živela moja mati.
Vzel je s pisalne mize svoje matere Aničino fotografijo in jo je dolgo ogledoval.
»Brnot te ne bo razumel, Anica, in te tudi ne ljubi, ker je ljubezni nezmožen. Samo po tvojem premoženju hrepeni. Trpela boš mnogo, prijateljica mojih mladih dni, in dostikrat bodo tekle solze iz tvojih ljubih oči.«
Srdito je vrgel Marko fotografijo iz rok.
Že zopet ta sentimenalnost. Kaj mi mar to dekle in kaj mi mar ta pozabljen kotiček domovine? Konec mora biti temu na vsak način konec«
Toda vzlic temu trdnemu namenu se Marku Košanu ni posrečilo, pregnati žalost, ki se je bila naselila v njegovem srcu.
(Dalje prihodnjič.)
anginge. Erst nach Stunden, nach schrecklichen Stunden fiir unsere ar-men, schvver bedrangten Volksgenos-sen, erst nach dem er formlieh die Mchlung von der ga nz lic h en Ab-wieklung des mit so grosser Sorg-falt zusa m mengest eliten Program-mes entgegengenommen, erst dann kam Militar, wenigstens so pro forma, \vie er damals wohl denkeu mochte. Nun aber gleich herein mit dem Militar, es komite ihm noch an-dere soleh* teurer, hoffnungsvoller Menschenleben zusammenpfeffern. \Vache und Gendarmerie geniigen vollkommen, nichts von ali den Schandtaten zu sehen, die nun wohl-gezahlte vier Tage hintereinander .sich hauften. Deutsche Aufsehriften werden aus den Auslagen geholt, deutsche Namen werden im Hand-uindrehen zu vvindisehen gemacht, j a man schont die Ruhe der Toten nicht und niinnii die deutschen Tafeln von den Grabern! Und vier ganze lange Tage dauerte dieser Hollenbreughel, und heute noch brodelt und koeht es in diesem Hexenkessel, in den — Gott seis geklagt — so viel Tausend nnsererVolksgenossen geraten niuss-ten Das Mass ist voli! Wir aber, wir verlangen Siihne, gereehte Stihne fiir ali die Verbrechen, die dieses Er-presservolk an unseren Briidern ver-iibt! Wir rufen den schwachlicheu, vor der Bestie im Slaven erzittern-den Machthabern im Staate unsere gereehte Forderung entgegen: \Veg mit dem Pobelmeister von Laibach! Den blauen Bogen fiir den allzu scliNvacheu Krainer Landesprasideii-ten! Hinauf, aber sofort hinauf wie-der mit allen deutschen Firmenschil-dern, von Amts vvegen hinauf mit ihnen! Oder! Herunter mit allen vvindisehen Aufsehriften in Stadten und Orten mit deutschen Mehrhei-ten! Herunter!«
»Logaške novice«:
»Nemški napisi so ali izginili, ali so pa še danes skriti pod črno barvo. Trgovce Brusa, Tollazzija in Puppisa poživljamo, da odstranijo že enkrat napise, nad katerimi se mora zgražati vsak zaveden Slovenec. V Logatcu ne poznamo nobenih Josefov in Carlov ter nobenega Pul-ver - Verschleissa itd. Doli s temi spakami! S črnilom pomazani napisi i\a kažipotih v Dolenjem Logatcu, čakajo tudi zaman odrešenja.«
Noše konfiskacije.
L Senat: predsednik nadsvetnik Polec, votanta dež. sodni svetnik Vedernjak in dr. vit. Luschan; zastopnik državnega pravdništva sub-stitut dr. Kremžar; zastopnik pritožbe dr. Tavčar, m Predsednik prečita nemški predlog o. kr. državnega pravdništva, da naj o. kr. deželno kot tiskovno sodišče potrdi zaplembo v št. 246 „ Slovenskega Naroda4 z dne 21. oktobra t. 1. priobČenih spisov „General Potiorek" in „Na naslov c kr. državnega pravdnl&tvs in c. kr. deželne vlade/1 češ da vsebujeta pregrešek proti § 300 k. z. oziroma proti členoma 3 in 4 postave z dne 17. decembra 1862, ker skrivljata dejstva in ščuvata proti javnim oblastim oziroma proti samostojnemu oddelku armade.
Nemška razsodba c. kr. deželnega sodišča z dne 21. oktobra t. 1. potrjuje zaplembo omenjenih spisov.
Predsednik prečita nato zaplenjena spisa.
Substitut državnega pravdništva dr. Kremžar: Po mojih mislih je zaplemba obeh Člankov popolnoma upravičena, članek „General Potiorek" bi bil sicer popolnoma nedolžen, če bi se bilo popolnoma su hoparno konstatiralo, da je general Potiorek kot najvišji sodni gospod svojega kora ustavil preiskavo proti poročniku Maver ju. S tako suhoparno konstatacijo pa se pisec članka ni zadovoljil, temveč je pristavil besede: „General Potiorek, ki je, kakor znano, eden najoŠabnejših avstrijskih generalov" in končno pripomnil, da je dolžnost slovenskih poslancev izvleči vse na dan, da bo javnost v stanu soditi, je li Potiorek imel prav ali ne, „ko je izrekel abolicijo." S tem, ko pravi, da je general Potiorek eden najoŠabnejiih avstrijskih generalov, je hotel povedati pisec, da ta general v svoji ošabnosti prezira vse, kar je civilnega, očita mu pristranost, sramoti ga, sramoti njegovo sodbo, njegov ukaz. Da je to pojmovanje Članka popolnoma pravilno, izhaja tudi iz sklepa: nko je izrekel abolicijo." Abolicija znači toliko kakor pomilošČenje, a pravice pomiloščenja nima nihče drug, kakor pa oesar. Će se pa reče, da je general Potiorek izrekel abolicijo, potem znači to, da je general Potiorek pomilostil poročnika Maver j a ali vojake, ki so nekaj zakrivili. In to je izkrivljanje dejstva. Piseo članka ni pomislil na to, da ustavitev preiskave proti poročniku Maverju sloni na napačni informaciji, ki jo je dobil general Potiorek, na to ni mislil, temveč je mislil generala Potioreka
edinole sramotiti, izvrgavati ga javnemu zaničevanju.
Ravno tako je i drugim člankom. Tu se vzporeja postopanje o. kr. državnega pravdništva v Gradcu z onim v Ljubljani, ko se pravi, da list „D e r deutsoheArbeitnehmer" v Gradcu ni bil konfisciran, dočim se v Ljubljani zaplenjajo najnedolžnejše stvari. In zakaj da državni pravdnik v Gradou ni zaplenil onega spisa v imenovanem nemškem listu? Zato, ker ga ni hotel zapleniti, ker odobrava vse, kar je tamkaj pisanega, ker zaničuje Slovenca. Tako je razumeti članek v „Slov. Naroda". Zakaj pa v resnici ni konflsoiral državni pravdnik v Gradou onega spisa v listu „Der  deutsche Arbeitnehmer" ? Ker
ga sploh nI dital, ker ga ni nikdar
videl! Nam v Ljubljani se pa po t p m očita, da zaplenimo nekaj, česar državni pravdnik v Gradou ni videl. Pisec je pač hotel udariti po državni oblasti. Pravi namreč: Tukaj se vse zapleni, tudi najnedolžnejše stvari, slovenski listi bodo zaplenjeni že, če bodo izrekli „Nemec", ali imenovali „Kranjsko hranilnioo". To gotovo ni res, to so neresnični očitki, s katerimi se hoče korake državne oblasti sramotiti, v nič davati. To pa je pregrešek v zmislu § 300 k. z. Prejšnji člank pa vsebuje pregrešek v zmislu členov 3 in 4 zakona iz leta 1862, ki je tudi le poseben slučaj § 300 k. z. Zaplemba je bila upravičena, upam, da bo sodišče zavrnilo ugovor kot neutemeljen.
Dr. Tavčar: Visoko sodišče! Gospod predsednik je začel od zadaj, da ne bi prišle prej na vrsto stvari, s katerimi bi se dalo dokazati, kake malenkosti se konfisoirajo. (Razpisane so namreč tri obravnave vsled ugovora proti konfiskaciji št. 243, 244 in 246. Predsednik je začel od zadaj s št. 246.) Prihajamo sicer semkaj brez vsakega upa, da bi se pritožbi ugodilo, kajti to ni mogoče, da bi sodniki, ki so v tajni seji potrdili konfiskacijo, izrekli oprostitev v javni seji. Ali nič zato, saj vemo, da nam bo priložnost dana, da bomo spravili take konfiscirane Članke v javnost. Spravili jih bomo v javnost, še predno bo novo leto, in Če sodišče potrdi te konfiskacije, ali jih ne potrdi! Če smo pa že vedno konfiscirani, konfiscirajte nas vsaj slovensko, s slovensko razsodbo. Te nemške razsodbe so tak abusus, da moram proti njemu oponirati na najslo-vesnejši način.
Predsednik: Obravnava se vrši v slovenskem jezika.
Dr. Tavčar: Da sedaj, ali prvotne razsodbe so vse nemške! Če nas že obesite, obesite nas vsaj s slo venskim štrikom !
Prvi članek je državni pravdnik razvlekel na prav umeten način. On ne zahteva, da bi se konfisciralo, kar je tiskanega, temveč ono, kar Čita med vrstami, kar ni tiskanega. Mogoče, da bo temu nagnenju pritrdilo tudi visoko sodišče. Toda pokažite mi le najmanjšo objektivno podlago za postavno konfiskacijo tega spisa. Kaj se pa trdi v njem? Da je Potiorek eden najoŠabnejših avstrijskih generalov. Ta ošabnost Potiorekova, ki je splošno znana, je njegova osebna lastnost. Ako se Čuti po tej lastnosti užaljenega, naj toži sam, absolutno pa ni postavno dopustno, da bi se radi tega konfisoiral list. V celi kratki notiČici ni nikjer beseda o skupnem vojaštvu, gre ta za posameznega generala, ki gotovo nima pravice, da bi spis proti njemu spadal pod § 300 k. z. Tega ni v zakona. Če pa se reče, da je general ošaben, še ni t o nikak prestopek. Ošaben je lahko tudi vladar, nemškemu cesarju se tudi očita ošabnost, a zato Še ni bil zaplenjen noben nemški list. Ošabnost sicer ni lepa lastnost, zaniČljiva pa tudi ne.
In kaj trdi ta članek? Daje Potiorek izrekel abolicijo. In to je resnica. Saj se ga je oelo vojni minister sam sramoval, ker je bil njegov ukrep neutemeljen. Poudarjati pa je treba, da abolicija ne znači „pomiioščenje", temveč samo odlok, da naj sodno postopanje poneha. In tako Potiortk ni storil nič drugega, kot da je izrekel abolicijo, ko je rekel, da ne pasti, da bi se vršila preiskava, in je poročnika Maverja zopet vrgel nazaj v ljubljansko garnizijo. Ča se državni poslanci pokličejo, da naj preiščejo, ali je Potiorek upravičeno tako postopal, ali ne, je s tem dovolj rečenoga. Konfiskacija takega članka je nemogoča, to se pravi, v Ljubljani je že mogoča, drugod ne.
Ker je general Potiorek le osebno prizadet, pa kot tak ni vložil tožbe, predlagam, da se dvigne konfiskacija tega spisa.
Gospod drž. pravdnik je mnenja, da je druga notioa lažja, ker ni uniforme avstrijskega generala vmes. Ta notioa, ki bo z debelimi črkami natisnjena v „Slovenskom Narodu", predno bo novo leto, je klasičen dokaz, kako postopa državna oblast drugod, kako pa v Ljubljani. Kon-8tatujem le, da je spis, povzet iz lista »Der deutsche Arbeitneh-
mer", ki je glasilo „Trutzburga", nekega prismojenega ljubljanskega društva, pisan tako, da ga ni mogoče označiti, naravnost zverinsko. In kaj takega se pošilja v Ljubljano, ne da bi bilo to čitalo državno pravdništvo! Je pač krvava resnioa, da pri nas postopa državno pravdništvo vse drugače, kakor v Gradou. Najboljši dokaz je to, da je ta spis izšel v Gradcu, ne da bi bil zato padel državni pravdnik v omedlevioo. članek ni druzega, kakor kritika postopanja državne oblasti. Ali tudi to že spada pod naše kazenske paragrafa? Naj se konfiskacija dvigne, ali pa naj se enako postopa tudi proti nemškim listom.
Dr. Kremžar: Zagovornik ponavlja ista očitanja, da državna oblast v Ljubljani komisoira nekaj, kar v Gradca ne. Poudarjam, da v Gradca ne čita vseh listov državni pravdnik, temveč neka i tudi polioija. če je „Arbeitnehmer" čitala policija in ga prepustila, je odgovorna ona, ne pa državno pravdništvo. — Omenja še, da so te notice neločljive, da so vse v eni zvezi, da jih preveva ista misel, da je torej konfiskacija pri vseh enako utemeljena.
Dr. Tavčar: Potemtakem je onemogočena vsaka polemika, potem ne moremo polemizirati s tem listom, ako se potrdi konfiskacija ponatisa iz trga lista. In polemiko, odgovor na te svinjarije nam nalaga obramba naroda, narodne časti, kar bi nam pa bilo zabranjeno, ako se ne dvigne konfiskacija.
Predsednik proglasi nato po skoraj tričetrturnem posvetovanja razsodbo, po kateri se deloma ugodi ugovoru proti konfiskaciji in se izloči iz konfiskacije v notioi „Na naslov o. kr. državnega pravdništva in c. kr. deželne vlade" odstavek od rDer deutsohe Arbeitnehmer" piše ..." do „. . . Herunter!", glede ostalega pa se ugovor zavrne kot neutemeljen
Kar se tiče vesti „General Potiorek" je omeniti, da mora ta notica narediti na vsakega bralca vtis, da je general Potiorek kot najvišji sodni gospod 3. kora potlačil preiskavo proti poročniku Maverju, kar se mu očita s tem, ko se pravi, da je za u kazal, da se proti Maverju in drugim vojakom ne sme „kazensko postopati", in da je „izrekel abolicijo", zaukazal, da naj se iz kakega drugega vzroka, kakor pa v § 2 k. z. navedenih, sodno postopanje ne uvede ali ustavi, naj bi bil dotiČnik kriv ali nekriv. Taka trditev bi mogla ljudstvo, ki je že takointako skrajno razburjeno, naščuvati proti generalu Potioreku, ki je kot poveljnik 3. kora najvišji sodni gospod tega kora in kot tak predstavlja samostojen oddelek c. kr. vojske Članek pa vsebuje tudi pre vračanje dejstev, znano je namreč, da je šele dne 21. oktobra, torej isti dan, ko je izšla ta notioa, govoril o tej zadevi in izjavil, da do tedaj vojaška oblast ni našla stvarnih in pravnih pogoje?, izreči kazen. Sodišče je iz teh razlogov ugovor zavrnilo kot neutemeljen.
Sodišče je deloma ugodilo ugovoru proti konfiskaciji^notice „Na naslov c. kr. državnega pravdništva in o. kr. deželne vlade«, deloma ga pa zavrnilo. Prvi odstavek, s katerim se prenaša pravi položaj, hoče sramotiti tiskovne oblasti, kar se že vidi iz naslova, potem iz trditev, da je nastopila za slovansko časopisje v Ljubljani prava strahovlada, da drž. pravdništvo v sporazumu' z deželno vlado pleni najnedolžnejše stvari, da bo list zaplenjen, Če izreče besedo „Nemec" ali „Kranjska hranilnica". Vsakomur je znano, da to ni res; hotelo se je le sramotiti državne oblasti. Če se primerja, kako postopa državna oblast tu in kako drugod, se jo hoče s tem tudi le sramotiti, in se očita ljubljanski oblasti pristranost. Ce drugod ne konfisoirajo takih stvari, ne more biti za to odgovorno ljubljansko državno pravdništvo. Izločil pa se je omenjeni odstavek, ker je to spis čisto zase, v katerem e državnemu pravdništva nič ne očita. Spis je sicer „za konfiscirati", kjer je izšel, tu se pa ni stavil predlog za postopanje v smisla § 302, se je torej ta odstavek izločil.
II. Predsednik otvori ob 4. popoldne razpravo o ugovoru odgovornega urednika „Slov. Naroda" Rasto Pustoslemška, proti konfiskaciji št. 243 nSlov. Naroda" z dne 17. oktobra.
Prečita nemški predlog državnega pravdništva, da naj dež. sodišče potrdi zaplembo „Dnevnih vesti" : „Kako se love", ,,Pek Viktor Gftrtner", „Jeli to prav? S „Celjski Slovenci ln nemško gledališče „Neki trgovec v Kandi)i" in „Vino-knpell S voli k s volim Ičeš, da vsebujejo pregrešek po § 302 k. k.
Nemška razsodba o. kr. dež. sodišča potrjuje to konfiskacijo.
Predsednik prečita zaplenjene notice.
Dr. Kremžar: Tudi te notioe je zaplenilo državno pravdništvo, ker vsebujejo pregrešek v smislu § 302 k. a. če iztrgam eno notico ven, se bo zdela nedolžna, se ne bo zdelo
niČ hudega, če pika peka Gartnerja, ali ruka nekega Schwaro. Ali to niso posamezne osebe, to so reprezentanti nemŠtva, nemškega trgovstva, ni napovedan boj tem posameznim osebam, temveč celemu nemštvu. Vse te članke preveva enainista misel — bojkot Nemcem! S tega stališča je presojati vse te notioe. Hujska se k bojkotu Nemcev. Ako pravi pisec: „Sve-tujemo g. Pbsohlu, da* mu ni treba med nas hoditi, ker ga bomo primerno odslovili", ne vetja to samo njemu, temveč vsakemu, ki je po mišljenja Nemec. Nemške trgovoe bo primerja z gadom na prsih. Notioa „Ce)jski Slovenci in nemško gledališče" pa celo vsebuje zločin javnega nasilstva z smislu § 98 k. z , ker se preti vsem tistim, ki bodo kr šili prepoved poseta nemškega gledališča, da pridejo na sramotilni oder. Če vzamemo vse te notice v celoti, moramo potrditi, da jih je drž. pravdništvo upravičeno zaplenilo.
Dr. Tavčar: Zastopnik državne oblasti si je pripravil stvar na tak način, da mu je treba prav'malo govoriti. Ča bo Šlo tako naprej, potem je najboljše, da si sodišče napravi formular, po katerem bo vselej potrdilo vsako konfiskacijo Drž. pravdnik hoče pavšalno vse skupaj vreči v en lonec, tendenca je pač ta, da je treba vse zapleniti. Stvar že postaja neznosna, komedijanti smo vsi, državni pravdnik, zagovornik, sodniki . . .
Predsednik: Mi obravnavamo popolnoma resno, nismo komedijanti.
Dr. Tavčar: No, pa zagovorniki! Ali tudi državno pravdništvo ni več tako, kakor je bilo prejšnje dni. Konfioira že res najnedolžnejše stvari. V številki, ki pride potem na vrsto (št. 244) je priobčena notica „0d stopnje do stopnje" (jo prečita). Ta notica je gotovo ostrejša, kakor marsikaterih zaplenjenih v tej številki, ali ta notica je nezaplenjena. Ako primerjamo to notico, ki ni bila zaplenjena, s temi, ki so zaplenjene v predležeči številki, moram konstatirati, da je državni pravdnik veliko ostrejšo notioo izpustil, nedolžne pa zaplenil. Tako je res težko smatrati oelo stvar za resno.
Kar se tiče notice „Kako se leve," je treba sodnikom razloČe vati, kaj je pravi, kaj pa dopustni bojkot. Dopustno je namreč priporočati Slovencem, da naj kupujejo samo pri Slovencih, če zahtevamo, kar je v našo narodno korist in obrambo, od Slovencev, da kupujejo pri Slovencih, je to dopustno, nedopustno bi bilo, če bi zahtevali, da naj se ne kupuje pri Nemcih. Sicer pa izročam božji milosti, kako se leve in prestopam k peku Viktorju Gartnerju. Glede na to notico vzdržujem svoj prejšnji izrek, da je cela stvar neresna. Notica obstoji iz pisma, ki ga je razpošiljal pek Gartner. Konfiskacijo te notioe morate dvigniti, č* se sami nočete udeležiti bojkota! Ča se reče, da bodo na to pismo slovenski odjemalci kar drli v Giirtnerjevo pekarijo, je to le ironija, gotovo prav nič kaznjivega. Kje je potem objektivno postopanje, ako se hoče kazenski zakon uporabljati na tak način. Bodite vendar resni, ali konti soirajte calo Številko. Če se bo postopalo tako, potem se sploh ne bo smelo nič več pisati. Ako bo šlo tako naprej, se bodo vrnili oni časi, ko je še živel svetnik Zhu-ber, ki je konfisciral vse, češ „das muss man konfiszieren, weil es in sioveniseher Sprache er-scheint."
Predsednik: Ne napadajte umrlih sodnikov!
Dr. Tavčar: Res je pa le! Ia če bi bilo treba, bi se dobila oelo priče, ki bi potrdile, da tudi gospod predsednik to dobro ve!
Kaj briga naše državno pravdništvo, če nočemo imeti Slovenci v slovenskem hotelu pri „6alem volu" v Celju nemškega piva! Ne vem, ali se gospodje sodniki spominjajo ali ne tiste velikanske nemške akcije proti češkemu plzenskemu pivu. Kaj vse je tedaj pisalo nemško časopisje, posebno na Dunaju, ali tedaj še ni bilo nobenega državnega pravdnika, ki bi bil konfisoiral tiste napade. Slovenci imamo pravioo v slovenskih gostilnah zahtevati domačo slovensko pijačo. Tega nam ne more odrekati nihče. To ni bojkot, to zahteva naša narodna Čast. Ča se torej tedaj v onem boju proti češkemu plzenskemu pivu ni zbudilo državno pravdništvo iz spanja, se mu tudi sedaj ne bi bilo treba !
Glede nemškega gledališča v Celju velja isto. Tudi v tem oziru lahko predpisujemo slovenskemu občinstvu, kako se mora ravnati. Saj tudi v Ljubljani zahtevamo, da slovensko občinstvo ne zahaja v nemško gledališče, ravno tako pa smemo zahtevati isto tudi v Celju. Gledališče je sploh nekaj takega, da se nanj določbe § 302. nikakor ne smejo nanašati. Ako zahtevamo od slovenskega občinstva, da ne zahaja v nemško gledališče,  vendar ne ščuvamo zoper
(Dalje t prilogi).
Priloga „Slovenszemn Naroda" fit 269, dne 17.
drago narodnost v smisla § 302. Zahtevamo pa to, ker to zahteva naša narodna Čast, ker je to v našo narodno obrambo.
Glede na notioo rVinokupoi! Svoji k svojim" poudarjam, da se je stvar izprožila v „Grazer Tagblattu", kjer se je izpostavilo nekatere slo-vensse tvrdke, pa se mu ni zgodilo nič. Mi smo storili enako, a bili smo zaplenjeni. Najboljše pri celi stvari pa je to, da je to notioo prinesel „Grazer Tagblatt", mi pa smo jo po njem ponatisnili, in državno pravdništvo je ni konfisciralo. Zato se mi stvar ne zdi več resna.
Dr. Kremžar: Gospod zagovor nik očita drž. pravdništvu, da igra komedijo. Ne igra komedije državno pravdništvo, pač pa zastopa drugačno stališče, kakor pa gospod zagovornik, toda resio. Mogoča je zmota, ali če se državno pravdništvo zmoti, potem Še ne igra komedije. Gospod zagovornik zastopa drugačno stališče, in to je umljivo. OČe sodi svojega otroka ali vnuka vse drugače, kakor pa drugi ljudje. Kar imajo drugi za objestnost, smatra on le za živahnost. Državno pravdništvo zastopa stališče, katero mu predpisuje zakon, in upam, da se bo tudi sodišče postavilo na to stališče. Te Članke je treba presojati v celoti. Pek Giirtner kot posameznik ni prizadet, ali stvar je naperjena proti vsemu nemštvu, občinstvo se hoče odvračati od nemških obrtnikov in trgovcev.
Notioo iz Kandije z ono klasično nemščino je državni pravdnik popolnoma prezrl.
Sodišče je zavrnilo ugovor v oeloti kot neutemeljen.
Pri presoji vseh navedenih Člankov se je treba ozirati na posebne razmere v Ljubljani in na deželi, ki so nastale po dogodkih v dneh od 18. do 20. septembra. Pripadniki obeh narodnosti so zelo razburjeni in vznemirjeni. Čianke je treba smatrati za enotne, dasiravno so ločeni v listu, in kot take ki sistematično vzbujajo k sovraštvu proti drugi narodnosti in hujskajo k razprtijam nad posameznimi prebivalci. Vsaka poštena obrt in industrija ima pravico zahtevati od oblasti varstva in zaslombe. Od obrtnika imajo koristi uslužbenci, delavci, od njega je odvisen tudi pro-ovit dežele, ki obrtuijje potrebuje, in tudi procvit države. Ce se pa odvrača kupce iz narodnih, ne pa iz kupčij -skih czirov, je to namerjeno na oškodovanje prebivaloev drugih narcd nosti, razvnema sovraštvo in Še bolj poostruje napete razmere. Notica „Celjski Slovenci in nemško gledališče" vsebuje pa oelo hudodelstvo v smislu § 93 k. z. Nemško gledališče je znano k( t prvi kulturni zavod, in če se na ta način hujska proti njemu, se hujska preti nemškemu narodu, ker se hujska proti njegovemu kulturnemu zavetišču, članki so res ločeni med seboj in bi v drugačnih razmerah ne zapadli zaplenbi Saj se je pred kratkim tudi, posebno na Štajerskem, uprizoril bojkot proti pivu, ker se je pivo baje neopravičeno podražilo, a tedaj niso oblasti storile nič, tu pa se je oznanjal bojkot iz narodnostnih ozirov, in zato je posegla vmes državna oblast, ker ima vsaka obrt pravico, da jo varuje zakon.
III. — V šfc. 244. z dne 19. okt je zasegel državni pravdnik odstavek v „LogaSkih novicah", v dopisa ,.Iz PrevoJ, dnevne vesti „Sranjska hranilnica 8 in „Državni pravda k Trenz gre w pokoj', češ da se zahteva v njih odstranitev nemških napisov ter hujska proti Kranjski hranilnici", pači dejstva in hujska proti državni oblasti, torej §§ 300 in 302 k. z.
Na nemški predlog državnega pravdnika je c. kr. deželno sodišče z nemško razsodbo potrdilo to zaplembo.
Predsednik prečita zaplenjene spise.
Dr. Kremžar: Odstavki ena, dve in tri brezdvomno vsebujejo čin pregreška po § 302 k. z. in mi v tem cziru ni treba Še posebej poudarjati, da so med seboj v zvezi. Visoko sodišče je že preoiziralo svoje stališče glede na to. So sicer posamezni slučaji, ali enotno vzbujajo k bojkotu. Notioa „Državni pravdnik Trenz gre v pokoj" ima vse znake pregreška po § 300 k. z , ko trdi, da je šel drž. pravdnik Trenz v pokoj, ker se ne strinja z raznimi višjimi oblastmi, katere hočejo Še več konfiskacij. Očita se višjim oblastem, da so bolj papežke, kakor papež sam, hujše kot državni pravdnik sam, ki je že dovolj konfiscira! Višjim oblastim se očita pri-»tranost, predbaciva se jim, da postopajo proti Slovencem drugače kakor proti drugim narodnostim, in se tako hujska proti tem oblastim. Obenem pa se tudi zavijajo dejstva, ko se trdi nekaj, kar se ni zgodilo. To ni res, da bi bil šel drž. pravdnik Trene v pokoj, tega ni nikdar nameraval (hm?) ibolel je le vsled prenapetega dela, vzel par dni dopusta ter šel na deželo! Ni res, da bi bil prišel kak ukaz z Dunaja ali od bogvekod, in da bi bil zato vrgel
puško v koiuzo. Najboljši dokaz za to je, da se je vrnil na svoje mesto in da zopet konfiscira kakor prej! To je pačenje dejstev, in to le zato, da bi bilo hujskanje še bolj izdatno. Potrdi naj se prva razsodba.
Dr. Tavčar: Visoko sodišče! Pečal se bom s posameznimi vrsticami, ker se je zgodila pomota drž. prav J cika. Ni namreč res, da bi prva zaplenjena notioa hujskala k bojkotu. Star je popolnoma drugačna. Iz Logatoa se piše, da so se pročitali nemški napisi. Zahteva se potem od slovenskih trgovcev, da naj odpravijo nemške napise in napravijo slovenske. In to menda vendar ni kažnjivo! Slovetoi pač stojimo na stališču, da mora imeti slovenski trgovec slovenski napis, ker imamo pravioo zahtevati slovenske napise. Če potrdi sodišče to konfiskaoijo, potem to mora vedno potrditi tudi tedaj, Če bi se konfiscirala zahteva po slovenskem poštnem ali občinskem pečatu. Take zahteve so na dnevnem redu. Z zahtevo, da se odpravijo nemški napisi in napravijo slovenski, se uveljavlja le naša pravica. Poglejte drugo notico med „Logaškimi novicami", kjer se graja nekoga, da poje „Wacht am Rhein". Ta notioa je ostrejša, kakor prva, in zakaj se ni konfisciralo to, potem bi se vsaj ne smelo nikdar grajati petja te pesmi. Prva notica je popolnoma nedolžna, postava sama nam daje pravico zahtevati slovenske napise. Ako se konfiscira kaj takega, potem morate konfisoirati tudi sklep občinskega sveta ljubljanskega, ki je sklenil odpravo dvojezičnih in napravo samo-slovenskih napisov. V tasih razmerah je res težko, da ne bi govoril satire.
Glede na drugi konfiscirani odstavek (Iz Prevoj) se vdam, ker ne-smem kritizirati razsodbe visokega sodišča, dasiravno je tudi ta odstavek popolnoma nedolžen.
K tretji notici pripomnim, da je nesrečna „Kranjska hranilnica" s svojim javnim nastopom sama dala p^vod, da se jo mora kritizirati, kajti vse to, kar je storila ta klika, je moralo enkrat priti pod javno kritiko. Državnemu pravdništvu pa se je tudi tu zgodila majhna nesreča in ne vem, kako bo drž. pravdnik branil tega svojega sinčka. Dne 15. oktobra je konfisciral to notico v „S^ov. N.u, d.ie 15 oktobra pa je izšel „Siov. trgovski vestnik" in na svoji 116 str. doslovno priobčil isto notioo od pike do pike, od besede do besede, „Siov. Narod" je notico le ponatisnil. Ia ravno isto državno pravdništvo je pustilo, da je v „Slov. trgovskem vestniku" lahko izšia, dočim je bila „Slov. Narod" konfiscirana. Kako bi se označilo tako postopanje) ne smem reči, ker bi me g predsednik poklical k redu
Predsednik: Saj imate svobodno besedo.
Dr. Tavčar: Če „Kranjska hranilnica" odpoveduje slovenskim strankam kredit, potem mora prenesti tudi kritiko, ravno tako pa tudi vlada; čemu se pa vtakne v tako zadevo! To je priznal tudi državni pravdnik, ki ni kor.fiiciral notice v „Slov. trg. vestniku". Sploh pa vse to pričuje o tem, da se konfiskacije vrše zelo površno, ali pa da se je državno pravdništvo postavilo na stališče, da mora ravno „Slov. Narod", ali kakor se je prej izrazil državni pravdnik, moj vnuk v peč.
Kar zadeva zadnjo notico, se ne bom več branil dalje. Čad no se mi zdi le to, da nas državno pravdništvo kofiscira, če branimo drž. pravdnika. To je v resnioi redak slučaj v Avstriji. Za Trenza se pc tezam o in drž. pravdništvo nas pa konfisoira! Dasiravno zastopnik državnega pravdništva zanika, da bi bilo res, kar se trdi v notici, je vendar stvar resnična in tako obče znana, da že vsak vra beo Čivka o njej. Govorniku je mogoč dokaz o resnični trditvi po naj kope tentnejši priči. Predlaga, da sodišče ugodi ugovora.
Dr. Kremžar: Pojasnim, da je dne 15. konfisciral drug, dne 18. pa zopet drug, zato je mogoče, da notioa v enem listu ni bih, konfiscirana. S tem pa še ni rečeno, če je enkrat prosta, da je prosta za večne čase. Če državno pravdništvo najde pozneje kaj takega, kar je treba konfiscirati, ima še vedno pravioo za to.
Sodišče je deloma ugodilo ugovoru, kol kor se ugovor tiče „Logaške novice", v ostalem ga pa zavrnilo kot neuteme-jenega. Kar se tiče izreka ugoditve je sodišče upoštevaje vsebino prišlo do prepričanja, da spis ne poživlja k bojkotu, temveč izreka le željo, da naj se odpravijo nemški napisi. Ker ni u i kake grožnje, ta želja tudi ni kažnjiva. V notioi se ne preti z grožnjo, da bi se napisi šiloma odstranili, temveč se zastopa stališče, kakršno zavzemajo v zadnjem času razni občinski zastopi V pritožbah na deželni odbor v zadevi naprave krajevnih napisov v slovenskem jeziku.
V dragi notioi se poživlja ljudstvo, da naj kupuje samo pri slo ven-
novembra 1903.
skih firmah, in kliče k bojkotu iz narodnostnih, ne pa trgovskih ozirov.
Kar se tiče notioe „Kranjska hranilnica" je treba poudarjati, da se predbaoiva vladi, da ščiti zavod, ki koplje grob Slovencem, da je to storila nalašč, da bi Slovence oškodovala. S poudarjanjem neresničnih razmer se v nič de vije vlado.
V notioi „Državni pravdnik Trenz gre v pokoj" se očita višjim oblastim, da jim je še premalo konfiskacij in zaprtih ljudi j, in trdi, da so izdale povelje, da se mora še več konfiscirati in Še več i j adi zapreti. S tem se hoče v nič de vati višje državno pravdništvo Konfiskacija je bila torej utemeljena.
Dnevne vesti,
V Izubijani 17. novembra.
— Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu so razpisane na dan 16. decembra t. 1. Letos izstopivši člani predstojništva in njih namestniki pripadajo tem-le kategorijam: Kat.
I. železnico, podjetiištva za prevažanje in skladišča blaga. Kat. II. Rudarstvo in plavžarstvo, ko vinarstvo, stroji, orodje itd. Kat. VI. Papir in usnje, lesne snovi in rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. Vsi ti podjetniki in zavarovanci vsake omenjenih kategorij volijo v predstojništvo po enega člana in enega namestnika. Glasovnice se pošljejo volilcem najkasneje do 17. novembra. Reklamacije je treba pošiljati do 1. decembra volilni komisiji delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu,   Via Valdirivo št. 40,
II. nadstropje. Tu leže na vpogled tudi volilni imeniki. O teh volitvah bomo še govorili.
— Kandidat je jugoslovanske so-cialno-deinokratične stranke za prihodnje deželnozborske volitve na Kranjskem so: Za mesto Ljubljana: Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani. V ljubljanski okolici: Josip Petrič, strojevodja v Ljubljani. V okraju Radovljica, Kranjska gora, Tržič: Frane Bartl, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. V okraju Kranj, Škofja Loka: Josip Petrič, kot zgoraj. V okraju Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica: han Straus, poslovodja in občinski svetovalec v Idriji. V okraju Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož: Josip Novak, železničar v Spodnji Šiški. V okraju Litija, Višnja gora, Radeče: Mihael Cobal, vod ja kons. društva v Zagorju. V okraju Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče, Žužemberk: Fran Bartl, kot zgoraj. V ekraju Metlika, Novo mesto, Črnomelj: Franc Schiffrer, skladiščni mojster v Novem niestn. V okraju Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Etbin Kristan, kot zgoraj. V okraju Kamnik - Brdo: Etbin Kristan, kot zgoraj.
— Nov vseslovanski mesečnik. V drugi polovici meseca decembra t. 1. prične v Petrogradu izhajati mesečnik »Slavjanskij Mir« (Slovanski Svet). Izdajatelj lista je J. Lav-r i n. V prospektu pravi uredništvo: /Ko pričnemo izdajati nov list, smo si stavili za svojo kulturno nalogo, da delujemo za kulturno zbližanje slovanskih narodov. Mi smatramo za veliko napako za rusko publiko, da je dosihdob bila le malo poučena o slovanskih literaturah. Za to bomo priobčevali v vsaki številki čim najboljše prevode izbranih, v prvi vrsti sodobnih proizvodov iz vseh slovanskih jezikov (češkega, poljskega, slovaškega, srbo - hrvaškega, bolgarskega in slovenskega jezika). Poleg tega se bodo v mesečniku priobčevali tudi originalni ruski proizvodi. Vsaka številka bo po možnosti tvorila za se celoto. List stane na leto 3 rublje, za pol leta 1 rubclj 60 kopejk, za 3 meseca pa 85 kopelj. Naročnina in rokopisi se najpošilja-jo na naslov: Redakcija žurnala »Slavjanskij Mir«, St. Peterburg B. O. 5. linija d. 36, kv. 21. Slovencem, ki čitajo rusko, priporočamo ta list.
— »Kranjska hranilnica« je odpovedala drugo posojilo mestni občini ljubljanski. Kakor čujemo, je odpovedala posojilo tudi gospodu županu. Svojo odpoved opravičuje s tem, da potrebuje denar.
— Iz »Kranjske hranilnice« je bilo včeraj dvignjenih 800.000 kron. Hranilnica je v vedno večjih stiskah
za denar!
— Hrvati, naši brati po misli in po činu. Na mesto venca na grob padlih žrtev z dne 20. septembra je med zagrebškimi Hrvati v korist naše družbe »Sv. Cirila in Metoda« umirovljeni profesor g. Luka R o i ć nabral 1050 K, reci: tisoč in petdc-ret kron. »Ako je i malo, ali Vam od srca dolazi od Vaše braće Hrvata«, piše pošiljatelj, a mi nimamo dosti besed, da dovolj zahvalimo g. prof. Roiča, ki je žrtvoval pač mnogo truda in časa, da je dosegel ta lepi uspeh, in vse plemenite darovatelje kralj. Zagreba. Brat sestre ne zapusti, a Zagreb ne Ljubljane. Obetamo,
da Ljubljana tudi ne bo pozabila Zagreba.
— »Pettauer Đenkzettel«. V Celju so imeli shod, na katerem je zagrizeni nemški poslanec Markhl prodajal svojo skisano modrost. Na tem shodu je govoril tudi sanitetni svetnik dr. J e s e n k o. Ta renegat se je bahal, da so Slovenci dobili svoj »Pettauer Denkzettel«. Mož je ponosen, da so bili Slovenci v Ptuju napadeni in tepeni in veseli ga, da je tekla slovenska kri.
— Od »Mestne hranilnice« odvrača ljudi v Florijanskih ulicah stanujoči K. L a c h e i n e r. To dela i z niaščevanja, ker je bil pred enajstimi leti zaradi nekorektnosti v uradu iz mestne službe brez pokojnine odslovljen in mu je tedaj tudi vodstvo Marijine bratovščine vzelo blagajno iz rok. Tak mož naj kar za pečjo sedi in naj bo vesel, da živi v miru.
— Lastnik trgovine R. Mlklauc
Fr. Drofenik razpošilja ta-le pisma: ✓>Vaše blagorodje! Dolgo časa že opaža jem, da gotovim ne ugajam. Vzrok je, ker sem svojo majhno trgovino na pošten in soliden način povzdignil na visoko stopnjo ne samo s proinetoni, temuč trgovina R. Mi-klauc, Stritarjeve (Špitalske) ulice Št. 5, je pridobila ugled in zaupanje pri slav. občinstvu, pa tudi najuglednejše tovarniške zveze; te zveze so samo nekaterim tukajšnjim trgovcem na razpolago. Lahko mi je mogoče s cenami se kosati z vsakim, ker kupujem blago tam, kjer jaz hočem, in nisem od kredita tovarnarjev odvisen, ker takoj plačam in ne kupujem na mesečne obroke ali menice, kar nakup blaga podraži. Umevno je, da potem lahko po nizki ceni prodajam lepo odbrano blago in bom tudi nadalje tako prodajal ter še večjo pozornost tem posvečal. Ker se mi s podlim obrekovanjem in pisanjem po časnikih ni moglo škodovati, pošiljala so se mojim odjemalcem pisma, v katerih se čez mene zabavlja, med drugim je tudi citati: »Dne 20. septembra pa, ko sta izdihnili slovenski žrtvi, se je na ves glas smejal škodoželja in veselja nad našo žalostjo.« Pisec tega nesramnega lažnivega očitanja se pa ni upal lastnoročno podpisati, ker dobro ve, da ne uide zasluženi sodnijski kazni ter se stvar sodnijsko zasleduje. Ne bom se zagovarjal, ker je vsakemu dobro znano, ki me osebno pozna, da sem miroljuben in da takega nečloveškega ravnanja nisem zmožen. Petnajst let sem že v Ljubljani, pa nisem osebno nikdar dal povoda kakšne nejevolje; pač pa so dale povod moje cvetoče trgovine: R. Mi-klauc, Stritarjeve ulice št. 5; »Pri Škofu«, Pogačarjev trg; »Pri Miklavžu«, Medene ulice, ker jih izvrstno in strokovno vodim in častite odjemalce vestno uatarično in dobro postrežem. Slavno občinstvo bo razvidelo iz tega, da nimam časa za politiko kakor tudi ne za popravke po časnikih, ker mi dado moje tri trgovine od zjutraj do večera dovolj napornega dela, ter sem vesel, da se zvečer v krogu svoje družine razve drim. Po časnikih se danes napadajo člani cesarske hiše, škofje, vera itd. in vsi morajo to prenašati, bom tudi še jaz nadalje potrpežljivo prenašal. Vas, častiti odjemalci, pa zagotavljam, da se bom nadalje še bol;> potrudil, Vas v vsakem oziru zadovoljiti ter bom z božjo pomočjo trgovino vodil; upam tudi, da me bo slavno občinstvo še nadalje kakor doslej ali še v večji meri počaščeva-io. Beležim z odličnim spoštovanjem Franc Drofenig, solastnik tvrdke R. Miklauc, Ljubljana, Stritarjeve ulice št. 5. Prepričan sem, da bodo časniki to moje pismo ali njega izvleček priobčili ter pri tem napravili marsikatero opombo; a jaz se ne bom zagovarjal.« —Nedolžno jagnje pere, o tem pa nič ne pove, da je naj strupene j ši sovražnik vsega, kar je slovensko.
— Iz šolske službe. Gdč. učiteljica Leopoldina B u k o v i c v Velikih Laščah je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto ab-solvirana učit. kandidatinja gdč. Ana Somrak kot suplentinja. Za provi zor ične učiteljice na Viču so imenovane dosedanja pomožna učiteljica na II. mestni ljudski šoli v Ljubljani gdč. Marija K o š a k , šolska praktikantinja na Viču gdč. Pavla Z a v a & n i k in gdč. Elza pl. L u k a n c , dosedanja suplentinja ondi.
— Dvojezični napisi na Kranjski hranilnici« Ravnateljstvo Kranjske hranilnioe je bilo svojeČasno že opetovano opozarjeno na to, da bi bilo umestno, ako bi zavod nadomestil sp.monemške napise z dvojezičnimi. V tem oziru je župan Hribar opetovano posredoval pri ravnateljih Sapami, dr. SohsfFerju in dr. Sohoeplu. Najbolj naklonjen tej preuredbi je bil pokojni dr. SoharTer, a ni mogel ničesar storiti, ker so mu nasprotovali ostali člani ravnateljstva. Pokojni Supan in sedanji ravnatelj Sohoepl pa~se nista mogla ogreti za dvojezične
napise, kamo li, da bi odpravila raz vado strankarskega razdeljevanja čistega dobička. Pri Kranjski hranilnici je ostalo vse pri starem, zato se ni čuditi, ako je nastala proti njej reakcija, ki ji sedaj baje toliko škoduje.
— Slovenski podčastnik zaprt radi veleizdaje I Iz tukajšnje domobranske vojašnice slišimo prav čudne stvari. Narednik Z je bil gotovim ljudem že od nekdaj trn v peti, in sicer zaradi svojega odločnega narodnega mišljenja. Nekega večera debatirali so o nevarne s ti vojske s Srbijo in o septembrskih demonstracijah. Pri ti priliki je baje rekel Ž , da je vojna proti Srbiji lahko za Avstrijo nevarna, ker vlada v vseh srbskih deželah velikansko navdušenje za vojno, Srbi bi se borili kakor levi in če druge velevlasti s Srbijo potegnejo, potem smo izgubljeni, posebno pa Še vsled notranjih jezikovnih razprtij. Rekel je tudi, da bi vojaštva na nedolžne ljudi ob demonstracijah ne bilo treba streljati, ker ni bilo prav nobenega povoda za to. In kaj se je zgodilo V Ovadili so ga zaradi veleizdaje in v resnioi sedi on zdaj v preiskovalnem zaporu. Podprli so to ovadbo tudi s tem, da Z. povsod svojo narodnost povzdiguje in je vsled tega nevaren svojim tovarišem (?). Omenjeno bodi, da je Z vedno vestno opravljal svojo službo in bil priljubljen ne le pri svojih predstojnikih, temveč tudi pri svoji slov. tovariš h ln slov. občinstvu, ki so ga vsi radi imeli. O tej aferi bomo še poročali! Sicer pa opozarjamo poslance, naj posvetijo svojo pozornost tej čudni aferi.
— Josip Slmončič, ki je bil usodnega dne 20. septembra 1908 ustreljen v nogo, seje moral preteklo soboto vrniti zopet v bolnico. Kakor smo že svojedobno poročali, je Josip Simončič, ko ni več potreboval bolniške oskrbe, zapustil deželno bolnioo. Sedaj se mu je pa na rano napravil šen, vendar se je vestni zdravniški oskrbi že posrečilo, Simon-čiča toliko izločiti, da je danes izven nevarnosti.
— Martin Štrukelj je bil kakor znano dne 20 septembra 1903 zaboden v desno ledje. Zdravil se je tudi dalj časa v deželni bolnici, iz katere so ga potem pred kratkim izpustili kot rekonvalescenta. Štruklju se je pa sedaj pojavilo novo vnetje desne noge v mečih, kar je najbrže posledica usodepolne poškodbe, z dne 20. septebra 1908 Štrukelj je danes zopet v oskrbi deželne bolnice in je upati, da se bode vestni zdravniški pomoči skoro posrečilo odstraniti nevarno vnetje.
— Dijaku Boildaru Bor it alku ste bili nesrečnega dne 20 septembra 1908 prestreljeni obe nogi. Od tedaj naprej se nahaja v oskrbi deželne bolnice. Splošna je bila bojazen, da bo ubogi Borštnik ob nogi. Danes pa lahko z veseljem poročamo, da je bila ta bojazen neopravičena. Včeraj so mu namreč odvzeli obvezo. Rane so preoej zaoeljene in je za trdno pričakovati, da mu ostane ohranjena težko pokvarjena leva noga Po zdravniških izjavah se je tudi nadejati, da bode ubogi naš Borštnik zamogel božične praznike preživeti že v dolgo pogrešanem krogu svojih staršev in svojcev.
— Deželnozborske volitve v Istri. V okraju Pizin PiČan je bil izvoljen z vsemi oddanimi glasovi župnik Anton Zid ari č Na Lošinju je bil izvoljen Aleks. Nioolioh, v Kopru dr. Bell i, v Poreču dr. S bi s a.
— Is meščanskih krogov se
Čuje, da hočejo mnogi namesto razsvetljave na predvečer cesarskega jubileja darovati primerne zneske za prepotrebne dobrodelne namene.
— Deželni Odbor se bo konoem tega meseca poklonil cesarju, da mu čestita k njegovemu jubileju
— Deželni dvorec bo dne 2. decembra sijajno razsvetljen.
— Sekundarnem v deželni bolnici se imenuje g dr. Tadej Karaš iz Krakovega.
— Okrožnim zdravnikom v
Skofji Loki je imenovan dr. Hubad v Toplicah.
— Iz  sodne  službe,   s dni
tajnik Frid. Bračič (Nemec) je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Celju.
— Na II, drž« gimnaziji v LJubljani je poverilo naučno ministrstvo pouk italijanščine v šolskem letu 1907/1909 profesorju Antona J e r Š i -novica.
— Iz učitellske službe. Učiteljici Vida G ab r še k in Vida Som sta imenovani za provizorični učiteljici na VI razredni ljudski šoli v Spodnji Šiški. Za provizorno učiteljico v Mekinjah je imenovana Vili -bal da P e v o.
Za dražbo sv. Cirila ln Metoda v LJubljani je nabrala gdč. Iva Zupančičeva v Šmarja pri Jelšah pri odhodnioi g. S t a d-lerja 15 K. Hvala!
Iz pisarno slovenskega gle*
dallftoa. Danes se ponavlja za n e p a r-abonente „Netopiru. — V četrtek
se uprizori Fr. Ks. MeSka izvirna drama v treh dejanjih „Mati". Tendenca drame je vseskoz patrijotična ter ilustruje neprecenljivo važnost gesla „Svoji k svojim!" Škodljivi vpliv tujstva na našo mladino in na široke plasti nezavednega naroda. Predstave se udeleži tudi g. avtor.
Malenskov večer sta priredili v nedeljo zvečer šentpetrski moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v restavracijskih prostorih hotela „ Štrukelj". Kakor navadno vsako leto, tako je bil tudi letos ta večer izvrstno obiskan, da marsikdo ni dobil prostora. Spored večera je potekel med igranjem na klavir, med krasnim petjem „L,ubljanskegaZvonatt, izklicavanjem zadetih številk in raz* dajanjem lepih debitkov, med kate rimi sta bili dve tolsti gosi in katere so darovali odborniki in odbornioe in za koje so ljubeznive gospodične s tako vnemo prodajale srečke, da jih je kmalo zmanjkalo. Par lepih reči S9 je končno dražbalo. Zabava je bila neprisiljena, prisrČoa kot sploh na prireditvah šentpetrskih podružnic. Dasi ni bilo nobene vstopnine, vendar znaša prebitek veselice 126 K. Šentpetrski podružnici naše šolske družbe sta lahko v vzgled onim podružnicam, hi so jih poklicali v življenje ljudje, ki zahtevajo narodne požrtvovalnosti od vsakogar, le sami je ne ponejo. Posledica je, da tiste podružnice spe. Ondotni „narodnjakia so se zalizali v svojo narodno lenobo kot polž v svojo hišo. Krajev in imen nam menda ni treba naštevati?!
Koncert „Slovenske Filharmonije1 f S plešem je pod pokroviteljstvom „Narodne Čitalnice" v Ljubljani dosegel zadnjo soboto, dne 14. t. m. izvanreden uspeh. Velika dvorana „Narodnega doma" je bila prenapolnjena pestrega občinstva, ki je vzornemu dirigentu g. T&liohu izkazovalo za vsako točko izbranega konoertnega programa zasluženo priznanje. Za koncertom je sledil cb zvokih izurjenih članov „Slovenske Fijharmonije" animiran ples. Plesalo je 72 parov. Vsak udeleženec je nesel s tega koncerta in pleza s seboj zavest, da že dolgo ni bilo v „Narod-nem domu" tako prijetnega in v vsakem oziru lepega večera.
„Dm U o slovenskih profesor«
lev1,  bo imelo v sredo, due 18. novembra ob 8. zvečer sestanek v ljub ljanskem „Narodnem domu".
Nekaj besed o fikrlstiel. V
nekatenh bližjih mestih silno razsaja škrlatica, tako v Gradcu, Celju, kjer so celo morali zapreti šolo in v Tr stu. Znano je tudi, da imajo hudo epidemijo v Dobrepolju na Dolenjskem in da je tamkaj že več otrok pcmrlo. Zaraii tega ci izključeno, da bi se tudi v Ljubljani ne pojavila kaka epidemija. Od pričetka šolskega leta s?m biLo je v Ljubljani javljenih 17 slučajev škrlatice, od teh so trije že ozdraveli. Bolj sumljiva je okolnost, da se naznanjeni slučaji rekru-tir8Jo skoraj iz vseh ljubljanskih šol. Ker je škrlatio* ena najopasnejših in najnalezljivejših otroških bolezni, priporočati je občinstvu skrajno previdnost. Vsak slučaj naj se takoj naznani mestnemu magistratu. Za škr latico oboleli otrok mora Šest tednov ostati izoliran. Najodločneje je poudarjati, da se mora v takozvanih lahkih slučajih postopati ravno tako strogo, kakor v težkih. Lahki slučsji so najnevarnejši. Starši in strežniki ne pazijo dosti, češ bolezen je lahka, s tem pa najbolj pospešujejo nje raz širjevanje. Tudi je pomisliti, da lahka škrlatica, prenesena na koga drugega pri tem lahko provzroči najtežje smrtno obolenje. Previdni morajo biti tudi strežniki, ki ostanejo naj bolje z bolnikom izolirani, kajti škrlatica prenaša se tudi indirektno, po zdravih ljudeh, ki so prišli z bolnikom ali njega strežnikom v katerokoli dotiko. — Bratom, sestram in drugim sostanovalcem bolnika je ta ko j prepovedati obiskavanje šole, tudi Če so škrlatico že prestali. Vendar se ti kontumaoirajo le za deset dni, Če so od bolnika zadostno izolirani. Najboljša izolacija je, Če oddamo bolnika v bolnico. Koder se to ne zgodi, treba je ostale otroke spraviti h kaki drugi rodbini brez otrok, ksjti sioer bi se morali kakor bolnik za šest tednov kontumaoirati. — če preudarimo, da je škrlatica najopas-nejša otroška bolezen, ki provzroči Često smrt ali pa dolgotrajno hiranje in da bolnik dolgo Časa ne sme v šolo, je pač največja previdnost na mestu, če imamo kak slučaj v hiši, ne pezabimo, da se bolezen lahko prenese po kljukah na vratih in držajih pri stopnjicah, ki se jih vsakdo dotika. Raje se jih torej ne dotikajmo in j;h dajmo vsak dan oprati z lizo-lovo ali lizoformovo raztoplino.
Prevzetje lekarne« Gospod Josip Cižmaf, ki je kupil Mar-detschlagerjevo lekarno na Jurčičevem trga, je to lekarno že prevzel. Gospod Čižmaf je naroden Ceh in ga toplo priporočamo.
Ljudska galerija se je včeraj sopet otvorila v Gregorčičevi čital-
nici. Kakor že lansko leto, bo tudi letos menjavala svoj program vsakega 1. in 15. v meseou. Vsak p os etnik Gregorčičeve čitalnioe si razstavo lahko brezplačno ogleda. Letošnja prva serija prinaša sledeče umetnine: Max Klinger: Franc Lisst, "VTalter Leistikov: Vila v Grunevraldu, Ferd. Andri: Žanjoi, William Turner: Pred Benetkami, Whistler: Portret umetnikove matere, Stanislavski: Krajina, Sislev: Krajina, Aman Jean: Sanjarija, Modersohn: Jesenska krajina v "Werpswede, Welti: Kraljičine, Spitz-weg: Štorklja - klopotača, Fernand KhnopfT: Speča Meduza, Van Dyok : Viljem Oranjski in Mari a Sta ar t, Hobbema: Drevored v Midelharmis, Moraies: Eooe homo, Lawrenoe: Miss L^ddons, La Touohe: Svatbeno potovanje, Mehofer: Cerkveno okno, Welti: Skopuh, Leistikov: Obrežna krajina, Rembrandt: Tri drevesa, Potter: Mladi bik, Arhipov: Koče.
Mestno drsališča pod Tivo-lijem Vsled nepričakovano trajnega mraza nastal je na mestnem drsališču pod Tivolijem krasen led in so bode v teku prihodnjih dni ondi otvorila drsalna sezona. V interesu družabnega življenja pričakovati je, da se priljubljeni in zdravju koristni šport drsanje tudi letos razvije tako živahno, kakor lani. Zato se slavno občinstvo opozarja, naj si pravočasno preskrbi vstopnice ter naj z mnogobrojnim obiskom podpira to narodno podjetje. Letne vstopnice se dobivajo pri mestni blagajnici in pri hišniku na drsališču, dnevne vstopnice pa pri blagajnici na drsališču.
Snaženje hodnikov in peftpotOV kadar sneg zapade. Ker je nasto pilo zimsko vreme, treba je hišne gospodarje in njih namestnike opozoriti na nekatera važna določila glede snaženja hodnikov in pešpotov, kijih vsebuje oestnopolioijski red za deželno stolno mesto Ljubljano. Kadar zapade sneg, je vsak hišni gospodar ali negov namestnik dolžan hodnik ali pešpot ob svojem posestvu brez odloga osnažiti in ga, če je polzko in se naredi poledioa, posipati s peskom, pepelom, žaganjem ali s kako drugo slično stvarjo. Snaženje in posipanje pa se ima izvršiti v širini hodnika ali peš-pota in to najkasneje do 7. zjutraj. Pri več Časa trajajočem ali se ponavljajočem metežu je treba hodnik večkrat Čez dan osnažiti in posipati, da se odpravi vsaka nevarnost za pešce. Z dvorišča se ne sme sneg ali led odkladati na oeato, temveč ga je voziti v Ljubljanico ali pa odfcladati v nalašč za ta določenem prostoru, če sneg sam zdrči na cesto ali se zmeče s strehe, treba ga je na lastne stroške zvoziti proč, da se promet ne ovira. Ob južnem vremenu se morajo hod niki in pešpota sproti snažiti in odpravljati luže in blato. Kdor se ne bi zmenil za te določbo, bo kaznovan z denarno globo od 10 do 200 kron, ozir. v slučaju, da se ne bi mogla iztirjati, z zaporom od 24 ur do 14 dni. Vrhutega pa bo mestni magistrat dal opuščeno ali pa zanikrno opravljeno snaženje hodnikov izvršiti na stroške dotičnega gospodarja. Sploh pa se vestno izpolnjevanje teh določb priporoča iz povsem naravnega človekoljubnega stališča, ker se na ta način prepreči marsikaka nesreča in nezgoda.
Zvišanje plač oroinifttvn. Vsako leto od 2 deo. letos naprej bo dobivalo 100 postajevodij in titularnih stražmeštrov zvišano plačo za 200 kron.
Ižfinski lov je bil doslej ljubljanskih Nemcev. Pred nekaj dnevi je prišel ta lov na javno dražbo, katere se je seveda udeležilo tudi več Nemoev, mej njimi tudi prof. Valenta. K dražbi so pa prišli tudi Slovenci, in glej — lov so zdražili naši ljudje. Nič ni pomagalo, da so nasprotniki ob pričetku dražbe metali okrog kar z 10 in 20 K, da so potem prišli na kronice in da so konečno dražili oelo po vinarjih — lov je prišel v slovenske roke, v katerih bode tudi ostal. Lov je poprej stal nekaj nad 300 K, zadnja dražba ga je pa pognala nad 1600 K.
Veselica Aentvldskega Sokola je bila v nedeljo pri Žibertu. Uspela je v vsakem oziru lepo. Občinstva je bilo veliko. Žirovnikov pevski zbor je pa mnogo pripomogel s krasnim petjem k tako krasnem uspehu. Naj bi šentvidski Sokol dobival dovolj gmotne podpore, ker so njegovi člani sami navdušeni mladeniči za plemenite sokolske ideje.
Poneverba« 14letni Franc Petrič iz Gorenje Dobrave pri Poljanah nad Skofjo Loko je kot pekovski vajenec pri Francu Bo h i n j o u v Pliberku na Koroškem poneveril temu 160 K, ki jih je str žil za njegov kruh, nato pa pobegnil domov. Zaprli so ga.
Na Martinov semeni v Kranjn
dne 11. t. m. je kakor piše „Gore njeo", pripeljal svojo čifutsko robo tudi neki Nemec — Novaokh — iz Opatije. Najbrž je Gdtzlov zastopnik — ker se ta ne upa na dan, kajti nastopal je ■ tisto zamosavestjo — kot pod Sohvrarzevim ščitom se na-
pihujoči Gotzl. Ali, žalibože, ta domišljija se mu je kmalo odvzela, kajti kranjsko orožništvo ga je aretiralo prej, predno je mogel svoj „pofel" ponujati slovenskim nevednim odjemalcem. Na sumu je, da trguje poleg s čitutskim blagom tudi z živim človeškim mesom. Pripeljal je seboj iz Celovca Korošioo, 181etno slovensko dekle, kateri se je v Celovcu predstavil kot posestnik in bogat trgovec iz Opatije ter ji obetal nebesa v njegovi službi. — Toda prišla je le do Kranja. Bogataš in posestnik is „Rajna" je deklico pripeljal na „Novo poŠto" in najel sobo z dvema posteljema, trdeč deklioi, da ni nobene sobe več prazne, faktično pa le raditega, ker ni imel denarja, da bi plačal dve sobi. Spečo v postelji pa je napadel in jo hotel posiliti, kar se mu pa ni posrečilo. — Drugo jutro ga je deklica ovadila in je bil na to aretiran.
Krasen zvezdni utrinek se je videl 12. t. m. ob pol 8 zvečer v bližini Kranja. Frčal je v se ver oz a hodno smer. Ža njim se je vil liki kača dolg rep isker. Obenem je za-žarelo nebo, kakor tudi oela okolica v lepi modrikasti svetlobi.
h Sokol11 v Radovljici. Na iz vanrednem občnem zboru dne 29 vinotoka je bil izvoljen mesto odstopi vsega sledeči novi odbor: Br. dr. Janko Vilfan, starosta; br. F r. Š t i g 1 i o, podstarosta ; br. J a n k o J a z b e o, načelnik; br. F r. A 1 e Š, podnačelnik; br. dr. Mirko Trii 1 er, tajnik; br. Fran Dolžan, blagajnik; br. RudolfKunstelj, gospodar; bratje Ivan D e r n i č, Pavel Kavčič in Fran Rih-I e r š i č, odborniki; brata Ivan Šega in Fran Saj ovi o, pregledovala računov. Zastopnik društva v odboru „Zveze" je br. dr. Janko Vilfan, njegov namestnik br. dr. Mirko Triller.
Veliko električno podjetje se snuje pri S v. Katarini pri Tržiču. Zvezano bo baje z vodno močjo v Mostah pri Žirovnici. Eektrika se bo baje oddajala po oeli Gorenjski do Ljubljane. Vršil se je že komisijonalni ogled.
Slovenski povečevalni jezik
je vpeljalo veteransko društvo v Kranjski gori. Njegov vrli načelnik, podžupan g. Peter man, je prišel že pred petimi leti z istim predlogom, pa tedaj razmere Še niso bile zrele, da bi bila prodrla taka „nečuvena" zahteva. Sedaj pa je proti glasoval en sam možiček.
Društvo iiSokolskl dom" v
Idriji* priredi v soboto, dne 21. novembra ob 8. zvečer v društvenih prostorih „Sokola" pri Črnem orlu veselico. Prijatelji „Sokolskega doma" se vabijo, da se v mnogobrojnom Številu udeleže te veselice.
Društvo za otroSko varstvo in mladinsko akrh v sodnem Okraju Idrija priredi dne 22. novembra ob 9. dopoldne v telovadnici o. kr. rudniške ljudske šole javno predavanje o alkoholizmu, ki ga bo imel ravnatelj mestne višje realke v Idriji, gosp. dr. Stanislav Bevk. Predavanje je brezplačno in z ozirom na to, da obsega za Idrijo posebno važen predmet, vabi društveni odbor k najbilnejši udeležbi prebivalce obojega spola.
Pćlledclsko ministrstvo je dovolilo t>600 kron podpore za zgradbo vodovoda v Kuteievem v postojnskem okraju.
Tatvine v No em mesta. Zadnji Čas se v novomeški okolioi in v Novem mestu dogajajo tatvine in sicer tako, da se mora z gotovostjo trditi, da ima neka organizirana tatinska banda svoje roke zraven. Zadnji četrtek je bilo v hotelu Jakao v Novem mestu ukradenih 210 K. Dolgoprstnež se je skril v stranišču ter počakal, da je bilo vse zaprto. Potem je z vitrinom odprl avtomat-polifon, ter vzel iz njega denar. Tatvina se mu je jako dobro obnesla. Natakarica bi namreč morala imeti drugi dan račun, ter je spravila Čez noč omenjeno vsoto v avtomat. Kljub preiskavi se še danes ne ve za storilca. V nedeljo ponoči je pa tatic obiskal dve trgovini v Kandiji. Z nekim orodjem je stri izložbo trgovca Avgusta Laknerja, zlezel skozi okno, katero je prej razbil, ter nakradel blaga za okoli 80 K. Denarja ni dobil nič, ker je gosp. Lakner skupilo spravil v svojo sobo. To noč je bilo vlomljeno tudi v trgovino gospe Appe v Kandiji. Tudi tukaj je tat z nekim orodjem snel okna ter splezal v trgovino. Pobral je drobiž, ter dva jubilejna tolarja za 5 K. Tat je dobil vsega vkup gotovega denarja okoli 30 K. Orožniki so zasledili nekega Sušnika, ki je pravil, da je vinski trgovec. Ta „vinski trgoveo" je vlomil skozi okno v Hrastarjevo gosilno v Šmihelu poskušal je odpreti predal, kjer je bil denar, a je bil od gospodarja še pravočasno odpoden. Ubežal je skozi okno. Orožniki so ga izsledili in dejali pod ključ. Ukradel je tudi posestniku Jožefa Barbo v Spod. GerČevju srebrno uro. Izjavil je orožnikom popolnoma ravnodušno,
da „bo že nazaj dal." Če je Sušnik tudi tat trgovin, se ne ve. Vlomilec je pustil v trgovini g. Laknerja tudi Škatljico vžigalic kakoršne izdaja Ciril in Metodova družba za Istro. Te vžigalice se v Novem mestu ne dobe. — Sedaj, ko se bo gradila belokranjska železnica, je posebno paziti, da se gotovi ljudje kaj ne prisvojijo. Torej trgovci in gostilničarji pozor! Posebno gostilničarji naj pazijo, da se kak človek z „mag-netičnimi" prsti kam ne skrije!
Uunovlfti poselili Št. Peter Ko je v nedeljo gdč. Rozalija God-čeva čakala v čakalnici II. razreda v Št. Petru poštnega vlaka, so se ji pred odhodom pridružili trije mladi v starosti od 15 do 25 let, bol.še oblečeni ljudje ter ji pomagali nesti v kupe prtljago. Med tem je imela Godčeva ročno torbioo, v kateri se je nahajala denarnica s 56 K in voznim listkom od Reke do Gradca, v rokah in ko so ljubeznivi tujci izvršili svojo uslugo, so se poklonili s „Klisse die Hand" in odšli. Nad to ljubeznivostjo se pa Godčeva ni malo začudila, ko je pozneje pogledala v torbico in opazila, da se na nerazumljiv način izhlapila denarnica z denarjem in voznim listkom. Tedaj se je šele spomnila, da jo je eden izmed tujcev med potjo v kupe nekaj sunil in vsekako takrat neopazovano odprl torbioo in izmaknil denarnico. Tudi neka druga dama je bila ta večer tam okradena. Strokovnjaki so bili baje ogrskega pokolenja.
Ogenl Na Ljubečni pri Celju je pogorelo poslopje gostilničarja Franca Ropana. Škoda je velika.
Leltorsbsriko šolsko vprašanje. Poročalo se je svoječasno, da se je odbil nemški naskok na šolo v Leitersbergu - Karčovini pri Mariboru in da ostane šola slovenska. Zdaj pa naznanja Karel Pes si, načelnik okrajnega Šulskega sveta Leitersberg-KarČovina, da je bilo pri seji 18 oktobra sklenjeno, da se ustanovi trirazredna ljudska šola z nemškim učnim jezikom in samostojnim vodstvom v občini Leitersberg • KarČovina, pri tem pa ostane slovenska štirirazrednioa. Če je to res, potem se nemški namen sicer ni posrečil, slovensko šolo ponemčiti. vendar so pa Nemci in nemškutarji dosegli precej tistega, kar so želeli.
Ustreljen. V čogetinoih v Slov. Goricah je nekdo ustrelil 241etnega fcočarjevega sina Alojzija Gomzija. Zaprli so 6 fantov. Gomzi je bil za natakarja, pa je fante spravil iz gostilne, ko je prišla policijska ura. Zato so ga ustrelili.
Poročil se je trgoveo v Sinča vesi na Koroškem g. Albin Novak z   g.   Angelo   Petovarjevo iz Ormoža.
Štrajk v Tržiču na Goriškem,
ki je bil pred kratkim končan, je na novo buknil. Delavci zahtevajo skraj -Sanje delavnega časa in sioer pol ure zjutraj in pa hočejo imeti ob sobotah popoldne prosto.
ŠolO za slikarje otvori v Gorici zavod za pospeševanje male obrti še to leto. Imel bo tri oddelke.
Oko 80 Izbili te dni nekateri PrvaČkovoi nekemu Dornberžanu, ko je peljal vino. Na cesti so se zbese-dili, nastal je pretep in v pretepu so sinu izbili oko, očeta pa hudo poškodovali.
Novo   sokolsko   društvo, V
Standražu   pri   Gorici   se ustanovi „Sokoltt. Vlada mu je pravila ie po trdila.
Mrtvo ionsko in sicer v sami srajci, so našli v četrtek zjutraj na Tabru pri Dornbergu v jarku pod oknom neke hiše. Glavo je imela raz bito. O tem se govori marsikaj. Do-sedaj ni še dognano, ali se je izvršil samoumor, ali pa kaj drugega.
Mrtvega Smeseftnega o .roka
so našli te dni v Renčah. Pravijo, da je bil otrok zadušen.
Čudna zsbava ali zloba? Naš opatijski dopisnik nam piše: Zadnje dni so prinesli listi posebno hrvaški in slovenski neko grozno novioo v umorstvu nekega neznanega Človeka v Matuljih. Opisano je bilo natančno, kako je ležal ta Človek na hrbtu, a is prsi da mu je molel držaj noža, zraven njega je ležal klobuk, še oelo kakšne vrste, perilo imel je zaznamovano z začetnimi Črkami R. S. itd. O tem umorstvu pa nobeden vrag v okolioi nič ne ve. Niti sodnija niti žandarmerija. In vendar to ni prvi slučaj, da se j9 pisalo o umorstvih v teh krajih. Morda boče pisec takih groznih novio temu kraju s tem škodovati in ga svetu prikazati kakor kraj poln lupežev in moriloev ali, kar bode skoraj gotovo, da mu možgani niso prav v redu.
Družbo ponarejevalcev denarja so prijeli v Oseku. Izdelovali so samo petkronače potem pa metali s denarjem tako okoli, da jim je policija prišla na sled.
Dunajski detektiv v Llabljanl. V soboto je prišel v gostilno naBre gu št. 18 tujeo in se tam začel predstavljati za dunajskega detektiva. Ker pa Ljubljančani a dunajskim poset-nikom niso bili aadovoljni, so ga takoj
javili mestni polioiji, ki ti je tujega tovariša z veseljem ogledala, slednjič ga pa povabila v „vizite" na magistrat. Pri .kavi" so potem dognali, da je pač mogoče, da je imel neznanec kdaj stik z dunajsko polioijo, to pa le, če ga je ta k temu sama primorala, kajti sioer je mož po poklicu brezposelni dimnikar Andrej Wobner roj. 2. februarja 1877 v Scbardingu, pristojen pa v Poljane pri Novem mestu. Da dobi obširnejše znanje, so ga oddali sodišču.
Tatinska dvofioa. Pred kratkim smo poročali, da ste dve brezposelni služkinji na Glinoah spile v družbi dveh vojakov 4 litre vina, potem pa šle v mestu v kavarno in tam pokradle par srebrnih Žlic To sta bile 161etna Terezija Centova, rodom is Želimelj in 16*letna Marija Šusterši-Čeva s Vrhnike. V soboto pa jih je policija zopet prijela, ker sta v neki gostilni ukradle svilnato šerpo, svoji s t ano daj alki sta izmaknile zu 47 K obleke in jo prodale pri starinar jih, poleg tega pa Šusteršičevo zasleduje tudi orožništvo, ker je svoji stari materi na Vrhniki ukradla zimsko ogri-njačo in 12 K denarja in jo odkurila v Ljubljano nadaljevat svoj nepošten posel, kjer jo je pa kmalu doletela usoda. Obe so oddali deželnemu sodišču.
Uradne vesti. Odda se služba pri evidenci katastra občinskega davka s sedežem v Postojni ali kod drugod na Kranjskem eventuvalno mesto evdenčnega geometra II. razreda v XI. Čin. razredu. Prošnje je vlagati pri finančni direkciji v Ljubljani tekom treh tednov. — Iz mestnega okrožja Barolin se prepoveduje brezpogojno uvažanje goveje živine v kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru.
Slovenci
zbirajte 'za žrtve!.
Drobne novice.
— Pri grozoviti nesreči   v rudniku    pri Haimiiu   se je ponesrečilo tudi već Slovencev, večinoma iz Sta jerske.
— Kitajska  cesarica - mati, ki
je tako naglo sledila v smrti svojemu sinu, je bila baje zastrupljena. Tudi cesar baje ni umrl naravne smrti.
— Milijonsko poiieverjenje pri ruski vojni mornarniei. Zaradi veli kanskega poneverjenja v Nevski ladjedelnici je vojno ministrstvo odpustilo iz službe brez pokojnine 8 aktivnih admiralov in 172 mornar -ničnih častnikov.
— Na sodni dvor je streljal \ Lipskem trgovec Grosser, ker mu je državno sodišče odklonilo neko toi bo. Oddal je deset strelov. Enega sodnika je zadel do smrti, drugi je hudo ranjen.
— Vseslovanski   ples priredita po novem letu v palači ruske dume predsednik dume Homjakov in kne ginja   Trubecka.    Vabila   so raz pošljejo v vsa slovanska glavna mesta.
Telefonsko m brzojavnu
poročila.
Baron Bienorth v parlamentu.
Dnna) 17. novembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je prišel danes dopoldne v parlament, da bi konferiral s predsednikom poslanske zbornioe dr. Weisskirohnerjem. Tega ni bilo v uradu, dasi ie Bienerth napovedal svoj poset. Ministrski predsednik je nato odšel *k predsedniku gosposke zbornioe knezu Windisoh-graetzu, s katerim je imel daljše posvetovanje.
Komunike vojnegs ministrstvs. Dona I, 17. novembra. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem se pravi med drugim: Vesti o mobilizaciji nekaterih korov in o drugih izjemnih odredbah vojne uprave so brez vsakega temelja. Pač pa je vojna uprava ukrenila, da se ima pri 15. armadnem koru moštvo pri stotnijah povišati za 36 mož. Ta odredba je b i 1 a p o t r e b n a , ker je prebivalstvo na j užno v zho d-nih mejah monarhije zahtevalo večjo varnost proti vsakim event u v a 1no s t i m , predvsem proti ustaškim četam, ki sev vedno večjem 91 e v i 1 u p o j a v 1 j a j o ob meji. Vrhovni poveljnik tega voja je deželni šef bosanski Winsor, šef generalnega štaba pa Anton Lipov -Šak. Poveljnik 2. armadne divizije je general S o h e m u a, poveljnik gorske artilerije pa Leitner. — Navadno stanje 15. kora v miru se na ta način pomnoži samo sa 6000 mož. V službovanje se bodo poklicali samo najmlajši rezervni let-
n'iki in se jim bo ta sluibavra-čunila za orožne vaje. Po možnosti se pokličejo pod zastavo samo oni rezervisti , ki niso oženjeni. Pokličejo se v aktivno službovanje rezervisti in nadomestni rezervisti v zmislu posebnega zakona, ki urejuje njih aktivno službovanje v mirnem času.]
Prva seja novega ministrstva.
Dunaj, 17. novembra. Novo ministrstvo ima danes zvečer svojo prvo sejo.
Ministrski predsednik konferirs z Jugoslovani. Dunaj 17. novembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je imel danes posvetovanje z raznimi Jugoslovanskimi poslanci, posebno dolgo pa je konferiral z dvornim svetnikom vitezom Vukovi čem.
Razpust državnega zbora?
Budimpešta, 17. novembra. flPester Lloydu javlja z Dunaja, da bo baron Bienerth predložil parlamentu jezikovni zakon, ki gaje sestavili ne da bi se preje pogodil s če hi in Nemci. Ako ta zakon v parlamentu ne bo sprejet, bo takoj razpustil drž. zbor in razpisal nove volitve. Saj se bo nato ukrenilo, bo odločila krona po končanih volitvah.
Zaplenjeno orožje za Srbijo.
Solno grad   17.   nov. Carinski urad   je   zaplenil   79   zavojev s Francoskega,  v  katerih so bili vojaški revolverji in streljivo za »Srbijo. Nemiri v Bosni?
Belgrad 17. novembra. Vesti, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, se zadnje dni glase zelo vznemirljivo. Na meji med sandžakom Novi pazar in Bosno - Hercegovino so se baje pojavile številne ustaške čete iz Makedonije. Nekaj teh čet je, kakor se poroča, že skrivoma prekoračilo mej o.
Darila.
28. izkaz za spomenik in žrtve 20. septembra 1908. D°e 12. 13 in
14. novembra 190S došli so podpisanemu blagajniku _Združenega narodnega odbora'' sledeči prispevki : Upravništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani v ^Slov. Narodu" št. 246, 249, 252, 255, 26l in 264 izkazane pr-spevke za spomenik in irtve (tudi uboge rodbine zaprtih) 715*03 kron, občina Zg. Šiška pri Ljubljani za spomenik in žrtve brez razlike 90 K, Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Ljubljani za spomenik in žrtve brez razlike 50 K, Vinko Berce, nadučitelj v Janžu na Martinov večer ob prihodu železničarjev v St. Janž"za narodne žrtve nabranih 22 01 K, Schweiger, det. uradnik v Ljubljani za žrtve 10 K, I?an Baloh, kaplan v Dobrepoljah na Dolenjskem za žrtve 10 K, [Anči Haslinger iz Litije za nepreskrbljene družinske člane obsojencev 26*40 K, (darovali so: a) Pri „Lojziki" v Litiji gostje v prvi sobi pri poskušnji Jenkovega rizlinga 7*60 K, Oraerzu iz Lok 2 K, po 1 K Maks La-jovic, F. Pogačnik, V. Tie, F. Lenard in gospa Lojzka na „jurčkuu ste nabrali 2 Iv, skupaj 16*60 K in b) na lovu pri Slancu v Reki po 1 K gospa Mila Svotec, Slane, Andoljšek, Debelak, Kralj, Krhlikar, Lap in P. in 80 h, Buda, skupaj 9 80 K). .•Nikolaj in Štefanija Sadnikar iz Kamnika za. bedne družine obsojencev jubilejskih 5 K, Ivan Stritar, imetnik kavarne -Avstrija" v Ljubljani za spomenik in irtve brez razlike 10 K, „Slovenska delavska podporna zveza" s sedežem v Co-nemaugh, P. A. za spomenik po tajniku Ivanu Pajku na naslov ljubljanskega ža-pana Ivana Hribarja 86*03 K, odvetniška pisarna M. Hudnika v Ljubljani v kazenski zadevi Marije Klemenčič proti Mariji Babnik vsled sodne poravnave po nasprotnici Mariji Babnik za žrtve plačanih 10 kron, Anton Bevčio, zastopnik Dreherjeve pivovarne v Sežani za žrtve 5 K, skupaj 1039*4 7 K Vsem darovalcem izrekam v imenu ^Združenega narodnega odbora" svojo najiskrenejšo zahvalo, posebno našim milim bratom Amerikancem, ki se nas v sedanjih težavnih časih spominjajo s tako izdatnimi darovi. Ker je potreba velika, prosim novih prispevkov. V Ljubljani dne 16 novembra 1808. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik.
Foulardna svila
od 75 kr. do gl. 3*70 meter za bluze in obleke. Franko in že ocarinjeno se poSilja na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje 8 prvo poŠto Tovarna za svilo Hennebers, Ziirleli. 2 90-6
HeteorologKno porotno.
▼Uina ud morjem SO*. Srednji srsćnl tlak 7M» mm.
16 17.
Cas opazovanja
Stanj« barometra v mm
Votrovi
Nato
zv.
7zj. 2. pop.
751-9: -7*4
748*81-13*8 745*9 -56
si. ivzhod jasno
sr. jug j oblačno si. j vzhod del jasno
Zahvala.
4130
Za tako izredno častno udeležbo pri pogrebu mojega ljubega soproga, gospoda
Valentina JVlokorcla
orožniškega stražmojstra
za t o lažljivo sočutje ob kratki neizprosni bolezni in prerani smrti njegovi, za podarjene krasne vence, za vsa obilna sožalja in ves trud izrekam tem potom vsem izkreno zahvalo. Osobito se zahvaljujem c. kr. orožniškemu nadporočniku R., orož. niškemu oddelku, čč. duhovščini, posebno cenj. rodbini KajfeŽevi in slav. občinstvu ter vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, ter tako pokazali svojo ljubezen in spoštovanje nepozabnemu rajniku.
Bog plačaj vsem stotero!
V Petrini, 16. novembra 1908.
Franja Mokorel,
vdova orož. stražmojstra.
Stenograf
ki bi botel dve gospioi na domu brzo poučevati   v   slovenski stenografiji,
se nujno ifiče.
Ponudbe z zahtevo honorarja do nedelje na upravništvo tega lista pod naslovom „Stenograf." 4i38—i
Vsled bolezni se
Mayerj e t kun. m
popolnoma nova, cela izdaja, 20 zvezkov v kartonu, vreden 240 K, se takoj ceno
proda. 4089-8 Več pove Fran rerk, Domisle
KrojosKesa pomočnika
wpi-e|nie   tako| 4i32 1
JKilan Poljanšek, Dol. logatec.
takoj proda.
Vpraša se v Spod. Šiški, Kolo dvorske ulice St. 159 4i28—i
oženj enega brez otrok se sprejme.
Oglasiti se je v stat bal pisarni F. Snpančlća na Blelurelsotl cesti štev. 18 ¥ Ljubljani. 4103-3
Dobro vpeljana
trgovina
z mešanim blagom tik farne cerkve bliza Ljubljane se odda takoj V najem tudi s koncesijo. 4135—1 Le resne ponudbe pod „A, Da'1 na uprav. „Slov. Naroda*.
Srednja včerajšnja temperatura —50, norm. 3*6*. Padavina v 24 urah 0 0 mm.
otroških oblek
na Opekarski cesti Št. 15, se priporoča cen j enim damam.     4129 1
Vabilo
na
izredni občni zbor
zadruge „Združeni čevljarji v Ljubljani, zadrusa za skupni nakup surovin In skupno prodalo Izdelkov"
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se vrši
v panedeliec,   23. Hovembra ob poln 8. zvečer
Meščanski d vnici (DzMeva, prej Hafner)
z lepimi pripravnimi prostori,
v večjem trsu no Dolenjskem se takoj odda,
Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda- pod šifro gostilničar1. 4111 2
Železotfrusar in Ključavničar
23 let star, zmožen slovenščine in
nemščine, išče primerne službe v
mestu ali na deželi. Vstop takoj
Ponudbe pod ,,6t 23" na uprav. „Slov. Naroda". 41S7-1
Neprecenljivi
za cesto in izlete so moji
nepremočUlul
na Sv. Petra cesti.
levnl red:
1. Poročilo načelstva o preosnovauju zadruge.
2. Dopolnilna volitev načelstva.
3 Dopolnilna volitev nadzorstva. 4131 4. Raznoterosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
jopiibfi
za gospode, Dame in otroke.
H. Vopalka
češki prikrojevalni zavod in razpo-šiljalnica sukna    4033 2
v pragi, na perštyne 13.
Nizko pod ceno
prodajam radi po naojkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 19 za gospode in dežke
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina A. Luhlć. liK*
Naznanilo.
Usojam se p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem od g. Mardetschl&gerja kupil
lekarno pri »Zlatem orlu"
na Jurčičevem trgu
Vodil bom lekarno vestno, solidno in postrežljivo ter prosim polnega zaupanja in naklonjenosti p. n. občinstva.
Vse doslej uvedene Ada preparate, dalje vse medle, speclalitete/obvczlla, ilvinozdravna sred it va, rudninske vode, lepotllna sredstvo Itd. bodem prodajal po konkurenčnih cenah. 4137—1
JU. f h. Josip Čizmar
lekarnar pri »Zlatem orla".
Z veleepoštovanjem
Izveiban
zmožen   slov.  in  nemškega jezika,
tiče primerno slnibe s takojšnim
nastopom. 4072—3 Ponudbe pod „EontOlist In po-tovalec" glavna pošto restsnto v LJubljani.
Gostilna
„Pri Bobenčku" na Glincah
z novo urejenimi prostori, acetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred 80   Odda zaradi bolezni takoi alt pozneje v najem. = Istotam se Odda tudi =
Več se izve na Glincah Št 37 pri LJubljani. 40 8-4
Razglas. I
Županstvo v ložu razpisuje službo
v
Zahteva se znanje slovenskega jezika v branju in p*savi.
Isti, ki imajo zmožnost opravljati tudi tajniška dela, imajo prednost.
Plača po dogovoru.
Prošnje le vložiti do 25- t m
jKestno županstvo v £ožn
13. novembra 1908.
Proti žlezam, škrofljem
malokrvnosti, angl. bolezrr, kožnim izpuščajem, vratnim, pljučnim boleznim, duš-Ijivemu in oslovskemu kaš ju, revmatizmu, protmu, za ojačenje malokrvnih, slabotnih, v razvitku in pri učenju zaostalih otrok priporočam zdravljenje z    3580—7
Lohusenn ribjim oljem
„Jodella"
Najboljše, najuspešnejše, najpriljubljenejše ribje Olje. Se lahko zauživa in prenaša. Najboljši čas za zdravljenje z njim od avgusta do maja. Kupujte samo originalni zavitek S 3*50 in T"— s pat. varstvenim imenom „Jodella11. Vse drugo zavrnite kot nepristno.
Edini   izdelovalec   lekarnar Viljem Ijalans^mi v Bremenu  — Vedno sveže v vseh lekarnah v Ljubljani.
Koncesija
za gostilno*;i*
lave se na Martinovi oesti 38 ¥ LJubljani. 4026-3
iljard
v dobrem stanju, se radi opustitve prostorov ceno proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Narodaa. 4107-2
kovačija
v prometnem kraja n« Gorenjskem
se takoj odda v najem.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 4108-2
Blapjničarka
za večjo restavracijo v Ljubljani 80 sprejme takoj Zmožna mora biti tudi nekaj nemščine. 4133—1 Poizve se v uprav. Slovenskega Naroda".
Lepo delavnica
za mizarja, ključavničarja ali kakega drugega obrtnika eventualno za hlev s stanovanjem le v Pralah takoj za oddali.
Natančneje se izve pri kamnoseku Vodniku 3577 6
Za Specerije trgovino
80 išče prav dobro izurjena
prodajalka
z večletnimi izpričevali. Nastop takoj.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila uprav. „Slov. Naroda". 4118—2
Naprodaj 45 hekto
slivovice
pri
4073 - 2
vilim Pl. Rlepoch
Bregana, pošta Samobor.
O., kr. avstrijska
državna želaznloe.
Izvleček iz voznega reda.
Valjiven o i 1. oktobra 1908 leta.
ftanod is pobijane Ivi. taLt
/*oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žet., Gorica,
d žn žčiTrst. c. kr. drž. žel„ Beljak čez Po-droijco, Celovec, Prago. 7 07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
©■26 predpeldne. Osebni vlak v smeri t itzenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
ii-38 predpeldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jeaenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. aet. Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec
i-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje,
8*4-5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beljak, (čez Pod i ožčico) Celovec, i vaga.
7-IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-30 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
I0-40 peneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. ieU Gorica drž. £*L Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Iz Lfnbliane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. i-OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveder. Osebni vlak v Kamnik lO-OO peneOl. Osebni vlak v Kamnik. (Sairr *b nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
Prt Hod v LJubljano Joi. fteLi
oso zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka taa žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-84 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straae-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-22 predpeldne. Osebni vlak iz Praga, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožace in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
4-13 popeldno. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka (če* Podrožčico) Gorica drž. žeL, Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča.
e-oo zvečer. Oseb. vlak iz P**age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jeseni c.
8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-48 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž žeL Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel Gorica drž. zel. Jesenic, Tržiča.
ii-eo ponooi. Osebni vlak Iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žet, Jesenic
Prihod v L|nbllano ari. kolodvori
e-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, lo-eo prodpoldno. Osebni vlak ia Kamnika e i o zveder. Osebni vlak ia Kamnika. O-OO peneol. Osebni vlak ia Kamnika. fSane ob nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
(Odhodi In prihodi so označeni v sred ote avropejskam Času.)
0. kr. ffavoateijstvo ortavatii islessic ? Trsta,
hožahovlno sian
kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki    n I ceni kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, f dečke, deklice in otroke priporoča v največji^ izbiri g
.Angleško skladišče oblek10. Bernatovič
2
05
39
4274
Ustanovljena lita 1854,
Telefon itev. 210.
frva Bomača slovenska pivovarna
G. AUER""k dedičev
Ljubljana  Volfovc ulice štev. 12 fjubljana
priporoča slavnemu občinstvo in spoštovanim gostilničarjem svoje izborao
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
Na ljubljanskem trgu in splch na Kranjskem dobro uvedena ogrska trgovina s aiivovico išče spretnega zastopnika te stroke.
Cenjene ponudbe pod
„W. 3<. 2420" na naslov Rudolf jtfosse, Dunaj L 4C64 3
Parkete furnirane, masivne vseh vrst,
hrastove in bukove deščice
največje in nsjsolidnejše domače tvrdke F. Kotnik Verd-Vrhnika priporoča in poklada 3687—6
Jerdo Primožič, mizarstvo v Ljubljani,
ZE3IilšerjeTre vilice štev. 5.
Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji oeni.
1)
Prvi slovenski optični zavod.
Podpisani priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod,
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomerov, zrakomerov, daljnogledov itd. Naočnike in šČipaloe po zdravniškem receptu.
Kot večletni sotrudnik v največjih optičnih zavodih sem si pridobil popolno tehnično izobrazbo v optični stroki, vsled česar si dovoljujem slavn. občinstvu naznaniti, da prevzemam In izvršujem vsa v to stroko spadajoča dala In pc pravila, katera se izključno izgotavljajo v lastni delavnici točno in po najnižjih cenah.
Slavnemu občinstvu se vljudno priporoča
Stori trg ft. 26, v Ljubijo nI.
Fr. F. Zajec, nil
Javna zahvala.
Dne 31. okobra t. 1. pogorela mi je do tal Mlekarna V Šent Petra" ter je požar povzročil velikansko škodo. Zavarovan sem bil pri
c. kr. priv. zavarovalnici
Imuni Generali
v Trstu,
katera je škodo takoj določila In me v
popolno zadovoljnost odškodovala,
za kar izrekam tej ugledni zavarovalnici javno svoje priznanje in jo vsakomur toplo priporočam.
Zahvaljujem se še posebno ravnatelju glavnega zastopa v Ljubljani, gospodu J. Rdgerju, kateri je tem povodom jako blagohotno postopal.
Postojna, dne 10. novembra 1908.
Anton Bole,
trgoveo in podjetnik.
4134
0 delikatesni stroki
prav dobro Izurjen
prodajalec
z večletnimi izpričevali, vojaščine prost, ao sprejme takoj 4114-2
Pojasnila daje upravništvo „Slovenskega Narodau.
Prva slovenska
modna trgovina
UuMfona, Mestni trs 19,
se najtopleje priporoča. ,
Blago in cene brez konkurence.
Edino narodna tunika
£l|onz Breznik
Xj3vl Dijana, a-radišče 13.
(bliza nunske cerkve).     2402 20
prodaja In izposoj« klavirje pr-lovralnlh duii.J.Uniturnlr uaj-Miirje
6
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blagoglssnostl in trpeinosrJ mojih pla-nlnov, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo
vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila.
-^ ——Ig
Pozor! Fozorll
Kavarno
,Leon'
V LJubljani sn 42
na Starem trgu št. 30 je vsaki dan
oso not! odprto.
Na razpolago je najnovejši aaaeriikl bUJard in elek-o  o   trlčni klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Lao In Fanl Pogačnik.
r
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem
i
cvetlični salon.
V zalogi bodem imel vedno vse sezijske cvetlice, različne rastline ter bodem izvrševal vsa naročila točno in po zmernih cenah.
Z vele spoštovanjem
yint. Jajce
Naročila na deželo : z obratno pošto. :
Slavno občinstvo pa prosim, da me blago-:: hotno podpira. ::
vrtnar. 4093-2
mafbolj **1<
solane znamka „GagrilovK"
I
ki se dobijo
v oseh špecerijskih Ia delikatesnih trgovinah
i. zadosti suh. priporoča
frva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa in masti
N. Gnurilouičn sinovi
v Petrinji.
1
	Zastopnik za Kranjsko in Štajersko Julij Sohmidlin v Zagrebu.	
		
		
■       Poštne pošiljatve dvakrat na dan. |		
Trgovino s specerijo, dellkatesaml in
4080—3
Wm FR. KHAM Ljubljana
nasproti lioteln „Union"
—— priporoča razen vsega druzega blaga tudi: ——
Različne vrste rib:
v omaki, ol.u, ospikn, gelu, okajene In marinirane.
€9
INK
cz
Brzojavi: Kham, Ljubljana.
P MU ti JI Je ec*ina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod-UlUdllCl   nega in kr. glavnega mesta Zagreba. ffflOtl!! le e<*ma zavarovalnica, katera daje dve četrtini dobička svojim 1/IUCillcn zavarovancem.
PfnoflO Je e<^mi zavo<^> kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v
UltllCl   onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje. PrnSltlS sPreJema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku Wl UdllCt   nepremičnine vsake vrste.
CrOilticl 9preJpma zavarovanJa kristalnih šip, proti slučajnemu Croatia ima najnižje tarife. 4069—2
Pfif) of i o išče akviziterje in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-UlUdlld.   skem in Štajerskem.
Vsa pojasnila daje:
CJaimi zojtop »Croati«"
i UabUanl. aosposke unce & 4.
N
S.
10lmmmmmmmmmmmWmmmmmmmmmmmmmmmm\W^
Zavarovalnica s konkurenčnimi tarifi lite
zastopnike
za vse okrale na Kranlskem —
Visoka provizija. 4:44—3 Ponudbe pod „Slovenska zavarovalnica11 na upravništvo „Slov. Naroda«
namaka ■ roti. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani mma
irebanle
protnese no odrske premijske mike $U. JI" ■^aaara promese no o$rske hlpotelne srette   a kron 4 w. promese no 3°|o zemeljske srette   a „   5 16. „
»prejema tltst — fcsjtttfa * t«ko<t raftm ter jih obreetnjepo čistih mmr 4 v. •/•
Bl«Tnl dobitek
kron 300.000 70.000 90.000
Iadajatelj ia itfioxorni araitniM Baiia EnataalaaslaH
W-Q